�����������

�����������������������temeljine

Re� materinska od �emanta sakoga je preštimanejša. ������, Zastave

�

samizdat, Varaždin, jesen, 2004. �

2

OBJAŠNJENJA NAKANE

(Apage, Štokajski!) V na'zaj neku'like let pri'pravljaju se 'stru�no-'znanstveni 'skupovi o revitali'zacije i emanci'pacije 'Kaja. Vre 'puno let se kla'guje i 'cendra nad slad'kem na'šem 'Kajom, 'ferflja se o nje'gove 'žertve, krako'ri se o nje'gove život'nosti, 'slini se nad nje'govum 'hudum 'sudbum - vse tak 'lepo i 'to�no na, vezda zvanomu, stan'dardnomu Hor'vatskomu je'ziku na to'�nosti i le'pote kote'roga bi 'vsaki Bo'sanec pojal'neti se 'mogel. Kaj'kavske 're�i o Kaj'kavske 'sudbe ne 'mo�i '�uti. Vse je pravo'verno, ofici'jalno Hor'vatski, kroatis'ti�ki, �ist v ravno'vesju z jeda'naestum za'povedi 'Božjum. Kaj 'drugo neg 're�i - 'zmešani 'lon�eki i 'zvon�eki. Em kak je mo'gu�e jen idi'om zveli�a'vati �ez idi'om kote'ri mu je prev'zel 'ime i 'funkciju, kote'ri ga je v (kak ne'zreli) "dija'lekt" od'rinul, kote'ri 'ho�e je'dini prota'gonist Hor'vatske je'zi�ke 'scene 'biti? Kaj se je'dino z govo'renjem i pi'sanjem na 'Kaju emanci'perati i revitali'zerati 'more! To je te'meljni prin'cip more'bitne Kaj'kavske rene'sanse. �e se 'ona �ez Kaj'kavsku go'vornu i pi'sanu 'praksu ne za'po�ne, te rene'sanse ni'gda ne bu. Da bi Kaj'kavski nevupa'ju�eci i malo'verci 'veru i 'vupa�a oba'trivel, ni�emur'nemi Štokajcom v truc, ja sem, nu, 'malu pri'ru�nu Kaj'kavsku gra'matiku 'probal na'pisati1, ta'kaj, da bi anti-Kaj'kavcom (zadnji) argu'ment zbil. 'Najmre, je ga lin'gvistov ter'de�eh da jen idi'om 'neje je'zik 'doklam se on sam kak ta'kov ne pre'pozna, 'doklam svoj ja 'nema, 'doklam se z svo'jum gra'matikum ne "legeti'mera". V prete'klosti Kaj je to 'imel. Je ga po'dost gra'matik i re�'nikov Kaj'kavskoga je'zika. Gra'matike: Szentmartoni'jova (Einleitung zur Kroatischen Sprachlehre für Teuche, 1783.), �urkove�'koga (Jezi�'nica Hor'vatsko-slo'vinska za 'hasen 'Slavincev i potre'bo�u os'taleh strans'koga je'zika na'rodov, 1828.), Kristijanovi'�ova (Gramatik der Kroatische Mundart, 1837.). Vuzput da pripo'menem da je nezgotov'ljena i kak 'knjiga 'neje vun'data 'Šojatova 'Kratki 'navuk jezi�'nice hor'vatske (zhajalo v KAJU od 1969. do 1971., a z kote'rum sem se ponaj've� 'služil)2. Ta'kaj, 'Ivši� je 1936. vun'dal 'Jezik Hr'vata 'kajkavaca, kote'ra se najve� z Kaj'kavskum pro'zodijum i fono'logijum 'bavi. 'Predi ile'rizma 'zišla su tri 'važna Kaj'kavska re�ov'nika: Hab'deli�ov Dictionar, (1670.), Belo'stencov, Gazophylacium (1740.), Jam'breši�ov Lexicon Latinum (1742.). V XX sto'letju 'zišla su dva hasno'vita re�ov'nika: Hrgov Iva'ne�ki 'govor i 'rje�nik (1996.), Ve�e'najov 'Rje�nik 'Gole (1997.), a 2002. je 'zišel Lip'ljinov 'Rje�nik 'varaždinskoga 'kajkavskog 'govora. 'Iš�e z'haja HAZUov 'Rje�nik 'hrvatskoga 'kajkavskoga 'književnog 'jezika ( od 1984. vun'dato je 9 knjig. V nas'lovu kajkavskoga književnog jezika ne zname'nuje kaj zname'nuje, neg jezik knjiga na kajkavskom, kaj je �ista pelda kajofi'le�ke protizdravora'zumske 'logike). Anda, vse je pe'ljalo k for'meranju za'sebnoga Kaj'kavskoga je'zika. Kaj bi i kak bi 'bilo da je tak 'bilo, kak bi se te jezik zval (Hor'vatski/ Severnohor'vatski/Kajkavski?) ve� i 'vezda 'neje zmi'seli špeku'lerati. 'Teda je 'došel ili'rizem i zdaj 'skoro 170 let Kaj'kavske hiber'nacije3. Od 1837., od Kristijanovi'�ove Kaj'kavske gra'matike, pa vse do 1936., kaj je 'jako zname'nito, do nare'�ene Ivši'�ove 'knjige, ne ga 'pravoga kajo'loškoga 'dela4. Kajo'loški kontinui'tet se 'zgubil ve� neg Kaj'kavski knji'govni kontinui'tet, kote'roga je 'Matoš 1900. pod'budil z Hrasto'va�kem

1 To, zaprav, kak Kajkavskomu zpisatelju, prakti�aru, moj posel neje. To je posel kajologov, nu mesto da i kajofili buju, da barem malo batrivosti pokažeju, oni su stopram kajofilci, naj�iš�im hrvatskim jezikom govore�i i pišu�i emancipatori slatkog našeg Kaja.. Zato je ovo i zdvojna i vtrucna gramatika polak zevsemne kajološke (dr-, mr-davske) indolencije. Nu, kak god �emerno bilo, ufanja sem da nekoga kajofil�eka ova ��� ����� knjigica vendar podbudila bude da napiše bolšu, celotnejšu Kajkavsku gramatiku. 2 Pokehdobe ih ne ga v reprinti, pokehdobe su originali v Zagrebu, ja pak vu Varaždinu “stolujem”, pokehdobe su na stranski jeziki napisane, te jezi�nice su nam denes i nedosegljive i nevporabljive. 3 �eprem hiberneran, Kajkavski se i (fertalj normalno) razvijal i štokavizeral (dekajkavizeral), živel dva zprotivna žitka, kaj je tema za zasebnu, ve� filozofsku neg lingvisti�ku, knjigu. 4 Polukajološko delo je, napeldno, Valjavcova Narodne pripovietke u Varaždinu i oko Varaždina, 1890.

3

nokturnom. Ono kaj je "stara" kajologija ztvo'rila, vse ve� je dugo'vanje knjig posta'jalo, a kak je Što'kavska 'zvezda vse ve� sja'jila, vse ne-Što'kavsko, 'anda, Kajkavsko, Ma'�arsko, La'tinsko, Ger'mansko, sjaj, 'važnost i vpo'rabnost zgub'ljalo je - ose'bujno �e se zna da je 'druga polo'vica XIX i 'perva polo'vica XX sto'letja 'doba inten'zivnoga raz'vitka Hor'vatske 'nacije, kaj je pro'ces kote'ri 'grubo odhi'tavlje vse kaj mu prepre'�uje 'te�nju, 'tijam kaj ga der'buje. Pri koncu XX stoletja, gda su se po'godi za for'meranje neod'visne Hor'vatske der'žave zte'kavali, ztvara'la se kri'ti�ka 'masa od kajo'loškeh teks'tov5 i od Kaj'kavske vmetel'ni�ke knji'govnosti kote'ra je, nu, i do ove gra'matike do'peljala. Da ju ja zdaj na'pisal 'nesem, se'guren sem da bi ju za kote'ro 'leto neg'do 'drugi na'pisal 'kajti, po'navljam, po'godi su tu. Medtem'toga, 'stare gra'matike, a najmlajša je Kristijanovi�ova, mo'derni Kaj'kavski 'neje v mo'gu�nosti ra'biti z dva glavna razloga: 1. z vekšinum se v Nacionalne i sveu�ilišne knjižnice v Zagrebu nahajaju, anda, skoro su nedosegljive kajti ne ga reprintov, i 2. zvun gramatike �urkove�koga druge jezi�nice su na Germanskomu il Latinskomu napisane ter su tak dodatno nedosegljive. Za'sebni prob'lem, 'meni 'jako 'velki z 'puno podraz'logov, z antropo'loškog 'morti ponaj've�, je dekajkavi'zacija Kaja, njegova štokavi'zacija. Mo'derni Kaj ve� neje Kaj od predi ilerizma. To je 'isto 'tulko, 'tijam 'morti ve�, psiho'loško-socio'loška kak i lingvis'ti�ka '�inka. Kak je morti nedos'tatno poz'nato, da ne bi ži'veli v anti-'zbilje, polo'vi�no, 'tu�i 'kulko 'sebi 'tulko i dru'gem, da ne bi ži'veli v hišto'rijskomu 'vakuumu, Kaj'kavci su 'morali vse ve� Što'kavski govo'riti. I 'predi 168 let i 'vezda Kaj'kavci su v paradok'salne situ'acije: 'Biti kaj 'nesi, ne 'biti kaj 'jesi, polu'biti Kaj'kavski, polu'biti Što'kavski! Polak nepestu’vanosti Kajkavski je pozadost Štokajski postal. Kak v ta'kove situ'acije (pestuvaju�u) gra'matiku o 'biti-kaj-nesi pi'sati? 'Kajti, Kajkavs'komu su se dogo'dile prez'brojne antikaj'kavosti, ose'bujno v kolokvi'jalne vporabe, a kaj ih ve 'treba v Kaj'kavsku lingvis'ti�ku mo'tritvu 'zeti! To je 'posel kaj je 'ho�eš-'ne�eš izdaj'ni�ki: il je zneve'riti (�isti) Kaj'kavski je'zik il pak ovo'cajtni Kaj! Za'to je stra'hotna di'lema zestav'lja�a ovo'cajtne Kaj'kavske jezi�'nice: kak da ta gra'matika i Kaj'kavska i ovo'cajtna 'bude? Kak da odkaj'kavnost, "Što'kaj", štokavi'zerani Kaj, 'temelj kaj'kavnosti 'bude? Em je '�isti Kaj'kavski voka'lizem marodno ogin'gavel. Vse Kaj'kavske gla'sove ve� ne 'mo�i '�uti. '�isti Kaj'kavski ak'centi, 'njevo 'mesto v re'�i ponaj've�, ta'kaj su 'skoro zgi'nuli. (Gdo bu 'denes gla'vak, ro'ditelj, Hor'vat, �ur'�evec, no'vak, anda, z ak'centom na 'druge 'slovke, zgo'voril?) Pol Kaj'kavskeh re'�i je po'zabljeno. (Gdo 'iš�e zna kaj je �e'prem, kolo'mija, dra'go�a, 'gdeno, gusto'krat, 'skokce, pocu'lica, cec'njak, hla�'nica itd. itd.) Kaj'kavska re�e'nica se v go'vorne 'prakse 'isto kak i Što'kavska re�e'nica 'slaže. �e se zna - da si po'morem z 'Danicum Hor'vatskum, Sla'vonskum i Dalma'inskum6 gde se �ist Wittgen'steinovski veli: Što je izvan kruga izre�ja, to je izvan kruga poznanstva., iliti, malo dalše, Dokle jezik, dotle um. - �e se, anda, zna da kaj v je'ziku 'neje, i neje, ter, konsekventno, kaj v mate'rinskomu je'ziku 'neje, le na'pol 'lucko je7, v ovakove situacije se premoš�enje Kajkavske hibernacije nudi za odlu�iti se, anda, bypassna gramatika. V teme'ljenju svoje pre'mostne gra'matike ja sem se za prin'cip biti-kaj-jesi od'lu�il, za "Kaj'kavski" Kaj, 'anda, za ve� onocajt'nosti, v premiš'ljanje naj've� jema'ju�i Kaj ka'kov je bil gda ga je ili'rizem v normal'nomu raz'vitku pre'tergel, gda Kaj iš�e kak 'provincijalni 'jezik (Vuko'tinovi�) ne bil stigmati'zeran8. Na'ravno, tak te te'meljni Kaj "�ist" 'bude, 'zviren i svoj, nu, ta'kaj, sta'rinski, staro'moden ter knji'goven, ve� il menj 'proti ovocajt'nega 'Kaja, lasto'vito go'vornoga. Medtem'toga, tak, rekajkavizera'ju�i Kaj, 'rekel bi, je'dino tak, Kaj'kavski kak "Kaj'kavski" 'more os'tati. Tak, i je'dino tak, on ne bu Što-'Kaj-ski 'jezik. Te nje'gov jo�i'vestni 'menjek, kak i vse 'drugo na o'vemu 'svetu, i kak'vo�a, i dob'rina i pred'no�a 'more 'biti 'kajti je'zi�na neovo'cajtnost, knjiž'ni�kost, hišto'rijskost ta'kov je'zik od (pre'fletnog) ha'banja š�i'tiju, �u'vaju mu 'zvirnost ter 'daju '�udni 5 Zkupniki zbratvi v Krapine, �akovcu, Zeline, Zlataru, Varaždinu etc. 6 Broj 20, str. 80 7 Vu dobe globalizacije situacija se strahovitno zmenila. Denes se javlja dilema je li morti ono kaj je jenomu kraju najosebnejše, jezik materinski, svetlotvorna mezga, je li on zapre�ka kotera delovno participaciju v hištorije onemogu�uje. Mam je za re�i da je to denes dilema vsakoga drobnoga jezika. 8 Kajkavce je verjetno najve� bolela �inka da su ilirizem gli Kajkavci zpeljali i da su oni ponajve� svoj materinski jezik ovak švanjili.

4

(oksimo'ronski!) žmah po'znate 'tajne, o'durne le'pote i 'stare friš'ko�e! Gli te oksimoro'nizem, kote'ri je ima'nenten revitali'zeranomu Kaju, je lete'rarno 'jako vporab'ljiv, lasto'vito v po'ezije. (V 'proze, v ur'bane 'proze ponaj've�, Kaj'kavski oksimoro'nizem je do stilo'cidnosti škod'ljiv.) 'Denes je Kaj sam po 'sebi poe'ti�en, lete'raren, 'tijam filozo'fi�en. Nu, ta'kaj, on je nes'paden, po'zaben, ne'razmen, nerab'ljiv, za'muden, primi'tiven ('ovde: v "pri'�etku raz'vitka", ne "na zvir'nomu 'stadiju"), lasto'vito �e je dijalek'talen9. Kaj'kavski dija'lekti su 'isto tak 'velka o'pasnost po Kaj kak i štokavi'zacija. 'Doklam ga Što kak-tak, al 'skoro Mefis'tovski, moderni'zera, nje'govi dija'lekti ga provincijali'zeraju, rurali'zeraju. Ze svojum je'zi�num insufici'jencijum 'oni mu pri'bavljaju 'stigmu neverodos'tojnosti ter To ti je 'jezik 'Gornje Vuko'jebine. Rele'vantno Kaj'kavski pi'sati 'denes se je'dino na relingvi'zeranomu Kaj'kavskomu je'ziku pi'sati 'more10. 'Iš�e bi se 'dalo filozo'ferati o po'ložku (more'biti) relingvi'zeranoga 'Kaja, al od 'tega se on relingvi'zeral ne bu. Se 'razme, po'željno bi 'bilo �e bi se filo'zofski e'seji o tako'vomu 'Kaju po'kazali 'kajti 'oni nje'govu lingvis'ti�ku vteme'ljenost 'lestor kre'piti 'moreju. 'Vendar je raz'lu�no da 'oni relingvi'zaciju 'Kaja 'lestor pra'titi 'moreju, 'nikak ju ne pred'vi�ati il, 'morti š�e 'gorše, o nje špeku'lerati. Kak je z do 'vezda re'�enog raz'lu�no, je, stano'vito, o'va gra'matika je dost protiovo'cajtna, 'anda, konzerva'tivna. 'Ona ne tol'na�i i 'ne�e tolna'�iti vez'dešnji 'stadij raz'vitka go'vornoga 'Kaja 'kajti bi tak'peldno nje'govu delingvi'zeranost sistemati'zerati i afir'merati 'morala. Na pi'sani Kaj 'skoro da se ne 'mo�i ober'nuti 'kajti je on il ta'kaj po'dost štokavi'zeran, il je vmetel'ni�ki nerele'vanten, il pak dijalek'talen (zmislu'ju�e da je na je'nom od Kaj'kavskeh dija'lektov na'pisan). O'va gra'matika 'ho�e nje'govu '�istu Kaj'kavsku jezi'ko�u oslobo'diti i za ambici'ozne vmetel'ni�ke pro'jekte ju pr'ipraviti. Kaj'da, ta'kova gra'matika je po'dost antikolokvi'jalna i kak 'temelj go'vornoga Kaj'kavskoga 'more se 'stopram 'delno ra'biti. 'Vendar, i po'žalno, 'štimam da je'dino tak je mo'gu�e 'bilo re'šiti se Što'kavskeh nabra'no�, nekajkav'�ine, kaj je jen od 'važneh argu'mentov Kajo'fobov da se o dija'lektu 'dela, 'grane Što'kavskega mati�'njaka. 'Polak velko'brojnosti Kaj'kavskeh dija'lektov ter nje'hove med'sobno 'skoro negera'ju�e raz'lu�nosti, 'trebalo se za te'meljni Kaj'kavski di'jalekt odlu'�iti i na nje'govi lastovi'tosti ob'�inski grama'ti�ki sis'tem zgra'�ivati. Ja sem se za Za'gorsko iz'vustje od'lu�il, severo-za'hodnu vari'jantu 'Kaja, kaj po Iv'ši�u 'pervu 'grupu �i'ni. 'Ona objedi'njuje kako'vosti os'taleh grup, 'neje 'tulko z štokavi'zacijum na'�eta ter naj've� Kaj'kavcov z tem iz'vustjem go'vori. Ta'kaj, Ba'lade su na te'mu iz'vustju na'pisane, kak i naj'vekši broj 'vredneh del Kaj'kavske knji'govnosti. Ta'kaj, o'va gra'matika je rekons'trukcija i speku'lacija o morebit'nomu raz'vitku Kaj'kavskoga je'zika 'potlam Ilers'koga prepo'roda. Kak i 'vsaka rekons'trukcija, 'ona je 'lestor 'jena od mo'gu�eh stez ter je nezbež'ljivo subjek'tivna i voluntaris'ti�ka. 'Bilo bi jako dobro �e bi 'ona pobu'dila ne'koga da na'piše iš'�e 'jenu, dru'ga�u Kaj'kavsku gra'matiku11 'kajti je'dino tak, z no'vem grama'tikam, z 'novi re�ov'niki, z no'vem 'knjigam pravo'pisanja, zgo'varanja, z 'knjigam 'kritik, e'sejov itd. raz'vitek Kaj'kavskoga je'zika 'more zagaran'teran 'biti. �e se to ne pripe'ti, nje'gova vse ber'zejša štokavi'zacija je se'gurna, nje'gova 'dalša delingvi'zacija je se'gurna, nje'gova družt'vena minori'zacija je se'gurna, vmetel'ni�ki do'segi nje'goveh zdelo'vin pak vse 'menjši. 'Polak "od'pretosti" i "nezgotov'ljetosti" Kaj'kavskoga je'zika, 'polak nje'gove nekostitu'eranosti miš'ljenja sem12 da je mo'gu�e i dopuš'�eno na svoj lasto'viti 'na�in lingvis'ti�ki ga "za'preti" i "dogoto'viti", a ravna'ju�i se z nje'govi (o�u'�eni?) ima'nentni zako'nitosti. Zato, va'lujem, kak gramatika kotera je deri'verana z sis'tema Kajkavskoga je'zika, ne z go'vorne il pi'sane prakse, ona je do'datno subjek'tivna13. Vse �isto svo'je, "voluntaris'ti�ke" obli'�aje sem z nekaj vupi'tala oznamenuval i v do'stavek kak 'Mala moja Kaj'kavska gra'matika ih po'složil. �e sem tu pre'dalko o'dišel ze svo'jem jezi�nem 'vupa�om, naj me se kriti'zera. 9 Denes verodostojno pisati na jenomu Kajkavskomu dijalektu �isti je anakronizem i provincijalnost, ono kaj jedino nekaj pajdašov zanimati more. 10 Ova gramatika ho�e na praksu vmetelni�koga pisanja ponajve� vutikati, deruralizerati ju. Na govornu praksu, polak zevsem štokavizeraneh medijov, ona nemre. Tu se Kaj, bojim se, iš�e ve� bu dekajkavizeral. 11 Bum presre�en �e se to pripeti �eprem ta nova gramatika po moje morebiti fundaju�a bude. 12 Segurno je to pretenciozno, nu, "�e se ne proba, ni� se ni ne postigne". V opasnomu je spas (Hölderlin). 13 Nu, za znati je da ne rabljena metoda, neg rezultat jenu zdelovinu ovakvum il onakvum �ini.

5

'Vezda, v 'dobe postfor'meranosti mo'derne Hor'vatske der'žave, odlu'�uje se 'sudba 'Kaja. 'Vezda je 'mo�i 'biti protago'nist nje'gove relingvi'zacije il nje'gove delingvi'zacije. To ose'bujno za kajofil'noga kajo'loga 'vredi. 'Treba je 'znati da je 'vsaki Kajka've�ki što ko'rak k nje'gove delingvi'zacije �e'prem se o Ba'ladam 'dela, o Domja'ni�u, Galo'vi�u, 'treba 'znati da je 'vsaki Kajka've�ki kaj, tijam i �eprem se o Ba'ladam 'dela, jen 'drobni dopri'nesek nje'gove relingvi'zacije. Vse dru'go je para'deranje, ža'losno dr- i mr-'danje. Anda i zana'vek, gda Kaj'kavec (ter osebujno �e o Kajkavs'komu je'ziku) Kaj'kavcom go'vori, na Kajkavs'komu je'ziku mu je govo'riti, �emantne Re�i materinske! Ina'�eje ža'losnu ko'mediju zpe'ljavlje. (Apa'ge, Što'kaj!)

VPE'LJATVA14

Kaj'kavski je je'zik. 'Mesto "Kaj'kavski", po 'meni, 'bolše bi ga Severnohor'vatski je'zik 'trebalo 'zvati 'kajti se on prete'žito na se'veru Hor'vatske go'vori. 'Polak svo'jeh: fonolo'gije, morfolo'gije, sin'takse i lek'sike, (�e'tiri differentiae specificae kote're jen idi'om je'zikom �i'niju) a kote're su 'bitno raz'lu�ne od standardi'zeranoga Što'kavskoga iz'vustja kote'ro se 'vezda Hor'vatski je'zik 'zove, Kaj'kavski je je'zik. Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj je do 1836. to bil i kaj je Hor'vatski je'zik15 zvan bil, kaj ni 'denes ni'gdo ne od'ri�e. Kak o'no kaj je jen'krat je'zik se 'zvalo 'nemre 'svoju jezi'ko�u zgu'biti, neg 'lestor svoj po'ložek/funk'ciju v 'družtvu, Kaj'kavski je je'zik. Kaj'kavski je je'zik i 'polak svo'jega dijalekti�'noga bo'gatstva, kako'vo Hor'vatski Što'kavski stan'dardni je'zik 'nema. 'Lestor v Horvats'komu Za'gorju mo'gu�e je 'najti na deset'koli Kaj'kavskeh dija'lektov, kote'ri svo'je subdi'jalekte i lo'kalne go'vore 'imaju16. Kaj'kavski je je'zik i 'polak kri'terija komunika'cijskoga 'lanca. 'Najmre, Kaj'kavec i �a'kavec, to'bože na dva dija'lekta is'toga je'zika govo're�i, il sla'bo il 'nikak raz'meli se 'buju. Da su 'njevi idi'omi 'zbilja 'lestor iz'vustja is'toga je'zika, komunika'cijskeh prepre�ki bi'lo bi 'jako 'malo. Kaj'kavski se do deneš'njega 'dneva ne lingvis'ti�ki oddijalekti'zeral ter kak je'zik vteme'ljil 'polak zapos'lenosti i aldu'vanosti Kaj'kavcov i'deje samos'tojne Hor'vatske der'žave z kote'rum 'ide i 'borba za samos'tojni Hor'vatski je'zik. Nezna'ju�i, Kaj'kavci su tak 'vusta 'sebi za'perli za govo'renje o Kajkavs'komu je'ziku. 'Vezda, gda je i Hor'vatska der'žava obsto'je�a i gda Hor'vatski je za'sebni je'zik, mo'gu�e je Kaj'kavski revitali'zerati i emanciperati. 'Treba je 'znati da prez 'žertve Kaj'kavskoga (te'da Hor'vatskoga!), mo'derne Hor'vatske 'nacije, pa 'unda i der'žave, ne bi bi'lo, 'iliti bi'la bi 'jako, 'jako ina'�ejša. Kaj'kavski je je'zik i po o'bilne knji'govnosti napi'sane na te'mu je'ziku17 il njegovi izvustji, med kote'rom su Ba'lade 'Petrice Kerem'puha, Miro'slava Kr'leže, ver'hunec 'cele moderne Hor'vatske knji'govnosti. One to prez Kaj'kavske jezi'ko�e, njegove je'zi�ne sub'stancije, se'gurno ne bi 'bile. 'Anda, Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj i najfi'nejša vmetel'ni�ka 'dela svo'ju vmetel'ni�kost (i) 'njemu du'gujeju.

14 Polak jako ošpitne, il nikakove, Kajkavske gramati�ke terminologije - i ne lestor gramati�ke - ja sem na puno muk kak nekaj imenuvati. V obzetju je ovde iš�e re� v(u)'pelja bila. 15 Slovenski i slovinski takaj, se razme, ne v denešnje zmiseli Slovenski. Teda je Slovrenski bil Kranjski zvan. 16 Bednjansko izvustje je tu najbolša pelda razluke zmed Kajkavskoga jezika i (jenoga) izvustja. Vuzput, Kajkavska izvustja se lokalno trebaju rabiti, tam gde se ina�eje govoriju. Nezpadno je Ivane�ki govoriti v �ur�evcu, Gorskokotarski v Pregrade. V takoveh prigod standardni Kajkavski je govoriti. 17 Požalno, Nacionalna i sveu�ilišna biblioteka v Zagrebu ne vodi zpisek knjig vundateh na Kajkavskomu jeziku/ jenomu od Kajkavskeh dijalektov.

6

Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj je (skoro) nemo'gu�e 'dobro na Što'kavski i'jenu Ba'ladu preober'nuti, 'puno dru'geh Kaj'kavskeh 'vitij 'takaj18, kaj zname'nuje da je Kaj'kavska jezi'ko�a i '�versta, i osebujna, i jako razlu�na od Što'kavske ma'trice. Ta'kaj, Kaj'kavski je je'zik 'kajti je on mate'rinski za o'koli pol mili'jonov lju'di, ži'vu�eh v se'verne i sre'dišnje Hor'vatske. I, �e neko'teri 'narodi z pros'tora 'bilše Jugo'slavije (�ernogorci, Bosanci) svoj je'zik po svo'jemu i'menu 'ho�eju 'zvati �ep'rem nje'hovem "idi'omom" 'menjka je'zi�ne sufici'jencije ose'bujno zpram Kaj'kavske jezi'ko�e, je, stano'vito, Kaj'kavski je je'zik. Vse drugo je politika/ "politika", ziheraj, sine-kur(�)izem, ni�emurnja'�ina. Je li sami takovi budeme, ponajve� od nas sameh odvisi19.

V pri�etku bila je Re�, i ve je Re�, i Re� vekomaj bude!

Kaj, njejna droptin�ica, ostal bude �e ga sami ne abortirame.

18 Na eventualnu zamerku da je to zato kaj takove potrebo�e ne ga polak (samo)razumljivosti, ja odgovarjam z' zprotpitanjem: kulko ljudi razme Balade �ist jezi�no? 19 I od hištorije, i od hištorije, vrag ju globalizacijski dal.

