MEDNARODNAMATURA

Šola ki odpre vsa vrata

KAZALO

1 UVOD

2 CILJI PROGRAMA MEDNARODNE MATURE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

3 PROGRAM MEDNARODNE MATURE V SVETU

4 PROGRAM MEDNARODNE MATURE NA II GIMNAZIJI

41 Razširjeni esej (EE - Extended essay)42 TOK na II gimnaziji Maribor43 CAS na II gimnaziji Maribor

5 MEDNARODNO SODELOVANJE

6 OCENJEVANJE V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE POGOJI ZA PRIDOBITEV DIPLOME

7 MENTORSTVO 71 Opis dela razrednika72 Opis dela mentorjev (tutorjev)73 Opis dela svetovalne službe

8 VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

9 VPIS NA UNIVERZE

10 REZULTATI MEDNARODNE MATURE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

Program mednarodne mature je bil na II gimnaziji Maribor uveden leta 1990 Osnovni cilj uvedbe je bil ponuditi najboljšim slovenskim dijakom drugače zasnovan srednješolski program ki temelji na manjšem številu predmetov in poglobljenem delu Po začetnem ožjem naboru predmetov je razvoj programa omogočil širok nabor predmetov ki omogoča dijakom šolanje v skladu z njihovimi interesi in sposobnostmi Veliko vrednost prinašajo programu dijaki iz bivših jugoslovanskih republik in tuji dijakiDanes je program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor močno prepoznaven tako v Sloveniji kot v tujini Odlični rezultati dijakov uvrščajo šolo v sam vrh šol s programom mednarodne mature K temu veliko pripomorejo izjemni in prizadevni učitelji ter dobri pogoji delaProgram mednarodne mature na najboljši način sledi sloganu šole Šola ki odpre vsa vrata Nadpovprečni rezultati omogočajo dijakom vpis na prestižne univerze kot so Oxford Cambridge Imperial College London School of Economics New York University Abu Dhabi Bocconi University Milano itd Ambicioznost sposobnost sodelovanja z drugimi in visoka motiviranost za delo so pogoji za vpis v program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor Prepričan sem da številni med dijaki to imate in boste postali člani družine dijakov mednarodne mature

― mag IVAN LORENČIČ ravnatelj

Šola ki odpre vsa vrata

MEDNARODNA MATURA

4

CILJI PROGRAMA MEDNARODNE MATURE

5

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijakom želimo omogočiti

2ff vrhunsko in trajno znanje

ff šolanje v skladu z dijakovimi interesi in sposobnostmi

ff razvoj kritičnega mišljenja

ff samostojnost pri delu

ff odgovornost za svoje šolanje in rezultate

ff privzgojiti akademsko poštenost

ff pridobiti sposobnost pomagati marginalnim skupinam

ff razumevanje in tolerantnost drugačnosti

ff razvoj odgovornosti do okolja in razumevanje trajnostnega razvoja in

ff razumevanje nacionalne pripadnosti in umeščenosti v globalni svet

NA II GIMNAZIJI MARIBOR

― mag POLONA VEHOVAR IB DP koordinatorica

MEDNARODNA MATURA

6

PROGRAM MEDNARODNE MATURE V SVETU

1 skupinaJezika in literaturamaterni jezik ali jezik A(SLO SR MAC BOS)Jezik Ajezik in literatura(AN)

bullTOKbullRAZŠIRJEN ESEJ

bullCAS

2 skupinaUsvajanje jezikaJezik B osnovna in višja raven(AN NE FR ŠP)

3 skupinaPosameznik in družbaEkonomijaFilozofijaPsihologijaZgodovina

6 skupinaUmetnost

Glasba

5 skupinaMatematika

(OR VR)

4 skupinaNaravoslovne

znanostiFizika

KemijaBiologija

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

IB learner profile IB learner profileIB learner profile

IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

7

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

3 2 LASTNOSTI IB-DIJAKANamen programa mednarodne mature je spodbujanje dijakovega čuta za mednarodno ozaveščenost humanitarnost in skrb za naš planet ter oblikovanje takšnih dijakov ki ustvarjajo boljši in mirnejši svetIB-dijak želi biti raziskovalen vedoželjen misleč komunikativen načelen svobodomiseln senzibilen in empatičen pripravljen tvegati miselno konstruktiven in sposoben refleksije

3 3 PROGRAM MEDNARODNE MATURE (INTERNATIONAL BACCALAUREATE)

Program je sestavljen iz šestih skupin predmetov II gimnazija Maribor ponuja naslednji nabor predmetov

ff 1 skupina ŠTUDIJ JEZIKA IN LITERATURE materni jezik ali jezik A - ponujamo program književnosti na osnovni in višji ravni z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti (slovenska ruska srbska hrvaška bosanska ali makedonska) kot jezik A ponujamo tudi angleški jezik in literaturo

ff 2 skupina USVAJANJE JEZIKA jezik B na osnovni in višji ravni (angleščina nemščina francoščina španščina Ab Initio)

ff 3 skupina POSAMEZNIK IN DRUŽBA na osnovni in višji ravni (ekonomija psihologija filozofija in zgodovina)

ff 4 skupina naravoslovne znanosti na osnovni in višji ravni (fizika kemija biologija)

ff 5 skupina MATEMATIKA na osnovni in višji ravni ff 6 skupina UMETNOST (glasba gledališče) ali dodaten predmet iz 2 3 ali 4 skupine na osnovni in višji ravni

Dijak izbere en predmet iz vsake skupine ali en dodaten predmet iz šeste skupine (iz 2 3 ali 4 skupine) Ob tem morajo dijaki izdelati razširjeni esej (Extended Essay) obiskovati predmet Teorija vednosti (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter socialnem delu (OIV) Delovni jezik pri pouku je angleščina razen pri maternem jeziku in jezikih v skupini 2 Predmeti na višji ravni obsegajo 5 ur pouka na teden (skupaj 175 ur v šolskem letu) na osnovni ravni pa 4 ure pouka na teden (skupaj 140 ur v šolskem letu) Razen šestih predmetov ki so obvezni za pridobitev diplome lahko dijaki opravljajo dodatne izpite iz enega ali več predmetov Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti ob koncu drugega letnika v mesecu maju

3 1 IB MISELNOST OZ FILOZOFIJAIBO si prizadeva ustvariti program ki bi dijakom omogočal da bi se razvili v vedoželjne strpne in sočutne ljudi ki bi pomagali pri ustvarjanju lepšega sveta in miru v svetu z medkulturnim razumevanjem in spoštovanjem S tem namenom IBO sodeluje s šolami vladnimi in mednarodnimi organizacijami ki ji pomagajo pri razvijanju zahtevnih učnih programov na področju mednarodnega izobraževanja in pri natančnem ter temeljitem preverjanju znanja Ti programi po vsem svetu spodbujajo dijake k različnim aktivnostim razvijanju sočutja in vseživljenjskemu učenju pa tudi k razumevanju in sprejemanju drugih ali drugačnih ljudi

3

MEDNARODNA MATURA

8

MEDNARODNA MATURA PO PREDMETNIH SKUPINAH

9

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ANGLEŠČINA A JEZIK IN KNJIŽEVNOST (VIŠJAOSNOVNA RAVEN)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti literarnih obdobij in prostora Primer izbora literarnih del za angleščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Bernhart Schlink The Reader Marjane Satrapi Persepolis in Milan Kundera The Unbearable Lightness of Being

ff PODROBNE ŠTUDIJE Sylvia Plath Poetry Collection Oscar Wilde An Ideal Husband in Maya Angelou I Know Why the Caged Bird Sings

ff DRAMATIKA Tennessee Williams A Streetcar Named Desire William Shakespeare Hamlet Samuel Beckett Waiting for Godot George Bernard Shaw Pygmalion

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Scott Fitzgerald The Great Gatsby Anthony Bourgess A Clockwork Orange George Orwell Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino jezik in literatura višja in osnovna raven za šolsko leto 201416

ff Khaled Hosseini The Kite Runner Scott Fitzgerald The Great Gatsby George Orwell Nineteen Eighty-Four William Shakespeare Hamlet Tennessee Williams A Streetcar Named Desire Bernhard Schlink The Reader

4PRVA SKUPINA PREDMETOV

JEZIK A MATERNI JEZIKZa vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet in to na višjem nivojuV programu obravnavamo samo književnost jezikovno znanje se izkazuje le z rabo torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili Največja razlika glede na nacionalni program je ta da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti pač pa natančen poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del Ta dela ki niso vnaprej predpisana ndash učitelj jih izbira s širšega spiska možnih ndash pokrivajo različna obdobja smeri in literarne vrste Poudarek je na književnosti 20 stoletja Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okoljaDijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in komentarjaZa vse tuje dijake katerih materni jezik ni slovenščina se izva-jajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden občasno pa tudi preko spleta Na II gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete makedon-ščino bosanščino hrvaščino srbščino ruščino in angleščino Primer izbora literarnih del za slovenščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Jergović Sarajevski marlboro Bulgakov Mojster in Margareta in Morrison Najbolj modre oči

ff PODROBNE ŠTUDIJE Pesništvo Zajc (izbrane pesmi) Roman Kosmač Pomladni dan in kratka proza Blatnik Zakon želje

ff DRAMATIKA Cankar Hlapci Grum Dogodek v mestu Gogi Jančar Veliki briljantni valček in Zupančič Vladimir

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni Ihan Državljanski eseji in Zupan Sto romanov in nekaj komadov

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

KAZALO

1 UVOD

2 CILJI PROGRAMA MEDNARODNE MATURE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

3 PROGRAM MEDNARODNE MATURE V SVETU

4 PROGRAM MEDNARODNE MATURE NA II GIMNAZIJI

41 Razširjeni esej (EE - Extended essay)42 TOK na II gimnaziji Maribor43 CAS na II gimnaziji Maribor

5 MEDNARODNO SODELOVANJE

6 OCENJEVANJE V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE POGOJI ZA PRIDOBITEV DIPLOME

7 MENTORSTVO 71 Opis dela razrednika72 Opis dela mentorjev (tutorjev)73 Opis dela svetovalne službe

8 VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

9 VPIS NA UNIVERZE

10 REZULTATI MEDNARODNE MATURE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

Program mednarodne mature je bil na II gimnaziji Maribor uveden leta 1990 Osnovni cilj uvedbe je bil ponuditi najboljšim slovenskim dijakom drugače zasnovan srednješolski program ki temelji na manjšem številu predmetov in poglobljenem delu Po začetnem ožjem naboru predmetov je razvoj programa omogočil širok nabor predmetov ki omogoča dijakom šolanje v skladu z njihovimi interesi in sposobnostmi Veliko vrednost prinašajo programu dijaki iz bivših jugoslovanskih republik in tuji dijakiDanes je program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor močno prepoznaven tako v Sloveniji kot v tujini Odlični rezultati dijakov uvrščajo šolo v sam vrh šol s programom mednarodne mature K temu veliko pripomorejo izjemni in prizadevni učitelji ter dobri pogoji delaProgram mednarodne mature na najboljši način sledi sloganu šole Šola ki odpre vsa vrata Nadpovprečni rezultati omogočajo dijakom vpis na prestižne univerze kot so Oxford Cambridge Imperial College London School of Economics New York University Abu Dhabi Bocconi University Milano itd Ambicioznost sposobnost sodelovanja z drugimi in visoka motiviranost za delo so pogoji za vpis v program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor Prepričan sem da številni med dijaki to imate in boste postali člani družine dijakov mednarodne mature

