Makroekonomsko-finančni pregled dogajanja po strateških ......Oktober 2013 Stran 2 Pregled nekaterih makroekonomskih kazalcev 2010 2011 2012 2013E Vlada IMF BMI Slovenija Rast BDP

Makroekonomsko-finančni pregled dogajanja po

strateških državah JV Evrope

Oktober 2013

Stran 2

Pregled nekaterih makroekonomskih kazalcev

2010 2011 2012 2013E

Vlada IMF BMI

Slo

ve

nija

Rast BDP (%), realno 1,3 0,7 -2,5 -2,4 -2,6 -2,3

BDP na prebivalca (v EUR) 17.320 17.610 17.172 17.091 17.133 17.134

Inflacija, povprečje leta (v %) 1,8 1,8 2,8 2,0 1,8 2,1

Tekoči račun (% BDP) -0,6 0 2,3 5,0 2,7 2,5

Javnofinančni primanjkljaj / presežek (% BDP) -6,0 -6,4 -4,0 -4,2 -7,0 -7,8

Javni dolg (% BDP) 38,6 46,9 54,1 59,5 71,5 67,0

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 10,7 11,8 13,0 13,3 10,3 9,8

Hrvašk

a

Rast BDP (%), realno -1,2 0,0 -2,0 0,7 -0,6 -0,4

BDP na prebivalca (v EUR) 10.396 10.427 n.p. n.p. 13.312* 10.077

Inflacija, povprečje leta (v %) 1,1 2,3 2,9 n.p. 3,0 3,0

Tekoči račun (% BDP) -1,0 -0,9 0,1 n.p. 0,4 -0,3

Javnofinančni primanjkljaj / presežek (% BDP) -5,3 -5,3 -2,8** -3,8 -4,7 -4,6

Javni dolg (% BDP) 41,3 45,7 49,2** n.p. 57,8 58,9

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), (ILO´) 17,6 18,0 21,1 n.p. 16,6 21,0

Srb

ija

Rast BDP (%), realno 1,0 1,6 -2,0 2,0 2,0 1,3

BDP na prebivalca (v EUR) 3.841 4.335 4.133 4.596 6.017* 6.195*


Tekoči račun (% BDP) -6,7 -9,1 -10,5 n.p. -7,5 -9,0


Javni dolg (% BDP) 44,5 48,7 59,3 65,2 66,6 n.p.

Stopnja brezposelnosti, ILO (v %) 19,2 23,7 22,4 22,4 25,0 24,3

Črn

a g

ora

Rast BDP (%), realno 2,5 3,2 0,5** 2,5 1,5 1,5

BDP na prebivalca (v EUR) 4.872 5.070 5.378** n.p. 7.252* 5.951


Tekoči račun (% BDP) -25,1 -19,4 -20,0** -21,0 -16,8 -16,7

Javnofinančni primanjkljaj / presežek (% BDP) -4,9 -5,4 -3,7** -1,9 -2,3 -3,1

Javni dolg (% BDP) 40,9 45,3 52,1** 54,5. 55,5 n.p.

Stopnja brezposelnosti, (v %) 13,8 13,2 13,6 n.p. n.p. 19,0

BiH

Rast BDP (%), realno 1,3 1,0 -0,5 1,0 0,5 0,8

BDP na prebivalca (v EUR) 4.365* 4.753 4.430* n.p. 4.865* 3.820



Javnofinančni primanjkljaj / presežek (% BDP) -4,4 -2,5 -1,3 n.p. -1,6 -2,7

Javni dolg (% BDP) 39,0 43,0 n.p. n.p. 42,1 n.p.

Stopnja brezposelnosti, ILO (v %) 27,2 27,6 n.p. n.p. 27,0 28,2

Ko

so

vo

Rast BDP (%), realno 4,6 5,0 2,3 n.p. 2,6 4,5

BDP na prebivalca (v EUR) 2.418 2.655 2.761 n.p. n.p. 3.896*

Inflacija, povprečje leta (v %) 3,5 3,6 2,5 n.p. 2,1 3,3


Javnofinančni primanjkljaj / presežek (% BDP) -2,6 -1,8 -2,6 n.p. -3,8 -3,4

Javni dolg (% BDP) n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 45,0 n.p. n.p. n.p. n.p. 41,0

Ma

ke

do

nija

Rast BDP (%), realno 2,9 2,8 -0,4 2,2 2,2 1,5

BDP na prebivalca (v EUR) 3.434 3.645 3.648 3.864 5.073* 3.783


Tekoči račun (% BDP) -2,0 -3,0 -3,9 -4,2 -5,8 -4,3


Javni dolg (% BDP) 24,2 27,8 33,8 34,2 35,5 36,6

Stopnja brezposelnosti (ILO), v % 32,0 31,4 31,0 29,9 30,0 30,0

* v USD

Stran 3

Grafični pregled nekaterih makroekonomskih kazalcev

Vir: Statistični uradi posameznih držav, centralne banke in vladni uradi za napovedi. Vir: Statistični uradi posameznih držav.

Vir: Statistični uradi posameznih držav. Vir: Centralne banke posameznih držav.