7

A. FONOLOGIJA I ORTOGRAFIJA (Va'lujem, ov del gramatike mi je najte'žejše pi'sati i 'polak "po'tumplanosti" svojeh vuh i polak 'hudo kompli'cerane ma'terije, ponaj've� Kajkavskoga sis'tema gla'sovlja. Zato dobroka'ne�emu �i'tatelju ove gramatike prepo'ru�am da ovo kaj sle'duje cum ve� neg z jenem grano salis zeme.) V Kaj'kavskomu je'ziku je ga 8 samo'glasov20 i 23 zkup'glasov. Samo'glasi su: od'preto i za'preto a, od'preto i za'preto e, od'preto i za'preto o, u i i. Pelde odpretoga e (æ): meso (izgovor: mæs�ø /), ina�eje /in∆'�æj∂/, dre�en /dræ'�∂n/, peta /'pæt∆/, besen /b æs∂n/, jezik /jæ'zik/. Pelde zapretoga e (∂): pes /p∂s/, mesec /'m∂s∂c/, prece /'pr∂c∂/. Pelde odpretoga a (a): ada /'�d∆/, ma�ka /'ma�k∆/, pa�e /'pa�∂/, bedak /b∂''dak/. Pelde zapretoga a (∆): hamižen /h∆'miž∂n/, troha /'troh∆/, kapilo /k∆'pil ø /. Pelde odpretoga o (o): morje /'morj∂/, dojka (=dojilja) /doj'k∆/, hosta /'host∆/. Pelde zapretoga o (ø): gorica /g ø 'ric∆/, dotmar /d ø t'mar/, od / ø d/. Vsi o'ni se v navad'nomu 'pisanju isto'peldno 'pišeju (od'preto i za'preto a kak a, od'preto i za'preto e kak e, od'preto i za'preto o kak o). V izgovor'nomu re�ov'niku 'to�no bi 'pisalo kak se kote'ra re� izgo'varja. Mišljenja sem da bi zna'meni/simboli kote'ri bi med poje'dini samo'glasi raz'luku bele'žili �em razlu�'nejši 'trebali 'biti kak bi vsa'komu 'jasno bi'lo da se o raz'lu�ni 'glasi 'dela.21 Nu, to kak i, v pervomu redu, Kajkavska pravopi'satva konvencije je dugo'vanje, kaj lestor Kajkavski pismoznanci narediti moreju, ne jen �lovek sam - kak goder ono kaj on prepo'ru�a dobro je/zgledi. Zkupgla'sniki su: b, c, � (Kajkavski glas je nekaj mekši), d, � ('pišem o'vak 'polak jenov'nosti i kratko�e, �ep'rem je Kaj'kavski glas tver'dejši od Štokavs'koga 'glasa kaj se z is'tem 'slovom be'leži), f, g, h, j, k, l, lj, m , n, nj, p, r, s, š, t, v, z i ž. V razno'felni obli'�aji Kaj'kavske re'�i se 'pišeju ko'renski, tj. 'štima se te'meljni/pri'�etni obli'�aj re'�i od kote're je 'nova re� il 'novi obli'�aj "stare" re'�i z'peljan. Tak se 'piše: 'vrabec - 'vrabca, 'svati - 'svatba, zkup (z+kup/a/=zajedno, skup=škrt), dru'žina - 'družtvo, obkora'�iti, zmi'sel (z+misel), 'hižstvo, obsto'jati, oddijalekti'zerati, od'tud, v'krasti, prezspo'kojen, prez'sramen, 'težek - tež'koga... Se 'razme, pri zgo'varanju 'polak fonološ'koga ba'lansa (jedna�enja po zvu�nosti) z'membe se pripe'�ujeju ter se o've 're�i zgo'varaju kak: 'svatba, skup, 'društvo, opkora'�iti, smi'sel, hiš(s)tvo, opsto'jati, 'vendar pak od-dijalekti'zerati ('kajti bi odijalekti'zerati "dijalek'talno o'farbati", 'iliti "pretvo'riti v dija'lekt" znamenu'valo), o'tud, 'vendar pak v'krasti, nu 'zato prespoko'jen, pre'sramen, teš'koga itd. Pokeh'dobe Kaj'kavski ak'cent va'rera i gle'de 'mesta i gle'de 'verste od'visno, ponaj've�, o pa'decu, za tu 'temu je'na 'cela 'knjiga je pot'rebna. Za ova'kovu "jezi�ni'�icu" ja sem le oznamenu'val z 'mestom na'glaska njen (ozname'nuvana je nagla'šena 'slovka22, ne samoglas'nik, kak to dela ovo'cajtna Kaj'kavska akcento'logija) 'menjši del veru'ju�i da bu za pri'�etek to dost, ufa'ju�i se da bi tak 'barem ne'komu Kaj'kavska prozo'dija 'kulko-'tulko 'vušla vu 'vuho. Kak i gle'de izgo'vora za'sebneh gla'sov, miš'ljenja sem da bi jen 'pravi Kaj'kavski izgo'vorni re�ov'nik 'trebal zederža'vati i 'mesto i 'verstu ak'centa.

20 Se razme, je ga ih je ve� v Kajkavski dijalekti, ponajve� v Bednjanskomu izvustju. Nu, polak �ist prakti�neh razlogov, prekompliceranosti �e bi broj vekši bil, štokavizernog �utka za vokale, polak Štokavske simplificeranosti glede vokalov, ja predlažem ove vokale, kaj ne znamenuje da nekakovo poželjno Kajkavsko zpraviš�e to ne bi moglo zmeniti. Pa�e, pa�e. 21 Kak se vre vidi, ja bi zapreto a beležil kak ∆, odpreto kak �, zapreto e bi beležil kak ∂, odpreto kak æ, zapreto o bi beležil kak ���a odpreto kak o. Tu ga je posla za tak potrebito Kajkavsko zpraviš�e (ne vezdešnje, štokno). 22 Samoglasnik je naglašen jedino �e je on sam cela slovka.

8

B. MORFOLOGIJA

1. Infinitivi 1.1 Aktivni infinitiv V Kajkavskomu jeziku aktivni infinitiv dokon�uje na -ti i -�i: dojti, prejti, popevati, zreleti, vujti, romariti, vedriti, re�i, pe�i, ste�i, zte�i (=iz-te�i), vle�i. Obstoji aktivni infinitiv zveršeneh i nezveršeneh glagolov: dojti-dohajati, razvedriti-vedriti, prejti-prehajati, popevati-zpopevati, -zazrelet-zreleti, vujti-vuhajati, odromariti-romariti, zre�i-re�i, odte�i- te�i, zvle�-vle�i. Ov infinitiv se rabi (1.) iza modalneh glagolov: Moram ti re�i istinu. - Nesu mogli dojti prez dece. - Nikak neste smeli zamuditi. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov �u�enja (dopadati se, voleti, imati rad/a/o): Nje se dopada ni� ne delati. - Volim kuhati. - Rad imam spati. 1.2 Pasivni infinitiv Pasivni Infinitiv tvori se od glagola bivati (naglašuje se proces), iliti biti (naglašuje se v�in, efekt) ter od Pasivnoga participa glavnoga glagola: bivati/biti ztvoren/a/o, bivati/biti (z)kopan/a/o, biti/bivati (v)moren/a/o, biti/bivati vmit/a/o. Rabi se iza (1.) Modalneh glagolov: Ja nemrem biti vhi�en. - Morate biti kaštiguvani. - Ne smeme biti zani�kuvani. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov �u�enja (dopadati se, voleti, imati rad/a/o), navadno v Odri�nomu obli�aju: Ja nemam rad biti špotan. - Ne volim biti ogovaran. - Nje se dopada biti lukana.

2. Vremetve23 2.1 Prezent

2.11 Povedni obli�aj (Ja) popev-ljem24 sed-im var-am (Ti) popev-lješ sed-iš var-aš (On/Ona/Ono) pope-vlje sed-i var-a (Mi) popev-ljeme25 sed-ime var-ame (Vi) popev-ljete sed-ite var-ate (Oni/One/Ona) popevljeju sed-iju var-aju (Ja) senj-am (Ti) senj-aš (On/Ona/Ono) senj-a (Mi) senj-ame (Vi) senj-ate (Oni/One/Ona) senj-aju Prezent se tvori od glagolske temeljnice (aktivni infinitiv prez -ati, -eti, -iti; kod glagolov na -�i (re�i, pe�i, te�i, krebe�i/ aktivni infinitiv prez -i) ter nastavkov: am, aš, a, ame, ate aju; em, eš, e, eme, ete eju; im, iš, i, ime, ite, iju i ljem, lješ, lje, ljeme, ljete, ljeju. Rabi se za oznamenuvanje (1.) vezdešnjeg delovanja: Oni vezda glediju televiziju. - Ni� ti ne delam, neg si po�ivam. - Je li morti

23 Polak re�i vreme v obzetju je iš�e re� vremce bila. Kajda, hotel sem re� kaj glagolsko vrijeme znamenuje. 24 Modernejša oblika je: popevam, popevaš, popeva, popevame, popevate, popevaju. To važi i za dri�ni i za vupitni obli�aj. Mišljenja sem da bi se vsi glagoli na -vati i na -mati (devati, jemati, pokrivati, dremati) tak konnjugerati trebali (devljem-devljeme, jemljem-jemljeme, pokrivljem-pokrivljeme, dremljem-dremljeme). 25 Iš�e jen "arhai�ni" obli�aj koteri je, po meni, Kajkavskejši neg -o sufiks(popevamo). Kajkavsko zpraviš�e, Kajkavsko zpraviš�e, je ga �udo dela za te.

9

spiš? Takaj more (2.) zre�i dojdu�u radnju: Zutra putujeme za Italiju. - Je li dojdeš na moj ro�enden? - Za vikend se vre kupljeme v morju.

2.12 Odri�ni obli�aj

(Ja) Ne popevljem Ne sedim Ne pišem (Ti) Ne popevlješ Ne sediš Ne pišeš (On/Ona/Ono) Ne popevlje Ne sedi Ne piše (Mi) Ne popevljeme itd. itd. (Vi) Ne popevljete (Oni/One/Ona) Ne popevljeju Odri�ni obli�aj se tvori od partikule ne i povednoga obli�aja glavnoga glagola.

2.13 Vupitni obli�aj

2.131 Dugi vupitni obli�aj

Je li popevljem? Je li sedim? Je li pišem? Je li popevlješ? Je li sediš? Je li pišeš? itd. Dugi vupitni obli�aj tvori se od partikul je i li ter Prezenta glavnoga glagola. More obstojati v pune i zkra�ene forme: Je li popevljem? i Jel' popevljem? Je li sediš? i Jel' sediš? Je li pišeš? i Jel' pišeš? Navadno se rabi v govorne komunikacije, osebujno v zkra�ene forme: Jel' ideš? (mesto Je li ideš?), Jel' glediju? (mesto Je li glediju?), Jel' se rihtaš? (mesto Je li se rihtaš?)

2.132 Kratki vupitni obli�aj

Popevljem (li)? Sedim (li)? Pišem (li)? Popevlješ (li)? Sediš (li)? Pišeš (li)? Popevlje (li)? Sedi (li)? Piše (li)? itd. Kratki vupitni obli�aj tvori se od Prezenta glavnoga glagola i partikule li. �eprem je kratek, neje gust v govornomu jeziku. V navadne govorne prakse partikula li se gustokrat eliminera. Ponajve� se v drugomu licu rabi v re�enicam prez imenuvanoga subjekta ter ikakoveh dodatkov.

2.133 �udile�ki vupitni obli�aj

Kaj popevljem? Kaj sedim? Kaj pišem? Kaj popevlješ? Kaj sediš? Kaj pišeš? Kaj popevlje? Kaj sedi? Kaj piše? itd. �udile�ki vupitni obli�aj Prezenta tvori se od partikule kaj i povednoga obli�aja Prezenta glavnoga glagola. Rabi se da se zkaže �u�enje, dvojba, neverju�ost. Gusta je v kolokvijalne vporabe, osebujno v drugomu licu, i jednine i punine.

2.134 Vupitno-odri�ni obli�aj Prezenta Je li ne popevljem? il: Jel' ne popevljem? il: (�udile�ki) Kaj ne popevljem? Je li ne popevlješ? Jel' ne popevlješ? Kaj ne popevlješ? itd. (podversta) itd. Pa isto tak: Je li nesem? Jel' nesem? Kaj nesem? Je li nemam? Jel' nemam? Kaj nemam? Je li ne moram? Jel' ne moram? Kaj ne moram? Je li-varijanta je stilski neutralna, Jel'-varijanta je kolokvijalna, do�im je Kaj ne-varijanta i kolokvijalna i �udile�ka.

10

2.135 Povedni obli�aj Prezenta glagola biti (Ja) Jesem (puni) il: (Ja) Sem (zkra�eni) (Ti) Jesi (Ti) Si (On/Ona/Ono) Je (On/Ona/Ono) Je (Mi) Jesme (Mi) Sme (Vi) Jeste (Vi) Ste (Oni/One/Ona) Jesu (Oni/One/Ona) Su

2.136 Vupitni obli�aj Prezenta glagola biti Jesem li (ja)? il: Je li sem (ja)? il: Kaj sem (ja)? (�udile�ki) Jesi li (ti)? Je li si (ti)? Kaj si (ti)? Je li (on/ona/ono)? Je li (on/ona/ono)? Kaj je (on/ona /ono)? Jesme li (mi)? Je li sme (mi)? Kaj sme (mi)? Jeste li (vi)? Je li ste (vi)? Kaj ste (vi)? Jesu li (oni/one/ona)? Je li su (oni/one/ona)? Kaj su (oni/one/ona)? il (kratki obli�aj): Sem? (redko, ponajve� v zveze z priložkom/ atributne zkupine: Si dobro?, Si? Si doma?, Su na poslu?) Je? Sme? (redko) Ste? Su? Jesem li-varijanta tvori se od punega obli�aja Prezenta glagola biti i partikule li, pozadi kotere se osebna zamenka more zpustiti. Je li-varijanta tvori se od partikul je i li na pervomu mestu ter zkra�enog obli�aja Prezenta glagola biti pozadi njeh. Osebna zamenka se i tu more zpustiti. �udile�ki obli�aj se tvori od partikule kaj i zkra�enoga/kratkoga Prezenta glagola biti. Osebna zamenka se znovi� i tu more zpustiti. Samo ime obli�aja govori o narave vporabe. V kolokvijalnomu žargonu more se re�i: Si dobro? - Su v kuhinje? - Je ona pri sebi? Te, kratki obli�aj Prezenta, se rabi najgustejše za drugo i tre�e lice, a redko za pervo lice jednine i punine. To važi i za druge glagole v Prezentu. Kolokvijalno je re�i: Sediš? - Gledite televiziju? - Bantujete me, kaj ne? - �komiju? Tu situacija „govori“ kaj v same re�enice ne zre�eno, kaj za vse kratke obli�aje vredi.

2.137 Vupitno-odri�ni obli�aj Prezenta glagola biti Nesem li (ja)? il: Je li nesem (ja)? Nesi li (ti)? Je li nesi (ti)? Neje li (on/a/o)? Je li neje (on/a/o)? Nesme li (mi)? Je li nesme (mi)? Neste li (vi)? Je li neste (vi)? Nesu li (oni/one/ona)? Je li nesu (oni/one/ona)? il: Jel' (ja) nesem? (podversta) il: Kaj (ja) nesem? Jel' (ti) nesi? Kaj (ti) nesi? Jel' (on/a/o) neje? Kaj (on/a/o) neje? Jel' (mi) nesme? Kaj (mi) nesme? Jel' (vi) neste? Kaj (vi) neste? Jel' (oni/one/ona) nesu? Kaj (oni/one/ona) nesu? Nesem li-varijanta i Je li nesem-varijanta su stilski neutralne, do�im je Jel' nesem-varijanta kolokvijalna, a Kaj nesem-varijanta pak je �udile�ka i kak takova tipi�na za govornu, konverzacijsku vporabu.

11

2.2 (Dugi) Perfekt Dugi Perfekt se tvori od kratkoga Prezenta glagola biti (dugi Prezent jedino vunjetno zverhu naglašavanja) i od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje prešleh zveršeneh i nezveršeneh delovanj: Zbavil sem školu. - Išel sem v školu gda sme se zišli. - Nahranili sme blago. - Hranili sme blago gda su nas dozvali. - Je li sem zbavil školu? - Kaj nesem zbavil školu? - Jel' sem išel školu gda sme se zišli? - Kaj sem išel v školu gda sme se zišli? - Je li sme nahranili blago? - Nesme nahranili blago. - Je li nesme nahranili blago? - Kaj nesme nahranili blago?

2.21 Povedni obli�aj Perfekta glagola biti (Ja) sem bil/a il: Bil/a sem (Ti) si bil/a Bil/a si (On/Ona/Ono) je bil/a/o Bil/a/o je (Mi) sme bili/e Bili/e sme (Vi) ste bili/e Bili/e ste (Oni/One/Ona su bili/e/a Bili/e/a su Sem bil- varijanta tvori se od kratkoga Prezenta glagola biti (puni Prezent jedino vunjetno i to zverhu naglašavanja) ter od aktivnoga participa glagola biti. Bil sem-varijanta se tvori od Aktivnoga participa glagola biti ter od kratkoga Prezenta glagola biti. Obe varijante imaju istu stilsku i komunikacijsku vrednost.

2.22 Vupitni obli�aj Perfekta glagola biti Jesem li (ja) bil/a/o? il: Je li (Jel') sem (ja) bil/a/o? Jesi li bio/ bila/ bilo? Je li (Jel') si bil/a/o? Je li je bio/ bila/ bilo? Je li (Jel') bil/a/o? itd. itd. il: Sem (ja) bil/a/o? (kratki obli�aj) il: Kaj sem (ja) bil/a/o? Si (ti) bil/a/o? Kaj si (ti) bil/a/o? Je (on/ona/ono) bil/a/o? Kaj je (on/a/o) bil/a/o? itd. itd. Perva, il Jesem li-varijanta, tvori se od partikul je i li ter Perfekta glagola biti. Druga, il Je li-varijanta, tvori se od punoga/ dugoga Prezenta glagola biti, partikule li ter aktivnoga participa glagola biti. Tre�a, il Jel' sem-varijanta, tvori se od kombinacije partikul je i li i Perfekta glagola biti. �eterta, �udile�ka varijanta, tvori se od partikule kaj i Perfekta glagola biti. Se razme, �em je obli�aj kratkejši, tem je zpadnejši govorne komunikacije. Kratki, Sem bil-obli�aj, rabi se kolokvijalno.

2.23 Odri�ni obli�aj Perfekta glagola biti

(Ja) Nesem bil/a/o (puni) il: (Ja) Nes bil/a/o (zkra�eni) (Ti) Nesi bil/a/o (Ti) Nes bil/a/o (On) Neje bil (On) Ne bil (Ona) Neje bila (Ona) Ne bila (Mi) Nesme bili/e 0 (Vi) Neste bili/e 0 (Oni/One/Ona) Nesu bili/e/a 0 Puni odri�ni obli�aj Perfekta glagola biti tvori se od odri�noga obli�aja Prezenta glagola biti ter od njegovoga aktivnoga participa (bi/a/o, bili/bile/bila). Zkra�eni obli�aj tvori se od zkra�enoga obli�aja Prezenta glagola biti (nes, nes, ne) ter od aktivnoga participa glagola biti. Za puninu zkra�eni odri�ni obli�aj ne obstoji. Kak i navek, puni obli�aj je standarden i neutralen, do�im je zkra�eni obli�aj kolokvijalen.

12

+2.24 Vupitno-odri�ni obli�aj Perfekta glagola biti Je li (ja) nesem bil/a/o? il: Jel' (ja) nesem bil/a/o? il: Nesem li (ja) bil/a/o? Je li (ti) nesi bil/a/o? Jel' (ti) nesi bil/a/o? Nesi li (ti) bil/a/o? Je li (on/a/o) nê(je) bil/a/o? Jel' (on/a/o) nê(je) bil/a/o? Nê(je) li (on/a/o) bil/a/o? itd. (podversta temeljnoga obl.) itd. Kaj (ja) nesem bil/a/o? (�udile�ki) Kaj (ti) nesi bil/a/o? Kaj (on/a/o) nê(je) bil/a/o? itd. Vupitno-odri�ni obli�aj Perfekta glagola biti ima �etiri varijante: a) Je li nesem bil-varijanta tvori se od partikula je i li ter odri�ne oblike Perfekta glagola biti. b) Jel' nesem bil-varijanta tvori se od jel' (kombinacije partikula je i li) ter odri�noga obli�aja Perfekta glagola biti. c) Nesem li bil-varijanta tvori se od odri�noga obli�aja Prezenta glagola biti, partikule li ter od aktivnoga participa glagola biti. d) Kaj nesem bil-varijanta tvori se od partikule kaj ter od odri�noga obli�aja Perfekta glagola biti. Je li nesem-varijanta je stilski neutralna, Jel' nesem-varijanta je kolokvijalna, Nesem li bil-varijanta je pompozna, a Kaj sem bil-varijanta je kolokvijalno �udile�ka. 2.3 Pluskvamperfekt

2.31 Povedni obli�aj (Ja) sem bil išel/a/o (Ti) si bil/a/o išel/a/o (On) je bil išel (Ona) je bila išla (Ono) je bilo išlo (Mi) sme bili/e išli/e (Vi) ste bili/e išli/e (Oni) su bili išli (One) su bile išle (Ona) su bila išla Pluskvamperfekt se tvori od (Dugoga) Perfekta glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se jedino v leterarnomu stilu za oznamenuvanje predpretekleh zveršeneh i nezveršeneh delovanj: Predi neg sme došli vu Varaždin, bili sme živeli v Koprivnice. - Potlam /kaj/ sem bil zbavil školu, zaposlil sem se v Krapine.

2.32 Odri�ni obli�aj

(Ja) Nesem bil imel/a/o (puni) (Ja) Nes bil/a/o imel/a/o (zkra�eni/kratki) (Ti) Nesi bil/a/o (Ti) Nes bil/a/o imel/a/o (On) Neje bil imel (On) Ne bil imel (Ona) Neje bila imela (Ona) Ne bila imela ( Mi) Nesme bili/bile imeli/imele 0 (Vi) Neste bili/bile imeli/ imele 0 (Oni/One/Ona) Nesu bili/bile/bila imeli/imele/imela 0

2.33 Vupitni obli�aj Je li sem(ja) bil/a/o imel/a/o? il: Jel' sem (ja) bil/a/o imel/a/o? il: Sem bil/a/o (ja) imel/a/o? Je li si (ti) bil/a/o imel/a/o? Jel' si (ti) bil/a/o imel/a/o? Si (ti) bil/a/o imel/a/o? Je li je (on) bil imel? Jel' je (on) bil imel? Je (on) bil imel? Je li je (ona) bila imela? Jel' je (ona) bila imela? Je (ona) bila imela? itd. (podversta) itd.

13

il: Kaj sem (ja) bil/a/o imel/a/o? (�udile�ki) Kaj si (ti) bil/a/o imel/a/o? Kaj je (on) bil imel? Kaj je (ona) bila imela? itd. Kak i druga�, standardni vupitni obli�aj je stilski neutralen, knjigoven, do�im je zkra�eni vupitni obli�aj kolokvijalen. Sem bil imel-obli�aj je neformalnejši od Je li sem bil imel-obli�aja. �udile�komu vupitnomu obli�aju pak samo ime govori o njegove narave, �eprem mam treba re�i da je, ob�inski gledaju�i, narava �udile�koga obli�aja dost razlu�na i ide od �iste za�u�enosti do ironije. 2.4 Futur

2.41 Povedni obli�aj (Ja) bum popeval/a/o (Ti) buš popeval/a/o (On) bu popeval (Ona) bu popevala (Ono) bu popevalo (Mi) bume popevali/e (Vi) bute popevali/e (Oni) buju popevali (One) buju popevale (Ona) buju popevala Futur se tvori od zveršenoga obli�aja Prezenta glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje delovanja kaj se bu v prihodnosti pripetilo i ne dugo trajalo: Došel bum okoli šest vur. - Zutra bume delali v gorice.

2.42 Vupitni obli�aj Je li (ja) bum smel/a/o? il: Jel' (ja) bum (ja) smel/a/o? il: Kaj (ja) bum (ja) smel/a/o? Je li (ti) buš smel/a/o? Jel' (ti) buš (ti) smel/a/o? Kaj (ti) buš (ti) smel/a/o? Je li (on) bu smel? Jel' (on) bu (on) smel? Kaj (on) bu (on) smel? Je li (ona) bu smela? Jel' (ona) bu (ona) smela? Kaj (ona) bu (ona) smela? itd. (podversta) itd. il: Bum (ja) (li) (ja) smel? anda: Bum li ja smel?/ Bum ja smel?/ Bum smel? Buš (ti) (li) (ti) smel/a/o? Bu (on) (li) (on) smel? Bu (li) (ona) smela? itd. Standardni vupitni obli�aj Futura tvori se od partikul je i li ter od Futura glavnoga glagola. Za vporabu tri varijante vupitnoga obli�aja vrede iste regule kak i za tri varijante vupitnoga obli�aja drugeh vremetvah. �eterti, Bum ja-obli�aj, je specifi�en. V njemu se partikula li more rabiti i ne mora. Anda, mo�i je re�i: Bum ja smel iti vun? il Bum smel iti vun? ter takaj Bum li smel iti vun? Preknjigovno, redundantno je re�i: Bum li ja smel...? Najkolokvijalnejši obli�aj je: Bum smel/ pisal/ delal...? Je li ja bum-obli�aj je najneutralnejši.

2.43 Odri�ni obli�aj (Ja) Ne bum smel (puni) Nem smel (zkra�eni) (Ti) Ne buš smel/a/o Neš smel/a/o (On) Ne bu smel Ne smel (Ona) Ne bu smela Ne smela

14

(Ono) Ne smelo Ne smelo (Mi) Neme smeli/e Neme smeli/e (Vi) Nete smeli/e Nete smeli/e (Oni) Ne buju smeli/e Neju smeli/e (One) Ne buju smele Neju smele Puni odri�ni obli�aj Futura tvori se od partikule ne i Futura glavnoga glagola. Njegovi zkra�eni obli�aj tvori se od zkra�enoga odri�noga obli�aja Prezenta glagola biti v zveršenemu obli�aju ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Kajda, zkra�eni obli�aj je gustejši v govornomu jeziku.

2.44 Vupitno-odri�ni obli�aj Je li ne bum smel/a/o? Jel' ne bum smel/a/o? Kaj ne bum smel/a/o? Je li ne buš smel/a/o? Jel' ne bum smel/a/o? Kaj ne bum smel/a/o? Je li ne bu smel/a/o? Jel' ne bu smel/a/o? Kaj ne bu smel/a/o? itd. (podversta) itd. Puna varijanta vupitno-odri�noga obli�aja Futura tvori se od vupitneh partikul je i li ter odri�noga obli�aja Futura glavnoga glagola. Naredila vporabe oveh tri varijant su ista kak i naredila vporabe vupitno-odri�noga obli�aja drugeh vremetvah.

3. Kondicionali 3.1 Kondicional Pervi

3.11 Povedni obli�aj (Ja) bi hodal/a (Ti) bi hodal/a/o (On) bi hodal (Ona) bi hodala (Ono) bi hodalo (Mi) bi hodali/e (Vi) bi hodali/e/a (Oni) bi hodali (One) bi hodale (Ona) bi hodala Kondicional pervi tvori se od partikule bi26 ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Kondicional pervi rabi se: (1.) kak na�in da se fin i kulturen bude: Ja bi štel knjigu. (Mesto: Ho�em knjigu.) - Ja bi ve išel doma. (Mesto: Ho�em iti doma.) - Jel' bi mi mogel posuditi nekaj penez? (Mesto: Moreš mi posuditi nekaj penez?) Rabi se (2.) za oznamenuvanje nesegurnosti, dvojnju i omuhavanje, ponajve� v pervomu licu jednine: Ja bi ve išel. - Ne bi znal odgovora. - Ja bi mu�ala. Rabi se i (3.) v Druge fele kondicionalneh re�enic za oznamenuvanje pogoda kaj bi se mogel obistiniti/ otvoriti vu vezdešnjosti il dojdu�osti: �e se ne bi voleli, ne bi se ženili. - �e ne bi imel cajta, ne bi z tebum ostal. - �e bi znal, on bi ti pomogel. V govornomu jeziku on se rabi (4.) kak zamena za Drugi kondicional v Pete fele kondicionalneh re�enic: Da se ne bi radi imeli, ne bi se oženili. (Mesto: Da se ne bi bili radi imeli, ne bi se bili oženili.)