― mag IVAN LORENČIČ ravnatelj

Šola ki odpre vsa vrata

MEDNARODNA MATURA

4

CILJI PROGRAMA MEDNARODNE MATURE

5

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijakom želimo omogočiti

2ff vrhunsko in trajno znanje

ff šolanje v skladu z dijakovimi interesi in sposobnostmi

ff razvoj kritičnega mišljenja

ff samostojnost pri delu

ff odgovornost za svoje šolanje in rezultate

ff privzgojiti akademsko poštenost

ff pridobiti sposobnost pomagati marginalnim skupinam

ff razumevanje in tolerantnost drugačnosti

ff razvoj odgovornosti do okolja in razumevanje trajnostnega razvoja in

ff razumevanje nacionalne pripadnosti in umeščenosti v globalni svet

NA II GIMNAZIJI MARIBOR

― mag POLONA VEHOVAR IB DP koordinatorica

MEDNARODNA MATURA

6

PROGRAM MEDNARODNE MATURE V SVETU

1 skupinaJezika in literaturamaterni jezik ali jezik A(SLO SR MAC BOS)Jezik Ajezik in literatura(AN)

bullTOKbullRAZŠIRJEN ESEJ

bullCAS

2 skupinaUsvajanje jezikaJezik B osnovna in višja raven(AN NE FR ŠP)

3 skupinaPosameznik in družbaEkonomijaFilozofijaPsihologijaZgodovina

6 skupinaUmetnost

Glasba

5 skupinaMatematika

(OR VR)

4 skupinaNaravoslovne

znanostiFizika

KemijaBiologija

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

IB learner profile IB learner profileIB learner profile

IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

7

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

3 2 LASTNOSTI IB-DIJAKANamen programa mednarodne mature je spodbujanje dijakovega čuta za mednarodno ozaveščenost humanitarnost in skrb za naš planet ter oblikovanje takšnih dijakov ki ustvarjajo boljši in mirnejši svetIB-dijak želi biti raziskovalen vedoželjen misleč komunikativen načelen svobodomiseln senzibilen in empatičen pripravljen tvegati miselno konstruktiven in sposoben refleksije

3 3 PROGRAM MEDNARODNE MATURE (INTERNATIONAL BACCALAUREATE)

Program je sestavljen iz šestih skupin predmetov II gimnazija Maribor ponuja naslednji nabor predmetov

ff 1 skupina ŠTUDIJ JEZIKA IN LITERATURE materni jezik ali jezik A - ponujamo program književnosti na osnovni in višji ravni z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti (slovenska ruska srbska hrvaška bosanska ali makedonska) kot jezik A ponujamo tudi angleški jezik in literaturo

ff 2 skupina USVAJANJE JEZIKA jezik B na osnovni in višji ravni (angleščina nemščina francoščina španščina Ab Initio)

ff 3 skupina POSAMEZNIK IN DRUŽBA na osnovni in višji ravni (ekonomija psihologija filozofija in zgodovina)

ff 4 skupina naravoslovne znanosti na osnovni in višji ravni (fizika kemija biologija)

ff 5 skupina MATEMATIKA na osnovni in višji ravni ff 6 skupina UMETNOST (glasba gledališče) ali dodaten predmet iz 2 3 ali 4 skupine na osnovni in višji ravni

Dijak izbere en predmet iz vsake skupine ali en dodaten predmet iz šeste skupine (iz 2 3 ali 4 skupine) Ob tem morajo dijaki izdelati razširjeni esej (Extended Essay) obiskovati predmet Teorija vednosti (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter socialnem delu (OIV) Delovni jezik pri pouku je angleščina razen pri maternem jeziku in jezikih v skupini 2 Predmeti na višji ravni obsegajo 5 ur pouka na teden (skupaj 175 ur v šolskem letu) na osnovni ravni pa 4 ure pouka na teden (skupaj 140 ur v šolskem letu) Razen šestih predmetov ki so obvezni za pridobitev diplome lahko dijaki opravljajo dodatne izpite iz enega ali več predmetov Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti ob koncu drugega letnika v mesecu maju

3 1 IB MISELNOST OZ FILOZOFIJAIBO si prizadeva ustvariti program ki bi dijakom omogočal da bi se razvili v vedoželjne strpne in sočutne ljudi ki bi pomagali pri ustvarjanju lepšega sveta in miru v svetu z medkulturnim razumevanjem in spoštovanjem S tem namenom IBO sodeluje s šolami vladnimi in mednarodnimi organizacijami ki ji pomagajo pri razvijanju zahtevnih učnih programov na področju mednarodnega izobraževanja in pri natančnem ter temeljitem preverjanju znanja Ti programi po vsem svetu spodbujajo dijake k različnim aktivnostim razvijanju sočutja in vseživljenjskemu učenju pa tudi k razumevanju in sprejemanju drugih ali drugačnih ljudi

3

MEDNARODNA MATURA

8

MEDNARODNA MATURA PO PREDMETNIH SKUPINAH

9

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ANGLEŠČINA A JEZIK IN KNJIŽEVNOST (VIŠJAOSNOVNA RAVEN)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti literarnih obdobij in prostora Primer izbora literarnih del za angleščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Bernhart Schlink The Reader Marjane Satrapi Persepolis in Milan Kundera The Unbearable Lightness of Being

ff PODROBNE ŠTUDIJE Sylvia Plath Poetry Collection Oscar Wilde An Ideal Husband in Maya Angelou I Know Why the Caged Bird Sings

ff DRAMATIKA Tennessee Williams A Streetcar Named Desire William Shakespeare Hamlet Samuel Beckett Waiting for Godot George Bernard Shaw Pygmalion

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Scott Fitzgerald The Great Gatsby Anthony Bourgess A Clockwork Orange George Orwell Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino jezik in literatura višja in osnovna raven za šolsko leto 201416

ff Khaled Hosseini The Kite Runner Scott Fitzgerald The Great Gatsby George Orwell Nineteen Eighty-Four William Shakespeare Hamlet Tennessee Williams A Streetcar Named Desire Bernhard Schlink The Reader

4PRVA SKUPINA PREDMETOV

JEZIK A MATERNI JEZIKZa vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet in to na višjem nivojuV programu obravnavamo samo književnost jezikovno znanje se izkazuje le z rabo torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili Največja razlika glede na nacionalni program je ta da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti pač pa natančen poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del Ta dela ki niso vnaprej predpisana ndash učitelj jih izbira s širšega spiska možnih ndash pokrivajo različna obdobja smeri in literarne vrste Poudarek je na književnosti 20 stoletja Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okoljaDijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in komentarjaZa vse tuje dijake katerih materni jezik ni slovenščina se izva-jajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden občasno pa tudi preko spleta Na II gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete makedon-ščino bosanščino hrvaščino srbščino ruščino in angleščino Primer izbora literarnih del za slovenščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Jergović Sarajevski marlboro Bulgakov Mojster in Margareta in Morrison Najbolj modre oči

ff PODROBNE ŠTUDIJE Pesništvo Zajc (izbrane pesmi) Roman Kosmač Pomladni dan in kratka proza Blatnik Zakon želje

ff DRAMATIKA Cankar Hlapci Grum Dogodek v mestu Gogi Jančar Veliki briljantni valček in Zupančič Vladimir

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni Ihan Državljanski eseji in Zupan Sto romanov in nekaj komadov

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

Program mednarodne mature je bil na II gimnaziji Maribor uveden leta 1990 Osnovni cilj uvedbe je bil ponuditi najboljšim slovenskim dijakom drugače zasnovan srednješolski program ki temelji na manjšem številu predmetov in poglobljenem delu Po začetnem ožjem naboru predmetov je razvoj programa omogočil širok nabor predmetov ki omogoča dijakom šolanje v skladu z njihovimi interesi in sposobnostmi Veliko vrednost prinašajo programu dijaki iz bivših jugoslovanskih republik in tuji dijakiDanes je program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor močno prepoznaven tako v Sloveniji kot v tujini Odlični rezultati dijakov uvrščajo šolo v sam vrh šol s programom mednarodne mature K temu veliko pripomorejo izjemni in prizadevni učitelji ter dobri pogoji delaProgram mednarodne mature na najboljši način sledi sloganu šole Šola ki odpre vsa vrata Nadpovprečni rezultati omogočajo dijakom vpis na prestižne univerze kot so Oxford Cambridge Imperial College London School of Economics New York University Abu Dhabi Bocconi University Milano itd Ambicioznost sposobnost sodelovanja z drugimi in visoka motiviranost za delo so pogoji za vpis v program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor Prepričan sem da številni med dijaki to imate in boste postali člani družine dijakov mednarodne mature

― mag IVAN LORENČIČ ravnatelj

Šola ki odpre vsa vrata

MEDNARODNA MATURA

4

CILJI PROGRAMA MEDNARODNE MATURE

5

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijakom želimo omogočiti

2ff vrhunsko in trajno znanje

ff šolanje v skladu z dijakovimi interesi in sposobnostmi

ff razvoj kritičnega mišljenja

ff samostojnost pri delu

ff odgovornost za svoje šolanje in rezultate

ff privzgojiti akademsko poštenost

ff pridobiti sposobnost pomagati marginalnim skupinam

ff razumevanje in tolerantnost drugačnosti

ff razvoj odgovornosti do okolja in razumevanje trajnostnega razvoja in

ff razumevanje nacionalne pripadnosti in umeščenosti v globalni svet

NA II GIMNAZIJI MARIBOR

― mag POLONA VEHOVAR IB DP koordinatorica

MEDNARODNA MATURA

6

PROGRAM MEDNARODNE MATURE V SVETU

1 skupinaJezika in literaturamaterni jezik ali jezik A(SLO SR MAC BOS)Jezik Ajezik in literatura(AN)

bullTOKbullRAZŠIRJEN ESEJ

bullCAS

2 skupinaUsvajanje jezikaJezik B osnovna in višja raven(AN NE FR ŠP)

3 skupinaPosameznik in družbaEkonomijaFilozofijaPsihologijaZgodovina

6 skupinaUmetnost

Glasba

5 skupinaMatematika

(OR VR)

4 skupinaNaravoslovne

znanostiFizika

KemijaBiologija

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

IB learner profile IB learner profileIB learner profile

IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

7

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

3 2 LASTNOSTI IB-DIJAKANamen programa mednarodne mature je spodbujanje dijakovega čuta za mednarodno ozaveščenost humanitarnost in skrb za naš planet ter oblikovanje takšnih dijakov ki ustvarjajo boljši in mirnejši svetIB-dijak želi biti raziskovalen vedoželjen misleč komunikativen načelen svobodomiseln senzibilen in empatičen pripravljen tvegati miselno konstruktiven in sposoben refleksije