Vir: Centralne banke posameznih držav, Ministrstvo za Finance. Vir: Bloomberg.

-10,0

-8,0

-6,0

-4,0

-2,0

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

2009 2010 2011 2012 2013E

Rast BDP, v % y-o-y

Slovenija Hrvaška BiH Srbija Makedonija Črna gora Kosovo

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

20.000

2009 2010 2011 2012

BDP na prebivalca, v EUR


0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

14,0

16,0

jan.

12

feb.

12

mar

.12

apr.

12

maj

.12

jun.

12

jul.1

2

avg.

12

sep.

12

okt.1

2

nov.

12

dec.

12

jan.

13

feb.

13

mar

.13

apr.

13

maj

.13

jun.

13

jul.1

3

avg.

13

sep.

13

Cene življenjskih potrebščin, v % y-o-y


-30,0

-25,0

-20,0

-15,0

-10,0

-5,0

0,0

5,0

2009 2010 2011 2012

Slovenija Hrvaška Srbija Črna gora BiH Makedonija

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

2009 2010 2011 2012

Slovenija Hrvaška Srbija Črna gora BiH Makedonija

S&P Moody's Fitch

Slovenija A- (stabilen) Ba1 (negativen) BBB+ (negativen)

Hrvaška BB+ (negativen) Ba1 (stabilen) BB+ (stabilen)

Srbija BB- (negativen) - BB- (negativen)

Črna gora BB- (stabilen) Ba3 (stabilen) -

BiH B (stabilen) B3 (stabilen) -

Makedonija BB- (stabilen) - BB+ (stabilen)

Kosovo - - -

Javni dolg, v % BDP Bonitetne ocene in (izgledi) za posamezne države

Tekoči račun plačilne bilance, % BDP Tt

Stran 4

Pregled po posameznih državah

Slovenija

Makroekonomski pregled

Banka Slovenije je oceno letošnje gospodarske rasti s predhodnih -1,9% znižala na -2,6%, za leto

2014 pa so napoved poslabšali za 1,2 o.t. na -0,7%. Za leto 2015 je napoved ostala nespremenjena pri 1,4% gospodarski rasti. Presežek tekočega dela plačilne bilance bo letos predstavljal nekaj več kot 6% BDP, leta 2015 pa 7,5% BDP. Napovedujejo upadanje inflacije, ki naj bi letos znašala 2,2%, v letu 2015 pa 1,5% in pričakujejo nadaljevanje negativnega trenda na trgu dela; zaposlenost se bo letos znižala za 2,6%, prihodnje leto za 2,4%, v letu 2015 pa za 0,4%. Ločeno je Evropska komisija napoved letošnje gospodarske rasti postavila na -2,7% s predhodnih -2%, za prihodnje leto na -1 z -0,1, za leto 2015 pa

na +0,7%. Javni dolg naj bi letos dosegel 63,2%, v letu 2014 70,1%, v 2015 pa 74,2% BDP. Glede proračunskega primanjkljaja pričakujejo, da bo letos in prihodnje leto zaradi sanacije bančnega sistema nekoliko višji, in sicer 5,8% in 7,1% BDP, v letu 2015 pa naj bi upadel na 3,8% BDP.

Oktobra se cene življenjskih potrebščin v mesečni primerjavi niso spremenile, na letni ravni pa se je

rast cen s septembrskih 1,4% še dodatno upočasnila na 1,3%, medtem ko je povprečna 12-mesečna rast cen oktobra znašala 2,0% (septembra 2,1%). K letni inflaciji so največ prispevale višje cene v skupini stanovanje (0,5 o.t.), hrana in brezalkoholne pijače (0,4 o.t.) ter alkoholne pijače in tobak (0,2 o.t.). Cene naftnih derivatov so letno inflacijo znižale za 0,4 o.t. Tudi po metodologiji HICP se cene na mesečni ravni niso spremenile, letna rast je znašala 1,1%, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,2%.

Cene industrijskih proizvodov so se septembra v mesečni primerjavi znižale za 0,1%, v medletni

primerjavi so bile nižje za 0,4%, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa so bile v povprečju višje za 0,3%. Cene proizvodov, prodanih na domačem trgu, so bile septembra v mesečni primerjavi nespremenjene (proizvodi prodani na tujih trgih -0,2%), v medletni primerjavi pa so bile cene doma prodanih industrijskih proizvodov višje za 0,1% (proizvodi prodani na tujih trgih -0,9%).

Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil septembra v mesečni primerjavi nižji za 4%, v

trgovini na drobno brez motornih pa za 2,1%. V primerjavi z lanskoletnim septembrom je bil prihodek v trgovini na drobno nižji za 6%, ob izključitvi volatilnih cen motornih goriv pa je bil nižji za nekoliko manj, 3,4%. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bil prihodek v trgovini na drobno v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 3,4%, pri čemer se je prodaja v trgovini z živili znižala za 3,8%, v trgovini z neživili (brez motornih goriv) pa za 4%.