3.12 Vupitni obli�aj Pervoga kond. glagola biti Je li bi (ja) bil/a/o? il: Jel' bi (ja) bil/a/o? il: Kaj bi (ja) bil/a/o? Je li bi (ti) bil/a/o? Jel' bi (ti) bil/a/o? Kaj bi (ti) bil/a/o? Je li bi (on) bil? Jel' bi (on) bil? Kaj bi (on) bil? Je li bi (ona) bila? Jel' bi (ona) bila? Kaj bi (ona) bila?

26 Denešnja partikula bi zginuli je Aorist glagola biti. Bilo bi �udno re�i da se Kondicional pervi od ne�esa neobstoje�eg tvori.

15

itd. (podversta) itd. il: Bi (ja) bil/a/o? (kratki obli�aj) Bi (ti) bil/a/o? Bi (on/ona/ono) bil/a/o? itd. Puna vupitni obli�aj Pervoga kondicionala glagola biti tvori se od partikul je i li ter Pervoga kondicionala glagola biti. Ima tri varijante i naredila za vporabu zasebneh varijant su ista kak i za varijante vupitnoga obli�aja ineh vremetvah. V kolokvijalne prakse se najgustejše rabi Kratki vupitni obli�aj.

3.13 Odri�ni obli�aj (Ja) Ne bi bil/a/o il: Ne bi (ja) bil/a/o (zaprav, podversta temeljnoga obli�aja) (Ti) Ne bi bil/a/o Ne bi (ti) bil/a/o (On) Ne bi bil Ne bi (on) bil (Ona) Ne bi bila Ne bi (ona) bila itd. itd. Odri�ni obli�aj Pervoga kondicionala tvori se od partikule ne i Pervoga kondicionala glagola. Se razme, varijacije v re�oredu su mogu�e, nu i ovde, kak i v drugeh obli�ajov, temeljno naredilo je: �em dalše od temeljnoga obli�aja (ovde je to: � �� � �� ��� ��), z tem ve� ���� �����������Zato je obli�aj: Bil ja ne bi najpoeti�nejši (nu, takaj, "najpoeti�nejši").�

3.14 Vpitno-odri�no obli�aj Pervoga kond. gl. biti

Je li (ja) ne bi bil/a/o? il: Jel' (ja) ne bi bil/a/o? il: Kaj (ja) ne bi bil/a/o? Je li (ti) ne bi bil/a/o? Jel' (ti) ne bi bil/a/o? Kaj (ti) ne bi bil/a/o? Je li (on) ne bi bil? Jel' (on) ne bi bil? Kaj (on) ne bi bil? Je li (ona) ne bi bila? Jel' ne bi bila? Kaj (ona) ne bi bila? itd. (podversta) itd. il: Ne bi li (ja) bil/a/o? (podversta) Ne bi (ja) bil/a/o? Ne bi li (ti) bil/a/o? Ne bi ti bil/a/o? Ne bi li (on) bil? Ne bi (on) bil? Ne bi li (ona) bila? itd. itd. Je li-varijanta vupitno-odri�noga obli�aja glagola biti tvori se od partikul je, li i ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Jel'-varijanta tvori se od zpojeneh partikul je i li, anda, jel', od partikule ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Kaj ne-varijanta tvori se od partikul kaj i ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Ne bi li-varijanta tvori se od partikul ne, bi ter li i Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). V nje se partikula li gustokrat zpuš�a (anda: Ne bi bilo dobro?) Naredila vporabe �etiri varijante su ista kak i za varijante vupitno-odri�noga obli�aja drugeh glagolskeh form. 3.2 Drugi Kondicional

3.21 Povedni obli�aj (Ja) Bi bil/a napisal/a (Ti) Bi bil/a napisal/a (On) Bi bil napisal (Ona) Bi bila napisala (Ono) Bi bilo napisalo (Mi) Bi bili/e napisali/e

16

(Vi) Bi bili/e napisali/e (Oni) Bi bili napisali (One) Bi bile napisale (Ona) Bi bila napisala Drugi kondicional se tvori od Pervoga kondicionala glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje pogoda kaj se neje obistinil/otvoril27 v preteklosti: Da si me bila poslušala, ne bi se tak nekaj bilo pripetilo. - Da sme se bili požureli, ne bi bili zamudili au(l)tobus. V kolokvijalne vporabe je redek, osebujno glagol biti. Navadno se zamenjuje z Pervem kondicionalom.

3.22 Vupitni obli�aj glagola biti

Je li bi (ja) bil/a/o bil/a/o? il: Jel' bi (ja) bil bil/a/o? Je li bi (ti) bil bil/a/o? Jel' bi (ti) bil/a/o bil/a/o? Je li bi (on) bil bil? Jel' bi (on) bil bil? Je li bi (ona) bila bila? Jel' bi (ona) bil bila? itd. (podversta) il: Kaj bi (ja) bil bil/a/o? il: Bi li (ja) bil/a/o bil/a/o? Kaj bi (ti) bil bil/a/o? Bi li (ti) bil/a/o bil/a/o? Kaj bi (on) bil bil? Bi li (on) bil bil? Kaj bi (ona) bila bila? Bi li (ona) bila bila? itd. Je li-varijanta vupitne oblike Drugoga kondicionala glagola biti tvori se od partikul je i li ter Drugoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Jel' bi, se razme, lestor je poversta temeljnoga obli�aja i tvori se identi�no, zvun kaj su partikule je i li zpojene. Kaj bi bil-varijanta se tvori od partikule kaj ter Drugoga kondicionala. Bi li bil-varijanta tvori se od Pervoga kondicionala glagola biti vu vupitnomu obli�aju ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Naredila vporabe su ista, anda, naredilno: �em je obli�aj krajši, tem je kolokvijalnejši, iliti, �em je obli�aj dugši, z tem je on neutralnejši. �eterta, Bi li bil-varijanta, najformalnejša je i knjigovna. Odri�ni obli�aj ter odri�no-vupitni obli�aj analogni su takovem obli�jom Pervoga kondicionala. Drugi kondicional jako je formalen i rabi se jedino vu visokomu leterarnomu stilu.

4. Pasiv Pasiv se tvori od vremetve, iliti obli�aja glagola biti/bivati ter od pasivnoga participa glavnoga glagola, bilo zveršenoga bilo nezveršenoga obli�aja. 4.1: Infinitiv: 1. biti dvoren/a/o (kontinuerani, nezveršeni) 2. biti podvoren/a/o (rezultativni, zveršeni) 3.bivati dvoren/a/o (naglašeno kontinuerani, nezveršeni) 4.2 Pravi pasivni Prezent: 1. bivam dvoren/a, bivaš dvoren/a/o, biva dvoren/a/a... Naglašuje postupljajnost delovanja. 2. bivam podvoren/a, bivaš podvoren/a, biva podvoren, bivame podvoreni/e… Naglašuje kompletnost delovanja. 4.3 Prezvremenski Pasivni Prezent: 1. sem dvoren/a, si dvoren/a/o, je dvoren/a/o, sme dvoreni/e… Naglašuje postupljajnost delovanja. 2. sem podvoren/a, si podvoren/a/o, je podvoren/a/o, sme podvoreni/e… Naglašuje kompletnost delovanja. 4.4 Perfekt zveršeni: bil/a/o sem podvoren/a/o, bil/a si podvoren/a, bili/e/a sme podvoreni/e/a... Tvori se od pasivneh participov zveršeneh glagolov i znanenuje prešlo zveršeno pasivno delovanje. 4.5 Perfekt nezveršeni: 1. Bivati-pasivni Perfekt: bival/a/o sem dvoren/a/o, bival/a/o si dvoren/a/o, bival je dvoren… Tvori se od Perfekta glagola bivati ter od pasivnoga participa nezveršeneh glagolov. Znamenuje pasivno dugotrajno il ponavljaju�e delovanje. 2. Biti-pasivni

27 Otvoriti se Kajkavski veli odpreti. Anda, otvo'rilo se znamenuje obistinilo se, ostvarilo se, tvarno je postalo.

17

Perfekt: bil sem dvoren/a, bil/a si dvoren/a, bili(e) sme dvoreni(e)… Tvori se od Perfekta glagola biti ter od pasivnoga participa nezveršenoga obli�aja glagola. Takaj znamenuje dugotrajno pasivno i/il ponavljaju�e delovanje. 4.6 Futur: 1. bum dvoren/a/o, buš dvoren/a/o, buju dvoreni/e/a... Naglašuje postupljajnost delovanja. 2. bum podvoren/a, buš podvoren/a/o, bu podvoren/a/o, bume podvoreni/e, bute podvoreni/e/a… Naglašuje kompletnost delovanja. 4.7 Kondicional pervi: 1. …bil/a/o bi dvoren/a, bili/e sme dvoreni/e, bili/e ste dvoreni/e Naglašuje postupljajnost delnje. 2. …bil/a bi podvoren/a, bil/e/a bi podvoreni/a. Naglašuje kompletnost delnje. 4.8 Imperativ: 1. naj bum dvoren/a/o, budi dvoren/a/o, naj bu(de) dvoren/a/o… Naglašuje postupljajnost delovanja. 2. naj bum podvoren/a, naj buš podvoren/a, naj bu podvoren/a/o, naj bume podvoreni/e, naj bute podvoreni/e… Naglašuje kompletnost delovanja. Pasiv se rabi: (1.) �e se ho�e naglasiti terpni aspekt delnje: (Kaštiguvan je z tri let zapora. - Posel bu zgotovljen za tri dneva. - List je napisan na Engleskomu jeziku. - Gda bu hiža pofarbana?) (2.) �e se ho�e zkriti/ zpustiti/ neimenuvati veršilca delovanja. Re�enica je navadno negativna: (Najvažnejša ztvar je pozabljena. - Posel neje napravljen kak zpada. - Cesta ne zgotovljena ni do leta. - Kaj je nare�eno?) Ne dobro v pasivne re�enice imenuvati veršilca delovanja: *Amerika je odkrita od Kolumba. - *Od suda je kaštiguvan z tri let zapora. - *Posel bu zgotovljen od firme "Cesta" za tridestitri dnevi. -*Kaj je nare�eno od njega? Takove re�enice v Aktivu ze zmenjenenem redom re�i treba rabiti: Ameriku je odkril Kolumbo. - Z tri let zapora ga je sud kaštiguval. - Posel bu zgotovila firma "Cesta" za tridestitri dnevi.- Kaj je on naredil? Vun'jetno to je mogu�e �e je veršilec delovanja negdo "z imenom i doimenom" i on teda dohaja na pri�etku re�enice: Od Kolumba je Amerika odkrita. - Od firme "Cesta" bu posel zgotovljen. - Od mene segurno nesi bil izdan. - Od Pe'trovi�ov je hosta zrušena.

5. Participi

5.1 Aktivni particip Aktivni particip tvori se od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka -al(a/o), -el(a/o), -il(a/o): kopal/a/o, gledel/a/o, mu�il(a/o) v jednine te od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka -ali/e/a, - eli/e/a, -ili/e/a: delali/e/a, sedeli/e/a, bušili/e/a. Rabi se (1.) v tvorbe Dugoga i Kratkoga Perfekta ter Plustvamperfekta. Redko (2.) se rabi kak Pridevek i teda ima rod (razcvela sadka, razcveli germ), broj (zgorela hiža, zgorele hiže) i padež:, (ponorele Krapin�anke, o ponoreli Krapin�ankami, ponorele Krapin�anke /=Dativ/, ponorelu Krapin�anku). 5.2 Aktivni particip isto�asnosti Glagoli na -ati: zidaju-�i, vra�aju-�i, popevljuju-�i (od popevati, popevljeju), pišu-�i, spiju-�i (od spati), vežu-�i (ne vežeju-�i), daju-�i (od davati, ne davljeju-�i). Glagoli na -eti: sede-�i (od sedeti), pletu-�i (od plesti), gledaju-�i (ne glediju-�i) ili glede-�i (od gledeti), sede-�i (ne sediju-�i). Glagoli na -iti: mere-�i (od meriti, ne meriju-�i), briju-�i (od briti, ne brijeju-�i), piju-�i (od piti, ne pijeju-�i). Tvori se 3. lica punine i dodavka -�i. Nemre se tvoriti od povratneh glagolov. More se rabiti jedino �e su subjekti glavne i odvisne re�enice, iliti dveh slobodneh re�enic isti. Rabi se (1.) za zkra�ivanje delovanja v odvisne re�enice kaj je isto�asna z delovanjem v glavne re�enice. Najgustejše su to vremenite re�enice, al moreju i zro�ne biti (Doklam sem gledel televiziju, poslušal sem Mirka. = Glede�i televiziju... - Doklam su tancali, glasno su se smejali. = Tancaju�i, glasno... - Dergetala je boje�i se kaštige. = Dergetala je kajti se bojala kaštige. - Dobro ga znaju�i, odišli sme pro�. = Pokehdobe sme ga dobro zali, odišli sme pro�.) Rabi se takaj (2.) za zkra�ivanje re�enice i diverzifikaciju drugoga predikata (Hodala je i pomnjivo poslušala ftice. = Hodala je pomnjivo poslušaju�i ftice. - Sedim za stolom i gruntam. = Sedim za stolom gruntaju�i. - Popevali bume i edenuvali. = Popevali bume edenuju�i.). More se (3.) rabiti i

18

kak Atribut: Te ferfljaju�i Franc ide mi na jetra. - Ona vražja omuhavaju�a Pepa je vse to zamesila. - Vsi su špotali dude�ega Mirka. . 5.3 Modalni particip Modalni Particip tvori se od kratkoga obli�aja (sede, ne sediju, glede, ne glediju) tre�oga lica punine Prezenta ter dodavka -�ki: sede+�ki=sede�ki, leže+�ki=leže�ki, seju+�ki=smeju�ki. Ponavadno se tvori od dvoslovkaneh glagolov kaj dokon�ujeju na -e v tre�omu licu punine i kaj znamenuju položek tela (sedeti, ležati, kle�ati, stojati). More se tvoriti i od drugeh glagolov kaj imaju kratki i dugi obli�aj za tre�e lice punine Prezenta: sade+�ki=sa'de�ki, piju+�ki=pi'ju�ki, glede+�ki=gle'de�ki, paze+�ki=pa'ze�ki. Nemre se tvoriti od glagolov kaj imaju lestor dugi obli�aj: *kopaju�ki, *lukaju�ki, *delaju�ki, *jeju�ki, *pokrivaju�ki, *munikuju�ki. Polak dvozmislenosti, kotera ide do neto�nosti, kak v zgodu glagola pisati, treba zbegavati oblike kak: *pišu�ki (nejasno je li dohaja od pišu il pišaju), *lu�e�ki (nejasno je li dohaja od 'lu�eju il lu'�e/lu'�iju), *reže�ki (nejasno je li dohaja od re'že/re'žiju il od 'režeju). Modalni particip rabi se za (1.) oznamenuvanje na�ina na koji se zbavlja delovanje glavnoga dela re�enice: Pili sme sede�ki. - Širom glede�ki sme posel zbavili. - Dobro paze�ki su delali od pri�etka do konca. - Po�ivali sme si piju�ki. Ne dobro modalnom participu dodavati Objekt: *Po�ivali sme si piju�ki gemište. - *Dobro paze�ki na težake su delali od pri�etka do konca. - *Širom glede�ki vse v okolju sme posel zbavili. V temu zgodu treba rabiti aktivni particip isto�asnosti: Po�ivali sme si piju�i gemište. - Dobro paze�i na težake, delali su od pri�etka do konca. - Širom gledaju�i vse v okolju, zbavili sme posel. Sam modalni particip pak more imeti svoj priložek kak, na peldu, dobro paze�ki, širom glede�ki. Najbolše je modalni particip rabiti na koncu re�enice prez ikakovoga priložka. �e stoji napred, ne odvaja se z �erknjum. 5.4 Aktivni particip predhodnosti Tvori se od jednine mužkoga roda aktivnoga participa i dodavka -ši: zelši (zel + ši), videlši (videl + ši), odsedelši (odsedel + ši). Kak i pri aktivnomu participu isto�asnosti more se rabiti �e su subjekti v dve re�enice isti. Rabi se za (1.) zkra�eno oznamenuvanje delovanja kaj se dogodilo predi drugega delovanja, navadno v odvisne re�enice (Videlši nesre�u, došlo mi je mu�no. = Potlam /kaj/kak/ sem videl nesre�u, došlo... - Odsedelši deset let v zaporu, neje znal kaj bi z sebum. = Potlam /kaj/kak/ je odsedel deset let v zaporu, neje...) Ova oblika se more rabiti kak atribut takaj (2.) i kak takov ima rod, broj i padež: Videl sem z Rusije došelšega �loveka. (= Videl sem �loveka kaj je došel z Rusije.) - Vse sedelše žene ve su stoje�e. (= Vse žene kaj su sedele ve stojiju.) - Prijeli su streljalšega vojaka. (= Prijeli su vojaka kaj je streljal.) 5.5 Pasivni particip Pasivni particip tvori se od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka (1.) -en/a/o za jedninu (mu�en/a/o) ter -eni/e/a za puninu (zkureni/e/a). Kod drugeh glagolov (2.) tvori se od Infinitivne /Prezentske temeljnice i dodavka -an/a/o za jedninu (kopan/a/o) ter -ani/e/a (kopani/e/a) za puninu. Takaj, kod nekeh glagolov dodavek je -it/a/o (zbit/a/o) za jedninu ter -iti/e/a za puninu (zbiti/e/a) za puninu.

19

6. Imperativ

6.1 Povedni obli�aj videti biti imeti (Ja) Naj vidim Naj bum Naj imam (Ti) Vidi Budi/ Buj/ Naj buš Imaj/ Naj imaš Naj (on/ona/ono) vidi Naj bu Naj ima (Mi) Naj vidime Naj bume Naj imame (Vi) Vidite Bujte/ Naj bute Imajte/ Naj imate (Oni/one/ona) Naj vidiju Naj buju Naj imaju Povedni oblika Imperativa se tvori od (1.) partikule naj i aktivnoga Prezenta glavnoga glagola v pervomu i tre�emu lice jednine i punine. Drugo lice jednine ima naredilno osebujni Imperatvni obli�aj: mesto Prezentskoga -š tu je -j p: tancaš-tancaj, rovaš-rovaj, pokrivaš-pokrivaj (al i pokrivlji), kopaš-kopaj koteromu se v drugomu licu punine dodaje dodavek -te: tancaj-te, rovaj-te, pokrivaj-te, kopaj-te. Takaj, Imperativ za drugo lice jednine se pri nekoteri glagoli tvori od Prezentske temeljnice ter dodavka -i: sediš-sedi, pišeš-piši, zevlješ-zevlji. Indirektni Imperativ, Imperativ za drugo lice z partikulum naj + drugo lice jednine Prezenta (naj sediš, naj manguješ, naj devlješ/devaš) rabi se za zmekšavanje zapovedi, iliti za oznamenuvanje pripravljenosti govornika da tolerera delovanje subjekta (Naj se le zabavljate. = Nemam ni� zprot vašega zabavljanja.) Imperativ se rabi za zkazuvanje (1.) zapovedi i prepovedi, navadno v drugomu licu jednine i punine: Nej(te) se zležavati. - Zdigni(te) se. - Nej(te) se omuhavati. - Dojdi(te) zagoda. Zkazuje (2.) molbu, lastovito �e je v dostavku glagol prostiti: Pomori mi , prosim te. - Prosim te, posudi mi 100 kun. V ostalem lici zkazuje (3.) poželjnost, preporuku, savet, nekaj kaj se, navadno ze smehom, poterpljuje: Naj le spi. - Naj misliju kaj ho�eju. - Naj se zabavlja. - Naj ne kri�iju tak glasno.

6.2 Naglašeni povedni (Dajte-) obli�aj videti biti imeti Daj(te) da ja vidim Daj(te) da ja bum Daj(te) da ja imam Daj vidi/ Dajte da vidi Daj budi/ Dajte da bude Daj budi/ Dajte da bude Daj(te) da on/ona/ono vidi Daj(te) da on/ona/ono bu(de) Daj(te) da on/ona/ono ima Daj (te) da vidime Daj(te) da budeme( bume) Daj(te) da imame Daj(te) vidite Daj(te) budite Daj(te) imajte Daj(te) da vidiju Daj(te) da buju Daj(te) da imaju Vre po imenu, naglašeni obli�aj, lehko je zaklju�iti da mu je temeljna funkcija zkazati na jakši na�in zapoved, prepovedu, dopoved il prošnju. Anda, jakše je �e se re�e: Daj mi pomori. neg Pomori mi. Isto tak: Dajte da i oni doprineseju. je jakše neg: Naj i oni doprineseju. Daj budi kuš!, Dajte prestanite!, Daj po�ni! je jakše od: Budi kuš! Prestanite! Po�ni! Najbolše je Dajte-Imperativ rabiti v drugomu licu jednine i punine. Nema razluke zmed: Daj prestanite! i Dajte prestanite!, al se nemre re�i: *Dajte prestani!, il *Dajte vudri!, il *Dajte briši!

6.3 Odri�ni obli�aj biti imeti senjati Naj ne bum Naj nemam Naj ne senjam Nej biti/ Ne buj/budi Nej imeti/ Naj nemaš Nej senjati/ Naj ne senjaš Naj ne bu Naj nema Naj ne senja Naj ne bume Naj nemame Naj ne senjame Nejte biti/ Ne bujte Nejte imeti/ Naj nemate Nejte senjati Naj ne senjaju Naj ne buju Naj nemaju Naj ne senjaju

20

Odri�no obli�aj Imperativa za vsa lica zvun drugoga se tvori od (1.) partikule naj i odri�noga obli�aja Prezenta glavnoga glagola za prvo i tre�e lice jednine ter pervo i tre�e lice punine, do�im se za drugo lice jednine tvori od partikule nej, kod drugoga lica punine od partikule nejte ter od Infinitiva glavnoga glagola. Odri�ni obli�aj Imperativa za drugo lice jednine i punine ima dve podoblike. Nej-podobli�aj tvori se od partikule nej, za drugo lice punine partikula nejte, i od infinitiva glavnoga glagola za drugo lice jednine. Naj-podoblika tvori se od partikule naj ter od odri�noga obli�aja Prezenta glavnoga glagola za to lice. Pazi: polak redundancije (pleonazma) nej i ne nejdeju zkupa. Anda, neto�no je: *Nej ne govori. - *Nej ne bu. - *Nej si ne po�ivaju. Takaj, neto�no je, a rabi se v nekoteri Kajkavski dijalekti: *Nej buju. (mesto: Naj buju.) - *Nej oni to zkuriju. (mesto: Naj oni to zkuriju.) - *Nej ti bu kak si sam želiš. (mesto: Naj ti bu kak si sam želiš.)

6.4 Naglašeni odri�ni obli�aj (Dajte-odri�ni obli�aj)

Daj(te) da ne bum (nem) Daj(te) da nemam Daj(te) da ne senjam 0 0 0 Daj(te) da ne bu Daj(te) da nema Daj(te) da ne senja Daj(te) da ne bume (neme) Daj(te) da nemame Daj(te) da ne senjame 0 0 0 Daj(te) da ne buju Daj(te) da nemaju Daj(te) da ne senjaju Ovo je isto kak i: Ne daj(te) da bum Ne daj(te) da imam Ne daj(te) da senjam itd. itd. itd. Anda, Daj da nem grešen, Bog moj! i Ne daj da bum zlo�est, Bog moj! znamenuje isto. Vu vekšine peld vendar je bolše Ne daj(te) varijantu rabiti. Ne daj(te) da ponorim. je bolše neg Dajte da ne ponorim. do�im je Daj(te) da se ne zgubim. zpram Ne daj(te) da se zgubim. nezpadno, retori�no i lestor v nekakovomu pateti�nomu stilu mogu�e. Naglašeni odri�ni obli�aj Imperativa nema drugo lice jednine i punine. Tvori se od Daj/ Dajte, Imperativa glagola dati za drugo lice jednine il punine, partikule da ter od odri�noga obli�aja Prezenta glavnoga glagola. Jakšina ovoga obli�aja je v njegove odre�enosti, vu vupu�enosti na imaginarno ti il vi. �ez formalno obra�anje nekomu ti il vi, prošnja lastovito dobiva na jakšine, zkazljivosti. Rabi se za naglašavanje molbe, prepovede il naredbe. Daj da ne zgubim., Dajte da ne zbetežaju., Daj da ne pogine., Dajte da ne bume izdani. su jakše varijante od: Naj ne zgubim., Naj ne zbetežaju., Naj ne pogine., Naj ne bume izdani. Treba paziti: Naj ne vmerjem. je impersonalno, zaprav, vupu�eno samomu sebi. Nu, re�enica: Daj da ne vmerjem, Bog moj! znamenuje: Naredi nekaj da ne vmerjem, Bog moj! i kak takova je Imperativ glagola dati. Zato se naglašeni odri�ni Imperativ ne sme rabiti z Vokativom. Anda, *Daj da ne bum sam, mama., *Ljudi, dajte da ne nastradame!, *Dajte da tulko ne je, babica.

7. Supin Supin je glagolski obli�aj koteri je jednak infinitivu prez dokon�noga -i: gledet, kopat, delat, govorit, sedet. Rabi se lestor pozadi glagolov gibanja: iti, dojti, prejti, vujti, zajti, najti (=zate�i), pobe�i, požureti se, pohiteti se (=požuriti): - Išli sme gljive iskat. - Kaj ste došli k nami sedet? - Prešli su se kupat. - Nej vujti munikuvat. - Zašli su gledet televiziju i ne daju se pro�. - Bume pobegli po�ivat se. - Žurite se kopat. Gerdo vreme je dojdu�e.

21

8. Glagolski aspekt V Kajkavskomu jeziku je ga zveršeneh i nezveršeneh obli�ajov glago'lov: zdi�i - zdigavati, pljunuti - pljuvati, pojesti - jesti, sesti - sedeti, le�i - ležati. Od zveršeneh obli�ajov tvori se: Prezent (zdižem, pljunem, pojem, posedim, odležim), Perfekt (sem zdigel, si pljunula, je pojel, su posedeli), Futur (bum zdigel, bute legli, bu sela), Pluskvamperfekt (bil sem zdigel, bili sme pojeli, bili su pljunuli), Kondicional pervi (bi zdigel, bi pljunuli, bi sel), Kondicional drugi (bil bi zdigel, bila bi jela, bili bi legli), Povedni Imperativ (naj zdignem, naj zdigneju, naj sedne), Odri�ni Imperativ (naj ne legnem, nejte pljunuti, naj ne sedne), Supin (dojti pljunut, iti pojest, najti delat). Od nezveršeneh obli�ajov glago'lov tvori se: Prezent (zdigavljem/ zdižem, pljuješ, jeju/ jedeju, leži)), Futur (bum zdigaval, buju jeli, bu sedel), Imperativ povedni i odri�ni (nejte pljuvati, naj ležiju, nej ležati, naj ne zdigavlje/zdiže), Drugi kondicional (bil bi ležal, bile bi zdigavale), Dugi Perfekt (zdigaval sem, pljuvala si, jeli su), Supin (iti zgigavat, dojti sedet, prejti ležat), aktivni particip (zdigaval, jela, ležali), pasivni particip (pljuvan, zdigavane, jeden), aktivni particip isto�asnosti (zdigavaju�i/zdižu�i, jedu�i, ležu�e, pljuju�a).