3 3 PROGRAM MEDNARODNE MATURE (INTERNATIONAL BACCALAUREATE)

Program je sestavljen iz šestih skupin predmetov II gimnazija Maribor ponuja naslednji nabor predmetov

ff 1 skupina ŠTUDIJ JEZIKA IN LITERATURE materni jezik ali jezik A - ponujamo program književnosti na osnovni in višji ravni z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti (slovenska ruska srbska hrvaška bosanska ali makedonska) kot jezik A ponujamo tudi angleški jezik in literaturo

ff 2 skupina USVAJANJE JEZIKA jezik B na osnovni in višji ravni (angleščina nemščina francoščina španščina Ab Initio)

ff 3 skupina POSAMEZNIK IN DRUŽBA na osnovni in višji ravni (ekonomija psihologija filozofija in zgodovina)

ff 4 skupina naravoslovne znanosti na osnovni in višji ravni (fizika kemija biologija)

ff 5 skupina MATEMATIKA na osnovni in višji ravni ff 6 skupina UMETNOST (glasba gledališče) ali dodaten predmet iz 2 3 ali 4 skupine na osnovni in višji ravni

Dijak izbere en predmet iz vsake skupine ali en dodaten predmet iz šeste skupine (iz 2 3 ali 4 skupine) Ob tem morajo dijaki izdelati razširjeni esej (Extended Essay) obiskovati predmet Teorija vednosti (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter socialnem delu (OIV) Delovni jezik pri pouku je angleščina razen pri maternem jeziku in jezikih v skupini 2 Predmeti na višji ravni obsegajo 5 ur pouka na teden (skupaj 175 ur v šolskem letu) na osnovni ravni pa 4 ure pouka na teden (skupaj 140 ur v šolskem letu) Razen šestih predmetov ki so obvezni za pridobitev diplome lahko dijaki opravljajo dodatne izpite iz enega ali več predmetov Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti ob koncu drugega letnika v mesecu maju

3 1 IB MISELNOST OZ FILOZOFIJAIBO si prizadeva ustvariti program ki bi dijakom omogočal da bi se razvili v vedoželjne strpne in sočutne ljudi ki bi pomagali pri ustvarjanju lepšega sveta in miru v svetu z medkulturnim razumevanjem in spoštovanjem S tem namenom IBO sodeluje s šolami vladnimi in mednarodnimi organizacijami ki ji pomagajo pri razvijanju zahtevnih učnih programov na področju mednarodnega izobraževanja in pri natančnem ter temeljitem preverjanju znanja Ti programi po vsem svetu spodbujajo dijake k različnim aktivnostim razvijanju sočutja in vseživljenjskemu učenju pa tudi k razumevanju in sprejemanju drugih ali drugačnih ljudi

3

MEDNARODNA MATURA

8

MEDNARODNA MATURA PO PREDMETNIH SKUPINAH

9

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ANGLEŠČINA A JEZIK IN KNJIŽEVNOST (VIŠJAOSNOVNA RAVEN)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti literarnih obdobij in prostora Primer izbora literarnih del za angleščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Bernhart Schlink The Reader Marjane Satrapi Persepolis in Milan Kundera The Unbearable Lightness of Being

ff PODROBNE ŠTUDIJE Sylvia Plath Poetry Collection Oscar Wilde An Ideal Husband in Maya Angelou I Know Why the Caged Bird Sings

ff DRAMATIKA Tennessee Williams A Streetcar Named Desire William Shakespeare Hamlet Samuel Beckett Waiting for Godot George Bernard Shaw Pygmalion

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Scott Fitzgerald The Great Gatsby Anthony Bourgess A Clockwork Orange George Orwell Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino jezik in literatura višja in osnovna raven za šolsko leto 201416

ff Khaled Hosseini The Kite Runner Scott Fitzgerald The Great Gatsby George Orwell Nineteen Eighty-Four William Shakespeare Hamlet Tennessee Williams A Streetcar Named Desire Bernhard Schlink The Reader

4PRVA SKUPINA PREDMETOV

JEZIK A MATERNI JEZIKZa vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet in to na višjem nivojuV programu obravnavamo samo književnost jezikovno znanje se izkazuje le z rabo torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili Največja razlika glede na nacionalni program je ta da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti pač pa natančen poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del Ta dela ki niso vnaprej predpisana ndash učitelj jih izbira s širšega spiska možnih ndash pokrivajo različna obdobja smeri in literarne vrste Poudarek je na književnosti 20 stoletja Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okoljaDijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in komentarjaZa vse tuje dijake katerih materni jezik ni slovenščina se izva-jajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden občasno pa tudi preko spleta Na II gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete makedon-ščino bosanščino hrvaščino srbščino ruščino in angleščino Primer izbora literarnih del za slovenščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Jergović Sarajevski marlboro Bulgakov Mojster in Margareta in Morrison Najbolj modre oči

ff PODROBNE ŠTUDIJE Pesništvo Zajc (izbrane pesmi) Roman Kosmač Pomladni dan in kratka proza Blatnik Zakon želje

ff DRAMATIKA Cankar Hlapci Grum Dogodek v mestu Gogi Jančar Veliki briljantni valček in Zupančič Vladimir

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni Ihan Državljanski eseji in Zupan Sto romanov in nekaj komadov

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

4

CILJI PROGRAMA MEDNARODNE MATURE

5

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijakom želimo omogočiti

2ff vrhunsko in trajno znanje

ff šolanje v skladu z dijakovimi interesi in sposobnostmi

ff razvoj kritičnega mišljenja

ff samostojnost pri delu

ff odgovornost za svoje šolanje in rezultate

ff privzgojiti akademsko poštenost

ff pridobiti sposobnost pomagati marginalnim skupinam

ff razumevanje in tolerantnost drugačnosti

ff razvoj odgovornosti do okolja in razumevanje trajnostnega razvoja in

ff razumevanje nacionalne pripadnosti in umeščenosti v globalni svet

NA II GIMNAZIJI MARIBOR

― mag POLONA VEHOVAR IB DP koordinatorica

MEDNARODNA MATURA

6

PROGRAM MEDNARODNE MATURE V SVETU

1 skupinaJezika in literaturamaterni jezik ali jezik A(SLO SR MAC BOS)Jezik Ajezik in literatura(AN)

bullTOKbullRAZŠIRJEN ESEJ

bullCAS

2 skupinaUsvajanje jezikaJezik B osnovna in višja raven(AN NE FR ŠP)

3 skupinaPosameznik in družbaEkonomijaFilozofijaPsihologijaZgodovina

6 skupinaUmetnost

Glasba

5 skupinaMatematika

(OR VR)

4 skupinaNaravoslovne

znanostiFizika

KemijaBiologija

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

IB learner profile IB learner profileIB learner profile

IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

7

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

3 2 LASTNOSTI IB-DIJAKANamen programa mednarodne mature je spodbujanje dijakovega čuta za mednarodno ozaveščenost humanitarnost in skrb za naš planet ter oblikovanje takšnih dijakov ki ustvarjajo boljši in mirnejši svetIB-dijak želi biti raziskovalen vedoželjen misleč komunikativen načelen svobodomiseln senzibilen in empatičen pripravljen tvegati miselno konstruktiven in sposoben refleksije

3 3 PROGRAM MEDNARODNE MATURE (INTERNATIONAL BACCALAUREATE)

Program je sestavljen iz šestih skupin predmetov II gimnazija Maribor ponuja naslednji nabor predmetov

ff 1 skupina ŠTUDIJ JEZIKA IN LITERATURE materni jezik ali jezik A - ponujamo program književnosti na osnovni in višji ravni z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti (slovenska ruska srbska hrvaška bosanska ali makedonska) kot jezik A ponujamo tudi angleški jezik in literaturo

ff 2 skupina USVAJANJE JEZIKA jezik B na osnovni in višji ravni (angleščina nemščina francoščina španščina Ab Initio)

ff 3 skupina POSAMEZNIK IN DRUŽBA na osnovni in višji ravni (ekonomija psihologija filozofija in zgodovina)

ff 4 skupina naravoslovne znanosti na osnovni in višji ravni (fizika kemija biologija)

ff 5 skupina MATEMATIKA na osnovni in višji ravni ff 6 skupina UMETNOST (glasba gledališče) ali dodaten predmet iz 2 3 ali 4 skupine na osnovni in višji ravni

Dijak izbere en predmet iz vsake skupine ali en dodaten predmet iz šeste skupine (iz 2 3 ali 4 skupine) Ob tem morajo dijaki izdelati razširjeni esej (Extended Essay) obiskovati predmet Teorija vednosti (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter socialnem delu (OIV) Delovni jezik pri pouku je angleščina razen pri maternem jeziku in jezikih v skupini 2 Predmeti na višji ravni obsegajo 5 ur pouka na teden (skupaj 175 ur v šolskem letu) na osnovni ravni pa 4 ure pouka na teden (skupaj 140 ur v šolskem letu) Razen šestih predmetov ki so obvezni za pridobitev diplome lahko dijaki opravljajo dodatne izpite iz enega ali več predmetov Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti ob koncu drugega letnika v mesecu maju

3 1 IB MISELNOST OZ FILOZOFIJAIBO si prizadeva ustvariti program ki bi dijakom omogočal da bi se razvili v vedoželjne strpne in sočutne ljudi ki bi pomagali pri ustvarjanju lepšega sveta in miru v svetu z medkulturnim razumevanjem in spoštovanjem S tem namenom IBO sodeluje s šolami vladnimi in mednarodnimi organizacijami ki ji pomagajo pri razvijanju zahtevnih učnih programov na področju mednarodnega izobraževanja in pri natančnem ter temeljitem preverjanju znanja Ti programi po vsem svetu spodbujajo dijake k različnim aktivnostim razvijanju sočutja in vseživljenjskemu učenju pa tudi k razumevanju in sprejemanju drugih ali drugačnih ljudi

3

MEDNARODNA MATURA

8

MEDNARODNA MATURA PO PREDMETNIH SKUPINAH

9

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ANGLEŠČINA A JEZIK IN KNJIŽEVNOST (VIŠJAOSNOVNA RAVEN)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti literarnih obdobij in prostora Primer izbora literarnih del za angleščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Bernhart Schlink The Reader Marjane Satrapi Persepolis in Milan Kundera The Unbearable Lightness of Being

ff PODROBNE ŠTUDIJE Sylvia Plath Poetry Collection Oscar Wilde An Ideal Husband in Maya Angelou I Know Why the Caged Bird Sings

ff DRAMATIKA Tennessee Williams A Streetcar Named Desire William Shakespeare Hamlet Samuel Beckett Waiting for Godot George Bernard Shaw Pygmalion

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Scott Fitzgerald The Great Gatsby Anthony Bourgess A Clockwork Orange George Orwell Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino jezik in literatura višja in osnovna raven za šolsko leto 201416

ff Khaled Hosseini The Kite Runner Scott Fitzgerald The Great Gatsby George Orwell Nineteen Eighty-Four William Shakespeare Hamlet Tennessee Williams A Streetcar Named Desire Bernhard Schlink The Reader

