Ročtniaa platana v £otowtei

Date nj siti lisž 6 A M H F J B *

GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

LETO II. - ŠTEV. 41 NOVO MESTO, 13. OKTOBRA 1951 fKTRTLKTNA N A K O ^ N I N A 75 I »IN r / i i A . i A i Vi* i* s* K u

Prve mernike ozimnega ž i t a so kmetje na Dolenjskem posejali v drugi polovici septembra. Slabo vreme je m o č n o oviralo spravilo poljskih pridel­kov, posebno pa izkopavanje krompirja, zato se jesenska setev doslej tudi ni mogla bolj razmahniti, Po o b i č a j n e m kolobarjenju v kmetijstvu sejemo ozim­no ž i to na njive, kjer smo imeli letos okopavine, te pa spomladi sadimo spet na njive, kjer je bilo letos ž i to . Čimprej posejemo ozimno ž i to , toliko lepš i pri­delek lahko p r i č a k u j e m o . L e p š e se nam bo obrastlo pred prvim snegom in bolj­še prezimilo. Kmetje to vedo, zato hite s pospravljanjem drugih pridelkov, da bodo jesensko setev č i m p r e j zakl juč i l i .

Poleg slabega vremena, ki tudi š e v oktobru resno ovira hitro pospravlja­nje krompirja In drugih pridelkov, bodo letos ponekod t e ž a v e v pomanjkanju dobrega semena. 2ito ima letos precej raznih primesi in ga bo treba povsod temeljito oč i s t i t i s č i s t i ln ik i . Posebno v a ž n o je tudi r a z k u ž e v a n j e ž i ta pred setvijo, o č e m e r smo nedavno pisali, Hvalevreden o b i č a j je, da si kmetovalci zamenjujejo ž i t o ; vsak kmet ve, da Je imel ta ali drugI sosed prav lepo In kleno ž i to , zato bomo letos š e prav po­sebej pr iporoča l i zamenjavo semen.

Jesenska setev je p r i č e t e k novega k m e č k e g a gospodarskega leta. Prav bo zato. da n a š i gospodarji že zdaj mislijo na do lžnost i , k i jih č a k a j o v prihodnjem letu po že tv i . V mislih imamo obvezno prodajo ž i t a d r ž a v i v letu 1952. Vsi , ki po novi uredbi spadajo pod obvezno oddajo ž i ta , so bili že pred setvijo ob­v e š č e n i o svojih obvezah za prihodnje leto, č e kmetje ponekod teh od ločb š e niso dobili zaradi p o č a s n e g a dela K L O , pa so na sestanku lahko zvedeli za svoje do lžnos t i . Samo v n o v o m e š k e m okraju je bilo takih sestankov s kmeti nad 130. Lahko trdimo, da so bile obveze za leto 1952 napravljene veliko bolj p r e m i š l j e ­no in p o š t e n o kot v pre j šnj ih letih. V n o v o m e š k e m okraju je nad 80% kra­jevnih odborov ob izdatni p o m o č i sve­tov za kmetijstvo In vseh zavezancev sestavilo dobre predloge za obremenitve, tako da ni bilo treba n i č e s a r poprav­ljati. N i treba dvomiti, da v takih kra­jih prihodnje leto ob odkupu ž i t a ne bo nobenih t e ž a v .

Menda brez izjeme nobena stvar na svetu ne gre. Tudi pri sedanji razdelitvi obveznosti za oddaje ž i t a v letu 1952 takih Izjem ne manjka. N a Dol iu n. pr. odborniki krajevnega ljudskega odbora, k i so doma prav v vasi D o l ž , niso hoteli sestaviti obremenitev za svojo vas, ker bi si morali predpisati prav take obveze kakor bi jih morali ostalim kmetom. S p o m o č j o odbornikov iz ostalih vasi je morala tajnica sama sestaviti razde­lilnik obveznosti, č e drugo leto ne bo kaj v redu, bodo kmetje z D o l ž a t e ž k o naš l i mesto, kam naj se pr i tož i jo za nepravilnosti. Tudi v Dobravi se niso »znaš l i« pri tuhtanju, kako obremeniti male In velike kmete. Najraje bi pred­pisali vsem enake obveze, samo da ne bi bilo zamere . . . N a pr i tožbe sosed­njih fekorjancev, ki so si bremena raz­delili pravilno, so morali tudi na Dobra­vi popraviti že v e č k r a t popravljene pred­loge. Podobne t e ž a v e so imeli tudi v

Blrčni vasi. Iz Katja in Št . Ju rja pa so pozabili priti na okrajni ljudski odbor po potrjene obremenitve in odločbe in jih zato prav gotovo ne bodo p r a v o č a s n o dostavili kmetom, č e so jih imeli 5. oktobra še na okraju. V š m i h e l u pri Novem mestu je večj i posestnik izjavil takole: » č i m b o l j bom pritiskal na male, manj bo priš lo na m e n e « .

V odločbah za prodajo ž i t a držav i v letu 1952 ni predpisov, k a k š n e površ ine morajo kmetje posejati s tem ali onim

zadnje č a s e izdani, delna odprava ob­veznih odkupov, sprostitev trgovine in nov f inančni sistem, vse to govori v prid v e č j e k m e č k e proizvodnje. Cene pridelkov padajo, pojavlja se konkuren­ca tudi na trgu k m e č k i h pridelkov. Po sameznik jI bo le t e ž k o kos, zmagalo bo napredno, umno k m e č k o gospodarje­nje, č e p r a v je tudi kmet posameznik po zaslugi vseh pridobitev narodnosvobo-dilne vojne danes veliko na b o l j š e m kot v t e ž k i h letih pred zadnjo vojno, č e p r a v

Maršal Tito na H, kongresu sindikatov v Zagrebu

Sveže dehtečo zemljo pripravlja plug za novo setev. Čez nekaj tednov bo že njiva polna mlade ozimine.

ž i t o m . Predpisana je samo ko l i č ina ž i ta , ki jo bo treba oddati za skupnost. Stvar vsakega posameznega gospodarja pa je, da sam presodi, koliko ž i t a bo se jal, da bo lahko izpolnil svoje do lžno­sti v prihodnjem letu in da mu bo ostalo š e dovolj ž i t a za njegove potrebe in prosto razpolaganje.

L e t o š n j a jesenska setev pa postavlja pred n a š e kmete znova r e s n e j š e in glob­lje r a z m i š l j a n j e o tem, č e ne bi kazalo ž e zdaj ob novi setvi, stopiti v vrste z a d r u ž n i k o v . Vsi novi ukrepi, ki so bili

je dobil z zadnjimi gospodarskimi ured­bami in zakoni spet nove pobude za še pr idnejše delo, pa je in ostaja neizpod­bitna resnica, da mu daje r e s n i č n e m o ž ­nosti za hiter napredek, v e č j e pridelke in bol jše ž iv l jenje cuinolc k m e č k a de­lovna zadruga. To niso prazne besede. To je ž iv l j en je samo, ki ga narekujejo vsakodnevne potrebe. Prej ali slej jih bodo uvideli in sprejeli vsi naš i kmetje, k i n o č e j o ostati pri starem, p r e ž i v e l e m , p o č a s n e m , dragem i n t e ž a v n e m nač inu obdelovanja zemlje.

V ponedeljek 8. oktobra se je k o n č a l v Zagrebu II. kongres s i n d i k a t o v Jugo­slavije. Dopoldne se je delegatom iz­polnila želja, ko je p r i š e l mednje tova­riš Tito. Po pozdravu je imel maršal Tito daljši govor, med katerim so mu delegati večkrat navdušeno in dolgo­trajno p l o s k a l i ter pritrjevali.

Maršal Tito je med drugim rekel, da je bila njegova dolžnost priti na kongres, saj gre za kongres delovnih ljudi naše države, ki grade socializem. Poudaril je, da je kongres zelo važen za nadaljne delo in razvoj naše države, ker smo tako rekoč blizu zaključka našega petletnega plana. Prav v letu, ko je bil prvi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, so nas z a p u s t i l i tisti, ki smo z njimi v vojni skupno prelivali kri proti skupnemu sovražniku, proti fašističnemu okupatorju. Niso nas sa­mo zapustili, temveč so nas h o t e l i osa­miti od vsega sveta. Toda posrečilo se jim je osamiti nas samo od tistih držav, kjer so zdaj sami še kot okupatorji. V tej dobi je bila postavljena na preiz­kušnjo tista enotnost, ki smo jo ustva­rili med narodnoosvobodilnim bojem. Tudi v tej preizkušnji so naši narodi še enkrat potrdili, da je njihova enot­nost nezlomljiva in da ne more nobe­n a sila na svetu, tudi ne Sovjetska zve­za, razdružiti naših narodov. Takrat je odigrala predvsem velikansko vlogo edinstvena enotnost naše Komunistične partije. Prav po njeni zaslugi smo vzdržali enega največjih in n a jbo l j ne­varnih napadov na našo državo, napad, ki ni bil nič manjši od fašističnega obo­roženega napada.

Skrb ljudske o b l a s t i v naši državi je bila osredotočena predvsem na to, kako bi mogel delavski razred laže iz­polniti svoje naloge in d o b i t i t is to, k a r je njegova fizična potreba, da bi bil kos velikanskim naporom. Zadevali smo na velike težave. Prva je bila ve­liko pomanjkanje de lovne sile. Druga je bila vprašanje strokovnosti naših kadrov v podjetjih, v naši mladi indu­striji, ki se bujno razvija. S strokov­nimi kadri bomo najbrž imeli težave še več let Naša kakovost zdaj še trpi zaradi premajhnega Š t e v i l a strokovnih

i k a d r o v , toda to se more in mora z b o l j -i sati. Pri skrbi za vzgojo ljudi imajo sin-

Pred združitvijo krajevnih l udskšh odborov v Beti kraiini V z a d n j i h t e d n i h so p r e b i v a l c i B e l e

k r a j i n e n a z b o r i h v o l i l c e v precej r a z ­p r a v l j a l i t u d i o p r e u r e d i t v a h l j u d s k i h odborov . N e k a j g l a v n i h m i s l i t eh z b o ­rov n a m po poveda lo , k a k o s i z a m i š ­l j a jo B e l o k r a n j c i u r ed i t ev o s n o v n i h o r ­ganov svoje l j udske ob las t i .

S p r e m e m b e v o b m o č j u k r a j e v n i h odborov so v B e l i k r a j i n i po t r ebne iz v e č i h r az logov . M a j h n e k r a j e v n e enote — l j u d s k i o d b o r i — ne o p r a v l j a j o d o ­b r o v s e h s v o j i h na log . Z a i z v r š e v a n j e g o s p o d a r s k i h v p r a š a n j je p o t r e b n a k r a ­j e v n i ob l a s t i m o č n a pod laga . T e m a j h ­n i K L O — p r a v t a k i h p a je v č r n o -m e l j s k e m o k r a j u n a j v e č — ne more jo

Letna konferenca Partije Novega mesta V petek 5. o k t o b r a je b i l a v N o v e m

mes tu r edna l e tna p a r t i j s k a k o n f e r e n ­ca, na k a t e r i so za s topa l i i z v o l j e n i d e ­l ega t i o s n o v n i h p a r t i j s k i h o r g a n i z a c i j 477 č l a n o v i n 50 k a n d i d a t o v mes tne o rgan izac i j e K P S .

G o s p o d a r s k o - p o l i t i č n o i n o r g a n i z a ­c i j sko p o r o č i l o je p o d a l o rg . s ek re ta r K P S za N o v o mesto tov. J o ž e U d o v i č , k i j e v d a l j š e m p r e g l e d u n a š t e l uspehe i n p o m a n j k l j i v o s t i enole tnega de la P a r t i j e N o v e g a mesta . V p o r o č i l u je p o u d a r i l nap redek mesta v k o m u n a l n i h v p r a š a n j i h i n o b n o v i . Le to s se p r e b i ­v a l c i N o v e g a mes t a z d e l o m p o t r d i l i , da ne d r ž i i zgovo r »v N o v e m m e s t u n i m o g o č e n i č e s a r d o s e č i « . N a s p r o t n o , d o ­s e č i se je da lo i n se dosega v e d n o v e č p r a v zato, k e r so se m n o ž i c e p r e b u d i l e iz nep lodnega č a k a n j a ter z a č e l e s š i ­r o k o z a s n o v a n i m o b n a v l j a n j e m i n g r a ­d i t v i j o svojega mes ta . O t e m govore uspeh i dosedanjega t l a k o v a n j a , n o v mos t čez K r k o , u re j evan je P u g l j e v e u l i c e , n a p r a v a š t e v i l n i h o p o r n i h z i d o v po mes tu i n n a d L o k o , r a z š i r i t e v K a ­p u c i n s k e g a t rga , o b n o v a i n r a z š i r i t e v u l i c , p o v e č a n j e k o p a l i š č a na K r k i , z a ­č e t e k u r e j e v a n j a L o k e za š p o r t n e p r o ­store mesta , p r e s t a v i t e v s e j m i š č a , z i d a ­v a i n d o g r a d i t e v n o v e mes tne s tanov, h i š e , n o v a s t a v b n a k o l o n i j a n a G r m u , obnav l j an j e mes tnega v o d o v o d a , p o l a ­ganje n o v i h cev i in č i s t i l n i h n a p r a v , geodetska i z m e r a m*-1 ta i n p r i p r a v a n o ­vega m o s t u čez K r k o ob dosedan jem ž e l e z n i š k e m mos tu . Z a v sa ta i n š e d r u ­ga de la se je letos v mes tu p o r a b i l o že nad 13 i n p o l m i l i j o n a d i n a r j e v k r e d i ­ta. D o s e ž e n i so b i l i nada l je v i d n i uspe­h i v t o v a r n a h , pod je t j ih i n u s t anovah , k a r vse dovo l j r a z u m l j i v o g o v o r i o p r i ­p r a v l j e n o s t i l j u d s t v a N o v e g a mesta , da s i v v e d n o v e č j i d e m o k r a t i č n o s t i u res ­n i č u j e b o l j š e i n l e p š e ž i v l j e n j e . S a m o letos so p r e b i v a l c i mes ta n a r e d i l i p r i j a v n i h d e l i h n a d 13.000 p r o s t o v o l j n i h d e l o v n i h ur .

P o m a n j k l j i v o s t o s n o v n i h p a r t i j s k i h o rgan izac i j p a je v t em, da so š e p r e ­m a l o s k r b e l e z a de lo f r o n t n i h o r g a n i ­zac i j i n z a p o m o č t e m i n d r u š t v e n e m u ž i v l j e n j u v mes tu . P r e o z k o je t u d i g l e ­danje č l a n s t v a s i n d i k a t o v na po t rebe i n ž i v l j e n j e p o s a m e z n i h m e s t n i h t e re ­nov , k a r se p o z n a v tem, da d e l a v c i i n n a m e š č e n c i ne sodelujejo v ž i v l j e n j u F r o n t e mesta . V II . t e r enu je n . pr . o d ­bor O F s k l i c a l f r o n t n i sestanek, v e n ­da r se ga n i u d e l e ž i l n i h č e od odbora . M e s t n i odbor Z v e z e b o r c e v s i je n . p r . l a s t i l p r a v i c o , d a je i m e n o v a l v t e ren ­ske odbore neka te re p o p o l n o m a nede-l a v n e l j u d i , names to da b i b i l i i z v o ­l j e n i . T a k e i n podobne n a p a k e so h r o ­m i l e š e v e č j i po le t d e l o v n i h m n o ž i c mes ta . N a v z l i c v s e m u s p e h o m v i n d u ­s t r i j i , p r o i z v o d n j i , i z b o l j š a n e m d e l u us tanov i n F r o n t e p a je š t e v i l o č l a n ­s tva v P a r t i j i v z a d n j e m le tu na ras lo k o m a j z a 3,8 % od c e l o k u p n e g a š t e v i l a v o l i l c e v N o v e g a mes ta . R e s n a s labost P a r t i j e v N o v e m mes tu je, d a ne v i d i k a n d i d a t o v i n n o v i h č l a n o v P a r t i j e v d e l a v s k i h v r s t a h . S o c i a l n i sestav č l a n ­s tva k a ž e n . pr. , d a je v č l a n s t v u n a d 6 0 % p a r t i j c e v i z v r s t n a m e š č e n c e v i n koma j 24 % i z v r s t d e l a v c e v .

Se bo l j k a k o r doslej mora jo č l a n i i n o rgan izac i j e K o m u s t i s t i č n e pa r t i j e v mes tu de l a t i m e d l j u d m i i n ne sa ­m o z l j u d m i ter nepres tano p o g l a b l j a t i s o c i a l i s t i č n o d e m o k r a c i j o . — p e r e č e m u v p r a š a n j u vzgoje m l a d i n e naj p a r t i j ­ske o rgan izac i j e odslej p o s v e č a j o vso s k r b , p r a v t ako p a t u d i de lovan ju o s t a n k o m reakc i j e i n p r o t i l j u d s k e d u ­h o v š č i n e , k i s k u š a z v a b l j a t i n a svo ja po ta p r e d v s e m m l a d i n o .

P o u spe l em r a z p r a v l j a n j u je b i l o i z ­v o l j e n i h v nov M e s t n i k o m i t e K P S 15 č l a n o v , k o n f e r e n c a p a je sp re je la v r s to p o m e m b n i h s k l e p o v za nada l jn je delo P a r t i j e v N o v e m mes tu . Z n a v d u š e n j e m

I je b i l a t u d i spre je ta i n odpos lana po -I z d r a v n a r e so luc i j a C K K P S .

u s t v a r i t i iz n i č . P r a k s a je p o k a z a l a , da a d m i n i s t r a c i j a v t a k i h K L O n a v a d n o š e p a z a r a d i p o m a n j k a n j a sposobnih p i s a r n i š k i h m o č i , k a r spet v p l i v a n a de lo i n ug l ed k r a j evnega odbora . Res je, d a uspeh de l a k r a j e v n e g a odbora n i odv i s en od posameznega u s l u ž b e n c a , t e m v e č od de l a vseh o d b o r n i k o v . P r a v t ako p a je t u d i res, d a so v s i n a m e ­š č e n c i , p a naj gre za dobre a l i s labe, na r a m e n i h d a v k o p l a č e v a l c e v d o t i č n e -ga k r a j a .

N e r a z v i t i k r a j i i n m a j h n i k r a j e v n i o d b o r i n i m a j o v sedan j ih m e j a h i z g l e ­dov z a m o č a n gospodar sk i r a z v o j , saj i m a j o le s k r o m n e dohodke od d a v k o ­p l a č e v a l c e v . K r a j e v n i o d b o r i , k i š t e j e ­jo po 200 a l i 400 p r e b i v a l c e v , po l eg te­ga pa so o d d a l j e n i od v e č j i h o k r a j n i h s r e d i š č , t u d i s icer ne napredu je jo t ako k a k o r b i n a p r e d o v a l i , č e so p o v e z a n i z v e č j i m k r a j e m v svo j i o k o l i c i , k i ž e od nekda j p r e d s t a v l j a n e k a k š n o k r a j e v n o s r e d i š č e gospodarskega , p o l i t i č n e g a i n k u l t u r n e g a ž i v l j e n j a . P o v e z a n s t a k i m k r a j e m , bo t u d i m a n j š i k r a j z a ž i v e l v v s a k e m p o g l e d u prej i n m o č n e j e ko t pa č e b i b i l š e napre j n a v e z a n le nase.