9. Imenke 9.1 Deklinacija imenki mužkoga roda

Jednina: Nominativ: �lovek/ zid/ konj/ kukec/ pocek/ špot/ Zagorec Genitiv: �loveka/ zida/ konja/ kukca/ poceka/ špota/ Zagorca Dativ: �loveku/ zidu/ konju/ kukcu/ poceku/ špotu/ Zagorcu Akuzativ: �loveka/ zida/ konja/ poceka/ špota/ Zagorca Vokativ: �lovek/ zid/ konj/ kukec/ pocek/ špot/ Zagorec Lokativ: �loveku/ zidu/ konju/ kukcu/ poceku/ špotu/ Zagorcu Instrumental: �lovekom/ zidom/ konjom/ pocekom/ špotom/ Zagorcom

Punina: Nominativ: ljudi/ zidi/ konji/ kukci/ poceki/ špoti/ Zagorci Genitiv: ljudev/ zidov/ konjov/ kukcov/ pocekov/ špotov/ Zagorcov Dativ: ljudmi / zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ špoti/ Zagorcom Akuzativ: ljude/ zide/ konje/ kukce/ poceke/ špote/ Zagorce Vokativ: ljudi/ zidi/ konji/ kukci/ poceki/ špoti/ Zagorci Lokativ: ljudmi/ zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ špoti/ Zagorci Instrumental: ljudem / zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ špoti/ Zagorcem 9.2 Deklinacija imenki ženskoga roda

Jednina Nominativ: 'hiža/ knjiga/ volja/ žena/ jabuka/ latka/ cev Genitiv: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Dativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Akuzativ: 'hižu/ knjigu/ volju/ ženu/ jabuku/ latku/ cev Vokativ: 'hiža/ knjiga/ volja/ žena/ jabuka/ latka/ cev Lokativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Instrumental: 'hižum/ knjigum/ voljum/ ženum/ jabukum/ latkum/ cev'ljum

22

Punina Nominativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Genitiv: hiž/ knjig/ volj/ žen/ ja'buk/ lat'ki/ ce'vi Dativ: hi'žam/ knji'gam/ vo'ljam/ že'nam/ jabu'kam/ lat'kam/ ce'vi Akuzativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Vokativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Lokativ: hi'žam/ knji'gam/ vo'ljam/ že'nam/ jabu'kam/ lat'kam/ ce'vi Instrumental: hi'žam(i)/ knji'gam(i)/ vo'ljam(i)/ že'nam(i)/ jabu'kam(i)/ lat'kam(i)/ ce'vi 9.3 Deklinacija imenki srednjoga roda

Jednina Nominativ: 'dete/ leto/ morje/ koleno/ šilo/ vino/ ztvorenje Genitiv: de'teta/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvorenja Dativ: de'tetu/ letu/ morju/ kolenu/ šilu/ vinu/ ztvorenju Akuzativ: dete/ leto/ morje/ koleno/ šilo/ vino/ ztvorenje Vokativ: dete/ leto/ morje/ koleno/ šilo/ vino/ ztvorenje Lokativ: de'tetu/ letu/ morju/ kolenu/ šilu/ vinu/ ztvorenju Instrumental: de'tetom/ letom/ morjem/ kolenom/ šilom/ vinom/ ztvorenjem

Punina Nominativ: 'deca/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvo'renja Genitiv: de'ce/ let/ morja/ kolen/ šil/ vin/ ztvo'renj Dativ: de'ce/ leti/ morji/ koleni/ šili/ vini/ ztvo'renji Akuzativ: 'decu/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvo'renja Vokativ: 'deca/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvorenja Lokativ: de'ce/ le'ti/ mor'ji/ ko'leni/ šili/ vini/ ztvo'renji Instrumental: de'com/ le'ti/ mor'ji/ ko'leni/ ši'li/ vi'ni/ ztvo'renji

10. Pridevki 10.1 Pridevski aspekt Pridevki su promenljiva fela re�i (kompareraju se i deklineraju) koteri lastovitosti bitja i ztvari oznamenjujeju. V Kajkavskomu jeziku pridevki imaju odre�eni i neodre�eni aspekt. Odre�eni aspekt se rabi �e je pridevek zpred mužkeh imen, doimena i imenki mužkoga roda: velki dobri Štef, poznati Petrovi�, berzi konj, mokri zid. Neodre�eni pridevski aspekt rabi se �e je pridevek dopuna glagolu, v tzv. imenskomu predikatu: zid je moker, konj je berz, te Petrovi� je poznat (al te Petrovi� je poznati Varaždinec), Štef je velik i dober. Je ga pridevkov koteri se lestor v odre�enomu aspektu rabiju: cipelišni, cevni, konjski, pesji, Varaždinski, vražji, Horvatski, rožnja�ki, Boži�ni, Novoletni, Pacifi�ki, itd., anda, pridevki izvedeni od imen živine, geografiskeh imen, imen mesecov, planet itd., anda, pridevki na –ki, -ni (predhodi im š�e jen zkupglasnik) ter -ji (takaj, predhodi mu š�e jen zkupglasnik). 10.2 Komparacija pridevkov V Kajkavskomu jeziku pridevki imaju tri stupnja: pozitiv, komparativ, superlativ. Pozitiv ozamenuje da negdo/nekaj ima nekakovu lastovitost: da je velik/a, da je drag/a, da je nedužen, komparativ znamenuje da negdo/nekaj ima nekakovu lastovitost vu vekše mere neg negdo/nekaj drugo: negdo je lepši/a, nekaj je težejše, negdo je bogatejši, nekaj je dugše, do�im Superlativ znamenuje da negdo/nekaj nekoteru lastovitost ima v najvekše mere, iliti najve� od vseh: negdo je nabolši/a, nekaj je najterdejše, neke su najvedrejše. Zato je za superlativ barem tri �lana komparacije potrebno.

23

Komparativ se tvori od pozitiva i dodavka -ši/a/o: velik - vekši/a/o(pazi: velko dete, al vekše dete), lehek - lekši/a/e, smešen - smešnejši/a/e (pazi: smešno dete, al smešnejše dete), vmili�ljiv - vmili�ljivejši/a/e, moker - mokrejši/a/e (pazi: mokro polje, al mokrejše polje), velik - vekši/a/e (pazi: velko morje, al vekše morje). Superlativ se tvori od komparativa i preddevka naj-: vekši - najvekši/a/e (pazi: velko dete, al- najvekše dete), moker - najmokrejši (pazi: mokro leto, al najmokrejše leto), lepši - najlepši/a/e (pazi: lepo seno, al najlepše seno), tverdejši - najtverdejši/a/e (pazi: tverdo koleno, al zato najtverdejše koleno). Je ga pridevkov z nepravilnum komparacijum: dober-bolši-nalbolši, loš-gorši-najgorši. 10.3 Deklinacija pridevkov Odre�eni i neodre�eni aspekt pridevkov mužkoga roda isto se deklineraju. 10.31 Mužki rod

Jednina Nominativ: velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni Genitiv: velkoga/ dobroga/ plavoga/ zmožnoga/ sramežljivoga/ potretoga/ mlednoga Dativ: velkomu/ dobromu/ plavomu/ zmožnomu/ sramežljivomu/ potretomu/ mlednomu Akuzativ: velkoga/ dobroga/ plavoga/ zmožnoga/ sramežljivoga/ potretoga/ mlednomu Vokativ: velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni Lokativ: velkomu/ dobromu/ plavomu/ zmožnomu/ sramežljivomu/ potretomu/ mlednomu Instrumental: velkem/ dobrem/ plavem/ zmožnem/ sramežljivem/ potretem/ mlednem 10.32 Mužki rod

Punina Nominativ: 'velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni Genitiv: vel'keh/ dobreh/ plaveh/ zmožneh/ sramežljiveh/ potreteh/ mledneh Dativ: vel'kem/ dobrem/ plavem/ zmožnem/ sramežljivem/ potretem/ mlednem Akuzativ: vel'ke/ dobre/ plave/ zmožne/ sramežljive/ potrete/ mledne Vokativ: 'velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni Lokativ: vel'kem/ dob'rem/ pla'vem/ zmož'nem/ sramežlji'vem/ potre'tem/ mled'nem Instrumental: velk'mi/ dobre'mi/ plav(e)'mi/ zmožne'mi/ sramežljive'mi/ potrete'mi/ mledne'mi

10.33 Ženski rod

Jednina: Nominativ: pohosna/ plantava/ žuta/ zkuzmana/ verna/ vedra/ premogu�a/ gerda Genitiv: pohosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu�e/ gerde Dativ: pohosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu�e/ gerde Akuzativ: pohosnu/ plantavu/ žutu/ zkuzmanu/ vernu/ vedru/ premogu�u/ gerdu Vokativ: pohosna/ plantava/ žuta/ zkuzmana/ verna/ vedra/ premogu�a/ gerda Lokativ: pohosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu�e/ gerde Instrumental: pohosnum/ plantavum/ žutum/ zkuzmanum/ vernum/ vedrum/ premogu�um/ gerdum 10.34 Ženski rod

Punina Nominativ: po'hosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu�e/ gerde Genitiv: pohos'neh/ plantaveh/ žuteh/ zkuzmaneh/ verneh/vedreh/ premogu�eh/ gerdeh Dativ: pohos'nem/ plantavem/ žutem/ zkuzmanem/ vernem/ vedrem/ premogu�em/ gerdem Akuzativ: po'hosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu�e/ gerde Vokativ: po'hosne/ plantave/ žute/ zkuzman(em)i/ vernem/ vedremi/ premogu�emi/ gerdem

24

Lokativ: pohosn(em)i28/ plantav(em)i/ žut(em)i/ zkuzman(em)i/ vern(em)i/vedr(em)i/ premogu�(em)i/ gerd(em)i Instrumental: pohos'n(em)i/ plantav(em)i/ žut(e)mi/ zkuzman(em)i/ vern(em)i/ vedr(em)i/ premogu�(em)i/ gerd(m)i 10.35 Srednji rod

Jednina Nominativ: sme�e/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvišno/ terdo

Genitiv: sme�ega/ grustenoga/ batrovitoga/ vmetelnoga/ sajavoga/ zvišnoga/ terdoga Dativ: sme�omu/ grustenomu/ batrovitomu/ vmetelnomu/ sajavomu/ zvišnomu/ terdomu Akuzativ: sme�e/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvišno/ terdo Vokativ: sme�e/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvišno/ terdo Lokativ: (na) sme�omu/ grustenomu/ batrovitomu/ vmetelnomu/ sajavomu/ zvišnomu/ terdomu Instrumental: (z) sme�em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajavem/ zvišnem/ terdem 10.36 Srednji rod

Punina Nominativ: sme�a/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvišna/ terda Genitiv: sme�eh/ grusteneh/ batroviteh/ vmetelneh/ sajaveh/ zvišneh/ gerdeh Dativ: sme�em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajavem/ zvišnem/ gerdem Akuzativ: sme�a/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvišna/ terda Vokativ: sme�a/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvišna/ terda Lokativ: sme�em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajaemi/ zvišnem/ gerdem Instrumental: sme�em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajaemi/ zvišnem/ gerdem

11. Zamenke 11.1 Deklinacija osebneh zamenki Nominativ: ja - ti- on - ona - ono - mi - vi - oni - one - ona Genitiv: mene/me - tebe/te - njega/ga - nje - njega/ga - nas - vas - njeh - njeh - njeh Dativ: meni/mi - tebi/ti - njemu/mu - nje - njemu/mu - nam(i) - vam(i) - njem(i) - njem(i) Akuzativ: mene/me - tebe/te - njega/ga - nju/ju - njega/ga - nas - vas - njeh - njeh - njeh Vokativ: 0 - ti - 0 - 0 - 0 - 0 - vi - 0 - 0 - 0 Lokativ: meni - tebi - njemu - nje - njemu - nam(i) - vam(i) - njem(i) - njem(i) - njem(i) Instrumental: (z) menum - tebum - njem - njum - njem - nam(i) - vam(i) - njem(i) 11.2 Deklinacija povratne zamenke sebe/se

Nominativ: 0 Genitiv: sebe/se Dativ: sebi/si Akuzativ: sebe/se Vokativ: 0 Lokativ: sebi Instrumental: sebum

28 Pazi na razluku v naglasku: pohos'nemi - po'hosni. Mišljenja sem da je krajši obli�aj bolši.

25

11.3 Deklinacija posvojneh zamenki Nominativ: moj/a/e - tvoj/a/e - njegov/a/o - naš/a/e - vaš/a/e - njehov/a/o Genitiv: m(oj)ega/moje/mojega - tv(oj)ega/tv(oj)e/tv(oj)ega - njeg(o)voga/njeg(o)ve /njeg(o)voga - našega/naše/našega - vašega/vaše/vašega - njevoga/njeve/njevoga Dativ: m(oj)emu/ m(oj)e/ m(oj)emu - tv(oj)emu/ tv(oj)e/tv(oj)emu - njeg(o)vomu/ njeg(o)ve/ njeg(o)vomu - našemu/ naše/ našemu - vašemu/ vaše/ vašemu - njevomu/ njeve/ njevomu Akuzativ: m(oj)ega/ moje/ mojega - tv(oj)ega/ tv(oj)e/ tv(oj)ega - njeg(o)voga/ njeg(o)ve/ njeg(o)voga - našega/ naše/ našega - vašega/ vaše/ vašega - njevoga/ njeve/ njevoga Vokativ: moj/a/e - tvoj/a/e - njegov/a/o - naš/a/e - vaš/a/e - njehov/a/o Lokativ: m(oj)emu/ m(oj)e/ m(oj)emu - tv(oj)emu/ tv(oj)e/ tv(oj)emu - njeg(o)vomu/ njeg(o)ve/ njeg(o)vomu - našemu/ naše/ našemu - vašemu/ vaše/ vašemu - njevomu/ njeve/ njevomu Instrumental: (z) m(oj)em/ mojum/ m(oj)em - tv(oj)em/ tvojum/ tv(oj)em - njeg(o)vem/ njeg(ov)um/ njeg(ov)em - našem/ našum/ našem - vašem/ vašum/ vašem - njevem/ njevum/ njevem 11.4 Deklinacija pokazneh zamenki

Jednina Nominativ: ov/a/o - te/a/o - on/ona/ono Genitiv: ovega/ ove/ ovega - tega/ te/ tega - onega/ one/ onega Dativ: ovemu/ ove/ ovemu - temu/ te/ temu - onemu/one/ onemu Akuzativ: ovega/ ove/ ovega - tega/ te/ tega - onega/ one/ onega Vokativ: 0 Lokativ: ovemu/ ove/ ovemu - temu/ te/ temu - onemu/one/ onemu Instrumental: (z) ovem/ ovum/ ovem - tem/ tum/ tem - onem/ onum/ onem

Punina Nominativ: ovi/e/a - te/a - oni/one/ona Genitiv: o'veh/ oveh/ ove - teh/ teh/ te - oneh/ oneh/ o'ne Dativ: o'vem/ ovem/ ove - tem/ tem/ te - onem/onem/ o'ne Akuzativ: ove/ ove/ ovu - te/ te/ tu - one/ one/ onu Vokativ: 0 Lokativ: o'vem/ ovem/ ove - tem/ tem/ te - onem/one/ one Instrumental: o'vem/ o'vemi/ o'vum - te'mi/ te'mi/ tum - o'nemi/ o'nem/ onum 11.5 Deklinacija posvojno-povratne zamenke svoj/a/o

Jednina

Nominativ: svoj/a/e Genitiv: sv(oj)ega/ sv(oj)e/ sv(oj)ega Dativ: sv(oj)emu/ sv(oj)e/ sv(oj)emu Akuzativ: sv(oj)ega/ sv(oj)u/ sv(oj)ega Vokativ: 0 Lokativ: sv(oj)emu/ sv(oj)e/ sv(oj)emu Instrumental: sv(oj)em/ sv(o'j)um/ sv(o'j)em

Punina

Nominativ: svoji/e/a Genitiv: sv(o'j)eh/ sv(o'j)eh/ sv(oj)e Dativ: svo'ji/ svo'ji/ sv(oj)e Akuzativ: sv(oj)e/ sv(oj)e/ sv(oj)u

26

Vokativ: 0 Lokativ: svo'ji/ svo'ji/ sv(oj)e Instrumental: svo'ji/ svo'ji/ sv(o'j)um 11.6 Deklinacija vupitneh i relativneh zamenki koteri, koji, kaj

Jednina

Nominativ: kote’ri/a/o -koji/a/e - kaj Genitiv: ko(te’ro)ga/ kote’re - koje(g)/ koje/ koje(‘ga) - 0 Dativ: ko(te’ro)mu/ kote’re/ koteromu - ko(je)mu/ koje/ ko(’je)mu - 0 Akuzativ: ko(te’ro)ga/ kote’ru/ kote’ro - ko(je)ga/ koju/ ko(’je)ga - kaj Vokativ: 0 Lokativ: ko(te’ro)mu/ kotere/ koteromu - ko(je)mu/ koje/ ko(je)mu - 0 Instrumental: kote’rem/ kote’rum/ kote’rem - kojem/ ko’jum/ kojem - 0

Punina Nominativ: koteri/e/a -koji/e/a - kaj Genitiv: kotereh/ kotereh - kojeh/ kojeh/ koje - 0 Dativ: koterem/ koterem/ koteroj - k(oj)em/ k(o)jm/ k(oj)e - 0 Akuzativ: k(oter)e/ k(oter)e/ k(oter)e - k(oj)e/ k(oj)e/ koje(ga) - kaj Vokativ: 0 Lokativ: k(ote'r)em/ k(ote'r)em/ k(ote'r)e - k(oj)em/ k(oj)em/ k(oj)i - 0 Instrumental: k(oter)em/ k(oteru)m/ k(oter)um - k(oj)em/ k(oj)em/ k(oj)um - 0 11.7 Deklinacija vupitne i posvojno-relativne zamenke �iji

Jednina Punina Nominativ: �iji/ �ija/ �ije �iji/ �ije/ �ija Genitiv: �i’jega/ �ije/ �ijega �ijeh/ �ijeh/ �ije Dativ: �i’jemu/ �ije/ �ijemu �iji/ �iji/ �ije Akuzativ: �i’jega/ �ije/ �ijega �ijeh/ �ijeh/ �ije Vokativ: 0 0 Lokativ: �i’jemu/ �ije/ �ijemu �ij(em)i/ �ij(emi)/ �ije Instrumental: �i’jem/ �ijum/ �ijem �ij(em)i/ �ij(em)i/ �ijum 11.8 Deklinacija neodre�eneh zamenki Nominativ: ne’gdo - nekaj - neko’teri/a/o - ne�iji/a/e Genitiv: ne’kog(a) - ne�eg(a) – nekote’rog(a)/ nekotere/ nekoterog(a) - ne�ijeg(a)/ ne�ije/ ne�ijeg(a) Dativ: neko’mu/ neke/ nekomu - ne�emu – nekate’romu/ nekatere/ nekateromu – ne�i’jem(u)/ ne�ije/ ne�ijem(u) Akuzativ: nekoga/ nekoju/ nekoga - nekaj - nekoterog(a)/ nekotere/ nekoterog(a) - ne�ijega/ ne�iju/ ne�ijega Vokativ: 0 Lokativ: nekomu/ neke/ nekomu - ne�emu - nekateromu/ nekatere/ nekateromu - ne�ijem/ na�ije/ ne�ijem Instrumental: ne’kem/ nekum/ nekem - ne�em – nekate’rem/ nekaterum/ nekaterem - ne�ijem/ ne�i’jum/ ne�ijem

27

11.9 Deklinacija vupitneh zamenki gdo i kaj Nominativ: gdo - kaj Genitiv: koga - �esa Dativ: komu - �emu Akuzativ: koga - �esa Vokativ: 0 Lokativ: komu - �emu Instrumental: kem - �em 11.10 Deklinacija pridevka ves Jednina Punina Nominativ: ves - vsa -vso vsi - vse - vsi Genitiv: vsega - vse - vsega vseh - vseh - vseh Dativ: vsemu - vse - vsemu vsem(i) - vsem(i) - vsem(i) Akuzativ: vsega - vsu - vsega vse - vse - vsa Vokativ: 0 0 Lokativ: vsem - vsom - vsem vsem(i) - vsem(i) - vsem(i) Instrumental: vsem - vsum - vsem vsem(i) - vsem(i) - vsem(i)

12. Broji 12.1 Glavni broji je(de)n, dva, tri �etiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, jedanajst, dvanajst, trinajst, �etrnajst, petnajst, šesnajst, sedemnajst, osemnajst, desetnajst, dvadeset, dvadesetjeden, trideset, tridesetpet, �eterdeset, �eterdesettri, pedeset, pedesetdva, šezdeset, šezdesetjeden, sedemdeset, sedemdesetsedem, osemdeset, osemdesetdevet, devetdeset, devetdesetšest, sto, stodvadesettri, dvesto, dvestopedesetdevt, tristoosedmdesetjeeden, �etiristo�eterdesetsedem, osemstotrisedetjeden, jezero/tisu�a, desetjezer/desettisu�a, stojezer/stotisu�a, milijun, milijarda, bilijarda Glavni broji pišeju se zkupa. 12.2 Redni broji pervi/a/o, drugi/a/o, tre�i/a/o, �eterti/a/o, peti/a/o, jedanajsti/a/o, dvadeseti/a/o, stopedesetosmi/a/o, jezereti/a/o, milijunti/a/o, milijarditi/a/o, bilijarditi/a/o Redni broji pišeju se zkupa. 12.3 Brojevne imenke Brojevne imenke su: dvo'jica/ dve/ dvoje, tro'jica/ tre/ troje, �etvo'rica/ �e'tiri/ �et'vero, peto'rica/ pet/ pe'tero... Brojevne imenke mužkoga roda teoretski se moreju rabiti do broja 99, nu prakti�ki se rabiju do 10. Za mužki rod one se tvoriju od broja i dodavka -orica (pet - pet-orica, deset - deset-orica, trideset - trideset-orica). Vunzetek su brojevne imenke od brojov: 2 (dva - dvojica), 3 (tri - trojica), 4 (�etiri - �etvorica). V brojevni imenikam na 7 i 8 dohaja do zginu�a srednjoga -e (sedem - sedmorica, osem - osmorica). Rabiju se �e su vsi �lani zkupine mužkoga roda (dvojica pajdašov = dva pajdaši, �etvorica foringašov = �etiri foringaši, osmorica dijakov = osem dijaki). Za ženski rod brojevne imenke su jednake glavnomu broju (Došlo ih je deset. - Bilo ih je �etiri.) Vunzetek je broj 2: dve (Je li su ti dve dosta?). Rabiju se �e su vsi �lani zkupine ženskoga roda. Brojevne imenke srednjoga roda imaju sufiks -ero (�etvero, petero, devetero) il -oje (dvoje, troje). Rabiju se �e �lani zkupine nesu istoga roda.

28

12.4 Deklinacija brojevneh imenki Nominativ: dvo'jica - dve - dvo'je Genitiv: dvo'jice - dveh - dvo'jeh Dativ: dvo'jice - dvem - dvo'jem/ dvem Akuzativ: dvojicu - dve - dvoje Vokativ: dvojica - dve - dvoje Lokativ: dvojice - dve - dvojem/ dvem Instrumental: dvojicom - dvem - dvojem/ dvem 12.5 Deklinacija broja dva, tri i �etiri Nominativ: dva - dve - dva; tri; �e’tiri Genitiv: dveh - dveh - dveh; treh; �et(vo)’reh Dativ: dvem - dvem(i) - dvem; trem; �et(vo)rem Akuzativ: dva - dve - dva; tri; �etiri Vokativ: dva - dve - dva; tri; �etiri Lokativ: dvem - dvem(i) - dvem; trem - trem(i) - trem; �etvorem - �etvorem(i) - �etvorem Instrumental: dvem - dvem(i) - dvem; trem - trem(i) - trem; �etvorem - �etvorem(i) - �etvorem 12.6 Deklinacija broja i imenke Nominativ: dva kur’viši; tri knjige Genitiv: dveh kur’višov; treh knjig Dativ: dvem kurvišom/ trem knjigam Akuzativ: dva kurviša; tri knjige Vokativ: dva kurviši; tri knjige Lokativ: dvem kurvišom/ trem(i) knjigam Instrumental: dvem kurvišom; trem(i) knjigam Imenke mužkoga roda gda dohajaju pozadi glavnoga broja kaj je vekši od jeden v Nominativu punine se rabiju (vsaka re� za sebe). Imenke ženskoga roda gda dohajaju pozadi glavnoga broja, deklineraju se ponavadno (dve hiže, dveh hiž, dvem hižam, dve hiže...).

13. Priložki Priložki su nezmenljiva fela re�i kotera ponajve� odre�uje glagol: - tam sedeti, Došli su š�era., Mi sme hudo zamudili.). Takaj modificeraju pridevke: jako dobri plan, dost �erni �unti, gli prava istina. Vun'zetek su na�inski priložki, koteri se kompareraju kot pridevki srednjoga roda: Nej berzo govoriti.- Ona je govorila beržejše tijam od svoje matere. - Jura je najberžejše zpil kupicu. 13.1 Mestni priložki Gde: ovde, (to)tu, onde, ne’gde, ni’gde, gde’gde, i’gde, kaj’gde, vsugde, gore, dol(j)e, zpredi, po’zadi, nutra, vune, zgora, blizu; Kam: sim, tam, onam, ni’kam, ne’kam, i’kam, na’pred, na’zaj, vun; Kud: ovud, tud, onud, nikud, nekud, vsikud, kojkud; Odkud: odovud, odonud, od'tud, niod'kud, odne'kud, odpo'vsud, od'zgor, odz’dol, odz’predi, odoz’traga, odne'kud, z'dalka, z'bliza; Dod'kud: doo'vud, doo'nud, do'tud; Do'gde: do'sim, do'tam, doo'nam 13.2 Vremenit(n)i priložki

Gda: ve(zda), zdaj, te’da, unda, ni’gda, vsi’gda, gdeno, ne’gda, na’vek, zmir, uvek, denes, zutra, prek’zutra, š�era, prek’š�era, mam, lek’mestu, lani, preklani, sino�, preksino�, gusto (=�esto, rudo=gusto), redko, rano, kesno, predi, malopredi, vre, stopram, skoro, kmalu, zagoda, napokoncu; Od'gda: od've(zda), od'zdaj, od'unda, od'teda, od'skora; Do'gda: dove(zda), doted(a), do'unda, do'skoro, dok'malu, do'zdaj, domalo'predi, do'kesno, do'rano.

29

13.3 Zro�ni pri’ložki Zakaj: zato 13.4 Priložki nakane Zverh �esa: zato, zahman, zabadav 13.5 Na�inski priložki Kak: ovak, tak, onak, nikak, nekak, ikak, vsikak, kojkak, naglavce, naglas, zneufce, odjenput, odjenkrat, komaj, naopak, naglavce, stoje�ki, sede�ki, leže�ki, napreskokce, po�komno. Vekšina na�inskeh priložkov dohaja od pridevkov i jednaka je srednjomu rodu pridevkov: nežen - nežno, berz - berzo, drag - drago, ošter -oštro. Takovi priložki se kompariraju isto kak i pridevki srednjoga roda. 13.6 Kulikotni priložki Kuliko: o’volko, tolko, o’nolko, ne’kulko, nikulko, malo, premalo, menje, ve�, pre’ve�, dost, podost, preve�, (i)š�e, zevsem, �ist, puno, prepuno, š�ipu, Kulkokrat: jen’krat, dva’krat, tri’krat... Broj i dodavek -krat pišeju se zkupa.