4PRVA SKUPINA PREDMETOV

JEZIK A MATERNI JEZIKZa vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet in to na višjem nivojuV programu obravnavamo samo književnost jezikovno znanje se izkazuje le z rabo torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili Največja razlika glede na nacionalni program je ta da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti pač pa natančen poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del Ta dela ki niso vnaprej predpisana ndash učitelj jih izbira s širšega spiska možnih ndash pokrivajo različna obdobja smeri in literarne vrste Poudarek je na književnosti 20 stoletja Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okoljaDijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in komentarjaZa vse tuje dijake katerih materni jezik ni slovenščina se izva-jajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden občasno pa tudi preko spleta Na II gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete makedon-ščino bosanščino hrvaščino srbščino ruščino in angleščino Primer izbora literarnih del za slovenščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Jergović Sarajevski marlboro Bulgakov Mojster in Margareta in Morrison Najbolj modre oči

ff PODROBNE ŠTUDIJE Pesništvo Zajc (izbrane pesmi) Roman Kosmač Pomladni dan in kratka proza Blatnik Zakon želje

ff DRAMATIKA Cankar Hlapci Grum Dogodek v mestu Gogi Jančar Veliki briljantni valček in Zupančič Vladimir

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni Ihan Državljanski eseji in Zupan Sto romanov in nekaj komadov

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

5

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijakom želimo omogočiti

2ff vrhunsko in trajno znanje

ff šolanje v skladu z dijakovimi interesi in sposobnostmi

ff razvoj kritičnega mišljenja

ff samostojnost pri delu

ff odgovornost za svoje šolanje in rezultate

ff privzgojiti akademsko poštenost

ff pridobiti sposobnost pomagati marginalnim skupinam

ff razumevanje in tolerantnost drugačnosti

ff razvoj odgovornosti do okolja in razumevanje trajnostnega razvoja in

ff razumevanje nacionalne pripadnosti in umeščenosti v globalni svet

NA II GIMNAZIJI MARIBOR

― mag POLONA VEHOVAR IB DP koordinatorica

MEDNARODNA MATURA

6

PROGRAM MEDNARODNE MATURE V SVETU

1 skupinaJezika in literaturamaterni jezik ali jezik A(SLO SR MAC BOS)Jezik Ajezik in literatura(AN)

bullTOKbullRAZŠIRJEN ESEJ

bullCAS

2 skupinaUsvajanje jezikaJezik B osnovna in višja raven(AN NE FR ŠP)

3 skupinaPosameznik in družbaEkonomijaFilozofijaPsihologijaZgodovina

6 skupinaUmetnost

Glasba

5 skupinaMatematika

(OR VR)

4 skupinaNaravoslovne

znanostiFizika

KemijaBiologija

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

IB learner profile IB learner profileIB learner profile

IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

7

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

3 2 LASTNOSTI IB-DIJAKANamen programa mednarodne mature je spodbujanje dijakovega čuta za mednarodno ozaveščenost humanitarnost in skrb za naš planet ter oblikovanje takšnih dijakov ki ustvarjajo boljši in mirnejši svetIB-dijak želi biti raziskovalen vedoželjen misleč komunikativen načelen svobodomiseln senzibilen in empatičen pripravljen tvegati miselno konstruktiven in sposoben refleksije

3 3 PROGRAM MEDNARODNE MATURE (INTERNATIONAL BACCALAUREATE)

Program je sestavljen iz šestih skupin predmetov II gimnazija Maribor ponuja naslednji nabor predmetov

ff 1 skupina ŠTUDIJ JEZIKA IN LITERATURE materni jezik ali jezik A - ponujamo program književnosti na osnovni in višji ravni z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti (slovenska ruska srbska hrvaška bosanska ali makedonska) kot jezik A ponujamo tudi angleški jezik in literaturo

ff 2 skupina USVAJANJE JEZIKA jezik B na osnovni in višji ravni (angleščina nemščina francoščina španščina Ab Initio)

ff 3 skupina POSAMEZNIK IN DRUŽBA na osnovni in višji ravni (ekonomija psihologija filozofija in zgodovina)

ff 4 skupina naravoslovne znanosti na osnovni in višji ravni (fizika kemija biologija)

ff 5 skupina MATEMATIKA na osnovni in višji ravni ff 6 skupina UMETNOST (glasba gledališče) ali dodaten predmet iz 2 3 ali 4 skupine na osnovni in višji ravni

Dijak izbere en predmet iz vsake skupine ali en dodaten predmet iz šeste skupine (iz 2 3 ali 4 skupine) Ob tem morajo dijaki izdelati razširjeni esej (Extended Essay) obiskovati predmet Teorija vednosti (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter socialnem delu (OIV) Delovni jezik pri pouku je angleščina razen pri maternem jeziku in jezikih v skupini 2 Predmeti na višji ravni obsegajo 5 ur pouka na teden (skupaj 175 ur v šolskem letu) na osnovni ravni pa 4 ure pouka na teden (skupaj 140 ur v šolskem letu) Razen šestih predmetov ki so obvezni za pridobitev diplome lahko dijaki opravljajo dodatne izpite iz enega ali več predmetov Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti ob koncu drugega letnika v mesecu maju

3 1 IB MISELNOST OZ FILOZOFIJAIBO si prizadeva ustvariti program ki bi dijakom omogočal da bi se razvili v vedoželjne strpne in sočutne ljudi ki bi pomagali pri ustvarjanju lepšega sveta in miru v svetu z medkulturnim razumevanjem in spoštovanjem S tem namenom IBO sodeluje s šolami vladnimi in mednarodnimi organizacijami ki ji pomagajo pri razvijanju zahtevnih učnih programov na področju mednarodnega izobraževanja in pri natančnem ter temeljitem preverjanju znanja Ti programi po vsem svetu spodbujajo dijake k različnim aktivnostim razvijanju sočutja in vseživljenjskemu učenju pa tudi k razumevanju in sprejemanju drugih ali drugačnih ljudi

3

MEDNARODNA MATURA

8

MEDNARODNA MATURA PO PREDMETNIH SKUPINAH

9

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ANGLEŠČINA A JEZIK IN KNJIŽEVNOST (VIŠJAOSNOVNA RAVEN)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti literarnih obdobij in prostora Primer izbora literarnih del za angleščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Bernhart Schlink The Reader Marjane Satrapi Persepolis in Milan Kundera The Unbearable Lightness of Being

ff PODROBNE ŠTUDIJE Sylvia Plath Poetry Collection Oscar Wilde An Ideal Husband in Maya Angelou I Know Why the Caged Bird Sings

ff DRAMATIKA Tennessee Williams A Streetcar Named Desire William Shakespeare Hamlet Samuel Beckett Waiting for Godot George Bernard Shaw Pygmalion

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Scott Fitzgerald The Great Gatsby Anthony Bourgess A Clockwork Orange George Orwell Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino jezik in literatura višja in osnovna raven za šolsko leto 201416

ff Khaled Hosseini The Kite Runner Scott Fitzgerald The Great Gatsby George Orwell Nineteen Eighty-Four William Shakespeare Hamlet Tennessee Williams A Streetcar Named Desire Bernhard Schlink The Reader

4PRVA SKUPINA PREDMETOV

JEZIK A MATERNI JEZIKZa vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet in to na višjem nivojuV programu obravnavamo samo književnost jezikovno znanje se izkazuje le z rabo torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili Največja razlika glede na nacionalni program je ta da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti pač pa natančen poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del Ta dela ki niso vnaprej predpisana ndash učitelj jih izbira s širšega spiska možnih ndash pokrivajo različna obdobja smeri in literarne vrste Poudarek je na književnosti 20 stoletja Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okoljaDijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in komentarjaZa vse tuje dijake katerih materni jezik ni slovenščina se izva-jajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden občasno pa tudi preko spleta Na II gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete makedon-ščino bosanščino hrvaščino srbščino ruščino in angleščino Primer izbora literarnih del za slovenščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Jergović Sarajevski marlboro Bulgakov Mojster in Margareta in Morrison Najbolj modre oči

ff PODROBNE ŠTUDIJE Pesništvo Zajc (izbrane pesmi) Roman Kosmač Pomladni dan in kratka proza Blatnik Zakon želje

ff DRAMATIKA Cankar Hlapci Grum Dogodek v mestu Gogi Jančar Veliki briljantni valček in Zupančič Vladimir

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni Ihan Državljanski eseji in Zupan Sto romanov in nekaj komadov

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

6

PROGRAM MEDNARODNE MATURE V SVETU

1 skupinaJezika in literaturamaterni jezik ali jezik A(SLO SR MAC BOS)Jezik Ajezik in literatura(AN)

bullTOKbullRAZŠIRJEN ESEJ

bullCAS

2 skupinaUsvajanje jezikaJezik B osnovna in višja raven(AN NE FR ŠP)

3 skupinaPosameznik in družbaEkonomijaFilozofijaPsihologijaZgodovina

6 skupinaUmetnost

Glasba

5 skupinaMatematika

(OR VR)

4 skupinaNaravoslovne

znanostiFizika

KemijaBiologija

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

IB learner profile IB learner profileIB learner profile

IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

7

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

3 2 LASTNOSTI IB-DIJAKANamen programa mednarodne mature je spodbujanje dijakovega čuta za mednarodno ozaveščenost humanitarnost in skrb za naš planet ter oblikovanje takšnih dijakov ki ustvarjajo boljši in mirnejši svetIB-dijak želi biti raziskovalen vedoželjen misleč komunikativen načelen svobodomiseln senzibilen in empatičen pripravljen tvegati miselno konstruktiven in sposoben refleksije

3 3 PROGRAM MEDNARODNE MATURE (INTERNATIONAL BACCALAUREATE)

Program je sestavljen iz šestih skupin predmetov II gimnazija Maribor ponuja naslednji nabor predmetov

ff 1 skupina ŠTUDIJ JEZIKA IN LITERATURE materni jezik ali jezik A - ponujamo program književnosti na osnovni in višji ravni z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti (slovenska ruska srbska hrvaška bosanska ali makedonska) kot jezik A ponujamo tudi angleški jezik in literaturo

ff 2 skupina USVAJANJE JEZIKA jezik B na osnovni in višji ravni (angleščina nemščina francoščina španščina Ab Initio)

ff 3 skupina POSAMEZNIK IN DRUŽBA na osnovni in višji ravni (ekonomija psihologija filozofija in zgodovina)

ff 4 skupina naravoslovne znanosti na osnovni in višji ravni (fizika kemija biologija)

ff 5 skupina MATEMATIKA na osnovni in višji ravni ff 6 skupina UMETNOST (glasba gledališče) ali dodaten predmet iz 2 3 ali 4 skupine na osnovni in višji ravni

Dijak izbere en predmet iz vsake skupine ali en dodaten predmet iz šeste skupine (iz 2 3 ali 4 skupine) Ob tem morajo dijaki izdelati razširjeni esej (Extended Essay) obiskovati predmet Teorija vednosti (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter socialnem delu (OIV) Delovni jezik pri pouku je angleščina razen pri maternem jeziku in jezikih v skupini 2 Predmeti na višji ravni obsegajo 5 ur pouka na teden (skupaj 175 ur v šolskem letu) na osnovni ravni pa 4 ure pouka na teden (skupaj 140 ur v šolskem letu) Razen šestih predmetov ki so obvezni za pridobitev diplome lahko dijaki opravljajo dodatne izpite iz enega ali več predmetov Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti ob koncu drugega letnika v mesecu maju