T a k e i n podobne u g o t o v i t v e so p o ­s t a v l j a l i B e l o k r a n j c i n a z b o r i h v o l i v ­cev. V o k o l i c i Č r n o m l j a , to je v vaseh , k i po s v o j e m gospoda r skem ses tavu i n n a r a v n i l e g i t e ž i j o k s v o j e m u s r e d i š č u Č r n o m l j u , obs ta ja ta dosle j d v a k r a j e v ­na l j u d s k a o d b o r a : D o b l i č e i n L o k a . V o l i l c i so p r e d l a g a l i , d a b i ta d v a o d ­b o r a u k i n i l i , v s e h 13 o k o l i š k i h v a s i pa b i p r e d s t a v l j a l o nov K L O » Č r n o m e l j -o k o l i c a « s s e d e ž e m v Č r n o m l j u . V a s L o k a , k i l ež i v nepos redn i b l i ž i n i m e ­sta, pa b i se p r i k l j u č i l a p o d r o č j u M L O Č r n o m e l j . V o l i l c i so u t e m e l j e v a l i svoj p r e d l o g s k r a j e v n o povezanos t jo , go­spodarsko m o č j o teh k r a j e v , s k u l t u r ­n i m i i n o s t a l i m i v e z m i o k o l i c e z m e ­s tom ter z že l jo , da se z m a n j š a š t e v i l o a d m i n i s t r a t i v n i h m o č i v d r ž a v n i u p r a ­v i . N e d v o m n o bo p a m e t n e m u p r e d l o g u u g o d i l t u d i o k r a j n i l j u d s k i odbor .

P o dosedan j i u p r a v n i r a z d e l i t v i je v B e l i k r a j i n i 29 k r a j e v n i h l j u d s k i h o d ­bo rov . P o p r e u r e d i t v i p r e d v i d e v a j o sa ­mo 16 l j u d s k i h odborov . G l a v n o v o d i l o za z m a n j š a n j e š t e v i l a l j u d s k i h odborov je p r e v s e m n a r a v n a i n gospodarska p o ­vezanost k r a j e v s s v o j i m i b l i ž n j i m i s re­d i šč i , k j e r bodo b o d o č i s e d e ž i k r a j e v n i h odborov . O b č u t n o pa se bo z m a n j š a l o tud i š t e v i l o n a m e š č e n c e v v d r ž . u p r a v i , k a r bo h k r a t i o m o g o č i l o b o l j š o i z b i r o sposobnih m o č i v p o v e č a n i h l j u d s k i h o d b o r i h .

K o bodo l j u d s k i o d b o r i č r n o m e l j s k e -ga o k r a j a z d r u ž e n i , bo n a j v e č j o i n go­spoda r sko na jbo l j z a o k r o ž e n o celoto p r e d s t a v l j a l k r a j e v n i l j u d s k i odbor S e ­m i č . Z z d r u ž i t v i j o d v e h sosednih K L O bo i m e l b l i z u 3400 p r e b i v a l c e v . N a j ­

m a n j š i K L O v o k r a j u bo os ta l S i n j i v r h z v a s i c a m i D a m e l j , S i n j i v r h , D o l ­nje n j i ve . K o t i n S p e h a r j i . S t e l ' b o b l i z u 500 p r e b i v a l c e v . S i n j i v r h je po s v o j i l eg i ze lo odda l j en od v e č j i h s re ­d i š č i n se ne m o r e p r i d r u ž i t i ne V i n i c i ne S t a r e m u t rgu , n i t i se ne m o r e r a z ­š i r i t i . Za to bo os ta l v dosedan j ih me jah .

P r e u r e d i t e v l j u d s k i h odborov bo p r i n e s l a v de lo l j u d s k e ob la s t i B e l e k r a j i n e p r a v gotovo nov r a z m a h , r a z ­š i r i l a pa bo t u d i u s tva r j a lne s i le l j u d ­s tva . O d b o r i bodo z v e č j i m i k r a j e v n i m i d o h o d k i samostojneje ko t doslej s a m i u p r a v l j a l i , to p a le v k o r i s t k r a j e m i n t a m k a j š n j i m p r e b i v a l c e m . K . O.

Zdaj nas vabi bukov žir! B u k o v ž i r je dozore l . Le tos g a je v

n a š i h gozdov ih to l iko , da se n a m dobe­sedno ponuja p rvovr s tno jedi lno olje k a r samo. č i m se bo v reme zjasni lo i n z e m ­l j a n e k o l i k o o s u š i l a , m o r a m o pohi te t i , da bomo b u k o v ž i r p o g r a b i l i i zpod dre­ves a l i pa o t res l i polne bukove veje n a pogrnjene plahte. N a dan l a h k o nabere p r iden nab i ra lec t u d i do 30 k g č i s t e g a ž i r a . V z e m i m o , da g re nab i r a t ž i r d r u ­ž i n a pe t ih l j u d i ; v dob rem tednu g a z l ahko to nabere do 800 k g , z a k a r bo do b i l a 65 k g j ed i lnega o l j a ! 60 k g jedi lne­g a o l ja p reds tav l j a vrednost 60 k g m a ­s t i ! N a b i r a n j e ž i r a p a bo t ra ja lo samo k a k š n i h 15 dn i , k e r bo pozneje ž i r z a ­čel k a l i t i a l i p a g a bodo un ič i l i p o l h i l n m i š i . P o h i t i m o v gozdove zdaj , k o je č a s ! I z k o r i s t i m o iz redno ugodno let ino, pober imo bukov ž i r i n g a zamenja jmo z a jedi lno olje!

dikati velikansko vlogo. Predvsem je treba skrbeti za gmotno preskrbo n a ­š i h delovnih ljudi. Ne smemo vedno gledati le na množico, marveč moramo v i d e t i v s a k e g a p o s a m e z n i k a . S k r b z a kad re je osnovna stvar.

Ko govorimo o nalogah, ki nas č a ­kajo , moramo imeti tu pred očmi tudi vprašanje odnosa naših delovnih ljudi do dela, do tovarne, v kateri delajo. Ko pride zdaj delovni človek v tovar­no, se mora z aveda t i , d a je prišel v svojo tovarno, ki je tako rekoč tudi del njegove lastnine. Vprašanje vzgoje de­lovnih ljudi, ki prihajajo iz vasi, je najtežavnejši p r o b l e m , ki ga mora re­ševati naša ljudska oblast , p r e d v s e m pa sindikati.

Maršal Tito je nato govoril o odno­sih do ljudstva v S o v j e t s k i zvezi, kjer hodijo delovni ljudje še trideset let po v e l i k i O k t o b r s k i r e v o l u c i j i v o p a n k a h i z l i č j a i n raztrgani. V Sovjetski zvezi niso šli po poti resničnega s o c i a l i z m a , temveč po poti državnega k a p i t a l i z m a n a j s l a b š e vrste. Maršal Tito je nato govoril o vohunski delavnosti SZ in n j e n i h satelitov ter poudaril potrebo po skrajni budnosti naših delovnih ljudi v podjetjih. Poglavitno načelo na­še zunanje p o l i t i k e p a je , je poudaril tovariš Tito, da določamo takšno svojo zunanjo p o l i t i k o , kakršna nam ustreza in omogoča graditev socializma v naši državi,

Gubfevci s o prispevali 1 0 0 . 0 0 0 dinariev za partizanski spomenik na Kamencah Č l a n i Z v e z e b o r c e v v K a m e n c a h že

dal j č a s a p r i p r a v l j a j o p a d l i m p a r t i z a ­n o m i n o s t a l i m ž r t v a m n a r o d n o o s v o b o ­d i l n e vo jne v e l i k s p o m e n i k , k i bo p r i ­č a l p o z n i m r o d o v o m , k o l i k o je ta d e l n o v o m e š k e g a o k r a j a p r i s p e v a l v zgo­d o v i n s k e m b o j u za n a š o osvobod i t ev in novo J u g o s l a v i j o . V L j u b l j a n i so j i m i z d e l a l i n a č r t z a l ep s p o m e n i k , k i bo doslej n a j v e č j i n a D o l e n j s k e m . S t a l bo b l i z u D o l . K a m e n e . Ze 1. 1946 so z b r a l i z a s p o m e n i k 27.000 d i n . L e t o s p a so z d o b i č k o m p r i r e d i t v e v s e p t e m b r u spet d o b i l i n o v i h 43.000 d i n . K e r p a spome­nik* n a K a m e n c a h ne bo enos t avna p l o ­š č a i z k a m n a , t e m v e č 3,5 m v i s o k obe ­l i s k , so se p r e t e k l o nedel jo z b r a l i o d ­b o r n i k i n a sejo, d a b i p r e t u h t a l i , k a k o d o b i t i n o v a d e n a r n a i n os ta la s reds tva za pos t av i t ev s p o m e n i k a , k i ga n a m e ­rava jo o d k r i t i letos 29. n o v e m b r a .

N a j p r e j so se p o g o v o r i l i o doseda­n j i h p r i p r a v a h z a z g r a d i t e v s p o m e n i k a , nato pa so r a z p r a v l j a l i o v o l i t v a h n o ­vega odbora , k i mora jo b i t i do 10. no ­v e m b r a . K e r je dosedan j i odbor d e l a ­v e n , so p r e d v i d e l i za k a d i d a t n o l i s to v e č i n o s t a r i h o d b o r n i k o v , p o m n o ž i l i pa so jo t u d i z n e k a t e r i m i s t a r i m i b o r c i . V s v o j i h v r s t a h i m a j o 104 č l a n e , za sp r e j em pa so p r e d v i d e l i š e 12 č l a n o v . S p r e j e m v Z B bo s t e m n a K a m e n c a h z a k l j u č e n . N a s l e d n j a t o č k a seje odbora je b i l p o g o v o r o b o d o č e m d e l u . T a j n i k Z B T o n e R i b i č je p o r o č a l o dosedanj ih z a d o l ž i t v a h za spomenik , z v i d n o v n e ­m o p a so v s i o d b o r n i k i nato p r i s l u h n i l i besedam n a se j i n a v z o č e g a p o d p o l k o v ­n i k a tov. F r a n c a K o l a r j a , k i je sve to ­v a l o d b o r u , n a ka j vse naj m i s l i i n p r i p r a v l j a h k r a t i z d e l o m za odk r i t j e s p o m e n i k a . P r e s e n e č e n j e o d b o r n i k o v je doseglo svoj v r h , k o j i m je t o v a r i š p o d ­p o l k o v n i k s p o r o č i l , d a pok lan j a jo h l v š i b o r c i i n o f i c i r j i G u b č e v e b r i g a d e Z v e z i bo rcev na K a m e n c a h 100.000 d i n a r j e v ko t svoj p r i s p e v e k za pos t av i t ev spo ­m e n i k a .

P r e b i v a l c i K a m e n e i n sosednj ih v a s i dob ro poznajo G u b č e v c e i zza le t vo jne . V tej b r i g a d i so b i l i mnog i m o ž j e i n fantje s p o d r o č j a K L O K a m e n c e , Iz­m e d 40 p a d l i h p a r t i z a n o v iz K a m e n e p a so d a l i m n o g i svoje ž i v l j e n j e za svobodo p r a v v v r s t a h G u b č e v e b r i g a ­de. T a j n i k R i b i č se je zato v i m e n u odbora i n č l a n s t v a p r i s r č n o z a h v a l i l za lepo d a r i l o . O d b o r je spre je l na to v r s to d o b r i h sk lepov , k i bodo v p r i h o d n j i h t edn ih p o ž i v i l i p r i p r a v e za odk r i t j e s p o m e n i k a n a K a m e n c a h .

K A K O B O Z NOVOMEŠKO CESTO? N a š t e v i l n a v p r a š a n j a n a š i h b r a l c e v

i n n a r o č n i k o v smo se o b r n i l i n a M e s t n i l j u d s k i odbor ter z v e d e l i o nada l j e ­v a n j u d e l n a t l a k o v a n j u ceste skoz i mes to s l e d e č e :

M a n j š a s k u p i n a d e l a v c e v po laga t r enu tno p l o č n i k e v z d o l ž novega t l aka n a G l a v n e m t rgu . P o n o v n o bo te d n i z a č e l a de la t i t u d i s t a l n a b r i g a d a d e l a v ­cev i z r a z n i h n o v o m e š k i h podje t i j , k i j e de l a l a tud i v z a č e t k u l e t o š n j i h o b ­n o v i t v e n i h de l v mes tu . Podje t je » P i o ­n i r « , k i je v z a d n j e m č a s u vso r a z p o ­lož l j i vo de lovno s i lo iz N o v e g a mes ta zapos l i lo na d o g r a d i t v i r a z n i h k m e t i j ­s k i h gradenj n a K o č e v s k e m , je o b l j u ­b i lo , da bo te d n i p o n o v n o z a č e l o d e l a t i t ud i na ces t i . V in te resu mesta je, da se letos u r e d i i n t l a k u j e cesta vsaj do gos t i lne » N a v r a t i h « , po m o ž n o s t i pa do F e r l i č a . N u j n o p a je p o t r e b n a t ud i v e č j a p o m o č p ros tovo l j cev , k i b i ob

p o p o l d n e v i h l a h k o o p r a v i l i v e č i n o d e l na p r i p r a v l j a n j u c e s t i š č a od G l a v n e g a t rga do gos t i lne »Na v r a t i h « . T r e n u t n i zastoj p a so p o v z r o č i l e t u d i f i n a n č n e t e ž a v e , k e r so b i l i z a č a s n o u s t a v l j e n i v s i k r e d i t i . M e s t n i l j u d s k i odbor v e n ­da r t r d n o upa . ba bo p r i m e r o d a j n i h k r o g i h v L j u b l j a n i t u d i v n a p r e j n a š e l po lno r a z u m e v a n j e i n podporo

P r i s t a v l j a m o š e ž e l j o p ros tovo l j cev , d a naj bo za p o p o l d a n s k o de lo na cest i v s a k d a n na razpo lago t u d i t e h n i č n o vods tvo , k a k o r je to b i l o p r e d meseci . P r e d k r a t k i m so p r i š l i n a cesto p r o s t o ­v o l j c i iz t ova rne i g r a č , v e n d a r n i b i l o n ikoga r , k i b i j i h r a z d e l i l na de lo ter j i m p o k a z a l , ka j je t reba d e l a t i . V r e m e nas s i l i , da i z k o r i s t i m o s l ehe rno u ro za č i m p r e j š n j o u r e d i t e v ceste s k o z i N o v o mesto. K o bo tu jesensko d e ž e v j e i n z i m s k o v r e m e , bodo d e l a le p o č a s i n a ­p r e d o v a l a .

Stran 2 D O L E N J S K I L I S*T Štev. 41.

»SE VSE PREMALO SMO ZIDALI. . .« pravijo zadružniki o Veliki Loki

N e k a j m i n u t od postaje V e l i k a L o k a s to j i ob ces t i v e l i k o gospoda r sko p o ­s lop je — s e d e ž k m e č k e d e l o v n e z a ­druge .

N a d v o r i š č u j e ž i v a h e n v r v e ž . P o l j e ­d e l s k i s t r o j i , v s e p o v s o d n a g l i c a i n v r v e ­nje l j u d i , k i odha ja jo po o p r a v k i h .

» S e vse p r e m a l o i n v e s t i c i j smo p o ­r a b i l i ! « m i je m e d d e l o m v n a g l i c i o d v r n i l b r i g a d i r L a v r i h a , k o s e m ga v p r a š a l a , k o l i k o d o l g a je d r ž a v a o d ­p i s a l a v e l i k o l o š k i m z a d r u ž n i k o m . Z a n o v e g radn je i n p o p r a v i l a so v l o ž i l i 255.000 d i n a r j e v , z a n a k u p r a z n i h s t r o ­j e v p a so i z d a l i n e k a j n a d 330.000 d i n . T o r e j — n i t i 600.000 d i n . V s o t a j e s i ce r n i z k a , v e n d a r p a so z a d r u ž n i k i V e l i k e L o k e t u d i z a ta d e n a r p rece j s e z i d a l i i n n a k u p i l i .

» P o s t a v i l i s m o n o v s v i n j a k z a 60 p r a š i č e v , s ta rega , k i i m a p r o s t o r a z a 40 r epov , p a s m o p r e z i d a l i . T o je b i l o n u j n o po t r ebno , saj i m a m o p r a š i č e v v e d n o v e č . K o smo v m a j u 1949 z a č e l i , smo j i h i m e l i 16, danes j i h i m a m o n a d 70 o d r a s l i h . L e p o š t e v i l o smo j i h v s a k o l e to p r o d a l i , š e v e č j i h b o m o p a v b o ­d o č e . P o p r a v i l i s m o h l e v z a 45 g l a v gove je ž i v i n e . Z a č e l i s m o z 28 g l a v a m i , danes j i h i m a m o 62, v s a k o le to p a smo t u d i po 18 g o v e d i p r o d a l i . P r i gospo­d a r s k i h p o s l o p j i h smo u r e d i l i p o d s t r e š ­j a z a v o z o v e i n s t roje z b e t o n s k i m t l a ­k o m . P o p r a v i l i smo v e l i k o k u r n i c o , n a n o v o s e z i d a l i c e m e n t n o gnoj n i č n o j a m o i n d v e g n o j i š č i , v i d i š — p a v e n d a r š e vsega p r e m a l o . . . « j e v n e t o n a d a l j e v a l t o v a r i š L a v r i h a .

Z a n i m a l a s e m se z a stroje , k i j i h j e z a d r u g a k u p i l a .

» P r e c e j smo j i h n a k u p i l i : s n o p o v e -z a l n i k , i z r u v a č z a k r o m p i r , m l a t i l n i c o , r o b k a č z a k o r u z o , č i s t i l n i k z a p š e n i c o , s e j a ln i co — eno s m o d o b i l i ž e p re j od g l a v n e u p r a v e z a g r a d n j o z a d r u ž n i h d o m o v —, p a v p r e ž n e g r ab l j e z a seno, b rane , p l u g e i n v e č m a n j š i h s t ro jev ter o r o d j a . « Res , z a d r u ž n i k i v V e l i k i L o k i so s k r b n i gospoda r j i .

P o v s e h p r o s t o r i h z a d r u ž n i h p o s l o ­p i j so n a p e l j a l i v o d o v o d i z p o t o k a , k j e r

. i m a j o n a č r t e t u d i s c e n t r i f u g a l n o č r p a l ­k o . V e l i k e l e v a t o r j i m p o m a g a p r i z m e t a v a n j u sena i n s l ame . T u d i tega i n d rugega za m e h a n i č e n p renos k r o m ­p i r j a i n k r m s k i h r a s t l i n so s i k u p i l i i z d e n a r j a , k i j e b i l n a m e n j e n za d v i g i n r a z š i r i t e v z a d r u ž n e g a p r e m o ž e n j a .

Iz l a s t n i h s reds tev pa so v e l i k o l o š k i z a d r u ž n i k i k u p i l i t r a k t o r z d v o r e z n i m

p l u g o m i n k o s i l n i c o . D o b i l i so g a i z t u ­j ine , k a m o r so p o s l a l i neka j lesa . S t r o j je b i l d r a g , a se j i m bo k m a l u i z p l a č a l . Poso ja jo ga t u d i z a s e b n i m k m e t o m i n d r ž a v n e m u poses tvu n a M a l o L o k o .

N a s e s t a n k u so z a d r u ž n i k i z vese ­l j e m p o z d r a v i l i z v e z n o u r e d b o o o p r o ­s t i t v i k m e č k i h d e l o v n i h z a d r u g i n v e ­s t i c i j s k i h do lgov . V e d n o t r d n e j š a j e n j i h o v a zaves t . P r e d k r a t k i m so s a m i p r e d l a g a l i u p r a v n e m u o d b o r u , d a naj č i m p r e j z g r a d i s t ro jno lopo , d a bodo s t r o j i v e d n o n a s u h e m i n p o d s t reho . » S k u p n o p r e m o ž e n j e m o r a m o na jbo l j č u v a t i ! « p r a v i j o , V n a č r t u i m a j o š e eno g n o j n i č n o j a m o .