14. Partikule/ Polupriložki Partikule, iliti polupriložki, su jako razlu�ne re�i. Negda su zaprav pravi na�inski priložki i moreju se komparerati (verjetno - verjetnejše – najverjet’nejše, naravno - naravnejše - najnaravnejše), nekoteri moreju sami stajati (zbilja, vendar, lestor), do�im ga je i takoveh koteri sami za sebe ni� ne znamenujeju (li, je). Partikule moreju zkazuvati: Povedavanje: je, da, kajda, zbilja, stanovito, vsikak, naravno, zaistinu, Odrekuvanje: ne, nikak Pitanje: je, li Naglašuvanje: bar(em), gli, tijam, takaj, takajše, ravno, stopram Nesegurnost: morti, valjda, verjetno, verek, morebit Dvojenje: tobož Zprotivnost: medtemtoga, pak, nupak, alpak Vunzetje: le(stor), jedino, samo Domišljuvanje: anda, unda Dopuš�anje: vendar, nupak

15. Predlogi Predlogi su nezmenljiva fela re�i kotere odnošaje znamenujeju. Nigda sami nemreju sta’jati, neg se il z imenkum (ponajve�) il ze zamenkum il imenom združujeju. 15.1 Predlogi z Genitivom pre, blizu, do, zduž, zpod, zpred, z, pozadi, zmed, nad, zvun (=izvan i osim), kod, kraj, mesto, niže, od, oko, poleg (pazi: polak je Zro�ni Predlog - polak velke muke /zakaj/, al poleg potoka /gde/), potlam, prek, predi, zproti, zverhu, z(e), (po)sred, v, mesto, zduž, vun, ob, za, polak

30

15.2 Predlogi z Dativom k, nazprot, zproti, vuzproti 15.3 Predlogi z Akuzativom �ez, med, mimo, na, niz, o, po, pod, (z)pred, v, za 15.4 Predlogi z Lokativom na, o, po, (z)pram, pri, v 15.5 Predlogi z Instrumentalom med, (z)pod, pred, z(e), za 15.6 Predlog - Priložek Neki predlogi moreju se kak riložki rabiti. Predlog Priložek Došli sme potlam vas. Dojdi potlam. (gda?) Živim blizu Zaboka. Gde si? - Blizu. Zbudili sme se pre(di) jutra. Bu dobil pre il posle. (gda?) Okoli hiže je velko dvoriš�e. Gde si bila? - Okoli! Pozadi parka je reka. Nej stati pozadi. (gde?)

16. Vez’niki 16.1 Pravi vezniki Pravi vezniki lestor službu veznika imaju. Oni su: i, ter, pa, ni, niti, a, al, neg, il, da, do�im, kajti, jer, �e, ak, �eprem, pokehdobe, akoprem 16.2 Nepravi vezniki Nepravi vezniki moreju i službu priloga imeti. Nepravi vezniki su: vre, le(stor), gda, kak, potlam 16.3 Složeni vezniki Složeni vezniki sastojiju se od dve re�i: To su: zato kaj, mesto da, zvun �e, lestor da, lestor kaj, stopram kaj, stopram da, �e i, �eprem i, vre i, kak da, kakti da, kot da

17. Zaviki(e) Zaviki su nezmenljiva fela re�i kotere na onomatopejski na�in �utke, lagodu, dozov il zvuke z narave zkazuju. Zaviki koteri �utke zkazuju su: jaj (bol), aha (potver�uvanje), oh (lagoda, zapopadanost), eh (nervoza, nezterpljenje), uh (nelagoda, odteršenje), aja (tuga, nezadovoljstvo), o (lagodna zapopadanost), oho (jako lagodna zapopadanost), ohoho (jako lagodna zapopadanost), ufuf (tobožnja nelagoda i odteršenje), bljak (odurjenost), brrr ("zima mi je", "fala Bogu da je prešlo") , juj ("strah me je", "boli"), ojda (neveselo tanodenje ), bome (slaganje, "naravno", za potenceranje onega kaj sledi), jeje ("da, da"), na ("evo"), aja (tuga), jeh (zadovoljstvo), ada ("no, no"), nut ("eto", "dakle"), hem ("hm"), ferk (gda nekaj naglo odleti, zgine), dar ("der", zavik podžiganja), ahjaj (bol).

Zaviki za dozivanje i podžiganje živine su: iš (za tiranje mladine), mic (za dozivanje ma�ke), šic (za tiranje ma�ke), (h)umi (konju da zdigne nogu), cece (dozivanje mladine), bista ("pojdi", "hodi") etc.

31

Onomatopejski zaviki: hop/ hopsa/ hopsasa (zavik pri �ipanju), žvenk (onomatopeja gibljaja kose), žvajz (onomatopeja vudarca), bris (onomatopeja nagloga gibljaja), suk (onomatopeja zleta, treska), bum (onomatopeja persnutja, streljaja).

18. Zmekljivo e Pri re�i na ec, ek i na er negda se e gubi. Dela se o jako eluzivne pokaze i rekel bi da ga je tri naredil kotera v vsa zgoda ravnaju da se e ne zgublja: 1. �e je dokon�no -ec/ek/er naglašeno, 2. �e je ec/ek deminutivni morfem ter 3. �e tem sufiksom predhode dva il ve� zkupglasnikov (š�, rš, dr, ks, jš, nd etc.). 18.1 Re�i na ec a) �e se dela o deminutivu: obla�ec, breš�ec, mrav�ec29, kuk�ec, fala�ec v Genitivu jednine e

ostaje, anda: obla�eca, breš�eca, mrav�eca, kuk�eca, fala�eca. b) �e se dela o imenu mest: Stažnjevec, Ma�kovec, Strahoninec, Poljanec, Kuršanec, Klanjec,

Mož�enec, Ivanec, �akovec, e se v Genitivu jednine zgublja. Anda: Stažnjevca, Ma�kovca, Strahoninca, Poljanca, Kuršanca, Klanjca, Mož�enca, Ivanca, �akovca.

c) �e se dela o stanovniki ves i varaši , e se zgublja. Zagrebec, Varaždinec, Krapin�anec, Sanoborec, Zabo�anec, Koprivni�anec, Beli�anec, Vidov�anec, Radobojec postajeju: Zagrebca, Varaždinca, Krapin�anca, Sanoborca, Zabo�anca, Koprivni�anca, Beli�anca, Vidov�anca, Radobojca.

d) �e se dela o doimenki, e se povekšinski zgublja, osebujno �e je pri koncu doimenka kombinacija samoglasnik + zkupglasnik + ec: Štajerec, Hranjec, Makovec, Štefanec, Štimec, Vodopivec, Sirovec, Smoljanec postajeju, Štajerca, Štimca, Hranjca, Makovca, Štefanca, Štimca, Vodopivca, Sirovca, Smoljanca.

e) Razlu�no od navadneh imenic: 'borec, 'glavec, 'mlatec, 'klinec, 'kukec, 'vrabec, 'sudec, 'lipec, 'pevec etc., koteri imaju Genitiv Jednine: 'borca, 'glavca, 'mlatca, 'kukca, 'vrabca, 'sudca, 'lipca, 'pevca, doimenki: 'Borec, 'Glaveca, 'Mlatec, 'Klinec, 'Kukec, 'Vrabec, 'Sudec, 'Lipec, 'Pevec imaju Genitiv jednine: Bo'reca, Gla'veca, Mla'teca, Kli'neca, Vra'beca, Ku'keca, Su'deca, Li'peca, Pe'veca.

f) �e se dela o doimenki koteri pri koncu imaju kombinaciju samoglasnik + zkupglasnik + zkupglasnik + ec, e se ne zgublja. 'Kranj�ec, 'Mar�ec, 'Dr�ec, 'Koš�ec, 'Štef�ec, 'Štiglec, 'Tkal�ec, 'Tropšec, 'Škrbec, 'Škrlec tak v Genitivu Jednine postajeju Kranj'�eca30, Mar'�eca, Dr'�eca, Koš'�eca, Štef'�eca, Šti'gleca, Tkal'�eca, Trop'šeca, Škr'beca, Škr'leca. Naravno, drugi razlog je kaj ti doimenki v Genitivu jednine dobivljeju naglasek na druge slovke: 'Kranj�ec postaje Kranj'�eca, 'Tkal�ec postaje Tkal'�eca31 itd.

g) Pazi: ku'pec (kupac) ku'peca, al zato 'zkupcec (škrtac) 'zkupca. Isto tak pe'rec - pe'reca. h) �eprem ima kombinaciju samoglasnik + zkupglasnik + ec i naglasek na perve slovke, re�

'Mesec32 v Genitivu jednine glasi Me'seca33. Nu, zato je 'otec - 'otca. i) V dvoslovkasti navadni imenicam z naglaskom na pervomu slogu ('prasec, 'kotec, 'potec /onaj

koji se jako znoji/, �utec, 'telec, 'pel(j)ec, 'velec, 'stolec, 'zdenec, 'pešec, 'kolec, 'bodec, 'zdolec, 'palec, 'žalec, 'pilec, 'mulec, 'kepec, '�revec, zkrajec, 'klepec, 'znanec, 'devec, 'st(e)rmec, 'tanec Genitiv je: 'prasca, 'kotca, 'potca, �utca, 'telca, 'pel(j)ca,'velca, 'stolca,

29 Pazi: mravec ne deminutiv ter je zato njegov Genitiv mravca. Mertvec takaj neje deminutiv, al mu je Genitiv mer'tveca polak zkup�anosti tri zkupglasnika (rtv), a i polak naglaska. 30 Bilo bi skoro nezgovorljivo i prav kakofoni�no: 'Kranj�ca, 'Mar�ca, 'Dr�ca itd. 31 Ovde je za re�i da Kajkavsko doime Mi'kac ima Genitiv Mi'kaca, do�im 'Mikac, Štokavski, ima 'Mikca. 32 Ov naš mesec je Mesec, do�im je mesec il fela nebeskoga tela il dvanajsteni del leta. 33 Na'glasek, na'glasek, na'glasek!

32

'zdenca, 'pešca, 'kolca, 'bodca34, 'zdolca, 'palca 'žalca, 'pilca, 'mulca, 'kepca, '�revca, 'zkrajca, 'klepca, 'znanca, 'devca, 'st(e)rmca (poluvun'jetek polak r), 'tanca. Vunzetek je 'tetec (Genitiv 'teteca) kajti bi moglo dojti do zmešarije zmed 'tetca, kaj se �teje teca, i teca (ženski rod). To isto važi i za imenicu 'zetec (Genitiv ze'teca) zato da se ne zmeša z (dijalektalnem) Genitivom 'zeca.

18.2 Re�i na ek a) �e se dela o deminutivu: pesek, cujzek, konjek, tel�ek, sinek, tatek, stri�ek, oslek, pimpek v

Genitivu jednine e, naravno, ostaje, anda: peseka35, cujzeka, konjeka, tel�eka, sineka, tateka, stri�eka, osleka, pimpeka. To isto važi i za "ženske" deminutive na ek: 'Barek, 'Marek, 'Dorek, 'Janek, 'pucek, koteri v Genitivu jednine glasiju: 'Bareka, 'Mareka, 'Doreka, 'Janeka, 'puceka.

b) �e se dela o doimenki, ek se ne zgublja. Anda, Šaf'ranek, Salo'pek, 'Kruhek, 'Truš�ek, 'Šincek, 'Slamek, Vi'da�ek, Hr'garek, Sam'bolek ostaje v Genitivu jednine: Šaf'raneka, Salo'peka, Kru'heka, Truš'�eka, Šin'ceka, Sla'meka, Vi'da�eka, Hr'gareka, Sam'boleka36.

c) �e se dela o dvoslovkastem doimeni kotera imaju istu obliku kak i navadne imenice:, 'Ma�ek - 'ma�ek, 'Furek - 'furek, 'Jarek - 'jarek, 'Bitek - 'bitek, 'Žitek - 'žitek, il su im podobne kak: 'Kelek, 'Ferek, 'Derek etc., njihovi genitivi ne zgubljaju e. Anda: Ma'�eka (al zato 'ma�ka) Fu'reka (al zato 'furka), Ja'reka, Bi'teka ('bitka), Ži'teka ('žitka), Ke'leka, Fe'reka, De'reka itd.

d) V pridevki kak je dalek, mehkek, žmehkek, vuhek, tenek, e se, kak i pri pridevki na er, jedino javlja v Genitivu i Dativu punine (dal'keh/ dal'kem, meh'keh/ meh'kem, žmeh'keh/ žmeh'kem, vuh'keh/ vuh'kem, ten'keh/ ten'kem), se razme, polak naglaska.

e) V navadnem imenicam kak su: 'ma�ek, 'jarek, 'furek, 'fanjek,'t(e)rdek, '(i)zrodek z naglaskom na perve slovke, Genitiv jednine je 'ma�ka, 'jarka, 'furka, 'fanjka, 't(e)rdka (poluvun'jetek polak r), '(i)zrodka. Vun'zetek su imenice '�lovek, 'berek kotereh Genitiv je �lo'veka, be'reka, naravno, polak naglaska.

f) Lažni deminutivi kak su 'ficlek (nema ficl), 'oteš�ek ( ne ga oteš�), 'gizdek (ne ga gizda�/ gizdak, al je giz'davec, nu njegov deminutiv je giz'dav�ec), 'bombek (ne ga bomb/ bom'ba�), 'kli�ek (peteljka), 'klin�ek (cvet), 'jambrek (�ešer) imaju Genitiv jednine kak i pravi deminutivi, anda, 'ficleka, o'teš�eka37, 'gizdeka, 'bombeka, 'kli�eka, 'klin�eka, 'jambreka.

g) V navadnem troslovkastem imenicam kak su: 'vugorek, ke'penjek, fa'fuljek, je'dinek, do'veržek, med'metek, (i)z'varek, iz'nesek Genitiv jednine je: 'vugorka, ke'penjka, fa'fuljka, je'dinka, do'veržka, med'metka, (i)z'varka, iz'neska.

18.3 Re�i na er

a) Dvoslovkaste re�i luckoga izhoda kaj imaju naglasek na perve slovke kak 'meter, 'liter, 'mešter, 'oder, 'koper, 'šo(u)der, puter, loter (preljubnik, kurviš), zgubljaju e ter postaneju metra, litra, meštra, odra, kopra, šo(u)dra, putra,. Polak kakofonije vunzetek su re�i kak 'maler, 'gangster, 'cener, 'puder, 'bajer38, 'frajer, 'štimer, 'šlajer, 'biber, 'cimer, 'štimer, 'feler (Genitiv 'malera, 'gangstera, 'cenera, 'pudera39, 'bajera, 'frajera, 'šlajera, 'bibera, 'cimera, 'štimera, 'felera. Se razme, polak naglaska bar'ber, ta'njer i har'cer postajeju bar'bera, ta'njera i har'cera.

b) Troslovkaste imenice luckoga izhoda kaj imaju naglasek na druge il tre�e slovke kak mi'nister, re'gister, kava'ler, dizaj'ner, kada'ver zaderžavljeju zmekljivo e. Anda, kava'lera, dizaj'nera, kada'vera.

34 Ovde se jako dobro vidi boljšica korenskoga pravopisa: Mirko jê bocu. i Treba stati na kraj bodcu /�tej bocu/ (probadanju = vrsta boli). 35 Al zato pesek (pijesak) - peska. 36 Ovde je za re�i da Kajkavska dvoslogovna doimena na ak (Hu'njak, No'vak, Huz'jak, Gla'vak, Be'njak, �u'rak etc.) imaju Genitiv Hu'njaka, No'vaka, Huz'jaka, Gla'vaka, Be'njaka, �u'raka. 37 Polak kakofonske kombinacije š�k 'oteš�ka neje dobro. 38 Mislim da se more re�i da se v kombinacije ajer e nigda ne zgublja. 39 Ovo i polak tega da se ne meša z putrom.

33

c) Imenice luckoga izhoda kak ho'ler, ke'ber, špa'ler, kvar'ter, bar'ber, gu'l(j)er (okovratnik), li'ker polak naglaska na drugomu slogu v Genitivu jednine zaderžavljeju e. Anda, ho'lera, ke'bera, špa'lera, kvar'tera, bar'bera, gu'l(j)era, li'kera.

d) Doma�e imenice kak 'veper, 'veter, 'sveder, 'sveker zguvljaju e i postajeju 'vepra, 'vetra, 'svedra, svekra. Nu, zato imenice 'dever, 'sever, 've�er i 'ceker imaju genitiv 'devera, 'severa, ve'�eri (ženski rod) ter 'cekera.

e) Pridevki na er kak dober, veder, muder, hiter, bister, moker vu vsemi padci zgubljaju e ter postajeju dob'roga, ved'roga, mud'roga, hit'roga, bist'roga, mokroga. E se pofaltno javlja v Genitivu i Dativu punine (dobreh/ dobrem, vedreh/vedrem, mudreh/ mudrem etc).

f) Strajnska imena kak 'Tiber (reka) i 'Luter, 'Gulliver, 'Keller (doimena) zederžavljeju e v Genitivu, anda, 'Tibera, 'Lutera, 'Gullivera, 'Kellera.

19. Glagoli luckoga korena Razlu�no od Štokavskoga, koteri v glagoli luckoga korena ima do�etek irati (emancipirati, revolucionirati, humanizirati, relingvizirati, nacionalizirati, optimizirati, filozofirati, barokizirati, detaljizirati, moralizirati, psihologizirati, poetizirati, ekranizirati, germanizirati, kajkavizirati, kroatizerati etc.) v Kajkavskomu je do�etek erati. Anda, Kajkavski je: emanciperati, revolucionerati, humanizerati, relingvizerati, nacionalizerati, optimizerati, filozoferati, barokizerati, detaljizerati, moralizerati, psihologizerati, poetizerati, ekranizerati, germanizerati, kajkavizerati, kroatizerati etc. Naglasek je na ze slovke, anda, kajkavi'zerati.

20. Kratka punina

V Kajkavskomu jeziku imenice mužkoga roda jedino kratku puninu imaju. Anda, punina od dug, god, k(e)rt, bog, konj, most, vuk, tast, bik, duh, slon, hrast, kabel, je dugi40, godi, k(e)rti, bogi, konji, mosti, vuki, tasti, biki, duhi, sloni, hrasti, kabli.

21. Sufiks ec mesto nin

Mesto sufiksa nin, z koterem se v Štokavskomu ponavadno oznamenuju stanovniki deržave (Indonežanin), kontinenta (Evropljanin), kraja (Istranin), varaši (Zagreb�anin), sela (Rakov�anin), v Kajkavskomu je na temu mestu najgustejše sufiks ec: Indone'žanec, Evro'pejec, Is'tran(ec), Za'grebec, Rakov'�anec. Iš�e nekaj peld: Gospi'�anec, Drni'šanec, Bro'�anec, Zelin'�anec, Spli'�an(ec), Njujor'�an(ec), Lon'donec, Pari'žanec (al zato Pa'rižan), Berlin'�anec (al zato Ber'lin�an), Rim'ljan(ec), Puljan(ec) etc. Puni obli�aj je bolši, "Kajkavskejši", anda, Koprivni'�anec je bolše neg Koprivni'�an. Pri navadnem imenicam Kajkavski obli�aj od: krš�anin, gra�anin, br�anin, mještanin, pu�anin, tiranin je: kerš�e'nik, vara'šanec, brež'njak, meš'�anec, domo'rodec, tiran. 40 V Kajkavskomu nema ni sibilarizacije (junak - junaki) ni palatalizacije (sneha - snehi).

34

22. Zmekljivo l Razlu�no od Štokavskoga, v Kajkavskomu ne ga "zmekljivoga l". Anda, molilec-molilca-molilci-molilcov, nosilec-nosilca-nosilci-nosilcov, tužilec-tužilca-tužilci-tužilcov, vodilec-vodilca-vodilci-vodilcov etc. Bolše je rabiti sufiks itelj neg ilec, anda, bolše je grabitelj neg grabilec, peljatelj neg peljalec.

23. Jotovanje

Jotovanje je združevanje nepalatalneh zkupglasnikov i glasa j v novi, palatalni zkupglasnik, ponajve� pri glagoli. Pelde:

1. d+j=� (lestor pri glagoli): roditi-ro�en, voditi-vo�en, glodati-glo�em, zaluditi-zalu�en (al zato lud-ludejši-najludejši). Nu, polak naglaska glad-glad'jum, ne *'gla�um.

2. g+j=ž (glagoli i pridevki): lagati-lažem, vagati-važem, blag-blažejši (al i blagši), drag-dra'žejši (al i dragši),

3. h+j=š (lestor glagoli): jahati-jašem, mahati-mašem. 4. k+j=� (lestor glagoli): skakati-ska�em, namakati-nama�em. 5. s+j=š (glagoli i pridevki): pisati-pišem, visok-višejši (nu, vuhek-vuhkejši, mehkek-

mehkejši il mekši, ne *vuhši, *mehši), risati-rišem. 6. t+j=� (glagoli): platiti-pla�en, mlatiti-mla�en, napatiti se-napa�en. Medtemtoga, polak

naglaska (!) smert-smert'jum, ne *'smer�um, ra'dost-radost'jum. 7. z+j=ž (glagoli): mazati-mažem, voziti-vožen, paziti-pažen. Medtemtoga, berz-berzejši,

ne *berži (dijalektizem).

35

C. SINTAKSA

24. Re�enica 24.1 Jenovitna41 re�enica a) Jenovitna nezvekšana re�enica ima lestor Subjekt i Predikat: (Ja sem dijak. - Vsi spiju. - Mi ne

munikujeme. - Je li bute došli?) b) Jenovitna zvekšana re�enica Jenovitna zvekšana re�enica ima Subjekt, Predikat ter proširke (=Objekt i priložna znamenja. Priložne znameni su: a) cajta (odgovarjaju na pitanja: gda, kak dugo, od gda, do gda), b) mesta (odgovarjaju na pitanja: gde, kam, kud, od kam, do kam, od kud, do kud) , c) na�ina (odgovarjaju

na pitanj: kak), d) zroka (odgovarjaju na pitanje: zakaj), e) posledka (odgovarja na pitanje: z

kakvem posledkom), f) pogoda (odgovarja na pitanje: pod kakovem pogodom), g) dopuš�enja (odgovarja na pitanje: zproti �esa), h) nakane (odgovarja na pitanje: zverh(u) �esa), i) kuliko�e (odgovarja na pitanje: kulko) ter j) družtva (odgovarja na pitanje: z kem). 24.1b1 Jenovitne re�enice z cajtni proširki a) Delali sme celi teden. b) Nesre�a se pripetila š�era ob sedem vur vjutro. c) Do vuletja vse bu zbavljeno. d) Mam dojdem. e) Manguju�i su vre tri vure. f) Vre sem ju negde videl. 24.1b2 Jenovitne re�enice z mestni proširki (mestni znameni) a) Na dvoriš�u sme. b) V cele naše škole nema tata. c) Odišli su na morje. d) Doklatil se je z Bednje. e) Moje je od jabuke pa do �rešnje. 24.1b3 Jenovitne re�enice z na�inski proširki (na�inski znameni) a) Borili su se kot oroslani. b) Komaj sem došla. c) Zabava je tekla vedro i veselo. d) Tak dreseljno sem se �util. e) Pomogel je kot dobri �lovek. (Pazi: Pomogel je kot dobri �lovek. znamenuje da je tekrat pomogel onak kak dobri �lovek pomaže, na na�in dobroga �loveka. Medtemtoga, Pomogel je kak dobri �lovek. il š�e bolše, da bi jasnejše bilo, Kak dobri �lovek, pomogel je. zaprav znamenuje Pokehdobe je bil dobri �lovek, pomogel je. 24.1b4 Jenovitne re�enice z zro�ni proširki a) Preštimavljeju ju polak njejne dobrote. b) Vmerl je od jada. c) Od veselja sme zapopevali. d) Polak tulke nevolje pol ih je zbetežalo.

41 V obzetju su š�e bili termini navadna ter prosta. Mesto jenovitna morti je bolše jenovna.

36

24.1b5 Jenovitne re�enice z proširki posledka a) Zdravo se smejati do suz.

b) Zgrizli su se do kervi.

24.1b6 Jenovitne re�enice z proširki pogoda a) Popustili su pod zagrozum smerti. b) Prez tve privole nejdeme dal(j)e. 24.1b7 Jenovitne re�enice z proširki dopuš�enja a) Zprotno tulkem kaštigam nadalšali su kak i predi.

b) Poleg (= zprotno) vse svoje lepote ostala je sama. c) Mesto nagrade lestor špote sem zaslužil. 24.1b8 Jenovitne re�enice z proširki nakane a) Zverh tebe sem to naredil.

b) Kaj ste na obed došli? c) Hodi mi po doktora. 24.1b9 Jenovitne re�enice z proširki kuliko�e a) Ni� nesu znali o nesre�e.

b) Dvakrat se ženil. c) Peljali su se 100 na vuru.

24.1b10 Jenovitne re�enice z proširki družtva: a) Doputuvali su z Petrovi�i. b) Hoda z Mirkom.

c) Ja sem z Marijum. 24.1b11 Jenovitne re�enice z proširki zmedila: a) Zmlatili su ga z sveržjum. b) Z lopatam sme zatukli steklu lesicu. c) Z dretum si je privezal hla�e. 24.2 Prezsubjektna re�enica Rani se. (Pazi: Ra'ni se i 'Rani se neje isto. Ra'ni se znamenuje da prihaja zorja, do�im 'Rani se znamenuje komandu/ preporu�enje nekomu da sam sebe ozledi.) - Dež�i. - V hiže diši po luku. - Naj se le tanca. - Ne bi se smelo o tomu pripovedati. - Toplo je i sparno. Vse ove re�enice nemaju Subjekt, ni� ne govore o nositelju/ zveršitelju radnje �eprem bi se on lehko dal rekonstruerati. (Naj se tanca. = Naj ljudi tancaju. - Dež�i. = Curi dež�. - Toplo je i sparno. = Zrak je topel i sparen.) Prezsubjektne re�enice se rabiju: (1.) zverhu kratko�e i elipti�nosti: (Sneži. - Kmi�i se.), (2.) zverhu neodre�enosti: (Naj se �komi. - Naj bu složno.), (3.) zverhu ztvaranja atmosfere i dramati�nosti (Teda se navadno z neceloviti re�enicam(i) kombinera.): (Dež�i. Merzlo je. Puše. Gdeno koteri auto. Gdeno kotera velka pahulka.) 24.3 Necelovita42 re�enica (krnja) �komina. - Pri�etek protuletja. - Kmalu zorja! - Ne! - Nigda! - Kam? - Za na smert! Vse ove re�enice su necelovite, nepotpune kajti im Predikat menjka. Kak i pri prezsubjektnem re�enicam, osebujno �e je kontekst poznat, lehko je rekonstruerati celotu re�enice (V/Lada

42 V obzetju su bili i pridevki nepotpuna ter malošna.

37

�komina. - �uti se pri�etek protuletja. - Kmalu je došla zorja! - Velim ne! - Nigda tak ne bu bilo! - Kam ideš? - �loveku/Meni je za vbiti se.) Necelovite re�enice se rabiju: (1.) zverhu kratko�e i elipti�nosti: (Lehka no�! - O, lepa, prelepa sloboda!), (2.) zverhu dramati�nosti i psihologizeranja: (Bol. Lestor bol i bol. Ni� drugo. Praski boli.) 24.4 Kombinerana43 re�enica (složena) Kombinerana re�enica je re�enica kotera je od ve� jenovitneh re�enic zestavljena. Je ga a) Slobodno kombineraneh re�enic (nezavisno složenih) i b) Vezano kombineraneh re�enic (zavisno složenih). Slobodne kombinerane re�enice su nastale slobodnem združivanjem dve jenovitne re�enice z pomo�jum veznikov. Vezano kombinerane re�enice su nastale dodavanjem re�enice kotera il zamenjuje subjekt, predikat il objekt, iliti kotera dopunjuje znamenje jene re�i v temeljne re�enice. (Subjektna: �uje se da bu benzin podragšal. = �uje se. + Bezin bu podragšal. - Diferencijalna: Je ga dnevov, al ne kak je ov. = Je ga dnevov. + Ne ga dnev kak je ov. - Korelativna: �ujem i vidim. = �ujem. + Vidim. - Predikatna: �as je da se ide. = �as je. + Treba iti. - Vremenitno vezana: Gda ga vidim, ponorim. = Vidim ga. + Teda ponorim.) 24.5 Slobodno kombinerana44 re�enica (nezav. složena) Slobodno kombonerana re�enica je zestavljena od dve il ve� jenovitneh re�enic kotere su po svoje zederžine/ zberice (Belostenec) ve� ili menj medsobno dopunjuju�e. Vsaka od njeh je slobodna temeljnica, zkra�eno slobodnica, do�im vu vezano kombinerane re�enice glavna re�enica je vezana temeljnica. Glede odnošaja kombineraneh re�enic je ga: Korelativno(eh) slobodno kombineraneh re�enic (sastavnih), Diferencijalno(eh) (rastavnih), Kontrastno(eh) (suprotnih), Ekscepcijsk(eh) (isklju�nih) ter Konkluzivneh re�enic (zaklju�nih). Del slobodno kombinerane re�enice koteri po�inje z veznikom, iliti vezni�ka slobodna temeljnica, navek je drugi del slobodno kombinerane re�enice, anda, ne ga inverzije. 24.5a Korelativno kombinerana re�enica (sastavna)

Korelativno kombinerana re�enica je zestavljena od dve il ve� jenovitneh re�enic kotere se zederžinski dopunjuju. One se povezuju z vezniki: i, pa, ter, ni, niti. Ne oddeljuju se z �erknjum. (Preštimavame ih i radi ih imame. - Idi i ve� se ne povra�aj. - Vreme je bilo lepo pa sme se poveselili odmoru. - Hodi v štacun pa kupi kruha. - Poder�ali su ter su stigli na vreme. - Oblekla se ter odišla. - �komi, ni makac! - Ne jede mi se ni ne pije. - Niti je delal niti je zaslužil. - Ne govori niti ne posluša.) 24.5b Diferencijalno kombinerana re�enica (rastavna) Diferencijalno kombinerana re�enica zestoji se od dve il ve� jenovitneh re�enic �ije se zederžine vu velke mere razlukuju, iliti gde su jena druge alternative. Jenovitne re�enice se z veznikom il(i) združuju i ne oddeljuju se z �erknjum. (Je�te il ne je�te. - Delaj il nikakovoga zaslužka ne pri�ekuj. - Jel' si �lovek il si zver? - Il budi il lenjuj.) „Diferencnicum“ bi se mogel il del zvati. 24.5c Kontrastno kombinerana re�enica (suprotna) Kontrastno kombinerana re�enica zestoji se od dve il ve� jenovitneh re�enic gde su njeve zederžine zprotivne. Povezuju se z vezniki: a, al, alpak, neg, nu, do�im, lestor, le. Veznika takaj ni ne mora biti. Re�enice se z �erknjum oddeljuju. (Ja o zvon�eku, ona o lon�eku. - Špotaj me, al me ne pšani. - Ona voli �ušpajze, do�im on meso rad ima. - Ne prodekuj, neg pomori. - Vsega je bilo, lestor pti�ega mleka ne. - To�no je tak, nu i Joža ima prav.) „Kontrastnicum“ bi se mogel zvati del kaj z vezniki po�inje (a, al, alpak, neg, nu, do�im, lestor, le).