3 1 IB MISELNOST OZ FILOZOFIJAIBO si prizadeva ustvariti program ki bi dijakom omogočal da bi se razvili v vedoželjne strpne in sočutne ljudi ki bi pomagali pri ustvarjanju lepšega sveta in miru v svetu z medkulturnim razumevanjem in spoštovanjem S tem namenom IBO sodeluje s šolami vladnimi in mednarodnimi organizacijami ki ji pomagajo pri razvijanju zahtevnih učnih programov na področju mednarodnega izobraževanja in pri natančnem ter temeljitem preverjanju znanja Ti programi po vsem svetu spodbujajo dijake k različnim aktivnostim razvijanju sočutja in vseživljenjskemu učenju pa tudi k razumevanju in sprejemanju drugih ali drugačnih ljudi

3

MEDNARODNA MATURA

8

MEDNARODNA MATURA PO PREDMETNIH SKUPINAH

9

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ANGLEŠČINA A JEZIK IN KNJIŽEVNOST (VIŠJAOSNOVNA RAVEN)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti literarnih obdobij in prostora Primer izbora literarnih del za angleščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Bernhart Schlink The Reader Marjane Satrapi Persepolis in Milan Kundera The Unbearable Lightness of Being

ff PODROBNE ŠTUDIJE Sylvia Plath Poetry Collection Oscar Wilde An Ideal Husband in Maya Angelou I Know Why the Caged Bird Sings

ff DRAMATIKA Tennessee Williams A Streetcar Named Desire William Shakespeare Hamlet Samuel Beckett Waiting for Godot George Bernard Shaw Pygmalion

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Scott Fitzgerald The Great Gatsby Anthony Bourgess A Clockwork Orange George Orwell Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino jezik in literatura višja in osnovna raven za šolsko leto 201416

ff Khaled Hosseini The Kite Runner Scott Fitzgerald The Great Gatsby George Orwell Nineteen Eighty-Four William Shakespeare Hamlet Tennessee Williams A Streetcar Named Desire Bernhard Schlink The Reader

4PRVA SKUPINA PREDMETOV

JEZIK A MATERNI JEZIKZa vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet in to na višjem nivojuV programu obravnavamo samo književnost jezikovno znanje se izkazuje le z rabo torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili Največja razlika glede na nacionalni program je ta da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti pač pa natančen poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del Ta dela ki niso vnaprej predpisana ndash učitelj jih izbira s širšega spiska možnih ndash pokrivajo različna obdobja smeri in literarne vrste Poudarek je na književnosti 20 stoletja Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okoljaDijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in komentarjaZa vse tuje dijake katerih materni jezik ni slovenščina se izva-jajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden občasno pa tudi preko spleta Na II gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete makedon-ščino bosanščino hrvaščino srbščino ruščino in angleščino Primer izbora literarnih del za slovenščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Jergović Sarajevski marlboro Bulgakov Mojster in Margareta in Morrison Najbolj modre oči

ff PODROBNE ŠTUDIJE Pesništvo Zajc (izbrane pesmi) Roman Kosmač Pomladni dan in kratka proza Blatnik Zakon želje

ff DRAMATIKA Cankar Hlapci Grum Dogodek v mestu Gogi Jančar Veliki briljantni valček in Zupančič Vladimir

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni Ihan Državljanski eseji in Zupan Sto romanov in nekaj komadov

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

IB learner profile IB learner profileIB learner profile

IB learner profile

IB learner profileIB learner profile

7

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

3 2 LASTNOSTI IB-DIJAKANamen programa mednarodne mature je spodbujanje dijakovega čuta za mednarodno ozaveščenost humanitarnost in skrb za naš planet ter oblikovanje takšnih dijakov ki ustvarjajo boljši in mirnejši svetIB-dijak želi biti raziskovalen vedoželjen misleč komunikativen načelen svobodomiseln senzibilen in empatičen pripravljen tvegati miselno konstruktiven in sposoben refleksije

3 3 PROGRAM MEDNARODNE MATURE (INTERNATIONAL BACCALAUREATE)

Program je sestavljen iz šestih skupin predmetov II gimnazija Maribor ponuja naslednji nabor predmetov

ff 1 skupina ŠTUDIJ JEZIKA IN LITERATURE materni jezik ali jezik A - ponujamo program književnosti na osnovni in višji ravni z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti (slovenska ruska srbska hrvaška bosanska ali makedonska) kot jezik A ponujamo tudi angleški jezik in literaturo

ff 2 skupina USVAJANJE JEZIKA jezik B na osnovni in višji ravni (angleščina nemščina francoščina španščina Ab Initio)

ff 3 skupina POSAMEZNIK IN DRUŽBA na osnovni in višji ravni (ekonomija psihologija filozofija in zgodovina)

ff 4 skupina naravoslovne znanosti na osnovni in višji ravni (fizika kemija biologija)

ff 5 skupina MATEMATIKA na osnovni in višji ravni ff 6 skupina UMETNOST (glasba gledališče) ali dodaten predmet iz 2 3 ali 4 skupine na osnovni in višji ravni

Dijak izbere en predmet iz vsake skupine ali en dodaten predmet iz šeste skupine (iz 2 3 ali 4 skupine) Ob tem morajo dijaki izdelati razširjeni esej (Extended Essay) obiskovati predmet Teorija vednosti (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter socialnem delu (OIV) Delovni jezik pri pouku je angleščina razen pri maternem jeziku in jezikih v skupini 2 Predmeti na višji ravni obsegajo 5 ur pouka na teden (skupaj 175 ur v šolskem letu) na osnovni ravni pa 4 ure pouka na teden (skupaj 140 ur v šolskem letu) Razen šestih predmetov ki so obvezni za pridobitev diplome lahko dijaki opravljajo dodatne izpite iz enega ali več predmetov Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti ob koncu drugega letnika v mesecu maju

3 1 IB MISELNOST OZ FILOZOFIJAIBO si prizadeva ustvariti program ki bi dijakom omogočal da bi se razvili v vedoželjne strpne in sočutne ljudi ki bi pomagali pri ustvarjanju lepšega sveta in miru v svetu z medkulturnim razumevanjem in spoštovanjem S tem namenom IBO sodeluje s šolami vladnimi in mednarodnimi organizacijami ki ji pomagajo pri razvijanju zahtevnih učnih programov na področju mednarodnega izobraževanja in pri natančnem ter temeljitem preverjanju znanja Ti programi po vsem svetu spodbujajo dijake k različnim aktivnostim razvijanju sočutja in vseživljenjskemu učenju pa tudi k razumevanju in sprejemanju drugih ali drugačnih ljudi

3

MEDNARODNA MATURA

8

MEDNARODNA MATURA PO PREDMETNIH SKUPINAH

9

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ANGLEŠČINA A JEZIK IN KNJIŽEVNOST (VIŠJAOSNOVNA RAVEN)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti literarnih obdobij in prostora Primer izbora literarnih del za angleščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Bernhart Schlink The Reader Marjane Satrapi Persepolis in Milan Kundera The Unbearable Lightness of Being

ff PODROBNE ŠTUDIJE Sylvia Plath Poetry Collection Oscar Wilde An Ideal Husband in Maya Angelou I Know Why the Caged Bird Sings

ff DRAMATIKA Tennessee Williams A Streetcar Named Desire William Shakespeare Hamlet Samuel Beckett Waiting for Godot George Bernard Shaw Pygmalion

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Scott Fitzgerald The Great Gatsby Anthony Bourgess A Clockwork Orange George Orwell Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino jezik in literatura višja in osnovna raven za šolsko leto 201416

ff Khaled Hosseini The Kite Runner Scott Fitzgerald The Great Gatsby George Orwell Nineteen Eighty-Four William Shakespeare Hamlet Tennessee Williams A Streetcar Named Desire Bernhard Schlink The Reader

4PRVA SKUPINA PREDMETOV

JEZIK A MATERNI JEZIKZa vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet in to na višjem nivojuV programu obravnavamo samo književnost jezikovno znanje se izkazuje le z rabo torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili Največja razlika glede na nacionalni program je ta da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti pač pa natančen poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del Ta dela ki niso vnaprej predpisana ndash učitelj jih izbira s širšega spiska možnih ndash pokrivajo različna obdobja smeri in literarne vrste Poudarek je na književnosti 20 stoletja Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okoljaDijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in komentarjaZa vse tuje dijake katerih materni jezik ni slovenščina se izva-jajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden občasno pa tudi preko spleta Na II gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete makedon-ščino bosanščino hrvaščino srbščino ruščino in angleščino Primer izbora literarnih del za slovenščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Jergović Sarajevski marlboro Bulgakov Mojster in Margareta in Morrison Najbolj modre oči

ff PODROBNE ŠTUDIJE Pesništvo Zajc (izbrane pesmi) Roman Kosmač Pomladni dan in kratka proza Blatnik Zakon želje

ff DRAMATIKA Cankar Hlapci Grum Dogodek v mestu Gogi Jančar Veliki briljantni valček in Zupančič Vladimir

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni Ihan Državljanski eseji in Zupan Sto romanov in nekaj komadov

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

8

MEDNARODNA MATURA PO PREDMETNIH SKUPINAH

9

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ANGLEŠČINA A JEZIK IN KNJIŽEVNOST (VIŠJAOSNOVNA RAVEN)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti literarnih obdobij in prostora Primer izbora literarnih del za angleščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Bernhart Schlink The Reader Marjane Satrapi Persepolis in Milan Kundera The Unbearable Lightness of Being

ff PODROBNE ŠTUDIJE Sylvia Plath Poetry Collection Oscar Wilde An Ideal Husband in Maya Angelou I Know Why the Caged Bird Sings

ff DRAMATIKA Tennessee Williams A Streetcar Named Desire William Shakespeare Hamlet Samuel Beckett Waiting for Godot George Bernard Shaw Pygmalion

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Scott Fitzgerald The Great Gatsby Anthony Bourgess A Clockwork Orange George Orwell Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino jezik in literatura višja in osnovna raven za šolsko leto 201416

ff Khaled Hosseini The Kite Runner Scott Fitzgerald The Great Gatsby George Orwell Nineteen Eighty-Four William Shakespeare Hamlet Tennessee Williams A Streetcar Named Desire Bernhard Schlink The Reader