P r i d e l k i v z a d r u g i so d o b r i . H o l a n d -s k i k r o m p i r » b e m o v r a n i « , k i ga z a ­d r u g a go j i z a seme, se je ze lo d o b r o obnese l . K a ž e , d a ga bo po 200 cen tov n a hek t a r , n e m š k e g a » a k e r s e g n a « p a bo celo po 22.000 k g n a e n h e k t a r . T a se­m e n s k i k r o m p i r bodo p o n u d i l i t u d i o k o l i š k i m k m e t o m , saj ga bodo i m e l i z a d r u ž n i k i d o v o l j n a r azpo lago . 2 e l a n i je z a d r u g a o d d a l a p o l o v i c o v e č k r o m ­

p i r j a d r ž a v i k o t v s i k m e t j e k r a j e v n e g a o d b o r a s k u p a j . Z d a j , v p r o s t i odda j i , p a bo r a d a p o m a g a l a v s e m do dobrega semena . O l j n e r ep ice so letos o d d a l i 1600 k g . V p r i h o d n j e j e bodo se j a l i š e v e č , k e r so z a d r u ž n i k i z o l j e m , ze lo z a ­d o v o l j n i . M l e k a odda ja z a d r u g a v s a k d a n do 60 l i t r o v s p l o š n i k m e t i j s k i z a ­d r u g i , p rece j p a ga p o k u p i j o t u d i p r i ­v a t n i k i iz o k o l i c e .

» Š e n a š e n a j p r i d n e j š e p o h v a l i , Če b o š ka j p i s a l a ! « m i j e n a r o č a l t o v a r i š L a v r i h a , k o s e m se p o s l a v l j a l a o d v e -l i k o l o š k i h z a d r u ž n i k o v . » M a r t i n Z i d a r je v s a k o j u t r o p r v i n a n o g a h ; d a i m a ­m o t a k o l epo ž i v i n o , j e p r e d v s e m n j e ­g o v a z a s l u g a ! J a n k o G n i d o v e c s k r b i z a k o n j e i n č e vs tane jo z a d r u ž n i k i š e t ako zgoda j , so k o n j i ž e p r i p r a v l j e n i z a delo . I z m e d ž e n s k p a je J o ž e f a O v e n n a j -p r i d n e j š a , saj j e p r i - v s a k e m d e l u p r v a . «

Š e b i b i l o t r e b a p i s a t i o t e m i n o n e m z a d r u ž n i k u i z V e l i k e L o k e , p a o d h a j a l i so n a de lo i n j i h ta d a n n i s e m ho te la v e č m o t i t i . J e s e n s k o de lo j i h k l i č e , z o ­r a n a z e m l j a č a k a n o v e g a semena .

M . V .

TRŠKA GORA - NAŠ PARTIZANSKI PONOS O b j a v l j a m o pismo, k i nam ga

je v zvezi z dogodki 8. septembra na Trški gori poslala zavedna slovenska mati iz Št. Petra pri Novem mestu.

» N i s m o š e p o z a b i l i d o g o d k o v v o j n i h g rozo t od 1941. do 1945. l e ta . Š e obso ­j a m o i n b o m o o b s o j a l i p r o v z r o č i t e l j e i n p o m a g a č e v o j n i h z l o č i n c e v . T o je p o ­k a z a l t u d i shod n a T r š k i g o r i 8. sep­t e m b r a . L j u d j e t akega d o g o d k a n iso p r i č a k o v a l i , v p r e t e ž n i v e č i n i p a so ga r a z u m e l i k o t ga m o r a r a z u m e t i v s a k z a v e d e n J u g o s l o v a n .

L j u d j e govore po n a š i h vaseh , k a k o to, d a s i gospod P a h u l j e n i p o m i s l i a l p r i t i m e d l j u d i - z a z n a m o v a n c e i n m e d ­nje, k i j i h j e v č a s i h i z d a j a l , names to da b i j i m n u d i l z a š č i t o k o t d u h o v n i k i n S l o v e n e c . A l i n i k o t tak sposoben s t o r i t i š e m a r s i k a j v š k o d o l j u d i , k i so m u ko t d o b r i v e r n i k i z a u p a l i ?

L j u d e m se z d i č u d n o , z a k a j j e k a z ­n o v a n a s amo R i f l j e v a i n ne v s a s k u ­p i n a , k i je v p l i v a l a n a Z a r a b č e v e g a o t r o k a . T u d i o t r o k o v a m a t i n i b rez k r i v d e , saj n j ena v z g o j a ne m o r e b i t i v p r i d n a š e m u n o v e m u r e d u , č e se s a -

Toliko Kot letos se ni naredilo v vseh lesih po osioboditvl OIJO je razpravljal o prekrških in komunalni dejavnosti

O d b o r n i k i o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d ­b o r a N o v o mes to so 5. o k t o b r a n a r e d ­n e m za sedan ju p o s l u š a l i p o r o . č i l i p o ­v e r j e n i k a z a n o t r a n j e z a d e v e i n p r e d ­s e d n i k a S v e t a z a l o k a l n o o b r t i n i n ­d u s t r i j o ter p o r o č i l a a n k e t n i h k o m i s i j , k i so b i l e i z v o l j e n e n a z a d n j e m zase ­d a n j u .

O d zadn jega zasedan ja O L O v l e ­t o š n j e m m a r c u so v o k r a j u m o č n o p o r a s l a k a z n i v a d e j a n j a z o p e r te lo i n v a r n o s t (za 198 % ) . T o so pos led ice p i j a n č e v a n j a i h š t e v i l n i h v e s e l i c v p o ­l e t n i h mesec ih . P o v e č a l a so se t u d i k a z n i v a d e j a n j a z o p e r l j u d s k o p r e m o ­ž e n j e (za 20 %) i n z o p e r s p l o š n o l j u d ­s k o p r e m o ž e n j e (za 80 % ) . P o v e č a n o š t e v i l o t a t v i n gre v p r e c e j š n j i m e r i n a r a č u n s l abega z a k l e p a n j a i n z a v a r o v a ­n j a p r o s t o r o v . Pogos te so t u d i p r o m e t ­ne n e s r e č e v o k r a j u . P o l e g s l a b i h cest z a k r i v i j o n a j v e č n e s r e č n e p r e v i d n i i n p i j a n i š o f e r j i . E n m i l i j o n 600.000 d i n z n a š a s k u p n a š k o d a p r o m e t n i h n e s r e č po l eg t e ž k i h t e l e sn ih p o š k o d b i n d v e h s m r t n i h p r i m e r o v !

» Z a u s p e š e n bo j p r o t i t a k i m i n p o ­d o b n i m p r e k r š k o m i n k a z n i v i m d e j a -

S Planine nad Semičem pišejo V p r e t e k l i h m e s e c i h se z a r a d i p r e ­

v e l i k e zapos l enos t i n i s m o n i č o g l a s i l i . K o š n j o sena s m o z a d o v o l j i v o z a k l j u č i l i . P r i d e l k a j e p rece j v e č k a k o r v p r e j š ­n j i h l e t i h . S e v e č b i n a s u š i l i sena, č e b i n a m o k o l i š k i k m e t j e p o m a g a l i i n r a z u m e l i n a š e t e ž a v e t ako , k a k o r r a z u ­m e m o m i n j i h o v e . Sa j je b i l v s a k d o z a d o v o l j e n , k o s m o m u z a k o š n j o o d ­s t o p i l i v e č j o a l i m a n j š o p a r c e l o . P r i k o š n j i so p o m a g a l i t u d i k o s c i i z sosed­n j i h r e p u b l i k . I z m e d v s e h k o s c e v p a se j e na jbo l j i z k a z a l t o v a r i š R u d i B o b ­nar , u p o k o j e n e c i z S e m i č a , k i je s a m n a k o s i l , p o s u š i l i n v s k l a d i š č i l v a v g u ­s tu 8000 k g sena i n z a s l u ž i l 17.000 d i n . P r i i z p l a č i l u j e v e s e l p o u d a r i l , d a je z a p o š t e n o de lo d o b i l n a d r ž . poses tvu t u d i p o š t e n o p l a č i l o . T a k i h l j u d i b i p o ­t r e b o v a l i š e v e č .

Sad j e le tos n i k a z a l o posebno dobro , t ako d a s m o ž e m i s l i l i , d a bo t reba p r e b i t i do d r u g e g a l e t a b r e z sadnega m o š t a . K e r p a smo sadje v e s t n o p o ­b i r a l i , smo t u d i v t e m p r i d e l k u doseg l i l epe uspehe. V e č sto m l a d i h d reves smo s k r b n o o k o p a l i ter j i h z a š č i t i l i

p r e d z i m o i n z a j c i . — Z o s t a l i m i p r i ­d e l k i n i s m o na jbo l j z a d o v o l j n i ; d e ž e v ­no v r e m e m e d l e t o m n i uga ja lo n a š i z e m l j i . T u d i d i v j i p r a š i č i n a m n i s o p r i z a n e s l i . N a poses tvu i z d e l u j e m o v e d ­no v e č d o b r e g a s i r a ' » t r a p i s t a « . P r e ­p r i č a n i smo, d a bo P l a n i n a v k r a t k e m č a s u p r o i z v a j a l a v r s t o n a j b o l j š i h m l e č ­n i h i z d e l k o v .

V s k r b e h p a smo za n a š a s t a n o v a ­n ja . G r a d b e n o podjet je » P i o n i r « i z N o v e g a m e s t a je z a č e l o z i d a t i , k e r p a je ž e pozno , ne m o r e m o p r e d v i d e t i , k a k o bodo z a č e t o d o g o t o v i l i i n n a m p o m a g a l i r e š i t i p e r e č e s t anovan j sko v p r a š a n j e . F . J .

n j e m je p o t r e b n o v e č s o d e l o v a n j a l j u d ­s k i h o d b o r o v i n o r g a n o v L j u d s k e m i ­l ice ,« j e v s v o j e m p o r o č i l u p o u d a r i l p o v e r j e n i k z a no t r an j e zadeve t o v a r i š S m o l e . P r a v to j e p o t r d i l a t u d i r a z p r a ­v a po p o r o č i l u .

D o k a j p r i z a d e v a n j a so letos p o k a ­z a l i p o s a m e z n i l j u d s k i o d b o r i p r i o b ­n o v i i n g r a d n j i r a z n i h k o m u n a l n i h n a ­p r a v . N a j v e č uspehov je dosege l M L O N o v o mesto . V G a b r j u so letos o b n o v i l i v o d o v o d , v V e l . B r u s n i c a h so z g r a d i l i k o r i t o , v M a l i h B r u s n i c a h so z a j e l i s tudenec , v D o l . S u h a d o l u i n D o b i n -d o l u so p o p r a v i l i v a š k a v o d n j a k a , v G o r n j e m P o l j u so z g r a d i l i p e r i š č e i t d . T o l i k o k o t le tos se n i n a r e d i l o v v s e h l e t i h po o s v o b o d i t v i . O L O je i z d a t n o p o d p r l p r i z a d e v a n j a p o s a m e z n i h k r a j e v i n v a s i i n j i m p o m a g a l s k r e d i t i te r z g r a d i v o m po n i ž j i h cenah . V r e d n o s t v s e h i n v e s t i c i j k r a j e v n e g a p o m e n a z n a ­š a letos v o k r a j u n a d deve t m i l i j o n o v d i n a r j e v !

L e p e uspehe so p o k a z a l a le tos t u d i n e k a t e r a o k r a j n a pod je t j a k o t n . p r . K e r a m i k a , K r e m e n i n o b n o v l j e n a ope ­k a r n a D o l o p v P r e č n i . U s p e š n a so t u d i m e s t n a o b r t n a i n i n d u s t r i j s k a podje t ja . I z m e d o b r t n i h i n u s l u ž n o s t n i h podje t i j i z v e n mes t a so na jbo l j d e l a v n i o b r t n i odsek i s p l o š n i h k m e t i j s k i h z a d r u g . V k r a j e v n i h o b r t n i h pod je t j i h j e n a s p l o š ­no p r e m a l o n a d z o r s t v a s s t r a n i K L O , m a r s i k j e p a p a š u j e j o v n j i h p r i v a t n i o b r t n i k i s š p e k u l a t i v n l m l n a m e n i . K a ­k o » p o ž r t v o v a l n o « de la jo v n e k a t e r i h t a k i h pod je t j i h m o j s t r i a l i p o m o č n i k i , pove p o v p r e č n i m e s e č n i z a s l u ž e k teh l j u d i , k i z n a š a k o m a j 1500 do 1800 d i n . N e m o r e m o p a t r d i t i , d a de la jo t a p o d ­j e t j a ceneje ko t d r u g a , z a sebna p o d ­je t ja .

P r i v a t n i h o b r t n i k o v je v o k r a j u 472, k a r p r e d s t a v l j a d o b r i h 54 % p r e d v o j ­nega s tan ja . Z e l o p a se je r azpas lo š u š m a r s t v o , k i n e z a k o n i t i m i z v r š e v a l ­c e m o b r t i precej d o b r o » n e s e « . Č r n i

K O T I Č E K Z A G O S P O D I N IE

OBVESTILO NAROČNIKOM! Vsem naročnikom, ki so v zaostanku

z naročnino za Dolenjski list, razpo­šiljamo te dni p o l o ž n i c e z n a v e d b o za­ostankov oz. dolga. Prosimo jih, da dolžne zneske takoj poravnajo ter si s tem zagotovijo redno prejemanje ted­nika, h k r a t i p a se izognejo nadaljnjim visokim opomin j evalnim stroškom.

Uprava »DOLENJSKEGA LISTA«

Gumbnice naredimo takole: predan bla­go zarežemo. zaznamujemo mesto za gumh-nioo z dvema vzporednima č r t a m a vbodov, k i sta druga zraven druge in ju napravimo na Šivalni stroj. Nato blago med obema č r t a m a prerežemo in gumbnico obšljemo.

Usnjene Jopiče očistimo tako, da jib umijemo z milnico, v katero smo kanLli ne­koliko kapljic sa.lmiakovega cveta in j ih nato posušimo na ne prevročem kra,ju.

Kakteje morajo imeti dosti svetlobe in sonca. Od marca do oktobra meseca j ih mo­ramo dobro zal ivat i i n škrop i t i . Preden zač­no cveteti in medtem ko cveto, j ih no sme­mo premikati , ker sicer popki odpadejo, čez zimo naj bodo ka.ktejo v svetlem, zrač­nem prostoru ki ima okoli 11 stopinj Cel­zija in j i h ne smemo preveč zal ivat i .

Čaj iz mladih kopriv čisti k r i , čaj iz koprivovega cvetja Pa pomaga zoper pro-tln, ker razkraja sečno kislino.

Kozarec ne poči če ga, preden vlijemo vanj vročo tekočino, počasi »ogrejemo lm postavimo na papir a l i pa na les ter deuo-

iUlIUlillllllllllllllllllllllNIlllllllI

F R A N C E K S A J E :

mo vanj kovinasto žlico, nakar šele tekoči­no počasi vlivamo.

Jeklena peresa ostanejo dalj časa dobra, če j ih vedno, kadar nehamo pisati, vtak­nemo v svež krompir, č e nam pade jekleno pero v črni lo, ga moramo takoi vzeti iz črni ln ika , ker sicer pero črni lo razkroji .

Kl juke in okovje Iz mcdl je treba P ° enkrat na teden zdrgniti z volneno krpo m salmiakovim cvetom.

Naprstnlk, n a katerem se jo nabral ze­leni volk, je nevaren zlasti za ranjen prst.

Pepel od smotk jo dobro čist i lo za sre­brne reči.

Zelenega volka spravimo Iz srebra s sal­miakovim cvetom.

Srebrne žličke, k | Imajo madeže od zdravi l , zdrgnemo s krpico, k i jo pomaka-mo v razredčeno žvepleno kislino, nakar j i h izperemo z milnico.

Zlato verižico očist imo, če jo vtaknemo za 15 minut v raztopino soli ia močnega kisa. jo potem dobro izplaknemo in otaremo z voljno krpo.

s t r o k o v n j a k i z a r a č u n a v a j o za v s a k d a n d e l a p o l e g i zda tne h r a n e po 600 do 800 d i n a r j e v a l i ce lo v e č , č e š d a s s v o j i m d e l o m » r i s k i r a j o « . . . Z a v e d a j o se torej doce la , da n j i h o v o p o č e t j e n i v s k l a d u z z a k o n i . L e t o s j e b i l o k a z n o v a n i h 56 š u š m a r j e v , t oda » k a z n i « s 500- do 3000 d i n a r j i i n m o r d a k a k š n i m d n e v o m z a ­p o r a ne odteh ta jo m a s t n e g a i n n e o b ­d a v č e n e g a z a s l u ž k a t eh š p e k u l a n t o v . V in t e r e su v s e h p o š t e n i h o b r t n i k o v i n k r e p i t v e d r ž . o b r t n i h podje t i j t e r p o ­t r o š n i k o v je , d a se š u š m a r j e m v o k r a ­j u napove o d l o č e n b o j . T o so z a h t e v a l i t u d i š t e v i l n i o d b o r n i k i .

U g o d n o n a p r e d u j e v o k r a j u t u d i e l e k t r i f i k a c i j a . L e t o s j e d o b i l o e l e k t r i č ­no r a z s v e t l j a v o v 23 v a s e h 370 s tano­v a n j s k i h p o s l o p i j , v t e k u p a so d e l a za e l e k t r i f i k a c i j o v a s i i n o k o l i c e U r š n i h sel . D o l ž i n a e l e k t r . o m r e ž j a v o k r a j u se j e le tos p o v e č a l a z a 32 k m .

Z a p o m o č p o ž g a n i m d o m a č i j a m , z a g radn jo n o v i h s t avb i n s p l o š n i h k o m u ­n a l n i h n a p r a v je O L O p r e s k r b e l l j u ­d e m po n i ž j i h c e n a h 157 t on cemen ta , 700.000 kosov z i d n e te r 102.000 k o s o v s t r e š n e opeke , n a d 6400 k u b i k o v lesa i n v e č j o k o l i č i n o d rugega g r a d i v a i n p r i p o m o č k o v .

Ž i v a h n a r a z p r a v a j e p o k a z a l a ž i v o z a n i m a n j e o d b o r n i k o v za de lo o k r a j n e ­ga i z v r š n e g a o d b o r a ter za g o s p o d a r s k i n a p r e d e k i n d v i g o k r a j a . O d b o r n i k i so s p r e j e l i t u d i p o r o č i l a a n k e t n i h k o m i s i j , i z v o l j e n i h n a z a d n j e m zasedan ju . S p r e ­j e t i h je b i l o v e č s k l e p o v i n o d l o k o v , k i bodo o b j a v l j e n i v p r i h o d n j i h š t e v i l ­k a h D o l e n j s k e g a l i s t a . P . R.

m a z n j i m ne s t r i n j a . O t r o k ne p o š i l j a r e d n o v š o l o samo zato, k e r se b o j i , d a b i b i l i v z g o j e n i v dobre d r ž a v l j a n e . N j e n m o ž , k i ž i v i l o č e n o d nje, je bo rec od l e t a 1942 i n se š e danes p r e d a n o t r u d i z a n a p r e d n o s tvar , za k a t e r o se j c t u d i b o r i l . P r i ž e n i n i n a š e l r a z u ­m e v a n j a z a svo je de lo , o n a p a na jde vse ugodnos t i , k i j i po m o ž u p r i p a d a j o .