43 V obzetju su takaj bili pridevki složena, zestavljena ter združena. 44 V obzetju je takaj bil termin podobno složena.

38

-24.5d Ekscepcijski kombinerana re�enica (isklju�na) Ekscepcijski kombinerana re�enica zestoji se od dve il ve� jenovitneh re�enic gde se one v jenomu elementu zederžine razlukuju. Vezniki lestor, le, stopram, jedino, jedino kaj ter zvun kaj ih povezuju. Obvezno se oddeljujeju z �erknjom. Re�enica kaj znamenuje znimku navek dohaja kak druga: Vsigde je mir, lestor se koji pes �uje. - Cela družba manguje, jedino �o� šturi i šturi. - �erna je kmica, jedino /kaj/ kresovalje svetliju. - Jako se radi imaju, le se gdeno posvadiju. - Ni� se ne doga�a, zvun kaj se Pep sam ze sebum svadi. „Ekscep'cijicum“ bi se mogel del kaj z vezniki po�inje (lestor, le, stopram, jedino, zvun kaj). 24.5e Konkluzivno kombinerana re�enica (zaklju�na) Konkluzivno kombinerana re�enica je takova kombinerana re�enica gde je druga slobodnica rezultat, zaklju�ek kaj z perve zhodi. Povezuju se z vezniki: ter, pa i zato, z prižkom anda, al takaj i prez veznika. Oddeljujeju se z �erknjum, zvun gda je veznik pa. Re�enica kaj znamenuje rezultat/posledek navek dohaja kak druga: Vi zapovedili, mi dobežali. - Škola je pri�ela ter/pa treba pri�eti vu�iti se. - Zani�kuju me, anda nemam nikakove šanse za napredek. - Dužna je i Bogu i vragu, zato se tak derži. „Konkluzivnicum“ bi se mogel del kaj z ter, pa, zato, anda po�inje. 24.6 Vezano kombinerana re�enica (zavisno složena) Vezano Kombinerana Re�enica zestavljena je od dve il ve� jenovitneh re�enic pri �emu se jena od njeh veže za pojedini del druge (bilo funkcionalni del, bilo jenu konkretnu re�), vun'jetno za celu drugu. Zestavljena je od temeljne re�enice, il temeljnice, i vezane re�enice, il vezanice. Temeljnica je temeljna, glavna re�enica kajti ju vezanica dopunjuje. �e se one rastaviju na zasebne re�enice, lestor temeljnica more zasebna re�enica postati. Deli se na: subjektnu, predikatnu, objektnu i atributivnu (vezanu kombineranu) re�enicu. 24.6a Subjektna re�enica Subjektna re�enica je ona vezano kombinerana re�enica gde vezana re�enica, vezanica, zamenjuje/ ima funkciju Subjekta. Subjektna re�enica se oddeljuje od ostanjka re�enice z �erknjum �e z njum vezano kombinerana re�enica po�inje, zvun �e je perva re� ostanjka je il se: Gdo puno govori, bitne ztvari ne zna. - Nema kaj nema. - Kaj bu, naj bu. - Gdo te zveli�uje, ho�e ti zlo. - Kaj su z njum naredili se ne zna. - Gdo �aka, do�aka. - Glavno /je/ da sme živi. - Videlo se da se tak dalše nemre. Subjektne re�enice zmir ve� il menj sentenciozno zvu�e, instruktivno, v gorši vporabam moralizatorski. V navadnomu govoru su redke. 24.6b Predikatna re�enica Predi'katna re�e'nica je o'na ve'zano kombi'nerana re�e'nica v kote're veza'nica dopu'njuje predi'kat. Na'vadno nje glagol biti pred'hodi. Kak i Sub'jektna do morali'zeranja sentenci'ozno 'more zvu'�ati. V konver'zacij se 'skoro da ne ra'bi: Ja sem koteri jesem. - Ti ve� nesi kakova si negda bila. - Dužina je ista kak i širina. - Bu kaj biti mora. 24.6c Objektna re�enica Objektna re�enica je ona vezana kombinerana re�enica v kotere Vezanica ima funkciju Objekta. Gusta je v navadnomu govoru: �ujem kak nekaj piš�e. - �utim da bi se nekaj moglo dogoditi. - Veli da zna i kaj ne zna. - Z ufanjem su gledeli kaj se doga�a. - Pitala je kulko košta. - Rekla je da nje je mater vmerla. Objektne re�enice se rabiju pozadi glagolov percepcije (�uti, videti, �uteti, lukati, poslušati), glagolov komunikacije (re�i, povedati, govoriti, pripovedati, veliti, obe�ati) ter emocijskeh i kosideracijskeh glagolov (voleti, dopadati se, zmiliti se, misliti, znati, veruvati, pozabiti, ufati se). Zmed temeljnice i vezanive veznik da dohaja.

39

24.6d Atributna re�enica Atributna re�enica je ona vezanica kotera ima zpram nekoje (najgustejše) imenice (more ime, doime il broj) funkciju atributa. Je ga dve fele atributneh re�enic: odnošajne/ relativne re�enice i vezana pitanja. 24.6d1 Odnošajna (relativna) re�enica Odnošajna/ relativna re�enica je ona kotera po�inje z odnošajnem zamenicam: koteri, koji, kaj, �iji, kakov. Je ga tri fel odnošajneh re�enic: defineraju�eh re�enic, komplementeraju�eh (il dopunjuju�eh) re�enic i koordinativneh re�enic. 24.6d2 Defineraju�e odnošajna re�enica Defineraju�a re�enica je ona odnošajna re�enica kotera definera (to�no opisuje) re� na koteru se dotikavlje. (Predhodna re�enica je pelda dupli�ne defineraju�e re�enice: ... kotera definera re�... i ... na koteru se dotikavlje. Zmed temeljnice i vezanice (kaj bi se relativnica mogla zvati) nema �erknje: On je �lovek kaj/ koteri/ koji vse zna. - To je auto kakovog(a) bi i ja štel imeti. - Je li to ona žena o kotere/koje sme se zpominali? - Dobro poznam družinu �ija deca su narki�i. ili Dobro poznam družinu deca kotere su narki�i. - Ima dušu kotera/ koja/ kaj vse i vsakoga razme. - Moj vert je mesto gde najrajše letujem. - Rožnjak je mesec gda je puno dela. Defineraju�a odnošajna re�enica se more poddeliti na prave (po�inju z koteri, koji, kaj, �iji, kakov), mestne (po�inju z gde, kam i kud) ter vremenitne (po�inju z gda, dok/am/, �em). 24.6d3 Komplementeraju�e odnošajna re�enica Komplementeraju�a odnošajna re�enica je ona odnošajna re�enica kotera dopunjuje doti�nicu (=re� kotere se relativna re�enica dotikavlje) z deskribcijskem, a ne esencijalnem informacijam. Obvezno se od temeljnica oddeljuje z �erknjum. (Domjani�, koteri/ koji se rodil pri Zeline, pervi je moderni Kajkavski vitiznanec. - Doktor, koteri/ koji se zove Milan, ju je spasil. Pazi! Ova re�enica znamenuje da ju je spasil doktor /ne �lovek nekakove druge profesije/ koteri se, vuzput re�eno, zove Milan. Re�enica: Doktor koteri se zove Milan ju je spasil znamenuje da ju je spasil doktor Milan. - Knjiga, kotera/ koja je pred tebum, je moja. Pazi! Ova re�enica znamenuje da je tu lestor jena knjiga, a ... kotera/ koja je pred tebum... se vuzput zpominje ter cela re�enica more i prez nje, a da ni� na znamenju ne zgubi. Medtemtoga, re�enica: Knjiga kotera/koja/kaj je pred tebum je moja. znamenuje da je gli knjiga kotera je pred tebum moja, a ne nekoja druga kaj je tu, adna, vezanica definera o kotere knjige je re�. - Jesen, kotera/ koja po�inje dvadesettre�oga malomešnjaka, je moja najdragša doba leta. Nikak nema zmiseli re�i: Jesen kotera... kajti implicera da ima i drugeh jeseni. - *�ušpajz, koteri sme š�era jeli, bil je bolši od denešnjega je neto�no. Odnošajna re�enica morala bi biti defineraju�a kajti to�no govori o koteremu �ušpajzu je re�. To se vidi i po tem kaj se ona more z pridevkom š�erašnji zameniti. - Rada imam mužikaša Mirka, koteri/ koji zna pet štrumentov igrati. Re�enica: Rada imam mužikaša Mirka koteri/ koji/ kaj zna pet štrumentov igrati znamenuje da ga je ve� mužikašov koji se Mirko zoveju, a da ja rada imam onega Mirka koteri zna pet štrumentov igrati. Kompleneteraju�e re�enice se najgustejše pozadi imen ljudi, mesecov, rek, bregov, jezer, morji itd. rabiju. V njemi se nemre rabiti zamenica kaj. 24.6d4 Koordinativno odnošajna re�enica Koordinativna odnošajna re�enica je ona relativna re�enica kotera se dotikavlje cele temeljnice, a ne lestor doti�nice, predhode�e re�i. V nje se jedino zamenica kaj more rabiti. Temeljnica i vezanica se obvezno z �erknjum odvajaju. (Puno grehov je naredil, kaj ga je odpeljalo v samomor. - Jako ju je rad imel, kaj je jadilo njegove roditelje. - Cene ideju gore, kaj pelja v propast. - Šturili su i mu�ili se, kaj nas je lepo zabavljalo.) Navadna je vu vsakofelni tolna�enji.

40

24.7 Vezano pitanje Vezano pitanje je pitanje kotero je ima funkciju atributa, ponavadno pozadi imenice pitanje. (To je ztvar kaj iš�e berzu reakciju. - Ho�eme znati odgovor na pitanje zakaj se to pripetilo. - Pravo je pitanje gdo je kriv. - Je li denes den gda ti se nekaj dela? - Pitanje je kulko nam moreju dati. - Ve je problem kak to narediti.) Vezano (atributivno) pitanje se lehko zmeša z prepri�anem pitanjem, kotero je del teme Indirektni govor. Pita me gde sem bil je prepri�ano, indirektno pitanje. Pital me pitanje na kotero nesem znal odgovoriti. je vezano (atributivno) pitanje. 24.8 Adverbne re�enice Adverbne re�enice su vezane re�enice kotere se dotikavljeju glagola i imaju funkciju priložne znameni. Je ga zro�neh (adverbenh) re�enic, kotere znamenuju zrok nekoga dogotka, vremenitneh re�enic, kotere znamenuju vreme gda se nekaj pripetilo, mestneh re�enic, kotere mesto gde se nekaj dogodilo znamenujeju, adverbneh re�enic nakane, kotere nakanu zverh kotere se nekaj je/bu pripetilo, pogodovneh pe�enic, kotere znamenuju pogod(u) pod koterem se nekaj je/bu dogodilo, adverbneh re�enic posledka, kotere posledek nekoje radnje znamenuju, paradoksalneh re�enic45, kotere znamenuju delnju/stanje kaj je �udovito zpram delnje/stanja v temeljnice ter modalneh adverbneh re�enic, kotere nadopunjuju glagol temeljnice v funkcije znaka/ znameni na�ina. 24.8a Zro�ne re�enice V zro�ne re�enice temeljnica i vezanica se povezuju z vezniki: kajti, jer, zato kaj i polak tega kaj �e je re�ored navaden, a �e je on inverziven, rabiju se vezniki: pokehdobe, budu� i gda. Veznik gda nemre se rabiti z Perfektom kajti teda dobiva vremenitno znamenje. (Nesre�a se pripetila kajti su preberzo se peljali. - Preštimavame ju zato kaj je poštena. - Rada te imam jer te imam rada. - Njihova politika je propala ne polak tega kaj je je bila neoztvarljiva, neg polak okolno�. – Pokehdobe/ Budu� su puno penez zatrajbali, ni za kruh ve� nesu imeli. - Gda ne�eš ni ovak ni onak, ja idem pro�. Re�enica Gda nesi štel… znamenuje V dobe gda nesi štel…) 24.8b Vremenitne46 re�enice Vremenitne re�enice su one adverbne re�enice kotere imaju funkciju oznamenuvanja cajta gda se delovanje/ delo temeljnice pripetilo (bu pripetilo/ se pripe�uje), iliti kak dugo. temeljnica i vezanica se povezuju z vezniki: gda, dok, doklam, odgda, dogda, kak, kotere znamenuju istocajtnost delnji temeljnice i vezanice. Takaj se povezujeju z: potlam, potlam /kaj/, �em, stopram /kaj/, gda, koteri znamenuju da delnja temeljnice sledi delnju vezanice. Tre�a fela odnošaja temeljnice i vezanice vu vremenitneh re�enicam je ona gde se delovanje temeljnice pripe�uje (se pripetilo, se bu pripetilo) predi delnje Vezanice. Teda se rabiju vezniki: predi /kaj/, predi neg /kaj/. Pelde istocajtnosti: (Ženili su se gda su �rešnje cvele. - Doklam je Mesec zahajal za oblake, dok su se lu�i gasile, ja sem bil landraju�i po varašu. - Odgda zna za se, boji se pesa i kesa. - Dogda živime, neme ih pozabili. - Tri su meseci kak ih ne ga.) Pelde poslednosti: ( Potlam /kaj/ su se vernuli, pohalosili su vse kaj su našli. - Potlam /kaj/ se vse zbavi, mo�i bu slaviti. - �em su se vidli, kot deca su zaplakali. - Stopram su pri�eli, posvadili su se. - Vatrogasci su dohitreli gda se jogenj sam vre zgasil.). Pelde predhodnosti: (Predi neg progovoriš, dobro si pregruntaj. - Predi /kaj/ zgotovite delo, popravite vse falinge i menjkavo�e.). 24.8c Mestne re�enice Mestne re�enice imaju istu funkciju kak i priložna znamenja mesta, tj. da poznamenujeju mesto gde se pripe�uje (se pripetilo, se bu pripetilo) delovanje temeljnice. Rabiju e vezniki: gde, kam, kud, kud god(er), odkud, odkam, /tam/ kam, dokam. Pelde: (Gde si bil, vezda je hudi harc. - Neje dobro kam ideš. - Gde se popevlje, tu je sre�a. - Idite kam morate. - Idi kud god ho�eš. -Poverni 45 V obzetju je bil i termin adverbna re�enica dopuš�enja. 46 Meni je vremensko ono kaj se meteorologijskeh fenomenov dotikavlje. Kaj se cajta dotikavlje je vremenit(n)o.

41

se odkam si došla. - Odišli su /tam/ kam ni vrag be bi odišel. - Zkopali sme dokam sme mogli.(=do mesta do koterog sme mogli) 24.8d (Adverbne) re�enice nakane Adverbne re�enice nakane zkazujeju zverhu koteroga cilja, iliti z kakovum nakanum se delnja temeljnice zbavlja. Zmed temeljnice i vezanice rabiju se vezniki da, porad(i), kak i zverh(u). Pelde: Došel sem da te vidim. - Vu�ite se kak bi vam bolše bilo. - Delam zverh(u) tega da zaslužim peneze. (Ovakove re�enice zbegavati treba. Bolše je re�i: Delam zverh(u) penez. iliti Odišla je v Englesku zverh(u) Engleskoga. je bolše neg: Odišla je v Englesku zverh(u) tega da nav�i Engleski. Anda, bolše je zverh(u) kak predlog rabiti, ne kak veznik. 24.8e Pogodovit(n)e re�enice (uvjetne) Je ga šest fel pogodovitneh re�enic. Vse one znamenuju da se delovanje temeljnice (ne/je/bu) pripetilo �e se pogod(a) z vezanice (je/ne/ne bu) zpunil(o). Zred re�enic more biti regularen (naredilen) (temeljnica pa vezanica) ter inverziven (vezanica pa temeljnica), kaj je najve� od pojedine fele pogodovit(n)e re�enice odvisno. 24.8e1 Pogodovit(n)e re�enice, perva fela V pogodovit(n)em re�enicam perve fele povezuje se Prezent v temeljnice z Prezentom vu vezanice da bi se njehov vunvremenski odnošaj oznamenuval. Pogod(a) vu vezanice je prakti�ki mogu�(a). Rabiju se vezniki �e i ak. Pelde: �e/Ak sem sloboden, plandujem. - �e/Ak nemaju penez, postiju. - �e/Ak je tak, naj je tak. - Spi �e/ak ne mora delati. Ponavadno vezanica predhodi temeljnice. 24.8e2 Pogodovit(n)e re�enice, druga fela V pogodovitnem re�enicam druge fele kombinera se Imperativ v temeljnice z Prezentom vu vezanice. Druga fela se dotikavlje prave vezdešnjosti ter bližejše dojdu�osti. Rabi se veznik �e ter ak. Podog(a) je takaj prakti�ki/realno zpeljiv(a). Pelde: Pomori mi �e/ak ho�eš. - Nejte manguvati �e/ak ne�ete bogci ostati. - Daj �e/ak moreš. - Pohitite �e/ak ne�ete zamuditi. Temeljnica ponavadno predhodi vezanice. 24.8e3 Pogodovit(n)e re�enice, tre�a fela V pogodovitnem re�enicam tre�e fele kombinera se Futur vu vezanice z Futurom v temeljnice. Ta kombinacija znamenuje prakti�ki obistinljiv pogod(u) v dojdu�osti. Rabiju se vezniki �e i ak. Pelde: �e/Ak bute šteli, bute i mogli. - �e/Ak se bute karkali, ni� nete polu�ili. - �e/Ak buš tak škombrava, nigda neš zadovoljna. - �e/Ak bume dudeli kot kokoši, posel se ne naredil. - �e/Ak se bu zbincaval, fletno se bu zmu�il. Ponavadno vezanica predhodi temeljnice. 24.8e4 Pogodovit(n)e re�enice, �eterta fela Pogodovitne re�enice �eterte fela dotikavljeju se vezdešnjosti i dojdu�osti. Znamenuju pogod(u) kaj se nemre oztvariti/obistiniti, anda, kaj je lestor teoretski polu�ljiv(a). Ima dve mogu�nosti povezuvanja glagolskeh oblik v temeljnice i vezanice. V perve podfele rabi se veznik �e, a kombineraju se Pervi kondicionali. Veznik ak se ovde nemre rabiti. Pelde perve podfele: �e bi znal, povedal bi ti (al ne znam pa ti nemrem povedati). - �e bi imeli cajta, pervo bi se dobro po�inuli (al nemame ter se nemrem po�inuti). - �e bi ju rad imel, ne bi se tak tepel (al ju nema rad ter se tepe). V druge podfele rabi se veznik da, a kombinera se Prezent vu vezanice z Pervem kondicionalom v temeljnice. Takaj, ak se ni ovde nemre rabiti. Pelde: Da znam, povedal bi ti. - Da imame cajta, pervo bi si dobro po�inuli. - Da ju ima rad, ne bi se tak tepel. Obe podfele znamenuju isto. Re�i �e bi bilo �uha, bolše bi se �utili je isto kak i re�i Da je �uha, bolše bi se �utili.

42

24.8e5 Pogodovit(n)e re�enice, peta fela Pogodovitne re�enice pete fele dotikavljeju se preteklosti i znamenuju pogod(u) kaj se teda neje oztvaril/ obistinil(a). Povezujeju se Perfekt vu vezanice z Drugem kondicionalom v temeljnice. V navadnemu govoru Drugi kondicional se zamenjuje z Pervem ter je zato mogu�a zmešarija z šestum felum. Rabi se veznik da, anda, ne ak il �e. Pelde: Da sme se požureli, ne bi /bili/ zamudili (al se nesme požureli ter sme zamudili). - Da nesi tulko reskeral, ne bi /bil/ vse zgubil (al si preve� reskeral i vse si zgubil). - Da neje zmir �komela, ne bi ju /bili/ nazvali �komušica (al je zmir �komela pa su ju nazvali �komušica). 24.8e6 Pogodovit(n)e re�enice, šesta fela V pogodovitnem recenicam šeste, zmešane, fele povezuje se preteklost vu vezanice z vezdešnjostjum v temeljnice. Znovi� se lestor veznik da rabi. Vu vezanice se rabi Perfekt, a v temeljnice Pervi kondicional. Zato se lehko zmeša z petum felum. Pelde: Da sme vse zarajtali, vezda bi bili bogci (al nesme ter vezda nesme bogci). - Da se nesem fantal, nigda mi serce ne bi bilo na mestu (al sem se fantal i ve mi je serce na mestu). - Da ste zagoda po�eli, zdaj bi imeli krov nad glavum (al neste na vreme po�eli pa zdaj nemate krov nad glavum). Da se zbegne zmešarija, najbolše je, �e se ho�e napraviti re�enica šeste fele, v temeljnice vporabiti priloge: ve, vezda, zdaj il denes. Anda: Da ga nesu tulko pestuvali, ne bi z njega lenjak /bil/ zišel. je pogodovit(n)a re�enica pete fele kajti znamenuje da je on v preteklosti, doklam su ga pestuvali, lenjak postal. Medtemtoga: Da ga nesu tulko pestuvali, ne bi /ve/ on lenjak bil je Pogodovit(n)a re�enica šeste fele kajti znamenuje da je on vu vezdešnjosti lenjak polak njevoga pretekloga pestuvanja. 24.8e Pregled pogodovit(n)eh re�enic Fela Vezanica Temeljnica Fela pogoda(e) Cajt Perva �e imam cajta, ja se po�ivam. prakti�ki polu�ljiv(a) zmirnost Druga �e moreš, pomori mi. prakti�ki polu�ljiv(a) prava vezdešnjost Tre�a �e se neš pomu�il, ni� neš polu�il. prakti�ki polu�ljiv(a) dojdu�ost �eterta �e bi se požureli,

Da se požuriju, ne bi zamudili. iliti ne bi zamudili.

teoretski polu�ljiv(a) vezdešnjost, dojdu�ost

Peta Da sme zmogli v naše nakane,

falinge bi se (bile) prepre�ile.

prakti�ki nepolu�en(a)

preteklost

Šesta Da nas neste derbali,

ve bi posel bil zgotovljen.

prakti�ki nepolu�en(a)

preteklost + vezdešnjost

24.8f (Adverbne) re�enice posledka (posljedi�ne) Adverbne re�enice posledka znamenujeju posledek koteri je delovanje temeljnice polu�ilo (polu�uje, iliti bu polu�ilo). Zmed temeljnice i vezanice rabi se veznik da. Inverzija neje mogu�a. Pelde: Tulko je sedela da je na riti žulje dobila. - Tak su se po�komno dopovedali da ih nigdo �ul neje. - Neje delal da nekaj napravi, neg da cajt zprotrafla. 24.8g(Adverbne) paradoksne47 re�enice (dopusne) Adverbne paradoksne re�enice (dopuš�enja) su one veznane kombinerane re�enice gde se vu vezanice znamenuje paradoks, zapopadanost koteroj je vsa zederžina temeljnice zuprotivna, nu kotera je vendar mogu�a. Rabiju se vezniki �eprem i akoprem. Inverzija je gusta. Pelde: �eprem sme ga šparali, ne dugo gmeral. - �eprem je od natorbavanja pur�u dobil, š�e je dost spreten bil.

47 Iliti, kak sem vre rekel, morti bolše, re�enice dopuš�enja.

43

- �eprem je prava nezglednica, de�ki ju obletavljeju kak da je licitarka. - Zagoda sme došli �eprem su nas dobro poštentali. 24.8h(Adverbne) modalne re�enice (na�inske) V najširše zmiseli (adverbne) modalne re�enice znamenuju na�in na koteri se delovanje temeljnice zbavlja. Tri su podfele modalneh re�enic: prave modalne re�enice, komparativne modalne re�enice ter kampak-modalne re�enice. 24.8h1 Prave modalne re�enice Prave modalne (adverbne) re�enice znamenujeju na�in na koteri se delovanje temeljnice veršilo (verši/ bu veršilo). Temeljnica i vezanica su zpojene z vezniki: kak i kak da. Pelde: Delam kak mi se zapovedi. - Živiš kak da buš sto let živel. - Govori kak si �ula. Takaj je mogu�e povezati dve re�enice z prilogi: kuliko i kulikogod(er). Pelde: Delali sme kuliko sme mogli. - Zemi si kulikogod ho�eš. 24.8h2 Komparativne modalne re�enice Komparativne modalne re�enice su one re�enice gde se delovanje temeljnice i vezanice zpore�ujeje. Teda temeljnica zapo�inje z: �em i kak, a vezanica z: tem i tak. Pelde: �em je vekša kmica bila, deca su se vse ve� bojala. - Kak su više pili, tak su vse glasnejše popevali. Mogu�e su i podvarijante. Pelde: Ufi su to vekši kak su šanse menjše. (iliti, druga�: Ufi su to vekši �e su šanse menjše.) - To ve� sme se veselil kak sme bili bliže domu. Je ga iš�e podvarijanti. Pelde: Dela pomudnejše neg je zapo�el. - Zišlo je bolše neg sme si mislili. - Ni� ve� neje isto /neg/ kak je negda bilo. - Jesu li bolši neg su bili? 24.8h3 Kampak-modalne re�enice Kampak-modalne re�enice velku razluku zmed temeljnice i vezanice znamenuju. Vezanica po�inje z veznikom kampak i znamenuje vun'zetnu peldu onega kaj zkazuje temeljnica. Temeljnica se od vezanice od'deljuje z �erknjum. Pozadi veznika kampak dohaja Akuzativ. V ove fele vezaneh re�enic inverzija neje mogu�a (*Kampak ne kruha, vsega sme bili željni.). Gustokrat se vezanica more zkrajšati. Pelde: Nesem ju ni poluknul, kampak da nje nekaj velim. - Vsega sme bili željni, kampak ne(sme bili željni) kruha. - Nesu oni munikuvali, kampak si po vudenkam po�ivali. - Ne bum nje ni� dal, kampak (nje ne bum dal) peneze. - Ne si je zela kola�a, kampak (si neje zela/ da bi si zela) torte. 24.9 Komentatorske re�enice (umetnute) Po svoje fele komentatorske re�enice su il necelovite il jenovit(n)e re�enice kotere se u funkcije komentara il zlikovite dopune v drugu re�enicu vme�eju. Nekakovoga osebujnoga znamenja nemaju, neg su ve� znamen verbalizma, elokvencije. Obvezno se z �erknjum od'deljuju od re�enice kotere su pridodate, iliti od delov re�enice med kotere su vdenute. Prez njeh njeva "objemna" re�enica ni� na znamenju ne gubi. Pelde: Kak vre vsi znaju, treba se le prijeti posla. - Nu, prosim vas, kak je tak nekaj notornog mogu�e? - To je, kak se navadno veli, juha od merli�oveh kosti. - On ti je, bumo rekli, veternjak. - Vsemu, požalno, dojde konec. - Pervi� je lagal, drugi� je lagal i treti� je, bome, lagal. - �e se dobro zmislim, pripetilo se na sam Vuzem. - Re�eme, ti! - Zani�kuje ju, veli, polak njejne hakljivosti i hamišnosti. - Valujme, neje tak kak sme si mislili.

