Mogočnost stebrovGovorimo o stebrih; to pomeni, da imamo pred očmi podobo mostu ali mogočne zgradbe. Stebri so v obeh primerih nosilna struktura; celoten most ali stavba na njih stoji in skupaj z njimi pade. Tromostovje v Ljubljani in veličastna svetišča pa kažejo, da stebri lahko most ali zgradbo tudi krasijo in z lepoto odločilno prispevajo k njeni pomembnosti.

Človekova starost je vrh najveličastnejše stavbe človeškega življenja. Še primernejša podoba za starost pa je most: starost je most med tem, kar je človek naredil in tem, kar bo zapustil v nadaljevanje drugim; je most med prejšnjim in prihodnjim pokolenjem ljudi v razvoju človeštva; je most med človekovimi

srednjimi leti največje aktivnosti in dokončno izpustitvijo vseh aktivnosti – ta dokončen spomin nase si človek večinoma ustvari s svojo starostjo.Čim pomembnejši del stavbe življenja – ali most na njegovi poti – je človekova starost, tem odločilnejši so stebri kakovostne starosti. V tem prispevku si bomo to pomembneje ogledali. Predtem bomo še trenutek pozorni na teren in vizijo celote, kajti na slabem terenu se vsak steber ugrezne in brez dobre vizije celotne stavbe nikakršen steber ne bo nosil česa vrednega. Pomislimo na našega mojstra Plečnika, ki je znan po veličastnih vizijah in elegantnih stebrih.

Dobra vizija in trden teren za kakovostno staranjeNaslednje štiri trditve so meja prostora za vizije kakovostnega staranja; onkraj njih ni pogojev za lepo staranje.1. Človekova starost je drugačno življenjsko

obdobje od mladosti in srednjih let, toda nič manj smiselno, plodno in bogato. Biologija in medicina se posvečata vsakdanji izkušnji, da s staranjem nepreklicno upadajo človekove telesne in duševne moči. Psihologa Viktor Frankl in naš Anton Trstenjak pa sta se posvečala dejstvu, da se s staranjem navadno

Medgeneracijsko sožitje med stebri za kakovostno staranje

Prof. dr. Jože Ramovš Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

P ri načrtovanju stebrov kakovostnega staranja ne bomo zgrešili, če bomo skrbno zastavili tri stebre: skrb za telesno

zdravje, duševno svežino in skrb za lepo sožitje. Pri tem je odločilni steber kakovostnega staranja medčloveško sožitje. Če je trden, zdrži, tudi če popustita prva dva: če popusti, pa se sesedeta tudi onadva. Sožitje po psihosomatski poti vpliva na duševno in telesno zdravje: lepo sožitje prinaša človeku dobro počutje, večjo odpornost, trdnejše zdravje in lažje zdravljenje bolezni, slabo sožitje pa slabo počutje in obolevanje.

večajo človekove duhovne zmožnosti. Starost ni prvakinja v telesnem gibanju in spominskem obnavljanju: njena možnost je prvenstvo v življenjski modrosti.

2. Tretja generacija je velik človeški potencial današnje in jutrišnje družbe. Tri četrtine upokojenske generacije povsem samostojno skrbijo zase (za mlajši dve generaciji naredijo več kot oni dve zanje), sposobni so opravljati pomembne naloge v delovnem in družbenem okolju. Država in družba morata razširiti koncept delitve dela, dobrin in sožitja v skupnosti, tako da bo bolj smiselno udeležena tretja generacija s svojimi zmožnostmi in potrebami. Da bi to omogočili, je treba razvijati raznovrstne programe za izobraževanje, delo in za razvedrilo v tretjem življenjskem obdobju, še posebej nove programe za pripravo na kakovostno življenje po upokojitvi in programe, da se starejši lahko pravočasno naučijo za boljše razumevanje mlajših dveh generacij. In seveda nasprotno, da se učenci osnovnih šol, dijaki, študentje, družinski člani in tisti, ki poklicno delajo s starimi ljudmi, naučijo razumeti stare ljudi in lepega sožitja z njimi.

3. Na kakovostno starost se mora vsakdo pripravljati sam, mora se družina, svoje mora storiti država, nujen je prispevek civilnih in gospodarskih organizacij. V današnjih razmerah je težko pričakovati, da se bo človek kakovostno staral, če se zavestno in pravočasno ne odloči, da bo dejavno skrbel za svoje telesno in duševno zdravje, materialno varnost in za lepo sožitje z ljudmi. Tradicionalni način življenja, ki je ljudi spontano vodil po utečenih vzorcih življenja in sožitja od rojstva do smrti, je odšel v zgodovino. Danes se mora človek za vse odločiti sam in

se vsega naučiti, tudi kakovostnega staranja in lepe komunikacije med generacijami. Poskrbeti za dobre pogoje za to je dolžnost skupnosti.