V e č i n a l j u d i obso ja de lovan je gosp. P a h u l j e v č a s u o k u p a c i j e i n ne m o r e r a z u m e t i , k j e je b i l o dos to jans tvo d u ­h o v n i k a v n j e g o v e m p r i m e r u .

So p a t u d i p o s a m e z n i k i , k i ga p o -m i l u j e j o . T e h je s icer ze lo m a l o . T o so r a z n i p a j d a š i i z z a v o j n i h let, k i so gospodu p o m a g a l i s p o d a t k i . N i l e s l u ­č a j , d a š t u d e n t k a P a v l a po v r n i t v i g o ­spoda P a h u l j e i z z a p o r a b o r b e n o i z ­j a v l j a , d a »so b i l i gospod po n e d o l ž n e m z a p r t i « . M o r d a b i š t u d e n t k a ce lo t r d i l a , d a so b i l i n e š t e t i i z d a n i (ne g lede n a to, k d o j i h je izda l ) t u d i » p r a v i č n o u b i t i « ? N j e n o č e b i po g o v o r i c a h l j u d i l a h k o m a r s i k a j p o v e d a l o d e l u gospoda P a h u l j e m e d N O B .

N a v a j e n i smo o d p u š č a t i , k a r se p o ­p r a v i t i ne da . P o z a b l j e n o p a to gor je v p r i z a d e t i h d r u ž i n a h ne m o r e b i t i . N e more jo p o z a b i t i v o j n i h grozot m a t e r e i n v d o v e . S a m e so nos i l e i n nos i jo v s o s k r b z a os i ro te le o t roke , k i vedo o s v o j i h o č e t i h le to, d a so j i h i m e l i r a d i , a d a so j i h i z g u b i l i s amo zato, k e r so b i l i p o š t e n i i n z a v e d n i S l o v e n c i . N i k o ­m u r n i so s t o r i l i n i č e s a r za l ega i n n i č d r u g e g a n iso z a k r i v i l i k o t to, d a so se — b o r i l i z a svobodo!

N e m o r e j o p o z a b i t i p r e s t a n i h g rozo t ma te re , k a t e r i h s i n o v i so po k r i v d i i z ­d a j a l c e v i z g u b i l i ž i v l j e n j a . T e , n a š e n a j b o l j š e , b i danes na jbo l j p o t r e b o v a l i p r i v s e m n a š e m d e l u . K r i v i c i n t r p l j e ­n j a ne m o r e j o p o z a b i t i b ra t j e i n sestre v o s i r o t e l i h d r u ž i n a h , k i so i z g u b i l e svo jo oporo z a r a d i d o m a č i h i zda j s t ev .

V s e g a tega se zaveda jo l jud je , k i so r a z u m e l i d o g o d k e 8. s e p t e m b r a n a T r š k i g o r i . U p r a v i č e n o t u d i g o v o r i j o po n a š i h vaseh , da b i v e r j e t n o p a d l o š e m n o g o p o š t e n i h i n d o b r i h l j u d i z a r a d i i z d a j s t v a gospoda P a h u l j e , č e v o j n a ne b i b i l a p re j k o n č a n a .

P o č e t j a gospoda P a h u l j e v č a s u N O B p o z n a m o t u d i š e i z d r u g i h p l a t i . V š e n t p e t r s k o ž u p n i š č e so m e d o k u p a c i j o p r i h a j a l i r a z n i d r u g i gospodje, k o t n . p r . K o v a č i č , P u s t o t n i k i n d r u g i . T i gospodje so p i j a n č e v a l i i n u g a n j a l i p o ­b a l i n s t v a ter n a d l e g o v a l i p o š t e n a d e ­k l e t a . Z a to i m a m o dokaze v Š t . P e t r u s a m e m .

T a k o l e p r a v i m o : č e n i m a m o p o š t e ­n i h d u h o v n i k o v , j e bol je , d a j i h s p l o h n i m a m o . V s i v e m o danes, d a so p r a v d u h o v n i k i v p r e t e ž n i v e č i n i s o d e l o v a l i s t u j c i - o k u p a t o r j i p r o t i l a s t n e m u l j u d ­s t v u . P o z a b i l i so n a svojo d o l ž n o s t , č a s t i n ponos — k o t d u h o v n i k i i n k o t S l o ­v e n c i ! T i gospodje se ne more jo i z g o ­v a r j a t i n a zapeljano*!., k e r so s a m i z a -p e l j a v a l i nevedne , a s i ce r dob re l j u d i ! «

B e s e d a m z a v e d n e s l o v e n s k e m a t e r e n i m a m o n i č e s a r d o d a t i . T u d i n jene m i s l i i n n jen ponos so obsodba v s e h t i s t i h , k i so b i l i i n so p r o t i s v o j e m u l j u d s t v u !

Ali res ne bo konec pijančevanja in razgrajanja? V zdravil išču Dol. Toplice se je razpasla

grda navada, da pride skoral vsako nedeljo, pa tudi med tednom do medsebojnega obra­čunavan ja In pretepa ter nočnega razgra­janja. To zelo neprijetno vpl iva zlasti na kopaliSke goste, zdravil išče samo pa izgub­l ja na slovesu. K e r je upravi menda več do tega, d' doseže precej visok plan kakor pa za ugled zdravi l išča , pozablja na strogo od­redbo o točenju alkoholnih pijač, ki j i h to­čijo v neomejeni količini že popolnoma pi­janim ljudem In tudi mladini , k i ne bi sme­la imeti niti dostopa v gostilno

Tako je bilo tudi zadnjo nedeljo, ko so pijani ljudje v p i l i In razsajali In se končno steplt ter celo napadli s kolom ljudi, k i so se nič hudega sluteč peljali z vozom v Po-ljane. Tolpa razgrajačev jc prav blizu To­plic v temi udarila na vozu sedečo ženo za­

stopnika DOZ Urbančlča s kolom po K I R V I s tako silo, da je poklicani zdravnik odredil takojšen prevoz v bolnišnico.

Skrajni čas je že, da se čezmerno pijan­čevanje In razgrajanje omeji P i jančevanje slabi naš narod in odvrača zlasti mladino od kulturno-prosvetnega dela ter Jo zavaja na slaba pota in v razbrzdano življenje. Sedanji čas potrebuje treznih, miselnih In Izobraženih l judi, ki bodo zmožni zirraditl socializem In ustvariti lepše življenje. To pa more doseči le trezen narod. Na splošno se je med našim ljudstvom pi jančevanje vse preveč razpaslo, z« to je treba pijance In razgra jače ostro kaznovtitl, ker se bo le tako omejilo čezmerno pi jančevanje Daleč smo od tega, da bi branili ljudstvu In mla­dini po trdem delu pošteno In zdravo za­bavo In razvedrilo. Odločno na smo proti

15

Kako so dolenjski latovži ustanavl$ali svojo belo vojsko (Odlomek iz knjige Belogardizem)

K m a l u za t em, k o je b e l o g a r d l s t l č n i k u r i r odnesel S t a m e n k o v l č e v o p o r o č i l o v S m i h e l k B a b n l k u , se je k a p e t a n S t a -m e n k o v i č g l o b o k o z a m i š l j e n i n v z n e m i r ­j en z a r a d i s l abega z a č e t k a svoje belo-g a r d l s t l č n e k a r i e r e , p r i p r a v i l k b r i t j u . N j e g o v p o m o č n i k Ivo L a h p a je kon ja , zap len jena » p o d f i r m o O F « na R u p e r č v r h u g r a š č a k u F a b j a n č l č u , o d g n a l n a ­paja t k n e k i vod i n a robu g o z d a med P o t o v i m v r h o m i n M a l i m Sla t n i k o m . T a m v b l i ž in i j e b i l a i t a l i j a n s k a p a t r u ­l j a , k i Je o p a z i l a L a h a , z a č e l a nan j s t re­l j a t i i n g a u b i l a . P a r t i z a n s k a p a t r u l j a v b l i ž n j e m gozdu , n a k a t e r o je nek fant m a l o p re j opozo r i l S t a m e n k o v i č a , je o d g o v o r i l a n a i t a l i j a n s k o s t re l janje nc v e d o č , d a so l a š k e k r o g l e p r a v z a p r a v namenjene b e l o g a r d i s t i č n e m u odde lku , z a k a t e r e g a p a r t i z a n i sp loh š e niso ve­de l i , d a se p o t i k a v n j i h o v e m o k o l i š u . '

N e p r i č a k o v a n i k r i ž n i ogenj i n L a -h o v a s m r t s t a z a p e č a t i l a usodo m o r a l n o r a z k r o j e n e g a S t a m e n k o v i č e v e g a odreda,

Stamenkovičev govor ob prekopu Ivka l A h a na šmihelsko pokopališče, objavljen 3(T aprila 1945 v letaku, k i je izhajal kot nadaljevanje domobranskega lista »Za bla­gor očetnjave«, i n že prej c i t i rani v i r i .

k i se je brez v s a k e g a o d p o r a r a z p r š i l In d o k o n č n o r azpade l . š i n k a r j e v č l o v e k A l o j z i j M a v e c je s l u č a j n o pade l v roke p a r t i z a n o m , k i so g a z a s l i š a l i i n Iz nje­g o v i h i zpoved i zvede l i z a obstoj S t a . m e n k o v i č e v e g a odreda ter njegove o r g a ­n iza tor je .

B c l o g a r d i s t i č n i m o b i l i z i r a n e ! Iz S t o -piČ i n okol ice so se r a z b e ž a l i n a svoje domove. T u d i A l o j z i j P i r na r i n J o ž e P o v š e s t a se v r n i l a domov v M i r n o p e č . Čez neka j d n i so j u p a r t i z a n i z a s l i š a l i , n a k a r s t a se oba p r i d r u ž i l a p a r t i z a n o m . P o v š e se je sep tembra 1942 ob i t a l i j a n ­s k i o f e n z i v i v r n i l domov , kasneje še l zopet k be l i g a r d i v Trebn je l n b i l spo­m l a d i 1943. l e t a ubi t , P i r n a r p a je k o t k o m a n d i r pa r t i z anske č e t o padel v je­seni 1943. le ta . K a p e t a n S t a m e n k o v i č Je p r i b e ž a l k N o v e m u mes tu , o f i c i r s k o u n i f o r m o zam e n j a l s c i v i l n o obleko, se­del na v l a k l n se r a z o č a r a n odpel ja l v L j u b l j a n o .

O s t a l i m i r n o p e š k i i n š m i h e l s k i belo­g a r d i s t i p a so bega l i l n se s k r i v a l i o k r o g š m i h e l a , k j e r so zagonetne oboro-ž e n c e Izs ledi l i I t a l i j a n i l n z a p r l i š t u ­den ta M i h o T u r k a z n e k a t e r i m i d r u g i m i sobo jevn ik i . T o je p o v z r o č i l o v e l i k po-

p l a h In s t r a h m e d n o v o m e š k i m i k l e r i ­k a l n i m i vod i t e l j i , k i so š m i h e l s k e g a k a p l a n a K a r l a W o l b a n g a pos l a l i Inter­ven i ra t n a povel j s tvo i t a l i j anske d i v i z i j e » I s o n z o « . W o l b a n g o v o posredovanje je b i lo u s p e š n o , saj so i t a l i j an ske ob la s t i š e i s t i d an i z p u s t i l e b e l o g a r d i s t l č n e z a . p o m i k e . T u r k je p r e n o č i l p r i VVolbangu In nato š e l domov, k j e r so g a naslednje j u t ro — v nedeljo 31. m a j a — hote l i a r e t i r a t i p a r t i z a n i i n g a u s t r e l i l i , k e r se je u p r l a r e t ac i j i . K a p l a n š i n k a r Je s s v o j i m i M l r n o p e č a n i os ta l v N o v e m me­stu i n ž ive l v f r a n č i š k a n s k e m samos ta ­nu, J o ž e M a v e c p a je Šel k p o k l i c n i m i t a l i j a n s k i m g a s i l c e m .

P o v e l j n i k i t a l i j a n s k e g a p e š a d i j s k e g a p o l k a » C o m o « v N o v e m mes tu , k i š e n i vedel z a W o l b a n g o v dogovor n a d i v i ­z i j i , je 31. m a j a 1942 o teh d o g o d k i h d i v i z i j i » I s o n z o « p o r o č a l :

» O T u r k u J o ž e f u ( p r a v : M i h a — op. S. F . ) , k i so g a danes z ju t r a j u b i l i p a r ­t i z a n i n a ftkrjančah, m l p o r o č a j o , da je b i l p r i p a d n i k »be le g a r d e « . Z vefl s t r a n i m i zat r ju je jo , d a s ta ž u p n i k ( B e r -g a n t — op. S. F . ) i n k a p l a n (VVoIbang — op. S. F . ) v Š m i h e l u o rgan iza to r j a imenovane o rgan izac i j e . T u r k je b i l t n j i m a v tesnih s t i k i h .

S u m i m , d a je p r i tej o r g a n i z a c i j i t u d i ž u p a n Š m i h e l a l n S t o p i č ( B r u l c — op. S. F . ) In s icer z a r a d i tega, k e r vo ­j a š k e poz ivn i ce omenjene o rgan izac i jo nosijo ž i g b iv š ih j u g o s l o v a n s k i h poz iv -n ic , k i g a je i m e l le ž u p a n .

Z d i se, d a je b i l t ud i L a h , k i so ga v č e r a j ( p r a v : 22. m a j a — op. S. F . )

obmejn i m i l i č n i k i u s t r e l i l i v b l i ž i n i M a ­lega S l a t n i k a , p r i s t a š ,bele g a r d e ' . « 1 1 8

N a to p o r o č i l o so na pove l j s tvu i t a ­l i j an ske pehotne d iv i z i j e X X . » I s o n z o « v N o v e m mes tu p r i p i s a l i s s v i n č n i k o m :

» G o v o r i l s em o t e m s k a p l a n o m iz S m i h e l a ( W o I h n n g o m — op. S. F . ) , k i m i je o b l j u b i l s v o j e s o d e l o v a ­n j e z a s k u p n o b o r i ) o p r o t i k o m u n i z m u . P o p o l i c i j s k e m k o m i ­sa r ju p r i č a k u j e m o k o n k r e t n i h predlogov z a s k u p n o v o j a š k o a k c i j o . P r i korespon­denc i n a p r a v i t e poseben oddelek za belo g a r d o . «

T a k o se je k a p l a n W o l b a n g v i m e n u b e l o g a r d i s t i č n o _ m i h a i l o v i č e v s k e g a v o d ­s t v a v N o v e m m e s t u s p o r a z u m e l z Ita­l i j a n s k i m i o k u p a c i j s k i m i o b l a s t m i za skupno borbo zoper s lovensko pa r t i zan ­sko vo j sko . P r v a j a v n a ma n i f e s t a c i j a tega zaupnega b e l o g a r d i s t l č n o - l t a l i j ^ 1 - -s k e g a s p o r a z u m a je b i l pogreb belo­g a r d i s t a M i h e T u r k a , k i Je b i l » k o t č l a n K a t o l i š k e akc i j e ves p r e ž e t apostolske­g a duha, k i g a Je n a v a j a l k neu t rud l j i -v e m u de lu z a p r idob ivan je š m i h e l s k i h fa ranov za dobro i n k de lu z a odst ra­njevanje v s a k e g a z l a , « 0 9 k a r je po miš ­l jenju k a t o l i š k e g a » S l o v e n c a « vsekakor bi lo p a r t i z a n s t v o . » S l o v e n s k i d o m « p a je t a k r a t Ugo tov i l , d a je b i l T u r k znan tud i »po svo j ih č u s t v i h s i m p a t i j do I t a ­l i j e . « 1 0 0 Za to so na njegov pogreb 2. ju­n i j a p r i š l i : pove l jn ik d iv i z i j e » I s o n r o « b r i g a d n i genera l E m i l i e C o r o n a t i , I tal l -

8 8 24 pp<5 polk »Como«, flt. 6S«, pret. »1«. 31 maja 1!i42. predmet: poročilo o organiza­cij i »bela trarda« . . . polkovnik komandant Vincenzo Cocchiarella 1. r.

j a n s k i o k r a j n i p o l i t i č n i k o m i s a r k o n z u l M a n n u Kleč i , t a j n i k f a š i s t i č n e s t r a n k e in i t a l i j a n s k i Č a s t n i š k i zbor , š t e v i l n o z a ­s tops tvo d u h o v š č i n e l n k a t o l i š k i h o r g a ­n i z a c i j . G i m n a z i j s k i r a v n a t e l j I v a n D o ­lenc, k i je p red g r o b o m g o v o r i l »o po­menu njegove ž r t v e « , p a je k u d e l e ž b i ha pogrebu p r i s i l i l n o v o m e š k e d i j ake .

V o d s t v o b e l o g a r d i s t i č n e g a I zda j s tva na D o l e n j s k e m , k i je po z a h t e v i l z L J u b ­l jane m o r a l o z a v s a k o ceno osnova t i o b o r o ž e n o Jedro pbd G o r j a n c i , Je Imelo v r o k a h usten dogovor z I t a l i j a n s k i m pove l j s tvom v N o v e m m e s t u » z a s k u p n e v o j a š k e a k c i j e « , s v e č a n o po t r jen n a T u r -k o v e m pogrebu. I m e l o p a n i o b o r o ž e n i h enot, k e r j i h n l uspelo u s t a n o v i t i n i t i z n a j v e č j i m i n a p o r i s v o j i h p r i z a d e v n i h zaupn ikov po ž u p n i š č l h . Ce se m u je hje le p o s r e č i l o z b r a t i r edke p r i s t a š e v o b o r o ž e n oddelek, je s a m od sebe a l i pa ob n a j m a n j š e m p a r t i z a n s k e m posegu razpade l že po neka j dneh ž i v o t a r j e n j a .

P r e d u n i č e n j e m se Je po n a k l j u č j u r e š i l edino Č e t n i š k l odred p o r o č n i k a M i ­l a n a K r a n j c a , k i g a p a r t i z a n i niso i z s l e ­d i l i v gozdu o k r o g S t a r e g a g r a d a n a d D o b r i m po l jem. O d t a m se je med p a r t i ­z a n s k i m i č e t a m i p r i t i h o t a p i l v o k o l i c o N o v e g a mes ta , k jer je u ž i v a l nak lon je ­nost I t a l i j anov In — p a r t i z a n o v . I z d a j a l se Jo n a m r e č z a p a r t i z a n s k i Š t a j e r s k i ba ta l jon , ter se za r ad i te, precej dolgo Č a s a u s p e v a j o č e z v i j a č o , o h r a n i l p r i ž i v l j e n j u .

(Konec)

»Slovenec«, ' i . junija 1942. 1 0 0 »Slovenski dom«, 8. junij juni ja 1942.

Stev . 41.

• D O L E N J S K I L I S T Stran 5

E D S O D I Š Č A Kar je z dolcnisfeim nogometom ? I Z P R » S N O Ć K A J SO S E F A N T J E S T E P L I «

Prav po napevu neke znane narodne

Feaml, čeprav malce obrnjeno, so »e stepll ant.jp na gasilski veselici v Globodolu Za­

kaj in kako, tega niso povedali na razpravi. Znano je le, da je med pretepom ZV.letnl Alojz Gorenc s nekim trdim predmetom udari l po desni roki Franca Bobnarja ter mu prizadejal lažjo telesno poškodbo. 14 dni zapora, pogojno za dve let*, to bo sprem­ljalo Oorenca na odsluženje kadrovskega roka In ga opominjalo, da le treba prevročo k r i hladit) na drug način.