4PRVA SKUPINA PREDMETOV

JEZIK A MATERNI JEZIKZa vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet in to na višjem nivojuV programu obravnavamo samo književnost jezikovno znanje se izkazuje le z rabo torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili Največja razlika glede na nacionalni program je ta da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti pač pa natančen poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del Ta dela ki niso vnaprej predpisana ndash učitelj jih izbira s širšega spiska možnih ndash pokrivajo različna obdobja smeri in literarne vrste Poudarek je na književnosti 20 stoletja Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okoljaDijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in komentarjaZa vse tuje dijake katerih materni jezik ni slovenščina se izva-jajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden občasno pa tudi preko spleta Na II gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete makedon-ščino bosanščino hrvaščino srbščino ruščino in angleščino Primer izbora literarnih del za slovenščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Jergović Sarajevski marlboro Bulgakov Mojster in Margareta in Morrison Najbolj modre oči

ff PODROBNE ŠTUDIJE Pesništvo Zajc (izbrane pesmi) Roman Kosmač Pomladni dan in kratka proza Blatnik Zakon želje

ff DRAMATIKA Cankar Hlapci Grum Dogodek v mestu Gogi Jančar Veliki briljantni valček in Zupančič Vladimir

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni Ihan Državljanski eseji in Zupan Sto romanov in nekaj komadov

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

9

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ANGLEŠČINA A JEZIK IN KNJIŽEVNOST (VIŠJAOSNOVNA RAVEN)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti literarnih obdobij in prostora Primer izbora literarnih del za angleščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Bernhart Schlink The Reader Marjane Satrapi Persepolis in Milan Kundera The Unbearable Lightness of Being

ff PODROBNE ŠTUDIJE Sylvia Plath Poetry Collection Oscar Wilde An Ideal Husband in Maya Angelou I Know Why the Caged Bird Sings

ff DRAMATIKA Tennessee Williams A Streetcar Named Desire William Shakespeare Hamlet Samuel Beckett Waiting for Godot George Bernard Shaw Pygmalion

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Scott Fitzgerald The Great Gatsby Anthony Bourgess A Clockwork Orange George Orwell Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino jezik in literatura višja in osnovna raven za šolsko leto 201416

ff Khaled Hosseini The Kite Runner Scott Fitzgerald The Great Gatsby George Orwell Nineteen Eighty-Four William Shakespeare Hamlet Tennessee Williams A Streetcar Named Desire Bernhard Schlink The Reader

4PRVA SKUPINA PREDMETOV

JEZIK A MATERNI JEZIKZa vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet in to na višjem nivojuV programu obravnavamo samo književnost jezikovno znanje se izkazuje le z rabo torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili Največja razlika glede na nacionalni program je ta da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti pač pa natančen poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del Ta dela ki niso vnaprej predpisana ndash učitelj jih izbira s širšega spiska možnih ndash pokrivajo različna obdobja smeri in literarne vrste Poudarek je na književnosti 20 stoletja Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okoljaDijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in komentarjaZa vse tuje dijake katerih materni jezik ni slovenščina se izva-jajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden občasno pa tudi preko spleta Na II gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete makedon-ščino bosanščino hrvaščino srbščino ruščino in angleščino Primer izbora literarnih del za slovenščino višja raven za šolsko leto 201416

ff SVETOVNA KNJIŽEVNOST Jergović Sarajevski marlboro Bulgakov Mojster in Margareta in Morrison Najbolj modre oči

ff PODROBNE ŠTUDIJE Pesništvo Zajc (izbrane pesmi) Roman Kosmač Pomladni dan in kratka proza Blatnik Zakon želje

ff DRAMATIKA Cankar Hlapci Grum Dogodek v mestu Gogi Jančar Veliki briljantni valček in Zupančič Vladimir

ff PROSTA IZBIRA ŠOLE Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni Ihan Državljanski eseji in Zupan Sto romanov in nekaj komadov

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

10

ANGLEŠČINA BTuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil II gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka Na začetku šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj Šola nudi naslednje jezikovne programeAngleščina A Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca Dijaki ki uspešno opravijo ta predmet pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

JEZIKI B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom ki so se angleščine učili izven okolja kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik Te jezikovne programe nudimo v angleščini nemščini francoščini in španščini Medtem ko je angleščina obvezni predmet je izbira med nemščino francoščino in španščino možna le če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz je le-to omejeno)

FRANCOŠČINA BProgram poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom ki je enak za vse jezike opredeljene kot drugi tuji jezik Pomeni da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem)Dijaki izbirajo med dvema ravnema osnovno in višjo V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence bralno razumevanje slušno razumevanje pisno izražanje in govorno sporočanje V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven) Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni Posebnost poučevanja francoščine je v tem da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5) Pri tem je treba poudariti da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije Srbija Črna Gora Makedonija) Ker je skupina razmeroma majhna se francoščino učimo na sproščen zanimiv in večkrat tudi individualiziran način Kako je to možno Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino kar predstavlja še eno posebnost oz veliko dodano vrednost Se pravi da lahko z dijaki ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj) In nasprotno z dijaki katerih znanje presega znanje preostalih v skupini lahko individualno delamo Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči preverja in ocenjuje znanje

NEMŠČINA BNemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah povezanih z njimOsnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli Predmet vsebuje tematske sklope Trije osnovni in obvezni sklopi so komunikacija in mediji globalni problemi in družbeni odnosi Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem ki so kulturna raznolikost navade in običaji zdravje prosti čas ter znanost in tehnologija

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

11

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

ŠPANŠČINA Ab Initio (osnovna raven)Španščina Ab Initio je program ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka Gre seveda za pospešeno učenje španščine saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih torej pri branju pisanju poslušanju in govorjenju Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih posameznik in družba prosti čas in delo mestno in podeželsko okolje Vsak sklop pa vključuje teme ki so povezane z našim vsakdanjikom posameznik izobraževanje in delo mesto in javne ustanove hrana in pijača prosti čas in potovanja okolje zdravje in zdravniška pomoč hellipKončni izpit je sestavljen iz dveh delov pisni del ki je zunanji ter ustni del ki je interne narave Zakaj izbrati Spanish Ab InitioDandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi ki se ta jezik učijo Prav tako je za angleščino drugi

najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto takoj za angleščino)ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike od Mehike do Argentine Prav tako je manjšinski jezik v državah kot so ZDA Kanada Belize Andora Maroko in Ekvatorialna GvinejaNikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki Miguel de Cervantes Federico Garciacutea Lorca Pablo Neruda Gabriel Garciacutea Maacuterquez Octavio Paz Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota brati v originalu Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki kot na primer Pedro Almodoacutevar Alejandro Amenaacutebar in Alejandro Gonzaacutelez Intildeaacuterritu Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

12

EKONOMIJAEkonomija je družbena veda ki se ukvarja s problemi kot so omejenost dobrin kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe Dijaki ki izberejo predmet ekonomija ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativenUčni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti kot so omejenost dobrin problem izbire delovanje trga in tem kako delujejo podjetja na trgih ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni npr monopolni Makroekonomija pokriva vsebine kot so gospodarska rast naraščanje cen nezaposlenost in vloga države Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB kar je tudi njegova posebnost je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju Prav zato je pomembno da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj ki obravnavajo gospodarsko problematiko spremljajo aktualna dogajanja v svetu V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako da zahteva od dijaka uporabo znanja pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana Predmet ekonomija ima spletno učilnico v kateri so dijakom na voljo predstavitve delovni listi in številne dodatne vsebine s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen zanimiv in uporaben Dijaki ki bodo izbrali predmet ekonomija bodo spoznali da je ekonomija uporabna veda hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar Navsezadnje ekonomija je med vedami ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

FILOZOFIJAFilozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr

ff Kaj se pravi biti človekff Ali imamo svobodno voljoff Kaj imamo v mislih ko rečemo da je neko dejanje moralno ali nemoralno

To niso abstraktna nepraktična in neživljenjska vprašanja saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja kot so kritično in sistematično mišljenje pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanjFilozofija daje dijakom možnost da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih tudi zelo kompleksnih vprašanjFilozofija v IB-programu spodbuja raquodelanje filozofijelaquo se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih Predmet izziva dijake da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne misleceFilozofija je sestavljena iz jedrne teme izbirnih tem predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnostiJEDRNA TEMA (core theme) se imenuje raquoBiti človeklaquo in obravnava bistvene pojme in vprašanja ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr

ff Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi ipd)

ff Kaj določa identiteto človeka (razum čustva družba posameznikova svobodna izbira)

ff Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)

ff Kaj so vrednote in kako nastanejoff Kako je posameznik določen z odnosom drugihff V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrstff Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost da so osebe

IZBIRNIH TEM je sedemff estetikaff epistemologijaff etikaff filozofija in sodobna družbaff filozofija religijeff filozofija znanosti inff politična filozofija

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

13

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo Na osnovni ravni dijaki izberejo eno na višji ravni pa dve izbirni temiPredpisanih filozofskih besedil je 12 tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo ki se pri pouku poglobljeno obravnava Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice med drugimi so na izbiro Platonova Država O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja O svoboščinah Johna Stuarta Milla O življenju ki ga lahko rešiš Petra SingerjaTako imenovano raquoraziskovanje filozofske dejavnostilaquo se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem raquodelanju filozofijelaquo raquoRaziskovanje filozofske dejavnostilaquo poteka samo na višji ravni PSIHOLOGIJAPsihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja biološki (npr vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje) kognitivni (npr kako deluje spomin vsiljeni napačni spomini vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr stereotipi konformizem tehnike podrejanja) Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami Razumevanje težav povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj depresije in anoreksije Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj - biološke (npr zdravila elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih

metod Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko npr aritmetična sredina in standardna deviacija medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja npr t-test To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav o katerih se učimo in za obvezno izvedbo eksperimenta npr ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod kot so npr študija primera ali intervju ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice imajo pa tudi enega ali več učbenikov ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so

ff razlaga inali izvedba psiholoških raziskav s katerimi lahko pomagamo ljudem

ff upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavahff razumevanje bioloških socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi

ff razumevanje različnih teoretičnih procesov s katerimi je mogoče razložiti vedenje ter spoznavanje kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij

ff seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenjuff seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanostiff razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja

ZGODOVINAIB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje sedanjosti Skozi različne teme bomo zgradili znanje ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije kritično mišljenje smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in krajaIB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2svetovni vojni

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

14

BIOLOGIJABiologija je veda o življenju V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih za kar uporabljajo različne pristope Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije ki potekajo v celici Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin Med tem ko so veščine in aktivnosti ki jih morajo dijaki osvojiti skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini Učni načrtOSNOVNI DEL (95 ur )

ff Biologija celiceff Molekularna biologijaff Genetikaff Ekologijaff Evolucija in biotska raznovrstnost ff Fiziologija človeka Human

DODATEN VIŠJI NIVO (60 ur)ff Nukleinske kislineff Presnova celično dihanje in fotosintezaff Plant biologyff Genetika in evolucija ff Fiziologija živali

IZBIRNI DEL (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo) ff Nevrobiologija in vedenje ff Biotehnologija in bioinformatikaff Ekologija in ohranjanje vrstff Fiziologija človeka

PRAKTIČNI DEL (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo) ff Praktično laboratorijsko in terensko deloff Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene) ff Projekt predmetov iz skupine G4