4. Uspešne skrbi za kakovostno življenje tretje generacije ni brez istočasnega uspešnega dela za novo solidarnost med generacijami. To spoznanje je poudaril nedavni evropski politični dokument o odzivu na demografske spremembe, ki ima naslov Nova solidarnost med generacijami. Slovenski in drugi evropski narodi se bomo v naslednjih letih naglo starali. Zdajšnja majhna mlada generacija bo skrbela za veliko generacijo svojih staršev – med letoma 1945 in 1980 se je letno rodilo dvakrat več otrok kot zdaj. Delovanje vseh državnih in družbenih sistemov (od zdravstva in pokojninskega sistema do šolstva in prometa) je odvisno od žive medgeneracijske solidarnosti. Ta pa je v neki družbi toliko živa in razvita, kolikor se mlada, srednja in tretja generacija med seboj družijo, poznajo s pozitivne strani in doživljajo, da je kakovost življenja vsake generacije pomembno odvisna od drugih dveh. Tudi pri povezovanju generacij in ohranjanju solidarnosti je tradicionalni način odšel v zgodovino: oboje je treba oblikovati zavestno in primerno za današnje življenjske razmere.

Vzporedno z vizijo kakovostnega staranja mora potekati priprava terena zanjo. V luči novih razmer, ki prihajajo v naslednjih letih, imajo vsak človek osebno, vsaka družina, organizacija civilne družbe, gospodarska organizacija in država dvoje akutnih nalog.Prva je informiranje in osveščanje celotnega prebivalstva o temeljni človeški potrebi po kakovostnem staranju in solidarnem sožitju generacij ter o stvarnih možnostih za to.

58 59

Nenadomestljivo vlogo pri tem imajo oblast, javna občila, šolstvo in kultura. Takojšnja javna skrb za osveščanje in učinkovito pripravo na starost ter na povečan delež starega prebivalstva lahko prepreči velike družbene težave v naslednjih letih.Druga naloga je posvetiti prednostno skrb delovanju dobrih programov za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami, ki v krajevnih skupnostih, organizacijah in državi že potekajo, prav tako pa oblikovanju in odgovornemu uvajanju novih programov za preostale potrebe tretje generacije in za povezovanje vseh treh generacij. Obstoječe in nove programe je treba sistemsko povezovati v sinergično celoto.Ti nalogi sta akutni, preživetveni za ohranitev in razvoj slovenske in evropske kulture. Ugoden čas za pripravo na naglo staranje družbe imamo še kvečjemu do leta 2015.

Stebri kakovostnega staranjaPri načrtovanju stebrov kakovostnega staranja ne bomo zgrešili, če bomo skrbno zastavili tri.Skrb za telesno zdravje – gibčna gibala brez revme in drugih bolezni ali poškodb, čvrsto srce in ožilje brez prevelikega pritiska in drugih motenj, uravnovešena presnova s pravšnjo telesno težo, brez težav pri presnovi sladkorja, prebavi, pri izločanju, brez zasvojenosti z omamnimi snovmi … In še kaj bi našteli, če bi pri novoletnem voščilu za dobro zdravje morali izbirati čisto konkretno. Koliko je zdravje v starosti odvisno od nas samih? Kdor se zdravo prehranjuje, dovolj giblje in sploh, če živi zdravo – zlasti, če začne živeti zdravo že zgodaj v mladosti – gotovo veliko doda svojemu zdravju v starosti. Še bolj gotovo drži nasprotno, da se nezdravo

življenje zelo maščuje v starosti. Zdravje je skozi vse življenje deloma odvisno tudi od dejavnikov, na katere ima človek le posreden in delen vpliv: od dedne zasnove, delovnih in drugih družbenih razmer, premoženja in še od česa. Če je, na primer, človekova telesna svežina v starosti 50-odstotno odvisna od njegove volje, je to dovolj, da se splača trajno skrbeti zanjo. Človek najlaže in najbolj gotovo načrtno skrbi za svoje zdravje, če živi in se giblje v družbi ljudi, ki imajo trdno navado živeti zdravo.Duševna svežina z dobrim spominom, jasnim mišljenjem, s svetlimi čustvi, široko razgledanostjo, z dobrimi navadami in drugimi duševnimi zmožnostmi je drugi steber kakovostnega staranja. Nanj bolj pozabljamo kot na skrb za telesno zdravje. Za preteklost pa beremo, da so ljudje radi molili za zdrav um in pamet. Skrb za zdrav um je zelo pametna, saj so človekova čustva, spomin, mišljenje in navade bolj odvisni od njega samega kot njegova gibala, ožilje ali presnova. Pa tudi pomembna niso manj, saj človeka držijo pokonci tudi, ko mu odpovejo noge. Zato se splača vse življenje, posebno pa po »abrahamovskem« mejniku, zavestno vaditi svoj spomin, mišljenje, se izobraževati, gojiti dobre navade, zlasti pa zavestno skrbeti za svetla čustva do samega sebe, drugih ljudi in do življenjskih razmer. Duševne zmožnosti je treba vsaj tako razgibavati kot telesne, da ne zarjavijo ali se ne začno razvijati v smer, ki je neprijetna za samega človeka in druge ob njem.Skrb za lepo sožitje je ljudem še najbolj neznan steber kakovostnega staranja. Saj bi imel vsakdo rad lepe odnose z najbližjimi, dobre razmere v soseski in pošteno sodelovanje z vsemi, toda kako je mogoče ta steber graditi, nam je veliko manj jasno