P U & C A V N I K P R E D S O D N I K I V petek Je sedel na zatožni klopi pred

•odnikj novomeškega okrožnega sodišča 24-letni Stanko Vene, doma Iz Maši la p r i Semiču. Letos v maju ga je obsodilo okrajno sodišče v Met l ik i zaradi kaznivega dejanja zoper osebno prostost in varnost na S me, secev odvzema prostosti, vendar pa je Vene 21. maja pobegnil iz zapora In se nato skr iva l T gozdovih. Ke r se mu nj zdelo vredno posnemati pušcavnlka, se seveda nI zadovoljeval samo z vodo ln sladkimi kore­ninicami. Začel se Je preživl ja t i z vlomi i n tatvinami. Novi poklic mu je uspeval vse do 29. junija, ko je ponovno prišel v roke pravice.

V dobrem mesecu je zagrešil Vene 17 večjih ln manjš ih tatvin. Vse mu je pr iš lo p iav za njegovo gozdno življenje Najprej si je na dan pobega »sposodil« kolo pred po­slopjem poverjenlštva za notranje zadeve v Črnomlju, k i j e bilo last Jože ta Primožiča. Naslednjo noč si Je v Travnem dola prlvo-

Suhe gobe (jurčke)

odkupujejo po ugodnih cenah vse kmetijske zadruge Slovenije

in

GOSAD — LJUBLJANA Prečna ul. 4

Ne zamudite lepe prilike za' z a s l u ž e k !

V O K R A J U N O V O M E S T O V septembru se je rodilo 92 otrok, od

tega 46 dečkov in 46 deklic; porok Je bilo 15, umrlo pa je 41 oseb (22 moških ln 19 žensk).

Poročili so se: Tesač Turk Alo jz i j in go­spodinja Kovač Mari ja , oba iz Straže. De­lavec Pakar Jože ln gospodinja Kužnik V i ­da, oba iz Straže. Sin kmeta Kocjan Janko in hči kmeta Goršin Angela. Stopiče. Šofer Zdravje Stanislav iz Straže ln hči kmeta Golob Ana Iz Smihela pri Novem mestu. Železničar Cinžar Franc Is Smarja-Krško in kmetica Lavrifl Ana iz St. . lurja. Gozdni delavec Rozman Jože in hči kmeta Gašperič Mari ja , oba iz Globododa. Delavec Sedlar Anton iz Kočevja in hči kmeta Novak A n a i z Sela-Hinje. Delavec Gnidovec Jože in hči kmeta Erb ida Mar i ja , oba iz Ajdovca. B r i v ­ski pomočnik Matkovič Branko iz Dol. Top­l ic in trgovska pomočnica Zupančič Valen­t ina i« Smolenje vasi. Delavec Pav l in A l b i n i n namešč. Markovič Štefan, oba Iz Dol . Toplic. Kmet G r l i Janez in kmečka delavka Pureber Hi lda . oba iz Podturna. Kmet Za-

forec Karo l in kmečka delavka Hočevar rančiška, oba iz Skocjana. Mizar Sumej

Ivan iz Slivnice in kmečka delavka Zupot Pavla iz Skocjana. Zidar Rangus Jože J* St. Jerneja in gospodinja Morth Jera ia Jesenic. Delavec Brajdič Edvard iz Smihela ln delavka Brajdič Rafaela iz Stoplč.

U m r l i so: čev l j a r Tr inko Ivan, 51 let, iz Trrbn.ia. Gospodinja Skrabel Roza, 72 let, iz Novega mesta. Kmečki delavec Udovč Franc. 76 let, iz Prečne. Kmečka delavka Žagar Marija, 43 let, Iz St. Jerneja. Sin kme­ta Hudoklin Jože, 1 dan, iz Novega mesta. Hči kmeta Hudoklin Jožefa, 1 dan, iz No­vega mesta. Gospodinja Saje Uršula. 57 let, iz Bršl j ina. Kovačič Joško, 9 dni, iz Novega mesta. Gospodinja Kužnik Mari ja . 50 let, iz Uršnih sel. Kisel jak Marjan, 4 mes.. Iz Trebnja. Gospodinja Vranešič Katar ina, <3 let. iz TribuČ. Kmečka delavka Vrtačič Te­rezija. 54 let iz Orehovice. Kmečki delavec Perme Janez, 78 let. iz Tržišča. Skufca V i n ­ko, 2 mes., iz Smihela pri Novem mestu. Jericio Nevenka, 1 dan. iz Novega mesta. Kmet Kump Janez, 54 let, * Dolža. Uži tkar Lukšič Janez, 72 let iz Podgrada. Božič K a -rolina, 8 dni. iz Podgrada. Turk Mihael. 1 dan. iz Podgrada. Gospodinja Murn Jože­fa. 47 let, iz Stopič. Sin kmeta Golob Franc, 28 let. iz Straže. Gospodinja Kočijaž Jera, 87 let, iz St raže . Uži tkar Pust Anton, 82 let, iz Globodola. Gospodinja Gorenčič Neža, 49 let. iz Mirne peči. Premrov Kare l . 8 mesece, iz Smarjete. Zupan Andrej, fi mesecev, iz

Sčll petelina, k] ga je vzredila Francka Bohte, M a r i j i Vidmar pa Je vzel lonec, ko­zico, vi l ice, posodo z sol l n nekaj soli. Za začetek majhnega gospodinjstva dovolj, saj je nato še v isti noči »sunil« petelina, kokoš šotorsko kr i lo ln nekaj krompirja pr i Stan. ku Povšetu v Isti vasi. Naslednjo noč je obiskal Crmošnjtce ter za nedoločen čas dvigni l pri Neži Kuhar 98 kg bele moke. nekaj vžigalic ln kvasa. Nato se je lo t i l obleke: na Plešu Je vzel M&vsarju moški suknj ič z dokumenti dve br i tv i , past za polhe (gozdni dodatek mesa se prilezel), ka­men za brušenje britve, lonec ln 8 kg masti, nekaj sukanca (vedno se človeku lahko kaj raztrga, posebno v bosttl), vžigalnik, dve bateriji In še nekaj drobnarij, tako da je bi l Mavsar olajšan za 10.000 dinarjev vrednosti.

Vene je postal nato strasten zbiratelj predmetov, k i pomenijo Človeku v gozdni sa­moti pravo dragocenost: »preskrbel« st Je na Seču klešče, kozarec, lesen škaf, 4 odeje, sekiro, usnjen pas, pr i svojem očmu Krha -tlču na Mašlju pa dežni plašč, več kosov perila, ženske škornje (nikdar ne veš, kdo te lahko obišče), pol l i t r a žganja , kos mi la ( l ) , 100 cigaret, svlčnlk, nogavice, dva noža, nekaj slanine ln suhega mesa, 10 škat l ic vžigalic, nahrbtnik ln nekaj bencina. Krha t l č Je presenečen ugotovil, da mu je zmanjkalo raznih predmetov in živeža za skoraj 12.510 dinarjev. P r i sosedih in kmetih v Doblndolu, na Seču, Mašlju in v Ilire nI vasi si je nato nabral še raznih drugih predmetov, perila, žganja , klobas, surovega magla, sira, sladkorja, kisa, tobaka s pa-

filrčki tn pod ter denarja. Hrovatu Alojzu z Blrčne vasi Je v noči pred aretacijo po.

bral iz stanovanja 18.000 gotovine, moško obleko, lovsko puško ln pag z naboji ter raznih drobnarij v skupni vrednosti 11.160 dinarjev — nato pa se mu je tatinska sreča zaobrnila.

Pred sodniki je Vene odkri tosrčno pr i ­znal svoja dejanja, skuša l pa Jih je pone­kod omili t i z izgovorom, da »nI vlomil , am­pak našel samo priprta vra ta« . Senat je pr i odmeri kazni upošteval sodbo okrajnega so­dišča v Me t l i k i , k i je postala sestavni del nove sodbe, po kateri bo Vene presedel 5 let v strogem zaporu. Oškodovancem bo moral Vene povrniti nastalo škodo, nekateri i z . med oškodovancev pa bodo svoje korist i uvel javi l i s c iv i ln imi pravdami.

18 M E S E C E V Z A E L E K T R O M O T O R Iz podjetja »Žaga«, last M L O Metl ika ,

je v noči na 16. februar 1951 Izginil elektro­motor znamke »Klin«, vreden 127,000 dinar­jev. Storilec se je organom ljudske oblasti nekaj časa skr iva l , vendar pa ni ušel za­služeni kazni Preiskava je ugotovila, da Je elektromotor IS K s vzel 19-letni Jože V r a . n lčar lz C uri] št 20. Ukradel ga je tako, da ga je v zapuščenih in nezaprtlh prostorih podjetja razstavil ln po kosih znosil v skr i ­vališče Polear motorja je odnesel tudi dva avtomata-motorja »AEG«, vredna pribl ižno 9.000 dinarjev. P r i tem mu je pomagal ob storitvi še mladoletni J . K . s tem, da mu je ponudil ln nato dal skr ival išče za ukradene motorje, potem pa mu je pomagal tudi za-

Smarjete. Pelko Jožefa, 12 dni, iz Toplic pr i Smarjeti. Kmet Frante Franc, 48 let, iz Bele cerkve. Hči kmeta Je ra l i č Kr i s t ina , 3 mesece, iz Ločne. Turk Franc, 1 meseca, iz Ratja, in kmeta Sadar C i r i l , 21 let. iz Smihela pr i 2bk. Godec Jože, 1 mesec, iz Žužemberka. Stupica Mari ja , 82 let. iz Žu­žemberka. Uži tkar ica Kužnik Ivana, 81 let, iz Uršnih sel. Gospodinja Zupančič Jožefa, 79 let, iz Uršni l sel. Urbančič Ferdinand, 8 mesecev, iz Podturna. Uži tkar ica Rotar Mar i ja iz Podturna. Uži tkar Ojrrinec Janez, 91 let, iz Zagrada. Uži tkar ica Pavl in Ana , 83 let, iz Gradišča.

V O K R A J U T R E B N J E V septembru se je rodilo v trebanjskem

okraju 22 otrok, od teh 6 dečkov in 16 dekl ic Umrlo je 23 oseb, porok pa je bilo 7.

Poročil i so se: Podkovski mojster Ajdič Urh iz Dol . Nemške vasi in nameščenka Strojin Alo jz i j a iz DoJ Nemške vasi. Žel. upokojenec K a l a r Mar t in iz V e l . Loke in hči kmetovalca Klemenčič Mar i j a lz Ve l . Loke. Uslužbenec Skoporc Franc iz Tržišča in kmečka delavka Gačnik Ida iz St. Ruperta. Uslužbenec M a l i Franc iz Jesenic ln hči kmetovalca Repovš A n a it St. Ruperta. Ru­darski tehnik Požun Stanislav iz Celja in vzgojiteljica Lukek Veronika iz Mokronoga. Rudar Gorišek Anton iz St. J a n ž a in go­spodinja Br lnar Alo jz i j a iz St. J anža . M l i ­nar Gričar Adolf iz Dol . Nemške vasi in hči gozdnega upravitelja Jahn Ana iz š t . J anža .

U m r l i so: Brajer Ivan, sin početnika, 15 let, Mirna . Bizjak Terezija, gospodinja, 52 let, Mirna . Golob Ana , posetnica, fi!) let, Mirna . Femec Mari ja , gospodinja, 45 let, Trebnje. Novak Mart in, kmetovalec, 53 let, Trebnje. Povhe Anton, kmetovalec, 85 let, Trebnje. Možan Ludvik , kmetovalec, 58 let, Dol . NemSka vas. Ebner Valter, upokojenec 59 let, Dol . Nemška vas. Obaha Jakob, rud. upokojenec. 80 let, St. Rupert. Breznikar Ivana, gospodinja. 78 let, St. Rupert. Roršl-nar Jožefa, gospodinja, 67 let, St. Rupert. Lončarič Pavel , upokojenec, 70 let, Mokro­nog. Gačnik Jožefa, gospodinja, 70 let, Moikronog. Gačnik Jožefa, gospodinja. 70 let, Cešnjlce. Medved Franc, kmetovalec. 65 let, Sv. Križ. Kisovec Mar i ja , dojenček. 22 dni, Drobnič Mi lan , dojenček. 3 mesece, Krme l j . Košir Dragica, dojenček, 15 mesecev, Št. J a n i . Vidmar Frančiška , gospodinja, 68 let. St. J anž . K r a m ž a r Anton, dojenček, 2 meseca. Št. Janž . Bec Ivana, kmečka delavka. 21 let. St. J a n ž Stepec Franc, kmetovalec, 73 let, V e l . Gaber. Sever Terezija, gospodinja, 82 let, V e l . Gaber. Gorišek Franc, star okrog 70 let. proglašen za mrtvega, U S A .

kopati elektromotor na svojem domu v R o . salnlcah. Kakšnih 10 dni po prvi tatvini Je Vranlčar sam odnesel iz »žage« še sestavni del c l rkulame žage, vreden 7.000 dinarjev. Letos v juni ju se je zahotelo obema obtožen­cema tudi svinjine; vdr la sta skozi strop v shrambo Ane Dlmcc v Curllah ter j i odnesla 7 -mesenih klobas in 3 kg težak kos šunke.

Obtoženca sta krivdo odkri tosrčno pri­znala, zato jima Je senat novomeškega okrožnega sodišča upošteval kot olajšllno okolnost prejšnjo neoporečnost, mladostno lahkomiselnost ln dejstvo, da Je bi la delav­nica zapuščena ln nezavarovana Jože V r a . n lčar Je bil obsojen na 18 mesecev strogega zapora, njegov pomagač J . K . pa na 7 me. secev zapora.

P R E K O R A Č E N S I L O B R A N J E K A Z N I V

13. februarja letos Je prišlo na cesti b l i ­zu Žužemberka do čudnega pretepa. Po iz­zivanju, za katerega vedo le obtoženec, na­padalec ln priča, katere pa se v svojem pr i ­povedovanju razhajajo, Je Stanko Lavr iha , 47.1etni kmet-zadružnlk lz Dol. Vrha pr i Dobrniču udari l v sUobranu Izzivalca Ivana Vehovca s kolom dvakrat po glavi , tako da je ta dobil pretres možganov ln ohromelost v desno stran telesa. Vehovce, k i Je s svo­j im pomočnikom Metodom Struno na kakr­šen koli način Izzval prepir In pretep, je po ugotovitvah sodišča napadel obtoženca, tako da se je b i l ta priseljen branit i . K o pa je zamahnil kolom, Je Lavr iha premalo po­mis l i l , da je glava najobčutl j ivejši del te­lesa. Meje sllobrana so bile s tem prekora. čene saj napadalec Vehovec pred razpravo še vedno nI mogel hit i zaslišan, ker Ima po­škodovane možgane ln bo verjetno ostal hrom vse življenje. P r i ča Struna Metod je seveda pričal v korist Vehovca, priči V i d a ln Anton Zupančič, k i sta b i l i v družbi Lavrlhe, pa sta govorili y dobro obtoženca. Sodišče je upoštevalo razburjenost napada-nega Lavr iha ln njegovo živčno razrvanost, obtcžllno okolnost pa je bila surovost, s ka­tero je prekorači l sllobran. Okrožno sodišče v Nočem mestu jc zato Stanka Lavr iha ob­sodilo na devet mesecev strogega zapora, na plačilo s t roškov kazenskega postopanja ln na plačilo povprcčnlne, 1000 dinarjev.

30. s ep tembra so p r i r e d i l i d i j a k i d r ž . g i m n a z i j e iz Č r n o m l j a k o n c e r t v A d l e -š i č i h ; č i s t i d o b i č e k je b i l n a m e n j e n R d e č e m u k r i ž u . 2 e 10 d n i pre j so l e p a k i v a b i l i k l e p i p r i r e d i t v i , p r i š l a je t re t ja u r a napovedanega d n e v a , d i j a k o v pa n i i n n i b i l o od n i k o d e r . K o t p r e d s e d ­n i c a k u l t u r n o u m e t n i š k e g a d r u š t v a A d l e š i c i sem s m a t r a l a za d o l ž n o s t , da p o v e m nes t rpno č a k a j o č i m n o ž i c i v z r o k z a m u d e . N a j e l a sem v o z i n se odpe l j a l a p r o t i Č r n o m l j u , k a r m e u s t a v i d i j a k č r n o m a l j s k e g imnaz i j e , ves p r e p o t e m d i r k a n j a s k o l e s o m , d a » g r e d o v s i p e š , k e r j i h je a v t o m o b i l p u s t i l n a c e d i l u « .

Č e p r a v je š o f e r a v t o p a r k a o b l j u b i l r a v n a t e l j u g lasbene š o l e , d a bo zanes ­l j i v o ob e n i h popo lne n a mes tu , ga n i b i l o . P o b r e z u s p e š n e m č a k a n j u do 2. u r e so d i j a k i o d š l i p e š v A d l e š i č e .

M l a d i n a je p o k a z a l a v o l j o i n p o -ž r t v o v a n j e , k o se je o d l o č i l a n a v z l i c n a l i v u i n s l a b i po t i n a pot . O b p o l 5. u r i so d i j a k i p r i š l i s p ro fe so r j em v r e d

japio K I N O NOVO M E S T O P R E D V A J A :

Od 12. do 15. oktobra: avstri jski film »Eroica«. Filmske novosti š t . 34.

Od 16. do 18, oktobra: ameriški f i lm »Major in smjpklja«. Predfi lm: Titove ope­racije.

Od 19. do 22. oktobra: ameriški f i lm: »Morja š i roka cesta«. Predfi lm: Filmske no­vosti š tev. 35.

Objavljamo Članek tov. A. I. iz Kočevja, ki želi razpravljati o usodi nogometa v dolenjskih okrajih-

V predzadnji š tevi lki Dolenjskega lista smo brali , da črnomaljski nogometaši budijo Belo krajino, kar je treba vsekakor pozdra­v i t i . V špor tnem področju ni zaostala samo Bela krajina, temveč vsa Dolenjska. Po­glejmo samo nogomet. Poleg »Rudarja« iz Črnomlja imamo samo še novomeško »Krko« ln kočevski »Triglav«, k i se ukvarjata na­č r tno tudi z nogometom. Letos pa sta s po­dročja Dolenjske tekmovali za nogometno prvenstvo ljubljanskega poverjeništva samo novomeška »Krka« in »Triglav« iz Kočevja. Iz neznanih razlogov pa je »Krka« že takoj v začetku odstopila. Res imamo neprimerne prometne zveze, vendar pa to še ne bi smel b i t i vzrok za tako zaostalost. A l i morda nimamo možnosti za razvoj nogometa? P r i ­trdilen odgovor ne bi b i l točen. V Novem mestu, Kočevju, Črnomlju, Trebnjem in še v marsikaterem drugem kraju na Dolenj­skem so vsi pogoji za obstoj špor tn ih d ru :

štev, posebno pa za nogometne sekcije ali klube, saj je nogomet med mladino najbolj pri l jubljen. Navdušenih igralcev ne bi manj­kalo nikjer, s labše pa je z vodstvi, ki bi morala organizirat i delo nogometašev.