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

FIZIKAFizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim ndash zmeraj bolj pa tudi družboslovnim ndash vedam Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako da poudarja pomen merjenja in analize podatkov hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje je bolj poglobljena in aktualnejšaUčni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core) dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options) Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike kot so mehanika termodinamika nihanje in valovanje elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti kot so valovni pojavi polja elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti inženirske fizike optike in slikanja v medicini ali astrofizike Del učnega načrta je tudi praktično delo ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment)Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake ki želijo študirati na naravoslovnih tehničnih ali medicinskih fakultetah in seveda za vse tiste ki jih zanima kako v resnici deluje narava

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

15

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno) ocenjevalno shemo Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje ki jim omogočajo poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo ti G4 projekta kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti ki jih na II gimnaziji ponujamo (fizika kemija in biologija) Interna ocena predstavlja 20 končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe krajše raziskave v obsegu 10 ur Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo uporaba baz podatkov modeliranje simulacija ali mešanica vsega navedenega Dijakovo delo oceni učitelj katerega ocena je moderirana preko IB organizacije Zaključni izpit pri kemiji je sestavljen iz treh pisnih delov Prva izpitna pola je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa Druga izpitna pola vsebuje vprašanja ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven Tretja izpitna pola ima dva dela del A vsebuje vprašanje ki temelji na podatkih eksperimentalnem dela del B predstavljajo vprašanja ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija ali Materiali ali Biokemija ali Energija)

KEMIJAKemija je eksperimentalna veda ki združuje teoretične osnove s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih spretnosti Je temeljna znanost saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako fizičnega okolja v katerem živimo kot tudi delovanja bioloških sistemovIB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj ki dijakom omogočajo razvoj naravoslovne pismenosti razvijajo njihove eksperimentalne in raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo raquoNarava znanostilaquo kjer so znanja in veščine dana v kontekst dela v 21 stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikovKer je kemija praktična-eksperimentalna veda imajo dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov delo s podatki njihovo analizo ter vrednotenje Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah kar pomeni da je potrebno tudi sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij ki dijakom omogoča da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija polarimetrija plinska kromatografija infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji)Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno Program kemije se izvaja na osnovni (SL) in višjih ravni (HL) Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven in 240 ur za višjo raven Obe ravni zahtevnosti imata

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

16

MATEMATIKA - VIŠJA RAVENDijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjemTEME PRVEGA LETA

ff Linearna kvadratna eksponentna in logaritemska funkcija

ff Polinomi in racionalne funkcijeff Kotne in krožne funkcijeff Odvodiff Integrali

TEME DRUGEGA LETAff Diferencialne enačbeff Zaporedja in vrsteff Kompleksna številaff Vektorjiff Verjetnost in statistikaff Množice relacije grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo ki jo oceni učitelj in prinese 20 končne ocene na maturi

PETA SKUPINA PREDMETOV

MATEMATIKA - OSNOVNA RAVENMatematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjemUčni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij algebra funkcije in enačbe trigonometrija vektorji statistika in verjetnost ter odvodi in integrali Izreke pogosto upravičimo na neformalen način z uporabo tehnologije Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen načinNa osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so kemija ekonomija računalništvo ali podjetništvo Pouk temelji na tem da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem Dijake spodbujamo naj uporabijo matematiko za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (ldquoMathematical explorationrdquo) Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo Tako dobijo možnost da se poglobljeno ukvarjajo s temo ki jih zanima in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila Predmet se izvaja dve leti po 4 šolske ure tedensko

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

17

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

GLASBAV šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenjaDijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL) znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega

preverjanja ter ocenjevanja znanja Program je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop npr merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so izbira primernega programa tehnična pripravljenost poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija Merila ustvarjanja skladb pa so nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov glasbena koherentnost poznavanje inštrumentacije notacija vtis o kompozicijah in refleksija Merila eksternega pisnega izpita so glasbena analiza primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah glasbena oblika glasbena terminologija umestitev dela v zgodovinsko obdobje prostor in slogPredmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti in tistim ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

18

4 2 TEORIJA VEDNOSTI (THEORY OF KNOWLEDGE ali TOK)

Teorija vednosti ali teorija znanja (Theory of knowledge ali TOK) je eden izmed treh obveznih osrednjih predmetov Dijake spodbuja k razmišljanju o značilnostih različnih vrst znanja in k iskanju odgovorov na vprašanje na podlagi česa lahko utemeljeno trdimo da nekaj vemo Slednje vprašanje se zastavlja v dveh oblikah Kako vemo kot skupina (skupno znanje) in kako vem jaz kot posameznik (osebno znanje) Različne oblike pridobivanja razumevanja in uporabe znanja ter njihovo zanesljivost pretresamo skozi analizo t i načinov pridobivanja znanja (ways of knowing) in s pregledom različnih področij znanja (areas of knowledge) Pri TOK razlikujemo osem načinov pridobivanja znanja s katerimi si prisvojimo vsebine raznolikih področij znanja Načini pridobivanja znanja so zaznavanje mišljenje oziroma logično razmišljanje jezik oziroma govorica čustva intuicija spomin verovanje in domišljija Področja znanja so matematika naravoslovje družboslovje zgodovina umetnost etika religiozni sistemi znanja in znanja prvobitnih ljudstev

DODATNE ZAHTEVE PROGRAMA

Ob obveznostih šestih predmetov morajo dijaki za pridobitev diplome izpolniti še naslednje tri zahteve napisati morajo razširjeni esej opraviti naloge pri predmetu teorija vednosti (TOK) in opraviti ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti (CAS)

4 1 RAZŠIRJENI ESEJ (EXTENDED ESSAY)Razširjeni esej IBO opredeljuje kot poglobljeno študijo znotraj področja enega ali več predmetov ki jih dijak obiskuje Dijaki si lahko izberejo razširjeni esej iz lokalnih in svetovnih študij kjer globalni problem preučijo iz najmanj dveh vidikov (npr psihološkega in biološkega) in ga prenesejo na lokalno okolje Esej v obsegu 4000 besed nudi dijaku možnost samostojnega raziskovalnega dela katerega namen je naučiti se veščin raziskovanja in akademskega pisnega izražanja kar so znanja potrebna za študij na univerzi Dijake pri njihovem delu spremlja mentor

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

19

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Pri TOK razmišljamo o mnogoterih vprašanjih kot nprff Zakaj smo lahko prepričani da je znanstvena metoda sprejemljiva oblika pridobivanja znanja

ff Na podlagi česa pridobivamo znanje o preteklosti in kako ga lahko uporabimo v življenju

ff Kaj je sprejemljiv podatek za teorijo X ff Kako vemo kateri teorijski model najbolje razlaga pojav Y

Skozi razprave o teh in podobnih vprašanjih dijaki ozavestijo temeljne podmene svojih prepričanj ki se jih vključno z osebnimi in družbeno pogojenimi ideološkimi predsodki pogosto ne zavedajo Zato vsebine tega predmeta prispevajo k prepotrebnemu spoštovanju raznolikosti in bogastva kulturnih perspektivTOK spodbuja dijake naj kritično premislijo o dosegu različnih načinov pridobivanja znanja in o različnosti vsebin posamičnih področij znanja Hkrati pa od njih zahteva naj pretresejo vlogo in značilnosti znanja v svoji lastni kulturi in širše v svetuVsako leto dijaki MM 1 preživijo TOK-teden na CŠOD Planinka na Pohorju kjer se prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature TOK in CAS Dneve preživijo v znamenju le-teh prosti čas pa je namenjen športnim aktivnostim branju druženju in zabavi

43 OIV (CREATIVITY ACTIVITY SERVICE)CAS vključuje ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnosti Dijaki so aktivni na vseh treh področjih celotno obdobje IB izobraževanjaNa II gimnaziji Maribor ponujamo v okviru DrugaDruga mnogo ustvarjalnih dejavnosti Npr literarno in likovno delavnico fotografski krožek gledališke skupine v slovenskem angleškem francoskem in nemškem jeziku mednarodni radio mladinski pevski zbor Drugrsquo orkester dijaški časopis in filmsko šoloMed športnimi dejavnostmi dijaki izbirajo med ponudbo izbirnih športov (plavanje namizni tenis badminton aerobiko hellip) Prav tako se lahko odločijo za individualni program s projektom Šport za zdravjeDijaki prostovoljsko delo opravijo na osnovnih šolah vrtcih mladinskih domovih domovih za starostnike zavetišču za živali in mladinskih centrihIB dijaki so vključeni v mednarodni projekt Soly (specialna olimpijada) prostovoljsko akcijo raquoSimbiozalaquo (vodijo tečaj za starejše) mednarodni raquoSpring Festivallaquo in šolski kulturni maraton Sodelujejo na mednarodnih šolskih izmenjavah in konferencah (MUN YPAC) CAS je v povezavi z vsemi IB predmeti in TOKDijake IB programa se spodbuja da so aktivni v lokalnem okolju zato lahko izbirajo tudi dejavnosti v zunanjih organizacijah ki nudijo ustvarjalne športne in prostovoljske aktivnostiDelo dijakov spremljajo CAS koordinator in mentorji posameznih dejavnosti Dijaki pišejo dnevnik in vodijo portfelj Ob zaključku drugega šolskega leta opravijo javno predstavitev v katero vključijo samoevalvacijo in refleksijo opravljenih dejavnosti Brez opravljenih CAS obveznosti dijak ne more prejeti IB diplomeCAS dijakom ponuja izzive na različnih področjih jih uči načrtovati in bolje organizirati čas osvajati proces samoevalvacije in lastne refleksije pomena zavedanja razvoja lastnih sposobnosti pridobivati veščine timskega dela in vzpodbujati vztrajnost

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

20

MEDNARODNO SODELOVANJE IN IB TRAVEL

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

21

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

5 2 IB TRAVELIB TRAVEL bi lahko opisali kot mednarodno sodelovanje ki dijakom omogoča izkušnjo glede na njihov interes Aktivnost je nastala pred petimi leti vsak dijak pa naj bi se odločil vsaj za eno destinacijo Najbolj popularen je Model United Nations (MUN) Udeležimo se ga v Bratislavi Budimpešti Beogradu in Mostarju Dijake pa vsako leto pritegne tudi sodelovanje z mednarodno šolo v Amsterdamu (ISA) kjer naši dijaki pomagajo organizirati Olimpijado za otroke s posebnimi potrebami Naša najdaljša izmenjava poteka s šolo Jura Hronca v Bratislavi Slovaški dijaki obiščejo septembra naš TOK teden na Pohorju naši dijaki pa jim vrnejo obisk v mesecu maju Ne smemo pozabiti izmenjave raquoFrom Russia with lovelaquo s šolo iz Perma v Rusiji s katero sodelujemo že tretje leto v obliki projekta Mednarodnega šolskega radia Dijaki ki jih zanima Medijska komunikacija in oglaševanje odpotujejo vsako drugo leto za deset dni v čisto pravo sibirsko Rusijo Rusi pa nam vrnejo obisk na Festivalu pomladi