in blizu kot glede onega o telesnem zdravju. Ko poteka sožitje med bližnjimi ali v družbi dobro, ne mislimo nanj: če zaškriplje, nekateri iščejo krivdo v drugih, nekateri pa v sebi. Ne eno ne drugo sožitja ne zboljša, ampak poslabša. Rešitev je podobna kot pri telesnem zdravju in duševni svežini: za lepo sožitje je treba skrbeti dnevno, tako kot za prehrano ali informiranost. Telo potrebuje svojo količino hrane, vode, gibanja, duševnost svojo količino informacij, učenja, lepih čustev, za lepo sožitje z bližnjimi in s širšo družbo pa je nujno vsak teden zbrati vsaj za eno uro lepega osebnega pogovora z enim ali več mladimi ljudmi, za eno uro lepega osebnega pogovora z ljudmi srednjih let in za eno uro lepega osebnega pogovora z enim ali več starimi ljudmi. Lep osebni pogovor pa je tisti, ki oba bogati in veseli. Pri tem je dobra novica znanstveno spoznanje, da se sožitja človek v celoti nauči, kot se v celoti nauči jezika. Prirojeno imamo sposobnost in potrebo po sožitju in jeziku, učimo pa se enega in drugega vse življenje. Res najlaže v otroštvu ob drugih, toda vse življenje je mogoče in vredno začeti učenje novega jezika – pomislimo na Leona Štuklja. Tudi lepih odnosov z drugimi ljudmi se najlažje uči otrok v dobri družini, vendar pa se lahko človek vse življenje odloči in začne učiti lepšega sožitja z drugimi: to mu prinese veliko več koristi, kot če bi se naučil novega tujega jezika.Odločilni steber kakovostnega staranja je medčloveško sožitje. Če je trden, zdrži, tudi če popustita prva dva: če popusti, pa se sesedeta tudi onadva. Sožitje po psihosomatski poti vpliva na duševno in telesno zdravje: lepo sožitje prinaša človeku dobro počutje, večjo odpornost, trdnejše zdravje in lažje zdravljenje bolezni, slabo sožitje pa slabo počutje in obolevanje. Skrb

za lepo medčloveško sožitje je odločilni steber kakovostnega staranja tudi zato, ker je najmanj odvisen od materialnih pogojev. Kakovost zdravja in dolžina življenja gresta statistično vzporedno z materialno preskrbljenostjo, prav tako tudi informiranost, zato so zavarovanja in varčevanje za čim boljšo materialno varnost v starosti zelo pomemben steber kakovostne starosti. Medčloveško sožitje pa je malo odvisno od bogastva. Grd pogovor ni nič cenejši od lepega in lepa misel od drugega ne terja nič več časa kot grda.Pri skrbi za lepo sožitje človek ne sme prekršiti temeljnega pravila, ki se glasi: zboljšanje sožitja lahko pričakujemo samo od enega človeka na svetu, tj. od samega sebe. Ko človek to pravilo krši, gotovo sožitje slabša v svojo škodo in škodo najbližjih.V Evropi se naglo veča delež starih ljudi – v Sloveniji pa še nekoliko hitreje. V naslednjih desetletjih bo več kot tretjina ljudi stara: to se ni zgodilo še nikdar v zgodovini človeštva in se danes ne dogaja nobeni drugi kulturi. Za kakovostno staranje v tako zaostrenih razmerah je odločilno, da mladi, srednjeletniki in ljudje v tretjem življenjskem obdobju naglo postavljamo trdne stebre za kakovostno staranje. In ne naredimo napake, da postavimo na zadnje mesto najpomembnejšega, tj. lepo medčloveško in solidarno medgeneracijsko sožitje.

60 61