Povezava dolenjskih nogometnih klubov bi veliko pripomogla k utrditvi tega špor ta v naših okrajih. Zakaj nimamo nogometne­ga poverjeniš tva, k i bi pomagalo klubom v njihovem razvoju) Na to naj bi računa lu tudi Nogometna zveza ter postavila v No­vem mestu kot središču Dolenjske novo po-verjeništvo, ki naj bi pripravljalo medse­bojna tekmovanja in podobno. K l u b i oz. igralci , k i samo od časa do časa pridejo

ŠAHOVSKI P R V A K L J U B L J A N S K E G A OKROŽJA Z A L E T O 1951 J E »TRIGLAV«

Po odigranem tretjem kolu, v katerem so šahisti Rihnio© premagali Jesenice s 5:3, izgubil i pa s »Triglavom« 2:6, jo končno stanje za prvenstvo ljubljanskega okrožja za leto 1951 naslednje:

1. Triglav 21 točk, 2. Ribnica 10,5 točke, 8. Jesenice 9 točk in 4. Vrhn ika 7,5 točk.

2. L .

v A d l e š i č e ter z a č e l i ob p e t i h s spore ­dom, k i je b i l o d l i č e n , č e p r a v so b i l i u t r u j e n i od dolge po t i . V s e t o č k e spo ­r e d a so b i l e k a k o v o s t n e i n dobro n a -š t u d i r a n e . D i j a k o m i n r a v n a t e l j s t v u g lasbene š o l e i s k r e n o č e s t i t a m o v i m e n u p r e b i v a l s t v a za p o ž r t v o v a l n o s t z ž e l j o , d a b i t ako v z t r a j n a m l a d i n a ž e l a š e m n o g o uspehov. N a s p r o t n o p a se z l j u d m i v r e d s p r a š u j e m , k je je d e l o v n a d i s c i p l i n a š o f e r j a , k i je p u s t i l d i j a k e i n o b č i n s t v o v nego tovos t i i n b rez o b v e ­s t i l a , zaka j ga n i b i l o . P . V .

na nogometno igrišče, ne morejo imeti pra­vih uspehov, ne branijo svojih barv zagri­zeno kot redni špor tn ik i . Dolenjska bi lnhko zaživela tudi v nogometu; marsikdo bi od­šel poražen z naših igrišč.

Pr ičakujem, da so ho stanje izboljšalo ter da bodo o tem vprašan ju razpravljali tudi v nogometnih klubih in sekcijah.

N O G O M E T V Č R N O M L J U V nedeljo. 7. oktobra se jo domače no­

gometno druš tvo »Rudar« pomerilo v prija­teljski nogometni tekmi s »Triglavom« iz Kočevja in ga premagalo z visokim rezul­tatom 12:1 (7:1). G. S.

A T L E T I » K R K E « P R O T I » S T O - j u « Dolgo pr ičakovani dvoboj • repre7,en-

tanco »STO-ja« so je končno vcndarlo od­igral v nedeljo, 7. oktobra. K e r so se v P i ­ranu hkrati bi l i tudi atleti iz Li t i je , smo pr i redi l i v moških disciplinah trohoj. v ženskih pa dvoboj. V soboto zvečer, dan pred atletskim tekmovanjem, smo pr i redi l i v K o p r u tudi tekmo v odbojki, v kateri so z lahkoto zmagali naš i atleti, k i so imoli v svojih vrstah nekaj igralcev zvezne ligo.

Atletsko tekmovanje jo bilo na igrišču v Sv. Luc i j i pri Por torožu. Teren ni bil najbolj primeren za dosego boljših rezul­tatov, pihala pa je tudi mrzla burja. Mo­š tvo »Krke« je izročilo tekmovalcem »STO-ja« lepo darilo' — galeba lz novomeško »Ke­ramike«.

L i t i j a je imela v svojih vrstah kot gosto odl ične atlete Odreda, v ekipi »STO-ja« pa je bi lo nekaj atletov iz Trsta in drugih delov Primorske. V njihovih vrstah je tek­moval tudi bivši atlet »Partizana« Skoko. ki je zmagal v metu krogle z 11,61 cm. SD »Krko« so setvaljali sami Novomeščani.

Nekai rezultatov tekmovanja: Ženske: 100 m: 1. Colova (STO) 13.2; 8.

Fer l ič (Krka) 14; 4. Cavlovič (Krka) 14.1; 800 m: 1. J en ič (Krka) 2:46,6; 2. Rozman

(STO) 2,55; 3. Erjavec (Krka) 3:01.2; v iš ina : Svetličič (Krko) 1,20; 2. Misloj

(Krka) 1,10; 3. Coieva (STO) 1,10 m. Posebno pozornost je izzvala Švetliči-

čeva z amerikanskim stilom Johnson, ka­kor je t rd i l napovedovale«.

disk: 1. Coieva 29,27 ; 2. Knafl lč (Krka) 24,08 ; 3. Mislej 19,51;

krogla ; i . Coieva 9,25; 2. Erjavec 8,05; 8. Knafl ič 7,52;

daljava: 1. De Ponte (STO) 4,00; 2. Sve­tličič 3,89;; 4. Cavlovič 3,85.

Slab rezultat v skokih je odnesel Novo-mešča.nkam prvo mesto.

Končno stanje ženskega dvoboja: STO — K r k a ~ 30 fn pol • 29 ln pol.

Moški; disk: 1. Dolenc (Krka 38,68; 8. Span. L i t i j a 32, 88 : 5. Peric (Krka) 27,70;

100 m: 1. Rav t l i co (STO) 11.2; 2. Trani STO) 11.4; 5. Žagar (Krka) 12.2: 6. Serbenc Krka) 12.5;

v iš ina: 1. Kolbe (Litija) 1,70: 3. Dolenc 1,60: 6. Rodič (Krka) 1,50;

krogla: 1. Skoko (STO) 11.61; 2 Dolenc. 10,92; 4L Pučko (Krka) 10,72;

kopje: 1. Cerne (Krka) 44,55; 2. Span (Litija) 48,37; 4. Pate (Krka) 41.48;

3.000 m: 1. Lenart (Krka) 10:00,4; 2- Zom-maro (STO) 10:42; 4. Šuš tar (Krka) 10:52;

daljava: 1. Span (Litija) 6,40; 5. Rodič (Krka) 5,68; 6. U r h (Krka) 5.56;

800 m: 1. Rozman (Litija) 2:11,4; 3. Petre (Krka) 2:13,1; 5. Kotnik (Krka) 2:16,4;

400 m: 1. Rozman 55.1;; 4. Blatnik (Krka) 59,2; 6. Krhim (Krka) 1:05;

š tafe ta i X 100 m: L STO 47.4; 2. L i t i j a 49. 3. K r k a 51.8.

Stanje točk dvoboja STO — K r k a = 56:48 točk.

Rezultat trohoja: 1. STO 78, 2. Li t vin 74. 3. K r k a 63 točk. G. J .

Ce se vam mudi na poroko, nujen obisk, pogreb ali kamorkoli, pokliči te

A V T O T A K S I Z njim vam postreže P U T N I K . Novo

mesto — telefon 108.

Og,&a$i

T R I M I Z A R J E sprejme takoj v službo To varna lesnih izdelkov Dvor pri Žužember­ku. Stanovanje preskrbljeno. Plača po uredbi. Interesenti naj se javijo na gornji naslov pismeno al i ustmeno.

P I S A L N I S T R O J kupimo. Dobro ohranjen, , večji pisalni stroj kupi uprava Dolenj­

skega lista. Ponudbe Z navedbo znamke stroja, cene in z vzorcem pisave poslati upravi Dolenjskega lesta. Novo mesto, poštni prodal 83.

mizar sto o M I O N O V O MESTO

vam nudi s svojim mizarskim, tapet­niškim, kotarskim in sodarskim od­delkom prvovrstne kakovost, izdelke

Priporoča se Upravni odbor podjetja

S L A V K O K A S T E L I C : Vsem, ki vzgajajo v soli, v vzgojnih domovih, doma ali kjerkoli

Nadaljevanje In konec. N a š e de lo m o r a i t i v š i r i n o z m n o ž i ­

c a m i , to je p r a v a d e m o k r a c i j a , l e na ta n a č i n b o m o delo p r a v i l n o o p r a v i l i . D e ­c e n t r a l i z a c i j a o m o g o č a , d a l j u d s k e m n o ž i c e v o d i j o i n u p r a v l j a j o svojo so­c i a l i s t i č n o d r ž a v o . K m e t je d o b i l po a g r a r n i r e f o r m i z e m l j o , de lavec je p r e ­v z e l tovarne , p r o s v e t n i d e l a v c i p r o ­sve tne us tanove . T o l a h k o n a p r a v i sa ­m o r e s n i č n o l j u d s k a d r ž a v a , k i z a u p a s v o j e m u l j u d s t v u , k i i m a p r e d seboj j a sno pot ; i zg radn jo s o c i a l i z m a .

' P r o s v e t n i d e l a v c i smo v t e m r e v o ­l u c i o n a r n e m p r e p o r o d u d o b i l i mesto , k i ga s l o v e n s k o u č i t e l j s t v o š e n i k o l i n i i m e l o . P r e j h l apec m e ž n a r j a i n r a z n i h k u l a k o v , p re j usoda n e š t e t i h M a r t i n o v K a č u r j e v , se je danes p o v z p e l v z g o j i t e l j t ako v i s o k o v s v o j i h p r a v i c a h i n spo­š t o v a n j u , da n i p r i m e r e v z g o d o v i n i . T o m u je da lo d e l o v n o l j uds tvo , l j u d s t v o m o č n i h r o k i n t r d i h ž u l j e v . C e n i m o te o d l i k e i n z a ž i v i m o v k o l e k t i v u t ako m o č n i h l j u d i !

T u d i p r o s v e t n i d e l a v c i so p o t r e b n i vzgoje . Z a k a j ? Za to , k e r sta b i l a š o l a i n vzgo j i t e l j v s t a r i J u g o s l a v i j i s r e d ­s tvo , da je l a h k o v l a d a j o č a m a n j š i n a i z k o r i š č a l a v e č i n o , ter da je l a h k o ne ­s r a m n o t r d i l a , da je vse, k a r je, dobro l n v e č n o ! N e r e č e m , da n i b i l o r e v o l u ­c iona r j ev m e d v z g o j i t e l j i , v e n d a r so m o r a l i v g l a v n e m ž i v e t i i n de l a t i tako , k a k o r so r e a k c i o n a r n e s i l e zah teva le .

N a š a b o r b a je r a z t r g a l a te v e z i . D a ­nes l j u d s k i vzgo j i t e l j s p r o š č e n o d i h a ; n i v e č C a n k a r j e v i h h l a p c e v !

Kdor je samega sebe £e pred vojno mukoma trgal iz starega sveta, kdor je med vojno čustveno doživel in razum­sko dojel veliko spremembo, kdor je po vojni spregledal, ta bo razumel zakaj poudarjamo, da so tudi prosvetni delav­ci potrebni vzgoje. Iztrgati moramo iz sebe kar veže naš razum in naše srce s preteklostjo. Za nič drugega ne gre, kakor da dohitimo današnji čas. Le ta­ko bomo pravilno razumeli ideološko borbo, vzgojo, le tako bomo postali res­nični vzgojitelji ne samo mladine, am­pak vsega delovnega ljudstva.

G o r k i je d e j a l : »Mi h o č e m o n a u č i t i l j u d i j u n a š t v a . P o t r e b n o je , d a č l o v e k r a z u m e , d a je o n o b l i k o v a l e c i n gospo­da r sve ta , d a je o n o d g o v o r e n za vse n e s r e č e n a z e m l j i i n da n j e m u p r i p a ­d a s l a v a za vse dobro v ž i v l j e n j u « . G o r k i je z v s e m s v o j i m v e l i k i m u s t v a r ­j a l n i m ž i v l j e n j e m s l u ž i l č l o v e k u . Č l o v e k G o r k e g a je v e l i k , k r e p a k , s m e l i n p o ­nosen č l o v e k . T a k e l j u d i m o r a o b l i k o ­v a t i t u d i n a š p r o s v e t n i de l avec z v so svojo dos lednos t jo i n vz t ra jnos t jo . V z g o j a t akega novega Č l o v e k a bo n a j ­v e č j a n a g r a d a v z g o j i t e l j u . T a k a k o v o s t novega č l o v e k a p a se m o r a posebno o d ­r a ž a t i p r i n a š i h o t r o c i h .

V o t r o k i h v i d n o i n h i t r o ras te č u ­s tvo k o l e k t i v i z m a , k i je o snovano n a zaves t i u s p e š n o s t i k o l e k t i v n e g a de la . K o l e k t i v p a je z i b e l k a n a š e g a de l a , je v z g o j a n o v e g a r o d u !

N a š a d o l ž n o s t je t u d i , d a p o m a g a m o m l a j š e m u u č i t e l j s t v u , z l a s t i t e č a j n i k o m . V e č i n a t eh t e č a j n i k o v je p r edana , p r o ­g re s ivna , je d o b r o p o l i t i č n o p o d k o v a n a , m a n j k a j i m l e g lob l j e s t r o k o v n e i z o b ­razbe. M a r s i k a t e r i t e č a j n i k je s r e č e n , d a i m a ob sebi s t a r e j š o i z k u š e n o m o č , m a r s i k d o p a je t u d i g r e n k o r a z o č a r a n , k e r ne d o b i nobene podpore .

T o je važna naloga, izobraziti si mo­ramo kader, d a b o m o l a ž j e v r š i l i v z g o j ­no na logo . N a to na logo b i m o r a l p r o ­s v e t n i s i n d i k a t p r v e n s t v e n o p a z i t i .

T u d i odnos i m e d s t a r e j š i m i n m l a j ­š i m u č i t e l j s t v o m v č a s i h k v a r n o v p l i v a ­jo n a n a š e delo . S p o š t o v a t i je t r eba Č l o v e k a ; podcen jevan je v k a k r š n i k o l i s m e r i r u š i av to r i t e to i n zaupan je v l a s t ­ne s i l e . N e b o j m o se t o v a r i š k e k r i t i k e , z a t i r a j m o m a l o m e š č a n s k o m o l č e č e n a -smihan je , k i dos to jans tvo č l o v e k a samo ža l i . I m a m o t u d i l j u d i , k i gredo t ako d a l e č , d a pa kritizirajo vse ono, k a r n i z r a s lo v n j i h o v i h g l a v a h . T a k i l jud je so ze lo n e v a r n i za vzgo jo k o l e k t i v a , k e r h o č e j o a b s o l u t i s t i č n o r a z b i j a t i k o l e k t i v ! N a u č i t i se m o r a m o u p o š t e v a t i so t o v a ­r i š a , v e d n o je t r eba m i s l i t i n a to, k a k o l a h k o je r a n i t i i n k a k š n e pos led ice i m a ­jo l a h k o t ake rane .

Kakor spoštujemo starejše, tako mo­ramo spoštovati tudi dostojanstvo otrok. T o je v a ž e n pogoj , da p o s t a n e š resničen v z g o j i t e l j . T e m a j h n e l j u d i je t reba l j u b i t i . U č i t e l j , k i n i m a r a d o t r o k a l i

j e r a v n o d u š e n do n j i h , ne ž a n j e uspe­hov, pos tane v r a z r e d u samo u r a d n a , m r z l a oseba.

M l a d o s t je ne s t rpna v s v o j e m m i š ­l j e n j u i n o d l o č i t v a h . O t r o k že l i ž i v e t i , de l a t i , zato ga p a z l j i v o opazuj te , z az r i t e se v njegove oč i , p a boste m o r d a z a ­č u t i l i p r a v i l e n odnos do teh m l a d i h l j u d i .

Na ta način boste vzljubili svoj po­klic — ljubezen do poklica pa je srce, motor za vsakega prosvetnega delavca. Č i m b o l j boste s p o š t o v a l i i n l j u b i l i svoj p o k l i c , t embol j bodo vas l j ud je c e n i l i !

C e l j u b i m o svoj p o k l i c , se b o m o t u ­d i i z p o p o l n j e v a l i . S l a b je u č i t e l j , p r o ­sve tn i de lavec , k i m i s l i , d a je n jegova na loga samo u č i t i . Uč i t i se m o r a t u d i sam, k a j t i ž i v l j e n j e gre nap re j i n z n j i m n o v i z n a n s t v e n i p o g l e d i na svet . K d o r ob s v o j i Šolski i z o b r a z b i o b m i r u ­je , je coklja današnjemu času. Zaveda­ti se moramo, da je vsak dan izgubljen, če se nismo nič novega naučili!

B i t i m o r a m o boj za znanje , za s v o ­jo osebno i z p o p o l n i t e v , p r a v t a k o pa se m o r a m o b o r i t i z a znan je p r i n a š i h u č e n c i h . V tej b o r b i z a znan je m o r a m o m o b i l i z i r a t i u č i t e l j a i n u č e n c a , i n t e n ­z i v n o sode lovan je obeh bo us tva r j a lo t ra jno znanje . T a k a d e l a v n a p o v e z a v a bo p r i n a š a l a uspehe i n d a l a ž e l e z n o osnovo za n a š p o k l i c . N a ta n a r i n bo šo l a v s a k o d n e v n a šo la za nas i n za n a ­š e u č e n c e . V t ako g l e d a n e m p l e m e n i ­tem d e l u b o m o v z l j u b i l i svo j p o k l i c i n svoje u č e n c e !

Uporaba nasilnosti nasproti mladini p o m e n i linijo najmanjšega odpora t» vzgojnem postopku. Proti taki praksi

jc treba napovedati najodločnejši boj. Telesna kazen je nedopustna; ko bomv to vsi pravilno dojeli, bomo šele lahko rekli, da smo kulturen narod.

P r a v z a r a d i tega je t r eba v e č č u t a za n o v i č a s , m i s l i t i j e t reba , d a ž i v i m o v d o b i s o c i a l i z m a , k i s p o š t u j e č l o v e k a ! P r a v m i v z g o j i t e l j i smo d o l ž n i da n o v i č a s r a z u m e m o , da ne d e l a m o tako , k a ­k o r d a se p r i nas ne b i i z v r š i l e nobene sp remembe . T a k e g a r a v n a n j a n i m o g o ­č e o p r a v i č i t i . Vedeti moramo, da z me­todami stare Jugoslavije ne moremo zgraditi nove.

T u n a m p o m n g a s a m o k r i t i k a , l a s tna k o n t r o l a . S a m o k r i t i k a je n a j b o l j š a oce­na za p rosve tnega d e l a v c a . C e b o m o tako g l e d a l i n a sebe, bomo p r a v gotovo p r a v i č n i k r i t i k i t u d i do svojega o k o l j a .

V z g o j a je ses tav l jena iz vseh m o ­g o č i h m a j h n i h d e l č k o v , k i o b l i k u j e j o osebnost . C e s i mojs te r svo jega orodja , l a h k o d e l a š n a č r t e , l a h k o g r a d i š z n o v a i n z n o v a , v e n d a r b o š g r a d i l vedno bol j s m o t r n o i n k r i t i č n o .

Ta kritični odnos do svojega dela, ki je. a n a l i z a uspehov in neuspehov, pa nam daje novo nalogo, da si ustvarjamo pedagogiko našega dela in po njenih iz­sledkih dobre učbenike!

T o v a r i š i , na de lo ! N a ta n a č i n b o m o p r a v i l n o p o p u l a r i z i r a l i n a š e delo, ne b o ­m o se b a l i vzgo jne k r i t i k e , l j u d s t v o pa bo v nas v i d e l o p r a v e borbene v z g o j i ­tel je, k i ne odstopajo od r e v o l u c i o n a r ­ne po t i n a š e g a š o l s t v a .

C e se p r o s v e t n i de l avec t a k o g r a d i i n i zpopo ln ju j e , d o b i m o l i k s o c i a l i s t i č ­nega p rosve tnega d e l a v c a , k i v z g a j a povsod , k j e r k o l i se naha j a !