25. Pripoveda

Dve su fele prenošenja ne�ijeh re�i: direktna, iliti Napoveda, gde se to�no napovedaju ne�ije re�i, ter indirektna, iliti Pripoveda, v kotere se o ne�ijeh re�i pripoveda. Po sre�e, v Kajkavskomu jeziku ne ga razluk zmed dve fele povedanja, ne ga consecutio temporuma, memb v sintakse itd. Jedina prava mena je v Imperativu.

44

Napoveda Pripoveda On im veli: "Nejte zamuditi." On im veli: "Oni ne mude."

On im veli da ne zamudiju. alpak: On im veli da oni ne mude.

Ona mu je rekla: "Prosim te, pomori mi." Ona ga je prosila da nje pomore. Ja ti velim: "Dojdi okoli devet." Ja ti velim da dojdeš okoli devet. Pazi: Rekli sme: "Naj le edenuju." Rekli sme: "Oni le edenuju." Rekel sem: "Nejte lenjuvati." Rekel sem: "Oni ne lenjuju."

Rekli sme naj le edenuju. Rekli sme da lestor edenuju. Rekel sem im naj ne lenjuju. Rekel sem da oni ne lenjuju.

Štef veli: "Ona senja." Štef veli: "Naj ona senja."

Štef veli da ona senja. Štef veli naj ona senja.

Gdeno je mogu�nosti da se pri pripovedanju Imperativ zmeša z Prezentom. Gda goder ta mogu�nost obstoji, treba Imperativ ostavljati kak Imperativ (...Nejte lenjuvati. - ...naj ne lenjuju.) Ina�eje, naredilno, Imperativ se pretvara v Prezent. Menje je poteško� z vupitnem obli�ajom. Pelde mene: Ona me je pitala: "Buš došel?" Ona me je pitala: "Kaj buš došel?"

Ona me je pitala je li bum došel. Ona me je pitala je li bum zbilja došel.

Otec ga je pital: "Jesi bil v škole?" Otec ga je pital: "Si bil v škole?" Otec ga je pital: "Kaj si bil v škole?"

Otec ga je pital je li bil v škole. Otec ga je pital je li bil v škole. Otec ga je pital je li zbilja bil v škole.

Njejni ljubovnik ju pita: "Jel' spiš?" Njejni ljubovnik ju pita: "Spiš?" Njejni ljubovnik ju pita: "Kaj spiš?"

Njejni ljubovnik ju pita je li spi. Njejni ljubovnik ju pita je li spi. Njejni ljubovnik ju pita je li zbilja spi.

Jožek pita Anicu: "Jel' bi pošla za me?" Jožek pita Anicu: "Bi pošla za me?" Jožek pita Anicu: "Kaj bi pošla za me?"

Jožek pita Anicu je li bi pošla za njega. Jožek pita Anicu je li bi pošla za njega Jožek pita Anicu je li bi pošla za njega. (ovo vun'jetno kajti originalno pitanje je le na�in da se pita, ne pak da se z njem (�udile�ki vupitni obli�aj) dvojba, iliti nesegurnost zkaže)

Ovo znamenuje da vupitni obli�aji, zvun �udile�koga vupitnoga obli�aja, v Pripovede redovno Je li-vupitni obli�aji ostajeju, do�im �udile�ki vupitni obli�aj v Pripovede postaje Je li-vupitni obli�aj koteromu je priložek zbilja pridodan. Pripovedno *..�e bum došel, *....�e je bil v škole, *...�e spi, *...�e bi pošla za njega, Kajkavski su dijalektizmi i moreju se lestor kak licentia poetica rabiti.

45

Pregled re�enic 1. J enovit(n)a re�enica

a. Nezvekšana jenovit(n)a re�enica: Perem se. - Ona bu došla. - Nej dudeti! b. Zvekšana jenovit(n)a re�enica: Dragec ima rad Maricu. - Zakaj le �komiš?

2. Prezsubjektna re�enica: Boli. - Pripoveda se. - Vedri se. - Kesno je. 3. Necelovit(n)a re�enica: Auto! - Sre�no! - Z dvoriš�a. - Ob sedem vur. 4. Slobodno kombinerana re�enica

a) Korelativno kombinerana re�enica: Puno sme se mu�ili i puno zaslužili. b) Diferencijalno kombinerana re�enica: Hapi se posla il idi pro�. c) Kontrastno kombinerana re�enica: Voliju se, al se i svadiju. d) Ekscepcijski kombinerana re�enica: Vsi hasniju, stopram Ana dermi. e) Konkluzivno kombinerana re�enica: Ti govori, ja bum delal.

5. Vezano kombinerana re�enica a) Subjektna re�enica: Gdo ho�e, more. - More gdo ho�e. b) Predikatna re�enica: Ona je vse ono kaj ti nesi. c) Atributna re�enica c 1) Defineraju�e relativna re�enica: To je hiža koteru bi štela imeti. c 2) Komplementeraju�e relativna re�enica: Marko, koteri zmir zamudi, denes je došel pervi. c 3) Koordinativno relativna re�enica: Ona ni� ne zna, kaj je vse kaj zna d) Objektna re�enica: Ne dopada mi se kaj si povedala. e) Adverbna re�enica e 1) Modalna Re�enica e 1a) Prava modalna re�enica: Živim kak znam i morem. e 1 b) Komparativna modalna re�enica: �em ve� buš vordala, bolše bu. e 1 c) Kampak-modalna re�enica: N igdo mi ni� rekel neje, kampak me pogledal. e 2) Paradoksna re�enica: Ni� se ne �uje �eprem vsi šepe�eju. e 3) Mestna re�enica: Ne idi (Nejdi?) kam ne smeš. - Gde je sloge, je i mira. e 4) Vremenit(n)a re�enica: Vse je bilo lehko gda sme se zmislili formule. e 5) Zro�na re�enica: Zahman je nekaj ve probati kajti je prekesno. e 6) Re�enica posledka: Tak sme se zapotili da sme se morali presle�i. e 7) Re�enica nakane: Krutokratno je ponovil da ga vsi �ujeju i razmeju. e 8) Paradoksna re�enica: �eprem je ni�emuren, da se z njem zdurati. e 9) Pogodovit(n)a re�enica e 9a) Perva fela: �e volim, volim. e 9b) Druga fela: �e me buš iš�e bantuvala, bum pro� odišel. e 9c) Tre�a fela: Pomori �e ho�eš. e 9d) �eterta fela: �e bi ju ljubavi mentuvali, ostala bi prez ufanja./ Da ju ljubavi mentuju, ostala bi prez ufanja. e 9e) Peta fela: Da nesi bila tak pohosna, za vse bi bilo dost ostalo. e 9f) Šesta fela: Da nesi bil tak deloven, ve ne bi bil tak imoven. .

46

26. Re�ored V Kajkavskomu jeziku red re�i v re�enice je navadno gramati�ki, tj. S-P-O. Takov re�ored je neutralen i nekonotativen. �e se veli: Kupili sme novu hižu, veli se to�no to kaj se veli. �e pak se ov red zmeni, javlja se konotacija, tj. re�enica znamenuje nekaj ve� gli polak takovoga reda re�i. Novu hižu sme kupili znamenuje da nesme kupili stan il auto i da nesme kupili staru hižu. Sme kupili novu hižu znamenuje da ju nesme vnajmili. Bitna lastovitost Kajkavske sintakse je slobodni, nevezani položek enklitik. Anda, z njemi re�enica more po�eti i moreju v položek naglašene re�i dojti. Pelde: Bum ti se ja vre fantal! - Sme se lepo zaribali. - Ti pokažem tvega boga! - Ju zbilja rad imaš!? - Je ga, vsega. - Dragutin Domjani�, pervi moderni Kajkavski vitiznanec, je z Francuskoga na Kajkavski preobernjuval. - "Balade Petrice Kerempuha" su najbolša knjiga Horvatske poezije dvadesetoga stoletja. - Je pod snegom Trakoš�an bil. Akcentske celote se nemreju razdvajati z enklitikum (kak v Štokavskom). Nekajkavski je re�i: *Miroslav je Krleža najvekši Kajkavski vitiznanec. (To�no je: Miroslav Krleža je...) - *Horvatski su Varaždinci bili za takovu politiku. (To�no je: Horvatski Varaždinci su...) - *Protuletna je doba meni najmilejša. (To�no je: Protuletna doba je meni najmilejša. iliti Protuletna doba meni je najmilejša.) - *Grad je Velki Tabor Ivekovi� spasil. (To�no: Grad Veliki Tabor Ivekovi� je spasil.) Medtemtoga, �ist Kajkavski je enklitiku z Subjektom il Objektom od glavnoga glagola od'dvajati. Z tem re�oredom dobiva se dramati�nost. Pelde: Te ve�eri je sestra delala i delala. - Ob tri vure buju gosti dohajati pri�eli. - �etirikrat je Veru kušnul. - Petsto kun sme na dare potrošili. Tema redoreda enklitik v Kajkavskomu je dost fluidna ter bantuju�a. *Gdo li mi te vudril? (Kajkavski: Gdo mi te je vudril?, iliti, š�e bolše: Gdo mi te vudril? Anda, dve enklitike na -e treba zbegavati.) - Gda nam bute došli? (Ne: *Gda bute nam došli?, al, naravno: Gda bute došli?, a ne: *Gda došli bute? Medtemtoga: Gda došli bute, bute puno novog vidli. Anda, v jenovit(n)omu pitanju glavni glagol dohaja pozadi pomo�noga glagola, do�im vu vezanice obe mogu�nosti su naredilne. ) - Gda nam ga bute popravili? Ne: *Kulko li ste platili? neg Kulko ste platili? - Ne: *Gde li su mi te zkuzmali? Ne: *Gde mi su te zkuzmali? neg Gde su mi te zkuzmali? - Kulko ste nam ih donesli?- Kaj sme im ga poni�ili? - Gdo mi ju je pošiknul? - Kaj sem nje bil patron? - Zakaj nam ga je izdala? - Dativ (zameni�ke) enklitike navek pred enkliti�kem Akuzativom. Zameni�ka enklitika dohaja pred glagolskum (...nam bute). Gda je enkliti�ki Prezent glagola biti del Perfekta ter �e je on zkupa z dve zameni�ke enklitike, redored je: biti-enklitika + Indirektni Objekt (Dativ zamenke) + Direktni Objekt (Akuzativ zamenke) kak: ...su mi te, ...sme im ga, ...nam ga je. Nu, gda je glagol v tre�omu licu jednine, on dohaja pozadi zameni�keh enklitik kak, peldovno: ...mi te je, ...mi ju je, ...nam ga je. Kombinacija enklitik se i je denes je48 arhai�na. Bolše je ne re�i: *On se je porezal., neg treba re�i: On se porezal . Takaj ne: *Marta se je tak hudo zafifnjala., neg: Marta se tak hudo zafifnjala.

27. Kongruencija Kongruencija je slaganje re�i v re�enice po rodu, broju i padcu. Iza kombinacije: imenica mužkoga roda v jednine + imena ženskoga roda v punine dohaja glagol mužkoga sufiksa v punine: Marko i njegove pajdašice su išli peške. - Marko i njegovi pajdaši su išli peške. - Marko i Lucija su išli peške. - De�ki i puce su tancali. �e glagol dohaja predi Subjekta zestavljenoga od dve imenice razlu�noga roda (navadno, mužkoga i ženskoga), glagol se ravna po pervomu delu Subjekta: -Tancali su de�ki i puce. - Tancale su puce i de�ki. - Ostal je jen pes i tri krave. - Ostala je jena krava i pes. - Opal je persten i narukvica. - Opala je narukvica i persten. - Persten i narukvica su opali. Imenice mužkoga pozadi brojov: dva, tri i �etiri dohajaju v punine z glagolom z mužkem sufiksom: - Tri mužikaši su igrali. - �etiri policajci buju patrolerali. - Tri dijaki se vu�iju.

48 Ovde ne bi bilo dobro re�i: Kombinacija enklitik se i je je denes arhai�na. polak redundancije.

47

Imenice srednjoga roda pozadi brojov: dva, tri i �etiri ter pridevka oba dohajaju v Punine z glagolom z ženskem sufiksom: Oba deteta su se smejala. - Vsa tri naša morja su ponorela. - �etiri teleta su tulila. Z broji: dva, tri i �etiri ter z pridevkom obe + imenice ženskoga roda ide glagol z ženskem sufiksom v punine. Z vekši broji glagol ide v tre�om licu jednine srednjoga roda. Žene su se zpore�kale - Dve žene su se zpore�kale. - Obe/Dve puce su bile jako zrihtane. - Sedem žen se (je) zpore�kalo. - Lestor pedeset i nekaj gledateljki je sedelo. ??? Z broji vekši od pet pozadi kotereh su imenice mužkoga roda dohaja glagol v tre�om licu jednine srednjoga roda. Vun'zetek nesu ni složeni broji v koteri je zadnja znamenka broj: jeden, dva il tri (21, 32, 43, 101, 502, 7,951 itd.). Pelde: Pet mužikaši je igralo. - Dvadesettri težaki je delalo. - Deset vu�iteli se svadilo. - Osem delavci ne ni� delalo. - Devet vojaki je ranjeno. Z broji vekši od pet pozadi kotereh su imenice ženskoga roda dohaja glagol v tre�om licu jednine srednjoga roda. Pelde: Šest težakinj bu kopalo goricu. - Dvadeset nekulturnja� je galamilo. - Vseh pet hižnic je �komelo. - Sedem sekretaric je nevere�ki gledelo. ??? Z broji vekši od pet pozadi kotereh su imenice srednjoga roda dohaja glagol v tre�om licu jednine srednjoga roda. Pelde: Peto'ro de'ce se igra. - Šest janjcov/ ???janjci je blejalo. - Bilo je to�no stodva pera / ??? su bila na kupu. (Se razme: Je ga stodva pera.) - Na jene stranice bilo je napisano/ bila su ??? trinajst pitanj.

28. Je ga-obli�aj Je ga š�e cajta. - Ne ga (je) nikoga. - Ne ga (je) ve� ufa. - Je ga i zmiseli i potrebo�e. - Ne ga (je) ljudi koteri bi se vupali re�i istinu. - Puno ga je oneh kaj bi i ne bi. - Malo ga je kuražneh. - Ne ga (je) ni� za delati. Obli�aj Je ga tvori se od tre�oga lica Prezenta glagola biti ter od ga, kratkoga Akuzativa osebne zamenice on (anda, ne njega). Ima lestor Prezent v povednem i odri�nem obli�aju. Ponajve� se rabi v jenovit(n)em re�enicam. Je ga-obli�aj je mogu� i v slobodno kombineranem (Je ga je volje, al ga ne penez.) i vu vezano kombineranem re�enicam (�e ga ne šanse, bolše je ni� ne po�injati.), al je redka. Subjekt je v Genitivu, ne v Nominativu. �e je Subjekt re�enice v tre�omu licu (ve�) jednine (neg punine), glagol se ponavadno zpuš�a, np. Ne ga (je) Štefice. - Ne ga (je) penez. - Ne ga (je) cajta. Je ga-obli�aj se rabi (1.) zverhu obezli�avanja, indirektnosti (Ne ga cajta. mesto Mi/Vi/Oni nemame/nemate/nemaju cajta. - Ne ga ve� ufa. mesto Mi/Vi/Oni nemame/nemate/nemaju ve� ufa.) Re�enice su teda naredilno odri�ne. Je ga-obli�aj se takaj rabi (2.) za naglašuvanje obstojnosti, iliti neobstojnosti, da negde nekaj ima, iliti nema. Teda su re�enice gustejše povedne, neg odri�ne: Puno ga je ljudi. - Je ga dobreh i je ga hudeh. - Malo ga je vupaju�eh. - Ne ga (je) zraka. �eprem je ov obli�aj analogen Engleskomu There is-obli�aju, ne dobro re�i: *Je ga stolec v kutu. (Engleski: There is a chair in the corner.) - *Je ga kutin na ormaru. (Engleski: There are some quinces on the cupboard.) Anda, mestni priložek (jena re�) se more rabiti, ponajve� v odri�ne re�enice, al priložni znamen (dve il ve� re�i) ne. (Ne ga tam nikoga. - Tu ga je vsega. - *Pod stolom v kuhinje ga je vsega. - mesto tega: Pod stolom v kuhinje ima vsega.) �e se rabi navadna imenka (op�a), ona je v punine. (Je ga ovde lepeh stolcov. - Ne ga dobreh knjig.) Od imenki v Je ga-re�enicam gusto se rabe abstraktne imenice (cajt, šansa, uf, potrebo�a, mogu�nost, pogoda itd.) ter materijalne imenke (zlato, kruh, kava, vino, voda itd.)

29. Infinitiv + Dativ + biti-obli�aj

Vsemi nam je vmreti. - Iti nam je. - Terpeti mi je i �kometi. - Zdurati nam je.- Ove re�enice na blažejši/ indirektnejši na�in kazuju: Vsi morame vmreti. - Morame iti. - Morame terpeti i �kometi. - Morame zdurati. Anda, obli�aj infinitiv + Dativ + biti se rabi za oznamenuvanje (ponajgustejše) dosudbinskoga terpljenja, ne�esa kaj je polak višje volje nezbežljivo. Ponavadno se rabi v pervomu licu, ve� punine, neg jednine. Glagol biti je najgustejše v Prezentu. Vupitni obli�aj je

48

redek. Stilski, ov obli�aj je ve� il menj sentenciozen, pateti�en ter sentimentalno samozažaluju�i pa ga je pomnjivo rabiti. Obli�aj infinitiv+Dativ+biti takaj se more rabiti za oznamenuvanje mogu�nosti. Teda se gustokrat, al ne i obvezno, rabi predlog za: Ne mu je ve� za �akati. - Jedino ti se (za) ufati. - Lestor mi je za ponoreti. Navadni obli�aj oveh re�enic je: On ve� nemre �akati. - Moreš se jedino ufati. - Morem lestor ponoreti49. Negda je težko razlu�iti je li se dela o sudbinske programeranosti il o mogu�nosti: Lestor nam je veruvati. Ova re�enica more zanmenuvati i: Morame se lestor ufati., al i: Moreme se lestor ufati. Se razme, privle�nost ove oblike je v njejnu dvoznamenju. Pazi: Ne nam je zdurati. i Ne nam je za zdurati. ne zanmenuju isto. Ne nam je zdurati. znamenuje da nam ne su�eno zdurati, do�im Ne nam je za zdurati. znamenuje da nemreme zdurati.

30. Akuzativ z infinitivom 1. Pomnjivo ju je rabiti. - Polehko ga je motati. - Vse nam je ošpitno trošiti. 2. Nju je voleti i voleti. - Njega je poslušati i poslušati. - Nju je gledeti i gledeti. 3. Vidim ga sedeti. - �ula ga je gerdo o tebi govoriti. - Vidli sme ih prositi. - Ne �ujem nikoga popevati.- Jel' ga vidiš petati Vericu? Ovo su tri podfele obli�aja Akuzativ z infinitivom. Perva podfela znamenuje isto kaj i glagol trebati. Anda, ove re�enice znamenuju isto kaj i: Treba ju pomnjivo rabiti. - Treba ga polehko motati. - Trebame vse ošpitno trošiti. Rabi se za okrepljivanje instruktivnosti. Druga podfela, a za koteru je lastovito ponavljanje glavnoga glagola i kotera je jako pateti�na, znamenuje (pre)determineranost. Anda, Nju je voleti i voleti. znamenuje da polak nekotere višje sile nju je potrebno voleti. Ove re�enice bi se druga� mogle re�i: Nju treba stalno voleti. - Njega treba stalno poslušati. - Nju treba samo gledeti. V perve i v druge podfele rabi se glagol biti, koteroga v tre�i podfeli ne ga. Za tre�u podfelu je osebujno da se v nje javljaju glagoli percepcije �uti, �uteti i videti i da se more transformerati v deskriptivnu konstrukciju. Vidim ga sedeti. = Vidim ga kak sedi. - �utim ih prihajati. = �utim da prihahaju. - �ula ga je gerdo o tebi govoriti. = �ula ga je kak gerdo o tebi govori. - Vidli sme ih prositi. = Vidli sme ih kak prosiju. - Ne �ujem nikoga popevati. = Ne �ujem da negdo popevlje. - Jel' ga vidiš petati Vericu? = Je li ga vidiš da peta Vericu? Vse tri podfele navadno se v povednemu obli�aju rabiju. Odri�ni obli�aj je redka, a jedino se tre�a podfela more raviti vu vupitnemu obli�aju. Glagoli percepcije su navadno v Prezentu, al se i druge vremetve rabiti moreju: �ul sem ju rušteriti. - Segurno ih buš videl dukati. V ovemu obli�aju nemreju se povratni glagoli rabiti: *Ne �ujem ju plakati se. - *Vidim ga smejati se.

31. Vupitni do�etek Pet vur je, (kaj) ne? - Ona se zove Karolina, (kaj) ne? - Drugi koren z šesnajst je �etiri, (kaj) ne? - Ven�anje bu v subotu v šest vur, (kaj) ne? - Bili su na odmoru v Italije, (kaj) ne? al On ne mora biti nazo�en, je (tak)? - Horvati se š�e nesu odselili v Koprivnicu, je (tak)? - Ne nje se fantal, je (tak)? - Lukani nesu deloljubni, je (tak)? �e se povedna re�enica ho�e vupitnum narediti, to se more polu�iti z vupitnem do�etkom kaj ne koteri se lestor v ne more zkratiti. to isto se v odri�ne re�enice polu�uje z je, kaj je zkra�eno od je tak. Treba se ogibati vporabe kaj ne pri koncu odri�ne re�enice polak dvozmislenosti. Ne nje se fantal, kaj ne? more znamenuvati: Kaj je istina da nje se neje fantal? (�uditva kaj to more biti

49 Za valuvati je da se ova re�enica more takaj tolna�iti: Predodre�eno mi je da ponorim.

49

istina), al i: Kaj nje se on zbilja neje fantal? (�uditva kaj to neje naredil). Lukani nesu deloljubni, kaj ne? more znamenuvati: Kaj neje istina da Lukani nesu deloljubni?, al i: Kaj Lukani zbilja nesu deloljubni? Do�im je navadni vupitno obli�aj neutralen, re�enica z vupitnem do�etkom zmir element �u�enja zederži.

32. Doimena na i� V Kajkavskomu, budu� je lestor jeno �, vsa Kajkavska doimena, iliti, morti bolše, vsa doimena ljudi koteremi je Kajkavski materinski jezik, pišeju se i�. Anda, Domjani�, Kova�i�, Pavi�, Galovi�, Babi�, Ožegovi�, Draškovi� etc.

50

MOJA MALA KAJKAVSKA GRAMATIKA I Pasivni infinitiv zveršeni ??? Tvori se od pasivnoga participa zveršeneh glagolov i dodavka -eti: odpeljaneti (odpeljan + eti) = biti odpeljan, zpopevaneti (zpopevan + eti) = biti zpopevan, zplivaneti (zplivan + eti) = biti zplivan, zazidan + eti = zazidaneti. Nemre se tvoriti od povratneh glagolov ter od glagolov kaj na -et i na -it v pasivnomu participu dokon�ujeju (*potreteti = biti potret, *zmleteti = biti zmlet, *prijeteti = biti prijet, *zkriteti = biti zkrit, *zbiteti = biti zbit, *zbriteti = biti zbrit). Rabi se (1.) iza modalneh glagolov: Ja nikak nemrem ogovaraneti. = Ja nikak nemrem biti ogovaran. - Ona mora �em predi kaštiguvaneti. = Ona mora �em predi biti kaštiguvana. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov: hteti, dopadati se, voleti, vživati, imati rad/a/o: Kak navek, on ho�e pozabljenuvati. = …on ho�e biti pozabljen. - Ne dopada mi se špotaneti. = Ne dopada mi se biti špotan. - Ne volim ogovaraneti. = .. da me se ogovar(j)a. - Vžival je gaženuvati. = …da ga se gazi. - Nemam rad pehaneti. = …da me se peha. Rabi se za naglašuvanje �inkovitosti terpnoga stanja. Nemre se rabiti v kolokvijalnomu stilu, lestor vu visoko diskurzivnomu. II Pasivni infinitiv nezveršeni ??? Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -uvati: pozabljenuvati (pozabljen + uvati) = bivati pozabljen, preštimanuvati (preštiman + uvati) = bivati preštiman, zneverenuvati (zneveren + uvati) = bivati zneveren. Rabi se (1.) za oznamenuvanje dugotrajnejše pasivne radnje: Živim �eprem ranjenujem. = …�eprem sem ranjen. - Posramljenujeju. Tak su i zaslužili. = Posramljeni su. - Kak Juda živeti i voljenuvati, ne ide zkupa. = …i biti voljen… - Lepo je nekoga imeti i vedrenuvati. = …i biti razvedravan. Takaj se more rabiti (2.) kak pridevek: (preštimanuvani Franc = Franc kaj je preštiman, zneveruvana Ana = Ana kaj je zneveravana, kaštiguvanuvani �lovek = �lovek kaj je kaštiguvan). Se razme, ov obli�aj je tipi�en za visoki, intelektualni stil. Pasivni infinitiv nezveršeni ne mogu� z pasivni participi koteri dokon�uju na -it (*bituvati = bivati tu�en, *zkrituvati = bivati zkrit, *(z)pituvati = bivati pijen), na -et (*kletuvati = bivati klet, *tretuvati = bivati tret). III Adjektivni nezveršeni infinitiv ??? Adjektivni nezveršeni infinitiv tvori se od pridevka i dodavka -uvati: mertuvati (mertev + uvati) = bivati mertev, �erlenuvati (�erlen + uvati) = bivati �erlen, mledenuvati (mleden + uvati) = bivati mleden, istinituvati (istinit + uvati) = bivati istinit, dobruvati (dob/e/r + uvati) = bivati dober. Rabi se za naglašuvanje dugotrajnejše lastovitosti: Ja ti ne živim, ja ti mertujem. = …sem mertev. - Kak pravi poštenjak on zna lestor istinuvati. = …govoriti/ živeti istinu. - Dobruvati, to ti je zmisel ljudskoga življenja. = Biti dober… - Poštenuju�i neš dalko došel. = �e buš pošten… More se rabiti vu vsemi vremetvami i participi, zvun ?? Aktivnoga participa predhodnosti (*mertvuvalši, *istinituvalši, *odzelenelši, odhmajenelši): grustenuvati, grustenujem, sem grustenuval, bum grustenuval, grustenuju�i, al ne *odgrustenilši. V poetskomu i filozofskomu diskursu jako je vporabljiv. IV Aktivni particip isto�asnosti ? Zvun re�enog v "ozbiljnomu" delu Male Kajkavske gramatike, aktivni particip isto�asnosti takaj se rabi: (3.) kak pridevek (On ti je �kome�i �lovek. - Mi sme hasne�i ljudi.), kak (4.) Subjekt gda zamenjuje subjektnu relativnu odvisnu re�enicu (Vsi kri�e�i bili su pijani. = Vsi koteri su kri�ali bili su pijani. - Delaju�i su Me�imurci = Oni kaj (vezda ovde) delaju su Me�imurci.), ter kak (5.) Objekt (Veseleme se dolaze�em. = Veseleme se vsemu/ ztvari/ ljudem kaj dohaja/ju/. (Ovde bi mogla tijam razluka narediti zmed Veseleme se dolaze�em. i Veseleme se dolaze�emu/i/e/oj, anda, broj i rod z sufiksom oznamenuvati.) - Hasne�e volim, lenjuju�e ne volim. = One koteri hasne,

51

voli, one koteri lenjuju, ne volim. - Gnjavim munikuju�e. = Gnjavim one koteri munikuju. - Gnjavim munikuju�u. = …onu kotera munikuje. - Gnjavim munikuju�ega. = …onega koteri munikuje.) Tre�a, �eterta i peta vporaba su leterarnomu stilu lastovite. V Aktivni particip predhodnosti ?? Polak dve vporabe opisane v "neeksperimentalnomu" delu Gramatike, aktivni particip predhodnosti more se i kak (3.) Subjekt rabiti: Došelši su Rusi. = Ono koteri su došli su Rusi. Došelša je Lepoglav�anka. = Ona kotera je došla je Lepoglav�anka. - Ruže�e je mali �uran. = Ono (dete) kotero ruži je mali �uran. - Sedelši se nesu nikomu dopali. = Oni kaj su sedeli... - Jesu li kopalši dobili pla�u? = Jesu li oni kaj su kopali...? Takov Subjekt navadno �loveka/ljude znamenuje i more broj i rod imeti. Druga i tre�a vporaba su za leterarni stil lastovite. VI Pasivni particip nezveršeni ??? Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -uju�i: risanuju�i (risan + uju�i), vo�enuju�i (vo�en + uju�i), �akanuju�i (�akan + uju�i). Znamenuje onoga/ono kaj biva terpe�i. Rabi se (1.) kak na�in zkra�ivanja odvisneh re�enic: Dvorjenuju�i z oblizeki, veselo sme bili pripovedaju�i. (= Doklam sme bili dvoreni, veselo sme pripovedali). - Kak sme bili zezvedanuju�i, bilo nam je vse gorše. (= Kak sme bili zezvedavani...) Takaj, (2.) rabi se kak pridevek ter unda ima rod (preštimanuju�i muž, preštimanuju�a osebnost, preštimanuju�e dete), padež (zmu�enuju�emu �loveku, z ošpotanuju�um Varaždinkum, ljubljenuju�eh puc) i puninu (preštimanuju�e žene, preštimanuju�a deca). �e se kak pridevek rabi (preštimanuju�i gosti = gosti koteri su (su bili) preštimani, preštimanuju�a doktorica = doktorica kotera je (je bila) preštimana). Tipi�en je za visoki leterarni stil. VII Pasivni particip predhodnosti ??? Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -elši: povernutelši (povernut + elši) = potlam kaj je (je bil/a/o) povernut (a/o), napravljenelši (napravljen + elši) = potlam kaj je (je bil/a/o) napravljen (a/o), zebranelši (zebran + elši) = potlam kaj je (je bil/a/o) zebran (a/o). Rabi se (1.) v zkra�ene vezane re�enice za oznamenuvanje pasivne radnje kotera se pripetila predi druge, prešle radnje: Zebranelši za predsednika, velku feštu je pripravil. (= Potlam /kaj/ je bil zebran za predsednika...) Opšanjenelša vu vsemi �asnicami, �ist se povlekla z javnosti. (= Potlam /kaj/ je bila opšanjena vu vsemi �asnicami...) Vun'jetno, lestor vu visoko intelektualnomu stilu, (2.) rabi se kak pridevek ter ima rod: ( opšanjenelši �lovek, opšanjenelša žena), broj (popljuvanelši seljak, popljuvanelši seljaki) ter padež (sle�enelšeh puc = puc kotere su bile sle�ene, na mu�enelšemu soldatu = na soldatu kaj je bil mu�en, o zpimplanelšemu poslu = o poslu koteri se bil zpimplan). Kajda, v pridevske vporabe zvu�i jako sofisticerano ter je zato jedino vu visoko knjigovnemu stilu mogu�.