51 MEDNARODNO SODELOVANJE NA II GIMNAZIJI MARIBOR

Spoznavanje drugačnih kultur navad in jezikov veliko pripomore k razumevanju današnjega sveta in odnosov Za uresničevanje naštetih ciljev je II gimnazija Maribor razvila široko mrežo sodelovanja v obliki izmenjav s šolami iz naslednjih držav

ff Avstrijaff Nemčija ff Italija ff Srbijaff Izraelff Kitajska inff Indija

POSEBNO OBLIKO MEDNARODNEGA SODELOVANJA

PREDSTAVLJA TRADICIONALNI SPRING FESTIVAL -

FESTIVAL POMLADI KI POTEKA VSAKO LETO APRILA

NA FESTIVALU SODELUJEJO DIJAKI IZ VEČ KOT DESETIH

DRŽAV UDELEŽENCI FESTIVALA PREBIVAJO PRI

NAŠIH DIJAKIH DVA DNI USTVARJAJO V RAZLIČNIH

DELAVNICAH KOT SO PLESNA DELAVNICA LIKOVNA

DELAVNICA DEBATA FOTOGRAFIJA ITD SVOJE DELO

PREDSTAVIJO NA ZAKLJUČNI SKUPNI PRIREDITVI

OGLEDAJO SI MARIBOR ZADNJI DAN PA ODIDEJO NA

IZLET PO SLOVENIJI

5

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

22

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

23

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

V programu Mednarodne mature na II gimnaziji Maribor veljajo pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja ki so usklajena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur l RS 602010) in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja II gimnazije Maribor Za prehod iz 3 v 4 letnik mora dijak izpolniti vse pogoje iz tega pravilnika

SISTEM OCENJEVANJA TEMELJI NA SKRBNO IZDELANIH MERILIH TO POMENI DA JE ZNANJE VSAKEGA DIJAKA OCENJENO NA OSNOVI DOSEGANJA NATANČNO DOLOČENIH RAVNI ZNANJA KI SE NE SPREMINJAJO OD ENEGA DO DRUGEGA IZPITNEGA ROKA Vsak predmet se ocenjuje z ocenami od 1 (najnižja) do 7 (najvišja) Zaključna ocena se oblikuje iz interno in eksterno ocenjenega znanja Pridobitev diplome zahteva od dijaka da doseže predpisane standarde in pogoje med katerimi je tudi ta da mora biti skupno število doseženih točk na maturi najmanj 24 Največje število točk (45) vsebuje tudi tri dodatne točke ki jih dijak lahko dobi za odlično napisan razširjeni esej in esej pri predmetu teorija vednosti Dijaku ki ne izpolni vseh zahtev za pridobitev diplome ali tistemu ki se odloči za manj kot šest predmetov se podeli spričevalo oz potrdilo za vsak opravljen izpit

6V PROGRAMU MEDNARODNE MATURE

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

24

MENTORSTVO

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

25

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

77 3 OPIS DELA SVETOVALNE SLUŽBESvetovalna služba se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami V program mednarodne mature se vključuje posebej pri dijakih s posebnimi potrebami na osnovi pravilnika dijakov s posebnimi potrebami ki je zasnovan na podlagi Ur l RS št 5811 4012 - ZUJF in 9012 lsquoZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 582011 in dopolnitev 402012 in 902012rsquo Dijake z rednimi sestanki srečanji in svetovanjem vodi in usmerja do mature Pri tem sodeluje z ravnateljem s profesorji ki dijaka učijo in s koordinatorjem mednarodne mature Glede na dijakove posebne potrebe na maturi veljajo prilagoditve kot so podaljšan čas pisanja premori uporaba računalnika omogočanje raquopiscalaquo raquobralcalaquo itd

7 1 OPIS DELA RAZREDNIKARazrednik je profesor ki v razredu poučuje Razredu dodeljen na začetku šolskega leta in predvidoma ostane z dijaki do konca šolanja Temeljne vloge razrednika so pedagoška organizacijska in administrativna velikokrat pa razrednik tudi svetuje in usmerja dijake skozi vzgojno izobraževalni proces Razrednik sodeluje tudi s starši dijakov sklicuje in vodi roditeljske sestanke opravičuje izostanke in spremlja dijakov napredek Z dijaki se redno sestaja vsak teden oziroma po potrebi jih spremlja na ekskurzije in izlete

7 2 OPIS DELA MENTORJEV Za dijake ki prihajajo iz drugih šol je dobro poskrbljeno na uvodnem sestanku preko skupine na FB in z uvodnim dnevom tako da se dijaki poznajo že pred prvim šolskim dnevom Želimo da bi prilagajanje dijakov na nov program in novo okolje potekalo čim lažje in brez zapletov zato tujim dijakom oz dijakom ki prihajajo iz drugih šol nudimo mentorstvo ki je zasnovano na osnovi modela Academic parents Poteka na dveh ravneh profesor-dijak in dijak-dijak Dijak si sam izbere profesorja mentorja glede na njegov interes in predmet ki dijaka še posebej zanima in ga veseli Profesor mu nudi pomoč pri organizaciji učenju in tudi čustveno podporo Prav tako si dijak novinec izbere dijaka iz višjega letnika ki mu nudi neformalno pomoč predvsem na začetku v obdobju privajanja na novo okolje Dijaki delijo svoje izkušnje z novinci in jim pomagajo da bi se v novem okolju čim bolje počutili

II GIMNAZIJA MARIBOR SE LAHKO POHVALI Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI KI JO PROFESORJI IN SVETOVALNI DELAVCI NUDIJO DIJAKOM DIJAKE SPREMLJATA RAZREDNIK IN MENTOR PO POTREBI TUDI SVETOVALNI DELAVEC

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

26

VPIS V PROGRAM MEDNARODNE MATURE

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

27

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

SPLOŠNI POGOJI ZA SPREJEM V PROGRAM MEDNARODNE MATURE SO DOLOČENI Z VSAKOLETNIM RAZPISOM ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE

V prvi letnik programa mednarodne mature IB se lahko vpiše dijak ki izpolnjuje naslednje pogoje

ff je končal drugi letnik gimnazijeff je končal prvi letnik gimnazije z najmanj prav dobrim uspehom in

ff ni star več kot 17 let ob vključitvi v ta program

8POGOJI IN MERILA ZA VPIS

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

28

VPIS NA UNIVERZE

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

29

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Dijaki ki so končali program mednarodne mature na II gimnaziji Maribor so uspešni na tujih univerzah kot so Univerza v Cambridgeu Univerza v Oxfordu Imperial College in UCL v Londonu University of St Andrews Glasgow in Edinburgh na Škotskem Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem Dunaj v Avstriji Berlin Mannheim Nuumlrnberg in Muumlnchen v Nemčiji ter na drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju Stanford Barkeley in Harvard v ZDA

PO OPRAVLJENEM PROGRAMU MEDNARODNE MATURE DIJAKI PREJMEJO DVOJEZIČNO DIPLOMO S KATERO SE LAHKO VPIŠEJO NA UNIVERZE V SLOVENIJI IN V TUJINI IMETNIK DIPLOME LAHKO KANDIDIRA POVSOD PO SVETU VKLJUČNO Z NAJIMENITNEJŠIMI EVROPSKIMI IN AMERIŠKIMI UNIVERZAMI

9

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

MEDNARODNA MATURA

30

REZULTATI MEDNARODNE MATURE

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

31

ŠOLA KI ODPRE VSA VRATA

Uspešnost na maturi v obdobju 2010 - 2015 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Število dijakov ki so prejeli diplomo (v ) 100 100 97 94 94 100

Povprečno število točk na maturi (dijaki ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40

Dijaki ki so dosegli vseh 45 točk 1 0 2 2 1 3

Dijaki ki so dosegli 40 točk in več 10 15 14 16 9 21

V TABELI SO NANIZANI REZULTATI V PRIMERJAVI S SVETOVNIM IBO-POVPREČJEM ZA OBDOBJE ZADNJIH PETIH LET ZAPISANA JE USPEŠNOST DIJAKOV NA MATURI POVPREČNO ŠTEVILO TOČK ŠTEVILO DIJAKOV Z VEČ KOT 40 TOČKAMI ŠTEVILO DIJAKOV S 45 TOČKAMI

10

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

ff RavnateljPrincipal mag IVAN LORENČIČ T 00386 (2) 33 04 431 E ivanlorencicdrugasi

ff TRG MILOŠA ZIDANŠKA 1 SI-2000 MARIBOR

II GIMNAZIJA MARIBOR

ff Pomočnica ravnatelja Assistant Principal MATEJA KRUMPAK T 00386 (2) 33 04 432 E matejakrumpakdrugasi

LektoriralaLanguage editing MARIJA SAJKO GEORGE YEOMAN

MEDNARODNA MATURA KURIKULUM 201617INTERNATIONAL BACCALAUREATE DIPLOMA PROGRAMME WRITTEN CURRICULUM 201617 Izdala in založilaPublished by II GIMNAZIJA MARIBOR zanjorepresented by mag IVAN LORENČIČ UrednikaEditors mag POLONA VEHOVAR SAŠA MIKIĆ

ŠTEVILKECONTACTS

ff tajništvoOffice 00386 (0)2 33 04 430ff zbornicaStaff Room 00386 (0)2 33 04 441ff ravnateljPrincipal 00386 (0)2 33 04 431ff faksOffice Fax 00386 (0)2 33 04 440ff e-poštaE-mail INFODRUGASI

ff spletna stranWeb Page WWWDRUGASI

ff podračun štAccount No 01100-6030694994ff matična štRegistration No 5088917ff davčna štTax No SI62721046

URADNE UREOFFICE HOURSff tajništvoOffice 1000-1300ff svetovalna službaCounselling 730-1430ff knjižnicaSchool Library 700-1500

ff IB DP koordinator IB DP Coordinator mag POLONA VEHOVAR T 00386 (2) 33 04 434 E polonavehovardrugasi

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM

ff CAS koordinator CAS Coordinator VILJEM BABIČ T 00386 (2) 33 04 430 E viljembabicdrugasi

FotografijePhotographs by MATEVŽ RUDL PATRIK REK DOMEN ULBL POLONA VEHOVAR YANNE GOLEV MORITZ LIEBHABER

PrevodEnglish translation EMIL PEČNIK PETER CIGROVSKI POLONA VEHOVAR

Oblikovanje in prelomDesign and Layout DRUGAOBLIKACOM

TiskPrinted by TISKARNA FLORJANČIČ MARIBOR 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

373509127(4974Maribor)

MEDNARODNA matura II gimnazija Maribor šola ki odpre vsa vrata [kurikulum 201617] [urednika Polona Vehovar Saša Mikić] fotografije Matevž Rudl Patrik Rek prevod Emil Pečnik Peter Cigrovski Polona Vehovar] - Maribor II gimnazija Maribor 2015

500 izv 1 Vehovar Polona COBISSSI-ID 85586689 v

ff TOK koordinator TOK Coordinator mag MATEVŽ RUDL T 00386 (2) 33 04 430 E matevzrudldrugasi

ff Svetovalna služba Counselling POLONA KIKER T 00386 (2) 33 04 442 E polonakikerdrugasi

ff Knjižnica Library GORDANA BANJANIN T 00386 (2) 33 04 443 E knjiznicadrugasi

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II GIMNAZIJA M

ARIB

OR

25

year

s o

f IB 25 let MM