Stran 4 D O L E N J S K I L I S T Štev. 41« (

Spoštovani nepoznani dobrotniki« » Š i r o k o se je v z v a l o v i l o mor je s v e -

t o h l i n s t v a i n l až i , k o smo p r e d t r e m i t edn i p o k a z a l i s p r s t o m n a i z k o r i š č e ­v a l c e i n h i n a v c e , k i j i h n i s r a m b l a t i t i d r ž a v e i n b e r a č i t i v t u j i n i z a m o k o , d e ž n e p l a š č e , u r e i n s v i l e n e nogav ice , č e p r a v i m a j o d o m a vsega d o v o l j i n je v e l i k o l j u d i , k i b i b i l i z a s l u ž n e j š i i n p o t r e b n e j š i p o m o č i . V e č i n a l o v c e v n a pakete se je p o t u h n i l a i n s t i s n i l a g l a v o m e d r a m e n a ; mnoge je s r a m i n se i z ­govar ja jo p r e d z n a n c i i n p r i j a t e l j i , d a so d o b i v a l i pake t e samo od ž l a h t e . D r u g i spet s i i z m i š l j a j o p r i p o v e d k e i n ta j i jo svo jo u d e l e ž b o p r i n e č e d n e m p o č e t j u . O g r o m n a v e č i n a l j u d s t v a , v sak , k d o r j e p o š t e n — p a j i h u p r a v i č e n o obsoja .

P r e d t r e m i t e d n i je r o m a l D o l e n j s k i l i s t od h i š e do h i š e v n a š i h vaseh . T r ­gatev na T r š k i g o r i je m i n i l a v p o g o ­v o r i h o n e s r a m n i h » p a k e t a r j i h « , m a r ­s ik j e p a so b r a l i D o l e n j s k i l i s t s r e d i v a s i na g las i n se n o r č e v a l i iz l a ž n i v i h , s o l z a v i h zgodb ic n e s r e č n i h » r e v e ž e v « , k i ima jo k o m a j po 15, 18 i n š e m a l o v e č h e k t a r j e v z e m l j e . . . P o i z i d u 38. š t e v i l k e se je c e l k u p l j u d i u v r s t i l m e d s ta lne n a r o č n i k e , precej D o l e n j c e v p a je n a r o č i l o D o l e n j s k i l i s t s o r o d n i k o m v A m e r i k i , K a n a d i , A r g e n t i n i i n d r u g i h d r ž a v a h ; ne m a n j k a seveda t u d i n o v i h n a r o č n i k o v i z š t e v i l n i h k r a j e v v J u g o ­s l a v i j i , m a r s i k a t e r a d r u ž i n a p a je n a ­r o č i l a l i s t s i n u a l i s o r o d n i k u , k i s l u ž i v o j a k e . »'

K a k o r je r a z v e s e l j i v po jav , d a ras te od t edna do t edna t e v i l o n a r o č n i k o v , t ako je š e v e č v r e d n o l j u d s k o mnenje , o k a t e r e m smo v z a d n j i h t e d n i h d o b i l i v e l i k o i z j a z v i z š t e v i l n i h k r a j e v . L j u ­dje — r a z e n p r i z a d e t i h seveda — so­glasno obsojajo z laganost , h i n a v s k o d v o l i č n o s t , u m a z a n o m o r a l o i n i z k o r i ­š č a n j e v e r s k i h č u s t e v v p a k e t a r s k e n a ­mene. M n o g i n a r o č n i k i so i z j a v i l i , d a b i m o r a l a l j u d s k a oblas t p o k l i c a t i n a zagovor vse tiste, k i so z l a ž n i v i m i i z ­m i š l j o t i n a m i b l a t i l i u g l e d n a š e d r ž a v e v t u j i n i . M a r n i s r a m o t e n je d r ž a v e k a z n i v o ? N a r o č n i k i i n b r a l c i D o l e n j s k e ­ga l i s t a n a m s p o r o č a j o nove p r i m e r e i z k o r i š č a n j a i n » l o v a za p a k e t i « , h k r a t i pa se z g r a ž a j o n a d l j u d m i , k i b r e z v s a k e č l o v e š k e i n na rodne č a s t i v i s t i s ap i p r o s j a č i j o z a r o ž n i venec , h k r a t i pa ob reku je jo sosede i n znance ter b e ­r a č i j o za m o k o , o b l e k e i n d rugo b lago , p r i v s e m t e m p a s k r b n o m o l č i j o , k o l i k o tega i m a j o s a m i d o m a . Z d a j , ko se m o r ­d a ne bo obnese l v e č dosedan j i n a s l o v bogate » t e t k e i z A m e r i k e « , so n a v r s t i nove ž r t v e . 2 e r o m a j o iz r o k v r o k e n o v i , » s t r o g o z a u p n i « n a s l o v i n e z n a n ­cev v d a l j n i A m e r i k i , k i naj b i p o m a ­g a l i » d o l e n j s k i m r e v e ž e m « . M i c k a ga pove samo F r a n c k i , F r a n c k a samo Š p e l c i i n t a spet samo svo j i e d i n i i n n a j z v e s t e j š i p r i j a t e l j i c i J o ž e f i — v r s t a je s k l e n j e n a , t e ren p r i p r a v l j e n . Spe t se l a h k o z a č n e s t a ra p e s e m :

» D r a g i m i n e p o z a b n i d o b r o t n i k i ! T u je t ako h u d o ž i v l j e n j e , da n i z a o b -s t a t . . . N i č e s a r n i m a m o , t o č a n a m je vse p o t o l k l a , z a b i r m o p a i m a m t r i o t roke , k i n i m a j o n i č za o b l e č . . . N a j ­s t a r e j š i s i n j i h i m a ž e 18, p a n i m a n i č z a u c e r k u , p a b i t a k o r a d h o d i l k m a š . . . P o š l j i t e n a m k a j , z a b o ž j o v o l j o vas p r o s i m , saj k a r boste m e n i d a l i je t ako ko t d a b i d a l i n a o l t a r . . . « I n t ako da l je i n da l j e . N e k a j v z o r c e v za p r o š ­nje je o b j a v i l D o l e n j s k i l i s t v 38. š t e ­v i l k i . V č a s i h se obnese obrazec i z J u r n e vas i , d r u g i č spet je p r i m e r n e j š i m o d e l z D a l n j e g a v r h a . K j e r ne p o m a g a ne p r v i , ne d r u g i , se o b r n i na » o b r a z e c S t o p i č e 1951«. P o g l e j m o s i danes te­ga le :

» S p o š t o v a n i ! « » » N a j l e p š e p o z d r a v e ! Z a vse. Z e sem

e n k r a t p i s a l a D a sem v d o v a b o l n a i m a m s k l e p n i r e v m a t i z e m , n e m o r e m h o d i t i s p a l i c o i n ne d e l a t i o t roc i so š e m a j h n i je res hudo je r e v š n a sem že d o l ž n a 12.500 d ina r j ev . M e vse b o l i saj veste d a j e h u d o o t roc i so t u d i b o l e h -n i posebno p a L o j s k a .

P r a v lepo p r o s i m , če b i m i m o g l i ka j p o m a g a t i M i n i l a h k o m i je t e š k o o d vsega č l o v e k a srce b o l i k o b i i m e l a š e m o ž a n e b i b i l o t o l i k o gor ja .

p r i v s e m t e m p a se š e t o l a ž i j o z o d ­p u s t k i i n o d v e z a m i ? N e k o č s e m b r a l , da m l i n a r j i ž e po s t a r e m s v e t e m p i ­s m u ne bodo m o g l i b i t i z v e l i č a n i , k a k o p a j i m bo š e l e zdaj , k o p roda ja jo a m e ­r i š k o m o k o s i r o m a k o m po 180 i n 200 d i n a r j e v ? T o d a m l i n a r j i r a č u n a j o s spo-vedn ico , č e š , saj b o m š e l k m a š i i n spoved i , p a b o m vseh teh č r n i h s k r b i spet prost .

Z d a j š e l e r a z u m e m , d a ima jo v s i t i l jud je , k i l a ž e j o , a r edno hod i jo v c e r -Kev , i z r e d n o s labo vest i n č r n e d u š e .

I Novo mesto je proslavilo 400-letnico slovenske knjige

"&t^ tt^av ******

Polna zlaganega tarnanja so pisma dolenjskih lovcev na pakete

P o š l j i t e ka j o b l e k e za z i m o , obu tve a l i r juhe , p l ah to , b r i s a č o m o k e k a r m o ­rete saj vse p r a v p r i d e za s i ro te U b o g e v d o v e k a k o t r p i m o zaka j tega smo t u d i po t rebne saj smo t u d i š e m a r s i k a j .

V s e p o z d r a v l j a m z o d l i č n i m s p o š t o ­v a n j e m M o r i j a V i d i c , H r i b 4 Stopiče.

P o m a g a j t e m i če more te K a r bo vse p r a v p r i d e M i p a b o m o m o l i l i z a vas pomaga j S v . P e t e r i n P a v e l i n S v . J o ­žef i n A n t o n , d a ne b i z m r z n i l i , d a ne b i b i l i bos i k o b o sneg, B o g pomaga j ,

Marija Vidic, Hrib 4, Stopiče Novo mesto«

T o r e j , č e ne p o m a g a n i h č e d r u g i , bodo p o m a g a l i v s i s v e t n i k i , da ne b i po z i m i vse p o m r z n i l o . T a k o je p i s a l a M a ­r i j a V i d i c s H r i b a — i n n i k a m o r d r u ­gam, k a k o r p r a v n a j u g o s l o v a n s k o v e ­l e p o s l a n i š t v o v C h i c a g o . N a š e v e l e p o ­s l a n i š t v o v A m e r i k i p a seveda n i m a č a s a z a z b i r a n j e p a k e t o v . M a r i j a V i d i c je res r e v m a t i č n a k a k o r m n o g o d r u g i h l j u d i v n a š i h k r a j i h , a i m a v e n d a r l e lepo poses tvo 8 i n p o l h e k t a r j a v e l i k o , h i š o , m o ž j i j e p a d e l v v r s t a h be l e g a r ­de, r e d i p a 2 k r a v i i n 2 p r a š i č a . K L O j i j e p r e d p i s a l ce lo m a n j obvezne o d ­daje k a k o r b i j o poses tvo m o r a l o i m e t i po s v o j i o r n i z e m l j i . I m a t u d i v i n o ­g rad , k i b i j i l a h k o v r g e l n a le to n a j -m a n j 1500 l i t r o v v i n a , a n i v r e d u o b ­de l an . P r i d e l u b i j i l a h k o p o m a g a l i s o r o d n i k i z G o r n j e T e ž k e vode , s k r a t ­k a — v z r o k a z a p r o s j a č e n j e t u d i M a ­r i j a V i d i c n i m a ! P i s a l a p a je t u d i L u ­c i j i G r e g o r č i č i n m o r d a š e k a m , k a k o r m n o g i d r u g i d o l e n j s k i l o v c i n a pakete , k i so s i i z b r a l i v A m e r i k i m e d n a š i m i i z se l j enc i k a r po v e č m o l z n i h k r a v , , .

K a j m i s l i j o o n e s r a m n i h h i n a v c i h i n o b r e k o v a l c i h n a š i p o š t e n i l jud je , naj p o v e p i s m o , k i smo ga d o b i l i od n a ­r o č n i k a S. J. iz o k o l i c e N o v e g a mes ta T o v a r i š S. J. n a m je p i s a l t a k o l e :

» P r a v je , da ste r a z k r i n k a l i u m a zance, k i se h l i n i j o i n n a r a č u n vere , odveze ter o d p u s t k o v l a ž e j o v p i s m i h celo v A m e r i k o . T a k a n e s r a m n a h i n a v -š č i n a i n l a ž se l a h k o s k r i v a samo v p o k v a r j e n i h l j u d e h , k i š p e k u l i r a j o s

V s e n j i h o v e z lagane m o l i t v e i n odpus t ­k i p a j i m ne bodo n i č p o m a g a l i . V s e t ake l a ž n i v c e i n h i n a v c e , k i t ako ne­s r a m n o ogovar ja jo n a š o ug ledno d r ž a ­vo , p a je t r eba t u d i p o š t e n o k a z n o v a t i , da j i h bo p r e š l o o b r e k o v a n j e . N a š e l j u d s t v o ne m o r e d o v o l i t i , da b i t i h i ­n a v c i o s t a l i o p r a n i samo z o d p u s t k i f a -r o v ž e v , t e m v e č d a j i h l j u d s k a ob las t k a z n u j e t ako k a k o r z a s l u ž i j o . «

P o d o b n i h i z j a v i m a m o v e l i k o . L j u d ­s tvo je z n j i m i dovo l j j a sno obsod i lo vse tiste, k i so l a g a l i i n p i s a l i po p a k e ­te, p a j i h niso po t r ebn i , z n j i m i v r e d p a t u d i t iste, k i so j i h v z g a j a l i v h i -n a v š č i n i , s v e t o h l i n s t v u i n j i h u č i l i , d a » o d p u s t e k i n skesana i z p o v e d « i z b r i š e ­ta k r i v d o l n n jene pos ledice .

V K O Č E V S K E M O K R A J U P R E D ­V A J A J O Z D R A V S T V E N E F I L M E

E k i p a , k i p r e d v a j a z d r a v s t v e n e f i l ­me po k o č e v s k e m o k r a j u , je p r e d d n e ­v i o b i s k a l a t u d i R i b n i c o . V M l a d i n ­s k e m d o m u se je z b r a l o prece j p o s l u ­š a l c e v , k i so d o b i l i b r o š u r o » Z a t r i m o t i f u s« , p r e d p reds t avo p a je k r a j e v n i z d r a v n i k d r . O r a ž e m r a z l o ž i l v s eb ino š t i r i h f i l m o v . N a j z a n i m i v e j š i je b i l f i l m o p r e p r e č e v a n j u t i fusa.

Č e p r a v v m a l o z m a n j š a n e m obsegu ko t p r e d mesecem d n i z a m i š l j e n o , a zato n i č m a n j dostojneje je N o v o m e ­sto v p r e t e k l e m t e d n u p r o s l a v i l o l e t o š ­njo s p o m i n s k o ob l e tn i co i z i d a p r v e s l o ­v e n s k e k n j i g e . N a p o b u d o s i n d i k a l n e g a k u l t u r n o - u m e t n i š k e g a d r u š t v a » D u š a n J e r e b « i n s s o d e l o v a n j e m L j u d s k e u n i ­ve rze s m o i m e l i t r i p r i r e d i t v e , k i so, v s a k a n a svo j n a č i n , m a n i f e s t i r a l e p o ­s l ans tvo n a š e p i sane i n t i s k a n e besede.

V to rek 2. o k t o b r a je o d p r l a l e t o š ­njo n o v o sezono m e s t n a L j u d s k a u n i ­v e r z a . O p r v i h s l o v e n s k i h p i s a t e l j i h i n n j i h o v i h k n j i g a h je p r e d a v a l u p r a v n i k S t u d i j s k e i n u n i v e r z i t e t n e k n j i ž n i c e iz L j u b l j a n e tov. d r . M i r k o R u p e l , k i je v k l e n e m , s t r n j e n e m p r e g l e d u p o d a l p r e r e z z g o d o v i n s k e g a o b d o b j a i n u s t v a r ­j a n j a p r v i h s l o v e n s k i h p r o t e s t a n t s k i h p i scev . O r i s a l je l i k P r i m o ž a T r u b a r j a i n n j e g o v i h n a s l e d n i k o v , k i so z a o r a l i v t rdo l e d i n o s l ovenske p i s m e n o s t i p r v e b razde . P o p r e d a v a n j u je o d l i č n i g o v o r n i k r a z t o l m a č i l p o s l u š a l c e m do lgo v r s to s l i k n a š i h p r v i h k n j i g i n k r a j e v , k j e r je ž i v e l V r u b a r d o m a i n v t u j i n i . — N a p r e d a v a n j u so b i l i n a v z o č i š t e ­v i l n i z a s t o p n i k i L j u d s k e ob las t i , P a r ­t i je i n m n o ž i č n i h o r g a n i z a c i j .

V e č e r , p o l n u m e t n i š k i h u ž i t k o v , je p r i p r a v i l N o v o m e š č a n o m v č e t r t e k 4. o k t o b r a t o v a r i š J o ž e T i r a n , d r a m s k i ig ra lec i z L j u b l j a n e , k i je p r e d v a j a l C a n k a r j e v o » B e l o k r i z a n t e m o « . P r i k l a ­v i r j u ga je s p r e m l j a l B o j a n A d a m i č , k i o s k r b e l g lasbene v l o ž k e . B l e s t e č n a -sstop rec i t a to r j a T i r a n a je i z z v a l o d ­k r i t ter nadvse n a v d u š e n a p l a v z . M o š k i p e v s k i zbo r S K U D » D u š a n J e r e b « je p r e d n j e g o v i m n a s t o p o m . z a p e l v e č p e s m i .

S o b o t n i k o n c e r t o r k e s t r a je 6. t. m . z a k l j u č i l p r o s l a v e N o v e g a mes t a n a č a s t 400-le tnice s l o v e n s k e k n j i g e , h k r a t i p a je b i l t u d i u v o d v n o v o sezono k u l t u r ­n i h p r i r e d i t e v l e t a 1951-52. U v o d n o besedo je k a k o r n a obeh o s t a l i h p r i r e ­d i t v a h s p r e g o v o r i l t o v a r i š S e v e r i n S a l i , k i j e p o n o v n o p o s t a v i l p r e d o b i s k o v a l ­ce sve t a l l i k T r u b a r j a i n n j e g o v i h so-borcev , k i so v s e j a l i seme p i sane s l o ­venske besede v p l o d n a t l a . O r k e s t e r S K U D je nato i z v a j a l o d l o m k e iz de l M o z a r t a , C a j k o v s k e g a , Nesvadbe , D o -n ize t t i j a , D r d l e , L a n n e r j a i n R o s s i n i j a , b a r i t o n i s t tov. F e r d o G e r n e d l p a je ob s p r e m l j a v i tov . S t ane ta F i n k a z a p e l t r i B a r l e t o v e p e s m i .

U d e l e ž b a n a v s e h t r eh p r i r e d i t v a h je b i l a m a l c e i z p o d p o v p r e č j a l a n s k e sezone. P r i p i s a t i jo je t r eba z a č e t k u l e ­t o š n j i h p r i r e d i t e v , h k r a t i p a t u d i n a ­s l e d n j e m u p e r e č e m u v p r a š a n j u , k i ga že l a n i n o v o m e š k i s i n d i k a t i i n v o d s t v a podjet i j ter u s t anov n iso z a d o v o l j i v o r e š i l a : v e l i k o v e č z a n i m a n j a k o t doslej m o r a j o p o k a z a t i z a k u l t u r n e p r i r e d i t ­ve vseh vrs t , z a p r e d a v a n j a L j u d s k e u n i v e r z e i n podobno, d e l a v c i i n n a m e ­š č e n c i N o v e g a mes ta . D o l ž n o s t s i n d i ­k a t o v , da pomaga jo s v o j e m u č l a n s t v u v v s e s t r a n s k i v z g o j i ter d a m u v z b u j a ­jo z a n i m a n j e za k u l t u r n o dogajanje i n p r i r e d i t v e v seh vrs t , n i ena i z m e d n a j ­m a n j š i h , t e m v e č n a j p o m e m b n e j š i h n a ­l o g n a š e d e l a v s k e o rgan izac i j e .