VIII Participni Prezent ??? Povedni obli�aj Vupitni obli�aj (Ja) sem idu�i/a/e Je li (Jel') sem (ja) idu�i/a/e? il: Kaj sem (ja) idu�i/a/e? (Ti) si idu�i/a Je li (Jel') si (ti) idu�i/a/e? Kaj si (ti) idu�i/a/e? (On) je idu�i Je li (Jel') je (on) idu�i? Kaj je (on) idu�i? (Ona) je idu�a Je li (Jel') je (ona) idu�a? Kaj je (ona) idu�a? (Ono) je idu�e Je li (Jel') je (ono) idu�e? Kaj je (ono) idu�e? (Mi) sme idu�i/e Je li (Jel') sme (mi) idu�i/e? Kaj sme (mi) idu�i/e/a? (Vi) ste idu�i/e Je li (Jel') ste (vi) idu�i/e? Kaj ste (vi) idu�i/e/a? (Oni) su idu�i Je li (Jel') su (oni) idu�i? Kaj su (oni) idu�i? (One) su idu�e Je li (Jel') su (one) idu�e? Kaj su (one) idu�e? (Ona) su idu�a Je li (Jel') su (ona) idu�a? Kaj su (ona) idu�a?

52

Odri�ni obli�aj Vupitno-odri�ni obli�aj (Ja) Nesem/ Nes idu�i/a/e Je li (Jel') (ja) nesem idu�i/a/e? il: Kaj (ja) nesem/nes idu�i/a/e? (Ti) Nesi idu�i/a/e Je li (Jel') (ti) nesi idu�i/a/e? Kaj (ti) nesi idu�i/a/e? (On) Neje/Ne idu�i Je li (Jel') (on) neje/ne idu�i? Kaj (on) neje/ne idu�i? (Ona) Neje/Ne idu�a Je li (Jel') (ona) neje/ne idu�a? Kaj (ona) neje/ne idu�i? itd. Participni Prezent se tvori od kratkoga Prezenta glagola biti i participa simultanosti glavnoga glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje dugotrajnejšoga pravoga (ne vsevremenskoga) vezdešnjoga delovanja: Ja sem ti ve sede�a i mu�e�a. - Oni su na posel idu�i. - Viš da sme hudo delaju�i. Takaj se rabi (2.) za oznamenuvanje dugotrajnejšoga dojdu�oga delovanja: Je li ste zutra putuju�i? - V nedelju sem ti ni� ne delaju�i. - Za dva dneva sem v avijonu lete�i.) More zre�i i dojdu�o delovanje (3.): V nedelju mi sme na morje putuju�i. - Zutra vjutro ja sem travu kose�i. - Nave�er ona je zada�u pišu�a. Ta, (3.), vporaba implicera il da delovanje bu dugše trajalo il da bi se nekaj moglo pripetiti gda se ono bu doga�alo. Ova lastovitost je zkupna za vse participne vremetve. IX Kratki Perfekt ??? Povedni obli�aj Odri�ni obli�aj Ja bil/a Ja ne bil/a Ti bil/a Ti ne bil/a On bil On ne bil Ona bila Ona ne bila Ono bilo Ono ne bilo Mi bili/e/a Mi ne bili/e/a Vi bili/e/a Vi ne bili/e/a Oni bili Oni ne bili One bile One ne bile Ona bila Ona ne bila Kratki Perfekt se tvori od aktivnoga participa glavnoga glagola. Pelde Kratkoga Perfekta vre je Valjavec50 regestreral, al ih neje "Kratki Perfekt" zval. Kratki Perfekt je ekvivalent Štokavskomu Aoristu i Imperfektu i rabi se gda se ho�e efekt dinamike, nare�enosti i fletno�e polu�iti. Subjekt se obligatno mora zre�i. Vupitnoga obli�aja nema (*Je li ti išel v školu?, *Jel' oni napravili posel?) lestor odri�noga, koteri se tvori od povednoga obli�aja v koteromu zmed Subjekta i glavnoga glagola partikula ne dohaja. Navadno je da se rabi v inverzije: Bil ja sam, prez ikoga v hiže. - Bili mi v hoste i gljive brali. - Gledela ona njega, gledel on nju. - Zvadil on noža, nasmejal se i sebe porezal. V dotiku zpram "Punoga" Perfekta navek je stilski obeležen. Gustejše se v govorne neg v pisane komunikacije rabi. X Participni Perfekt ??? Povedni obli�aj Odri�ni obli�aj (Ja) sem bil/a idu�i/a (Ja) Nesem/ Nes bil/a/o idu�i/a/e il: Nesem/Nes ja bil/a/o idu�i/a/e (Ti) si bil/a idu�i/a (Ti) Nesi bil/a/o idu�i/a/e Nesi ti bil/a/o idu�i/a/e (On) je bil idu�i (On) Neje/Ne bil idu�i Neje/Ne on bil idu�i (Ona) je bila idu�a (Ona) Neje/Ne bila idu�a Neje/Ne ona bila idu�a (Ono) je bilo idu�e (Ono) Neje/ne bilo idu�e Neje/Ne ono bilo idu�e (Mi) sme bili/e idu�i/e (Mi) Nesme bili/e/a idu�i/e/a Nesme mi bili/e/a idu�i/e/a (Vi) ste bili/e idu�i/e (Vi) Neste bili/e/a idu�i/e/a Neste vi bili/e/a idu�i/e/a (Oni) su bili idu�i (Oni) Nesu bili idu�i Nesu oni bili idu�i (One) su bile idu�e (One) Nesu bile idu�e Nesu one bile idu�e (Ona) su bila idu�a (Ona) Nesu bila idu�a Nesu ona bila idu�a

50 Valjavec, Narodne pripovjesti u Varaždinu i okolici, izd. Knjižara dioni�ke tiskare, 2. vundatva, 1890.

53

Vupitni obli�aj Je li (Jel') sem (ja) bil/a idu�i/a? il: Kaj sem (ja) bil/a idu�i/a? il: Sem bil/a/o (ja) idu�i/a/e? Je li (Jel') si (ti) bil/a idu�i/a? Kaj si (ti) bil/a idu�i/a? Si bil/a/o (ti) idu�i/a/e? Je li (Jel') je (on) bil idu�i? Kaj je (on) bil idu�i? Je bil (on) idu�i? Je li (Jel') je (ona) bila idu�a? Kaj je (ona) bila idu�a? Je bila (ona) idu�a? itd. Participni Perfekt tvori se od Perfekta glagola biti ter od participa istocajtnosti glavnoga glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje pretekloga delovanja kaj je ostalo nezveršeno: Teda sem ja bil v Zagrebu delaju�i gda su me pozvali vu vojsku. - V avijonu sem bil Tolstoja �teju�i. - Mi nesme bili manguju�i gda su gosti došli. Isto tak rabi se za (2.) oznamenuvanje delovanja kaj je dugše trajalo v preteklosti: Celo prešlo leto bili sme rintaju�i. - Po deset, dvanajst vur na den on ti je bil pišu�i. Rabi se i za (3.) oznamenuvanje ve� isto�asneh pretekleh delovanj: Doklam sem ja bil hasne�i, ona je bila modne žurnale �teju�a. - Mirko je bil kopaju�i, Jura je bil vežu�i, a ja sem bil pija�u nata�u�i. Po navade Objekt dohaja zmed Perfekta glagola biti ter participa, n.p. Š�era sem bil televiziju gledaju�i. (Takaj se more re�i: Š�era sem televiziju gledaju�i bil. Najmenj je dobro jer je Kajkavski nestandardno: *Š�era sem bil gledaju�i televiziju.) Mi sme bili zpomenek vode�i doklam su oni (bili) �asnice �teju�i. Participni Perfekt nemre se od povratneh glagolov tvoriti. ( *Š�era sme se bili smeju�i. *Oni su si bili ofiraju�i.) Nemre se tvoriti od povratneh glagolov: *bil sem se briju�i, *bili su se zabavljaju�i, *bila je svla�e�a se. XI Participni Futur ??? Povedni obli�aj Odri�ni obli�aj (Ja) bum sede�i/a/e (Ja) Ne bum sede�i/a/e il: Ne bum (ja) sede�i/a/e (Ti) buš sede�i/a (Ti) Ne buš sede�i/a/e Ne buš (ti) sede�i/a/e (On) bu sede�i (On) Ne bu sede�i Ne bu (on) sede�i (Ona) bu sede�a (Ona) Ne bu sede�a Ne bu (ona) sede�a (Ono) bu sede�e (Ono) Ne bu sede�e Ne bu (ono) sede�e (Mi) bume sede�i/e (Mi) Ne bume sede�i/e Ne bume (mi) sede�i/e/a (Vi) bute sede�i/e (Vi) Ne bute sede�i/e Ne bute (vi) sede�i/e/a (Oni) buju sede�i (Oni) Ne buju sede�i Ne buju (oni) sede�i (One) buju sede�e (One) Ne buju sede�e Ne buju (one) sede�e (Ona) buju sede�a (Ona) Ne buju sede�a Ne buju (ona) sede�a Vupitni obli�aj Je li (Jel') (ja) bum sede�i/a/e? il: Bum li (ja) sede�i/a/e? Je li (Jel') (ti) buš sede�i/a/e Buš li (ti) sede�i/a/e? Je li (Jel') on bu sede�i Bu li (on) sede�i? itd. Vupitno-odri�ni obli�aj Je li (Jel') (ja) ne bum/nem sede�i/a/e? il: Kaj (ja) ne bum/nem sede�i/a/e? Je li (Jel') (ti) ne buš/neš sede�i/a/e? Kaj (ti) ne buš/neš sede�i/a/e? Je li (Jel') (on) ne bu/ne sede�i/a/e? Kaj (on) ne bu/ne sede�i/a/e? Je li (Jel') (ona) ne bu/ne sede�i? Kaj (ona) ne bu/ne sede�a? itd. Participni Futur tvori se od Futura glagola biti ter od participa isto�asnosti glavnoga glagola. Rabi se za (1.) oznamenuvanje dugšecajtneh dojdu�eh delovanj (Celi mesec bume rintaju�i.), (2.) za oznamenuvanje ve� istocajtneh dojdu�eh delovanj (Štefa bu spavaju�a, Luka bu križaljke rešavaju�i, a ja bum peglaju�a.), (3.) za oznamenuvanje dojdu�ega delovanja kotero bu drugo dojdu�e delovanje "preseklo" (Gda nam gosti dojdeju, mi vsi bume njeh �akaju�i.) Ono kaj je Participni Perfekt za prešle radnje, to je Participni Futur za dojdu�e. Kad i pri Participnomu Perfektu Objekt naredilno dohaja zmed pomo�noga dela i glavnoga dela (Zutra bum dve zada�e

54

pišu�a. Iliti: Dve zada�e bum zutra pišu�a. Kajkavski nestandardno je re�i: *Zutra bum pišu�a dve zada�e. Participni Futur se nemre tvoriti od povratneh glagolov. (*Na zabave se bume jako smiju�i. *Celo leto bume se sun�aju�i.) XII Participni Kondicional ??? Povedni obli�aj Odri�ni obli�aj (Ja) bi bil sede�i/a (Ja) Ne bi bil/a/o sede�i/a/e il: Ne bi (ja) bil/a/o sede�i/a/e (Ti) bi bil/a sede�i/a (Ti) Ne bi bil/a/o sede�i/a/e Ne bi (ti) bil/a/o sede�i/a/e (On) bi bil sede�i (On) Ne bi bil sede�i Ne bi (on) bil sede�i (Ona) bi bila sede�a (Ona) Ne bi bila sede�a Ne bi (ona) bila sede�a (Ono) bi bilo sede�e itd. itd. (Mi) bi bili/e sede�i/e (Vi) bi bili/e sede�i/e (Oni) bi bili sede�i (One) bi bile sede�e (Ona) bi bila sede�a Vupitni obli�aj Je li (Jel') bi (ja) bil/a/o sede�i/a/e? il: Kaj bi (ja) bil/a/o sede�i/a/e? Je li (Jel') bi (ti) bil/a/o sede�i/a/e? Kaj bi (ti) bil/a/o sede�i/a/e? Je li (Jel') bi (on) bil sede�i? Kaj bi (on) bil sede�i? Je li (Jel') bi (ona) bila sede�a? Kaj bi (ona) bila sede�a? itd. itd. Participni Kondicional tvori se od Pervoga Kondicionala glagola biti ter od Participa Istocajtnosti glavnoga glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje isto�asneh pogodov/pogod vu vezdešnjosti i dojdu�osti: Tak ne bu išlo. Doklam bi ti bila spavaju�a, ja bi bil rintaju�i. - Vi bi bili pripravljaju�i, a mi bi bili prire�uju�i. Rabi se i (2.) za naglašavanje dugšetrajneh potencijalneh (?) pogodov: �e ti bila troše�a, ja bi odišel. - �e bi vi zmir spoju�i bili, mi bi vas ostavili. - Ja bi sedel. i Ja bi bil sede�i. po biti isto znamenuju. Medtemtoga, druga re�enica znamenuje da bi pogod(a) sedenja il isto�asno z nekem drugem(-um) pogodom(-um) trajal(a) il bi sam dugše trajal. Po temu, dugotrajnosti ter morebitne isto�asnosti, Participni Kondicional je paralelen Participnomu Prezentu, Participnomu Perfektu i Participnomu Futuru. Kajda, Participni Kondicional je za leterarni, nekolokvijalni stil lastovit. XIII Participni Imperativ ??? Povedni obli�aj Odri�ni obli�aj Naj bum sede�i/a/e Naj ne bum sede�i/a/e Buj sede�i/a/e Nej biti sede�i/a/e (Ne buj sede�i/a/e) Naj bu sede�i/a/e Naj ne bu sede�i/a/e Naj bume sede�i/e/a Nejme biti sede�i/e/a (Naj ne bume sede�i/e/a/e) Bujte sede�i/e/a Nejte biti sede�i/e/a Naj buju sede�i/e/a Naj ne buju sede�i/e/a Povedni obli�aj Participnoga Imperativa tvori se od povednoga obli�aja Imperativa glagola biti i ktivnoga participa isto�asnosti glavnoga glagola. Odri�ni obli�aj Participnoga Imperativa tvori se od odri�noga obli�aja Imperativa glagola biti ter aktivnoga participa sto�asnosti glavnoga glagola. XIV Zveršeni glagolski aspekt ??? Od zveršeneh obli�ajov glagolov takaj se tvori: Kratki Perfekt (ja zdigel, ona pljunula, vi legli), aktivni particip predhodnosti (zdignulši, pljunulši, pojedelši, legnulši), aktivni particip (zdignul,

55

pljunul, pojel, legel), pasivni particip (zdignut, pljunut, pojeden), pasivni particip predhodnosti (zdignutelši, pojedenelši). XV Nezveršeni glagolski aspekt/ ??? Od nezveršeneh obli�ajov glagolov tvori se: Prezent (sedim, tuliju, paš�i se), Perfekt (sem pisal, je kuhala), Futur (bum oral, ne bu se potil), Pluskvamperfekt (bil sem lepotil, bili su podritkuvali), Imperativ (beri, kopajte), Pervi Kondicional (zdigaval bi, ležala bi), Takaj, nezveršeni glagolski aspekt se rabi v tvoritve vseh participneh oblik: Participni Prezent (sem munikuju�i, je leže�a), Participni Perfekt (bil sem sede�i, bila je leže�a, bili ste zdigavaju�i/zdižu�i), Participni Futur (bum zdigavaju�i/zdižu�i, buš jedu�a, bute sede�i, buju leže�i), Kratki Perfekt (ja zdigaval, oni jeli - mi ležali), Participni Kondicional (bil bi jedu�i, bila bi sede�a, bili bi leže�i), Participni Imperativ (buj leže�i, naj buju jedu�i, nej biti sede�a), pasivni particip nezveršeni (zdigavanuju�i, pljuvanuju�a). XVI. Broj + sufiks -koli ???

a) dvestokoli = okoli dvesto b) desetkoli = okoli deset c) jezerkoli = okoli jezero

Za oznamenuvanje neodre�enoga broja ne�esa more se rabiti zloženica kotera je zestavljena od broja, navadno "okrugloga" kak je deset, sto, pedeset, jezero, ter od dodavka -koli, kaj je zkra�eno od predloga okoli. V izgovoru nagašen je -ko slog: trides(e)t'koli, petnajst'koli, sto'koli. XVII Sufiks -vuš ? Nekaj podobnog ovemu obli�aju vre obstoji, re�eme: po�ko'muš, jal'nuš, gla'duš, vandra'kuš, kufe'raš, kapu'taš. Z ovem sufiksom more se zani�'kuvanje i kritika zka'zati. Pelde: �komi'vuš (on kaj nezpadno, dudekasto �komi), fanti'vuš (on kaj se pod vsaku cenu ho�e nekomu fantiti), kuni'vuš (on kaj zmir kune), vmili'vuš (on kaj se nekome zavla�i v rit), srami'vuš (on kaj se nezpadno srami). Tvori se od Imperativa za drugo lice jednine kaj na -i dokon�uje ter sufiksa -vuš: deri-vuš, mori-vuš, pili-vuš, ni�i-vuš. Anda, neto�no je: *delaj-vuš, *mudruj-vuš, *motaj-vuš). Naglasek je na posljednje silabe.

56

RE�OVNIK Ovde su lestor re�i kotere su dost frekventne v ovocajtne jezi�ne vporabe. Podost je mojeh (morti smešneh) neologizmov, koteri su zato z � oznamenuvani. Takaj su mesta akcentov data. Kajda, ve� vupital vekšu dvojnju znamenuje. bogo'vit - božanstven bolj'šica� ?- prednost, vrlina, bolja strana '�erknja - zarez '�inka� ??- �injenica �udo'vit - �udesan 'delnja � - radnja 'datka�?? - podatak

dob'rina - vrlina, dobra osebina (stvari, ljudi imaju kreposti) do'poved� - nagovor, sugestija dopo'vedati, dopoveda'vati - uvjeriti, uvjeravati, nagovoriti dos'tavek - dodatak do'suden - presudan dozpomenuti se - dogovoriti se dvo'sloven - dvoslov�an, od dva slova dvoslov'kast - dvosložan, od dva sloga fal'šiven - manjkav, pogrešan, kriv, defektan 'gusto - �esto iz'vustje - dijalekt 'jedro - jezgra, srž jeno'vitno(st) � - jednostavno(st) 'kajda - dakako, svakako kak'vo�a - kvaliteta, osebina 'karka - borba, konflikt, spor kuli'ko�a - koli�ina lasto'vit - osebujan, naro�it lasto'vitost - osobnost, osobitost, osebina, vlastitost, osebujnost le('stor) - samo nabra'no�a� - nakupina nadha'jati, nad'iti - nadolaziti, premašivati, nadi�i, premašiti na'poveda� - direktni, upravni govor na'vaden - obi�an, uobi�ajen na peldu, np. - na primjer

nare'dilo� - pravilo nare'dilno� - pravilno, u pravilu

navadna imenica� - op�a/zajedni�ka imenica neraz'metva - nerazumijevanje nez'paden - neprikladan, nepodoban nezprav'ljen - neure�en nezverho'vit - nesvrhovit obli'�aj - oblik, forma, bi�e, lik (ponajve� geometrijski, ne leterarni), ob'lika� - prilika, slika, obris, silueta obsto'jati - postojati obzetje� - obzir (ne u smislu "moralni obzir", nego, npr., "uzeti u obzir") odno'šaj - odnos odnošajen - odnosan, relativan od'sutje - odsutnost

57

odzka'zati, odkazu'vati - odraziti, odražavati oko'lija/oko'liš�e� ? - okolina okol'no�a� - okolnost opa'zitva� ? - opažaj, percepcija, opaska ose'bujno - naro�ito, nadasve, posebno oš'pitnost - oskudnost, manjkavost 'pelda - primjer, model, uzorak (od)pestu'vati - (od)njegovati, paziti 'padec - padež pofa'latno� - djelomi�no pogla'vito - naro�ito, posebno po'god(a) � ? - uvjet pogo'doven� ? - uvjetan po'kaza� ? - pojava, fenomen po'sledno, adv. - posljedi�no, po slijedu pos'lov�an� ? - doslovan postup'ljaj� ? - postupak po'vedna ob'lika� ? - potvrdni oblik povek'šinski� ?- ve�inom, u najve�em broju slu�ajeva pozmislo'vanje� - poimanje, koncipiranje pre'poved(a) - zabrana pred'poveda� ? - predgovor prez'cajten - vje�an pri'li�en - prikladan, adekvatan, sli�an pri'poveda� ? - indirektni govor pristo'jati se - odnositi se, ticati se (rabi se lestor za ljude) razlar'fati� - demaskirati, raskrinkati razvu'denje, razvud'njenje - raš�lamba, analiza razvud'njeti, razvudnju'vati - raš�alniti, analizirati, raš�lanjivati re�o'red�- red rije�i redo'red � ?- pravilan poredak relativnica� ?? - rije� na koju se odnosi relativna zamjenica rud - gust slobod'nica (iliti slo'bodna temelj'nica) � ? - jedna od re�enica u nezavisno složenim (slobodno kombineranem) re�enicama sred'je� - sredina, srž stano'vit - zbiljski, istinski, prav stano'vito - zaista, zbilja svoje'peldno� ? - na svoj na�in, po svom primjeru 'te�nja� ? - tijek teme'ljina - osnovica, osnovnost, temelj'njica� - glavna re�enica (glavni dio zavisno složene re�enice) ter'ditva - tvrdnja 'tijam - �ak veza'nica� ? - zavisna re�enica (zavisni dio zavisno složene re�enice) vez'ni�ka slobod'nica� ? - ona re�enica u nezavisno složenoj re�enici koja po�inje veznikom vmetel'ni�ki - umjetni�ki vmetel'nik - umjetnik vme'telnost - umjetnost, umješnost, spretnost vpe'ljatva� ?? - uvod, uvo�enje vre'metva� - glagolsko vrijeme vreme'nit - vremenski, star

58

vun'datva� - izdanje, publikacija, publiciranje vu'deti - ubaciti, uklju�iti, staviti vun'zetek - iznimka vun'zetno - iznimno vupi'talo� - upitnik vu'pitni - upitni vu'pitni do'�etek� ? - upitni dodatak (sredstvo da se re�enica u�ini upitnom) (za)fif'njati (se) - (na)šminkati (se), (za)mazati (si) lice 'zamerka - zamjerka, primjedba, kritika z(a)mi'sel - zamisao, ideja zapopa'danost - iznena�enost, zaokupljenost, obuzetost zapo'pasti - iznenaditi, zate�i, obuzeti, zaokupiti za'vaba�? - izazov zava'biti, zavablju'vati - izazvati, izazivati zavik(a) � - uzvik, usklik zde'lina - izradak, uradak, djelo zeder'žati, zederža'vati - sadržati, sadržavati zeder'žina - sadržaj zev'sem - potpuno, uop�e zevse'men� - potpun, cijel, sav zgod� - slu�aj zgo'da - doga�aj

zgodo'pis� ? - �asopis zgodo'vit� - slu�ajan zgo�aj� - slu�aj 'zgoja - uzgoj, odgoj zkaz - izraz, iskaz zkaza� ? - pojava, fenomen zkazljivost - izražajnost zkupna imenica� ?- zbirna imenica zkup'nik� - zbornik (radova) zmekljiv - nestalan, nepostojan, eluzivan zmir - stalno, neprestano zmi'sel - smisao 'zmo�i, zmo�u'vati - uspjeti, izna�i, uspijevati zmo��/ zmo�je�/ zmo�ka�/ zmo�itva� ??? - uspjeh 'zmo�i se - obogatiti se zna'men - znak, oznaka zna'menje - zna�enje, zbirna imenica od znamen tako�er zpe'ljatva� - izvedba zpo'doben - sli�an zred� - poredak, sustav 'zredka� ?? - redoslijed ztvo'ritva - �in stvaranja, formiranje zvud'ritva�/ zvu'der� ??? - sraz, sukob, sudar zvun - osim

59

©opyright Željko Funda

������