V soboto zvečer nam bodo zapeli koroški pevci

Dobro nam je š e v spominu nepozab­ni v e č e r nadih slovenskih pevcev iz s o n č n i h Kadiš nad Celovcem, k i so nas letos spomladi obiskali in nam zapeli vrsto svojih prelepih, o b č u t k o v in dož i ­vetij polnih pesmi. Obnovili so stare ve­zi Novega mesta in Dolenjske s Koro-Sko, s pesmijo pa so nam izpričal i , da so in bodo vedno ostali Slovenci. Kdor Jih je s l i ša l , ne bo pozabil ganotja, ki so ga zapustile njihove pesmi v n a š i h sr­cih.

V soboto 13. oktobra bo obiskalo No­vo mesto in kmetijsko Solo na Grmu v e č j a skupina k o r o š k i h Slovencev, b i v š i h gojencev n a š e da leč po domovini znane šo l e naprednega kmetijstva. Z b i v š i m i u č e n c i grmske š o l e potuje tudi pevski oktet, k i ga vodi centralni zborovodja Prosvetne zveze za K o r o š k o t o v a r i š Zdravko Hartman. Novo mesto pozdrav­lja v Imenu Dolenjske drage brate in goste K o r o š c e in jim žel i dobrodoš l i co v naš i sredi! Vse pa vabimo na v e č e r slovenske k o r o š k e pesmi, ki bo v soboto ob 20. uri v dvorani Doma ljudske pro-svete v Novem mestu.

P O P R A V E K T I S K O V N E P O M O T E

V 40. š t e v i l k i D o l e n j s k e g a l i s t a je t r eba v č l a n k u » P r o s l a v i m o 32. ob l e t ­n ico u s t a n o v i t v e S K O J p o p r a v i t i i m e » G o r š i č « v 5. v r s t i č e t r t e g a o d s t a v k a v p r a v i l n o i m e G O R K I Č .

0> rob ti ne iz dolenjske popotne malhe | Spe t se m o r a m o p r a v i č e v a t i z a

š t i r i n a j s t d n e v n i m o l k . Z a d n j i č m e je d a j a l r e v m a t i z e m , zdaj p a p a k e t n a m r z l i c a . P r a v z a p r a v je n o v a a m e r i k a n ­s k a b o l e z e n d a v i l a druge , j az pa sem j i h m o r a l o b i s k o v a t i , t o l a ž i t i , j i m po ­m a g a t i , s k r a t k a , d v a t edna s e m p o š t e ­no d e l a l . O b l e t e l s e m v e l o Podgor je , t ja do S t r a ž e sem t e k a l i n nazaj n a K a m e n c e i n D a l j n i v r h , p a čez T r š k o goro v Z d i n j o vas i n spet v p r e l j u b i B r š l j i n , p a n a D o l ž , v S t o p i č e , v č u ­d e ž n o K o r o š k o vas , n e s r e č n i S l a t n i k

r i k e . T a k o g a n l j i v a so, posebno v z a d ­n j i h s t a v k i h , d a j i h k a r ne u p a m z a ­p i s a t i . . .

O n i d a n sem jo m a h a l s P o d g r a d a p r o t i mes tu , p r e d meno j p a sta d r o b i l i pot p o d n o g a m i d v e ž e n i č i c i i n t ako le m o d r o v a l i :

» T i h u d i č e v k a s i u r ž a h , da je to use v u n p r š l o ! T i s i b l a m e n f o v š , de b jest š e ke j ne d a b i l a , p a s i p i s a l a de jest ne j sem po t r ebna , de se t i b u l p o ­t r ebna , p a m a š š e v e l k v e č g r u n t a k o k r ga m a m o m i . T i b b l a samo za sebe

k e v samo zato, d a s k r i v a j o svoje h u d o ­bi je i n p o č e n j a j * n a j g r š e umazan i j e ,

mi lir Mladinci in mladinke v XV. sloven­

ski m l a d i n s k i delovni brigadi na progi Doboj-Banja Luka so v preteklih dneh poslali svojim dragim v domaČih kra­jih, vodstvom m l a d i n s k i h o r g a n i z a c i j in okrajnim p a r t i j s k i m komitejem lepe pozdrave s svojega dosedanjega dela. P r i l o ž i l i pa so tudi naslednjo resolu­cijo:

»Brigadirji in brigadirke XV. slo­venske MDB, zbrani na delovni kon­ferenci, pregledujemo uspehe doseda­njega dela dela brigade. Zadali smo si nove naloge, da bo naša proga Doboj-Banja Luka čimprej in kar n a j b o l j š e zgrajena. Spominjamo se vas in vam pošiljamo borbene pozdrave. Naše na­loge, ki sta nam jih postavila Komu­nistična partija Jugoslavije in naša mladinska organizacija, so obsežne in težke, navzlic temu pa smo brigadirji in brigadirke krepko zgrabili za delo Vsak dan dosegamo nove uspehe bodisi na fizičnem, kulturno-prosvetnem, ide­ološko-političnem in vsakem drugem področju. Te uspehe v i d i m o t u d i v vse­stranski sodelovanju pri i z p o l n j e v a ­n j u n a 5 v # » plana.

i i n k r a j a . j K o l i k o r e v š č i n e , k o l i k o gor ja ! V s e

je nago, l a č n o , boso, n o s e č e , bo lano . vse i m a n a k u p e o t rok , k d o r pa j i h i m a p r e m a l o , s i j i h sposodi drugje , s a ­m o da l a h k o p o š i l j a s l i k e » n e s r e č n i h , r e v n i h i n r a z t r g a n i h d u š i c , k i ne m o r e ­jo k b i r m i « boga t i t e t k i v s r e č n o d e -

N a S a mladina je sprejela in globoko J 2 e i 0 t a m d a l e č p r e k m o r j a . . . Res , res, p r e u d a r i l a p a r o l o ; zgraditi progo in jo p t e ž k i č a s i so p r i š l i , k d o j i h ne b i p o -predati tovarišu Titu in našim narodom j t o ž i l ž l a h t i i n s t r i c u v A m e r i k o ? Č e ­do 29. novembra 1951. S tem bomo po- j p r a v i m a š 18 h e k t a r o v z e m l j e i n doslej kazali našo zavest Sklenili smo, da bo p v ž i v l j e n j u š e n i k o l i n i s i b i l l a č e n , n i t i brigada ostala na progi do 29. novem- i n a g , p a se t i v e n d a r l e n a s m e j i s r č e k , bra , to je do zaključnih del proge Do- ) k 0 jo p r i m a n a r e c i m o n a l e p i D a l j n i b o j - B a n j a Luka. j | v r h p o š t a r z d e b e l i m p i s m o m , za n j i m

O b l j u b l j a m o vam, da bomo Še vna- ( pa . se p r i v a l i po h r i b u nasmejan , o k r o -prej vsestransko sodelovali pri izgrad- f g l o l i č e n i n t rdno p repasan pake tek , n j i proge in nas samih. Pokazali bomo f K a j zato, č e i m a š p o l n o o m a r o oblek , tovarišu Titu, Partiji in svetu, da je f za k a k š e n d e ž n i p l a š č e k , p o n o š e n o , č e -naša m t a d i n a pripravljena žrtvovati i p r a v š e v e d n o n o v o o b l e k o i n za solne t u d i življenje za i z o r a d i t e v socializma } se že š e na jde p r o s t o r . . . P a t u d i l onc i

p a t aka r e j č , de š e u c i r k u ne u p a m , č e m a m p r o v n o v p a t n o š t e r i n b u k o v ­c e . . . «

Soseda j i n i m o l č a l a . »I ke j b o š mene u r ž a h de j l a l a , sej

s i v u n d e r t i t a p r v p i s a l a , jest srn že pole j p i s a l a k se že t i p a k l c d a b i l a , pa m n i s a t l a dat m a u c u k r a i n kofe ta , s ga raj po č r n b o r z p r o d a l a p a š e p a k l c e od svoje ž l a h t e d a b i v a š . «

» A n k r a t s m ga p a re js d a b i l a , p a to teb n č m a r ! «

» P a ne anga, c e l a r a j d a j i h je , p a s t o k u p o ž r e š n a , de s š l a t ud k je p isa t po c u k e r i n m o k o i n d rugo r e j č , suje ž i t o s p a B a s a n c e m p r o d a l a i n u mejs t ga n o s i š na p l a c k o k r j e s t . . . «

» L e m a u č , t i se b o š že s a m a z a g u -v a r j a l a , jest se b o m p a sama . Ce j e p a t u k a k š e n g reh , b o m p a za p o k u r o z m o l i l a e n r o ž n i vene pa za odpus tke

i z d o m a č o mast jo i n v r e č e m o k e se v b o m š l a p r o s i t v naši d r ž a v i . D o 29. novembrp. bomo predali pro- i s h r a m b i v l j u d n o s t i snejo v kot , č e se

go Partiji, Titu in narodu! f p r i v a l i k n j i m ž a k e l j č e k » ta b u l i « m o ­l k e i z o b l j u b l j e n e d e ž e l e . Saj se p o z n a -

B r i p a d t r j i X V . S l o v e n s k e M D B J m 0 i Bu ne?

, „ „ „ M M „ , M ) t M M i M M t i t t t t M t t 0 V i d i t e , t ako se m i je god i lo ! N a vse ) s t r a n i so m e k l i c a l i p a k e t a r j i n a po -

Oreja urednlfiki odboi - Odgovorni urednik i m o c m p r o s i l i , naj za b o ž j o v o l j o m o l -Tone GoAntk - Naslov uredniš tva In uprave: \ . *, . ,. r r n p i n n m n n n M r f . Novo mesto. Kapucinski trjt S - Postni f č i m , k e r so t u d i K o c j a n o v i , p a M e z -predal to - Tekoč) račun pri Komunalni f n a r j e v i , p a H u d o b i v n i k o v i , G l a d o v n i -hanki * Novem mesta, »tev «16-1 90322-11 - i k o v i i n t i i n t i d o b i v a l i debele pake te net r t l f tn« naročnina 75 din, polletna 150 din \ . , • K r t . • - . j p t c r M ' l i e o m r , celoletna 800 din - Naroftnlna ae plačuje ' "* d a m i bodo š e ka j Odstopili, samo vnaprej - Tlaka tiskarna »Ljudske pravice« f naj d r ž i m lepo j e z i k za zobmi. K a j vse LJubljani

Premogovnik Kanižarica pri Črnomlju sprejme na delo

takoj 20 delavcev, kvalificiranih v rudarstvu ali tudi nekvalificiranih za delo v jami. — Plača po uredbi o plačah rudarskih delavcev. Dodatek za jamsko delo v hrani. Udobna samska stanovanja. V hiši, kjer so samska stanovanja, je restavracija, ki nudi rudarjem okusno in izdatno hrano ter dobro pijačo po nizkih cenah. — Interesenti, javite se takoj osebno ali pisme­no na RUDNIK KANIŽARICA — ČRNOMELJ, refe rentu za delovno silo

sem v i d e l , ka j vse z v e d e l v teh d n e v i h ! N a D a l n j e m v r h u so p r e d o b i s k o m A m e r i k a n k e h i t r o s k r i l i bele r j u h e i n

i odeje n a p o d s t r e š j e , po pos te l jah pa t p o g r n i l i s tare cunje i n v r e č e . N a K a -t m e n c a h je n e k a » u b o g a « d r u ž i n a p r i -t č a k a l a bogato teto s p a t e r n o š t r i i n b u k -t v i c a m i v r o k a h , p o t e m pa so jo vso f o b l i z a l i , t ako r a d i i m a j o njene pake te , f ne, ne, opros t i te , t a k o l j u b i j o njo, s v o -f j o d o b r o t n i c o . . . V s rce so se m i z a p i -I s a l i t u d i boga t i r e v e ž i v n e k i d r u g i f h i š i n a K a m e n c a h , k i so po V e č e r j i * m o l i l i za pake te . V sve t i z b r a n o s t i so * ž e b r a l i : » . . . k i s i z a nas g a j ž l a n b i l , k i f si n a m v e l i k p a k e t p o s l a l , o, da b i se J spet k m a l u o g l a s i l . . . « L j u d j e v n a š i h ' k r a j i h so u s m i l j e n i . » R e v e ž e m « v K o -' r o š k o v a s so p i s a l i i z L j u b l j a n e že v e č

p i s e m i n dopisn ic , v k a t e r i h č e s t i t a j o k s o d o b n i m č u d e ž e m . N e k a j p i s e m so m i » r e v e ž i « s a m i p o k a z a l i , k o sem se j i m v šali p r e d s t a v i l za s t r i c a iz A m e -

»Ce boda t u g spud z v e j d l i , t u d o d ­veze ne bodo d a l i k a r t o k u , j i h b o š m o g l a puseb i p ros t za o d v e z a . Sej v e ­do, de s t o k u p o ž r e j š n a 4 de t ud enga Očenaša ne p r v o š i š p r e v e č u nebesa i n de s a m u zato n a p a t n o š t e r m o l i š , de ne b k a k s v e t n i k p r e v e č d o b i u . . . «

» L e m a u č t i , nej bo k o k r če , d a b i l a s m p a le p a če bo b u g d a u p a b o m š e ke j d a b i l a , č e ne od d rgo t p a o d suje ž l a h t e . . . «

P r i T e ž k i v o d i s e m ž e n i c i p r e h i t e l i n se j i m a n a s m e j a l :

»Skoda, t e t k i , d a n i v e č s v e t o p i s e m ­s k i h č a s o v ! T a k r a t so se jmar je iz t e m p ­l j e v z b i č i g o n i l i , vas b i b i l o t r eba p a k a r s k o l i z a r a d i h i n a v š č i n e i n laži!«

D e b e l o sta z a z i j a l i , m e n i p a se je m u d i l o domov . Čakal m e je kup p o š t e . V oč i m e je z b o d l a na jp re j v e l i k a k u ­v e r t a z D v o r a . » P r o t e s t i r a m o , « so m i v njej p i sa le t o v a r i š i c e z D v o r a , » p r o t i č u d e ž u , k i se je z g o d i l a d m i n i s t r a t o r j u n a š e g a K L O i n o d l o č n o z a v r a č a m o v s a k o k r i v d o a l i n a j m a n j š i sum, da b i b i l e m e s o u d e l e ž e n e p r i o č e t o v s t v u . V s a k r š n o n a m i g a v a n je n a o č e t o v s t v o bomo sodno p r e g a n j a l e . . . « P i s m u pa so p r i l o ž i l e š e p r o š n j o os t a l ih D v o r č a -nov, na j b i v s a n a t o r i j u za K r k o s k r b ­no p a z i l i n a n o s e č e g a admin i s t r a to r j a , da ne b i p r i š l o do sp l ava .

N e k d o m i je p o s l a l v e č ugank . V e n i p r a v i t a k o l e : » K a j je n e m o g o č e ? «

O d g o v o r i l s e m m u : »V N o v e m m e s t u u r e d i t i r a z s v e t l j a v o v h o d n i k u i n n a s t o p n i š č u S i n d i k a l n e g a d o m a . « M i s l i m , da sem z a d e l ; v e č e r za v e č e r o m se z b i ­ra jo m n o ž i c e m e š č a n o v v d v o r a n i d o m a k r a z n i m ses t ankom, v s i pa t ipa jo v p o p o l n i t e m i za s t o p n i c a m i i n z l i z a n i m i o g l i u m a z a n i h h o d n i k o v .

V d r u g i u g a n k i me s p r a š u j e , č e v e m , k a k o g loboke so l u k n j e i n j a r k i n a T r d i n o v i ces t i v N o v e m mes tu . T u d i tu se n i s e m d a l u j e t i : » J a r k i n a T r d i ­n o v i ces t i so t ako g l o b o k i k a k o r j e v i s o k z a d r u ž n i d o m v R i b n i c i . « O b o j e je n a m r e č v i s o k o oz. g loboko 20 c m . R a z l i k a je l e v t em, d a j a r k e n a ces t i v i d i š i n o b č u t i š l a h k o p o n o č i i n p o ­d n e v i , z a d r u ž n i d o m v R i b n i c i pa v i d i š s amo t ak ra t , k a d a r p o k o s i j o k o p r i v e , k i ga p r e r a š č a j o .

N e k N o v o m e š č a n m i v p i s m u o č i t a k r a t k o v i d n o s t i n po t ra tnos t . č e š da i š č e m po B e l i k r a j i n i » k a n a l o v o d e - v o -z o l o m e « , i m a m o p a s a m i d o m a t a k i h pa t en tov še p r e v e č . Z a v z o r l a h k o s l u ž i T r d i n o v a cesta. S p l o h so ceste n a D o ­l e n j s k e m p r a v posebno pog lav j e . O d N o v e g a mes ta do B r e ž i c n a l e t i š nek je na c e s t i š č e , napeto k a k o r m i z a . C e s t a r na t e m o d s e k u i m a p r e h o d n o zas t avo ko t n a j b o l j š i v s v o j e m p o k l i c u . M a l o napre j p a je cesta p o d o b n a r a z o r a n i n j i v i . A l i ne b i k a z a l o u p e l j a t i t u d i z a ­s tave »za n a j s l a b š o c e s t o « ? M o r d a b i neka te re cestar je p o t e m l a h k o v e č k r a t s r e č a l i n a ces tah p r i d e l u . I z g i n i l o b i m o r d a t u d i n o v o jezero, k i nas ta ja ob v s a k e m d e ž j u na S u k l j e t o v i cest i v N o v e m m e s t u n a s p r o t i mes tne k o v i n a r ­ske d e l a v n i c e . V č a s i h je b i l na d n u j e ­ze ra o d v o d n i k a n a l v K r k o . K a j p r a ­v i t e , a l i š e obstaja?

N o v i c m i v m a l h i š e nI z m a n j k a l o , le p r o s t o r a i m a m spet t ako m a l o o d ­mer jenega , d a m o r a m p r a v s k o p a r i t i z b e s e d a m i k a k o r s k o p a r i j o n e k a t e r i n a r o č n i k i z n e p l a č a n i m i z a o s t a n k i . » » M a r b i L I P N o v o mesto raje n a k a z a l 50 t i s o č a k o v D o l e n j s k e m u l i s t u k a k o r pa O r e h o v č a n o m , « s e m z a v z d i h n i l ob m i z i , k o sem se s p o m n i l , d a O r e h o v č a -n i š e vedno niso p o p r a v i l i ceste, za ka te ro so p r e j e l i t a k o lep p r i s p e v e k .

Se besedico i z M e t l i k e . Z a d n j a š t e ­v i l k a I n v a l i d s k e g a v e s t n i k a o č i t a M e -t l i č a n o m , da niso letos p l a č a l i n i t i d i ­na r ja č l a n a r i n e . T a j n i k i n v a l i d o v , tov. S k o f J o ž e pa dokazu je s p o t r d i l i , d a so letos o d r a j t a l i 9. j a n u a r j a 4996 d i n , 24. avgus t a 2126 d i n i n 17. s ep tembra 2700 d i n . A l i n i ka j o b t i č a l o v Č r n o m ­l ju? C r n o m e l j c i jo r a d i zagodejo M e -t l i č a n o m , d o h i t e l i p a j i h ne bodo! V M e t l i k i so n a p r e d n i ; zdaj bodo v z p o ­s t a v i l i l e t a l s k o zvezo z G a b r o v c e m , k e r je cesta vedno s l a b š a , b l i z u M e t l i k e pa nas ta ja v s a k o jesen p r a v c a t o mor je na cest i . C e bodo G a b r o v č a n i u r e s n i č i l i g r o ž n j o i n de l ceste p o p r a v i l i s a m i , p o t e m z l e t a l o m seveda ne bo n i č . P a p r i h o d n j i č spet k a j !

Janez Popotni