Industrijska proizvodnja je tudi avgusta nadaljevala anemično dinamiko. V mesečni primerjavi je bila po

0,1% julijskem padcu višja za 0,3%, v medletni primerjavi je bila po julijski stagnaciji nižja za 3,2%, v prvih osmih mesecih pa je bila medletno nižja za 1,6%. Prihodek od prodaje v industriji je bil avgusta v mesečni primerjavi višji za 0,3%, medletno je bil nižji za 4,1%, v prvih osmih mesecih pa je bil nižji za 2,4%. Kar se tiče zalog v industriji, so bile te konec avgusta za 0,4% nižje v mesečni primerjavi, glede na stanje konec lanskega avgusta pa so bile nižje za 5,2%.

Slovenska podjetja so avgusta izvozila za 1.507,7 mio EUR blaga oz. storitev, kar je medletno za 3,2% manj, uvozila pa za 1.567,6 mio EUR, kar v medletni primerjavi predstavlja 8,1% znižanje. V prvih osmih

mesecih je vrednost izvoza znašala 14.238 mio EUR blaga (to je za 2,0% več kot v enakem obdobju leta 2012), vrednost uvoza pa 14.588,3 mio EUR blaga (-1%). V tem obdobju je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 350,3 mio EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 97,6%.

Stopnja brezposelnosti se je septembra znižala za 0,1 o.t. na 12,8%. Septembra se je število delovno

aktivnih ponovno znižalo, tokrat za 1.000 na 793.244 oseb. Na Zavodu za zaposlovanje je bilo konec septembra prijavljenih 114.669 brezposelnih oseb, kar je za 1,7% manj kot avgusta, vendar za 8,8% več kot pred letom dni. Število prostih delovnih mest je bilo z 8.146 za 11% nižje v mesečni ter kar za 46% v medletni primerjavi.

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila avgusta v mesečni primerjavi nižja za 2,8%, medletno je bila

nižja za 4,6%, v prvih osmih mesecih pa je bila vrednost opravljenih gradbenih del glede na enako obdobje lani nižja za 12,4%.

Povprečna mesečna neto plača je avgusta znašala 989,5 EUR in je bila glede na julij nižja za 0,1%

(-0,4% realno), glede na lanski avgust pa je bila višja za 0,4% (-1,8% realno). V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bila povprečna mesečna neto plača glede na enako obdobje lani višja za 0,3%. Povprečna mesečna bruto plača je avgusta znašala 1.506,9 EUR in je bila glede na julij nižja za 0,2% (-0,5% realno), glede na lanski avgust pa za 0,4% (-2,5% realno). V prvih osmih mesecih letošnjega je bila povprečna mesečna bruto plača glede na enako obdobje lani nižja za 0,5%.

Stran 5

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila oktobra z -13 o.t. za 1 o.t. nižja kot septembra, glede na

enako obdobje lani je bila višja za 10 o.t., za 11 o.t. pa je bila nižja od dolgoletnega povprečja. V predelovalnih dejavnostih se je vrednost kazalnika zaupanja znižala za 2 o.t. na -5 o.t., v trgovini na drobno se je zvišala za 4 o.t. na 9 o.t., v gradbeništvu pa se je znižala za 1 o.t. na -17 o.t. V storitvenih dejavnostih se je vrednost kazalnika zaupanja oktobra v mesečni primerjavi zvišala za 1 o.t. na -13 o.t.

Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila oktobra glede na mesec pred tem nižja za 3 o.t.,

glede na lanski oktober je bila višja za 4 o.t., za 1 o.t. pa je bila nižja glede na povprečje lanskega leta. Znižale so se vrednosti polovice kazalnikov, ki odražajo pričakovanja potrošnikov, zviša le pa so se vrednosti kazalnikov pričakovana rast cen, finančno stanje v gospodinjstvih in poraba denarja za večje nakupe v prihodnjih 12 mesecih. Tudi pri kazalnikih sedanjega in preteklega stanja je bilo pri polovici zabeleženo znižanje glede na september.

Bančni sistem in ostale novice

Državni proračun je septembra po presežku v avgustu zabeležil primanjkljaj, in sicer 86 mio EUR. V

primerjavi z septembrom so se prihodki znižali za 3% na 621 mio EUR, medtem ko so se odhodki zvišali za 13% na 707 mio EUR. V prvih devetih mesecih je proračunski primanjkljaj dosegel 1,4 mrd EUR.

Slovenske banke so v prvih osmih mesecih pridelale 383 mio EUR izgube pred davki oz. 375,9 mio EUR

čiste izgube. V enakem obdobju lani so banke ustvarile 49,4 mio EUR izgube pred davki oz. 92,6 mio EUR čiste izgube. Skupni bruto prihodki bančnega sistema so bili v medletni primerjavi nižji za 30,3% in so znašali 762,8 mio EUR; od tega so čisti obrestni prihodki upadli za 20,1% na 503,8 mio EUR, neobrestni prihodki pa za 44,3% na 259,1 mio EUR. Neto oslabitve in rezervacije so dosegle 676,7 mio EUR, kar je za 4,4% več kot v enakem obdobju lani. Nadaljevalo se je krčenje posojil nebančnemu sektorju, ki so ob koncu avgusta znašala 29,2 mrd EUR, kar je za slabih 10% manj kot pred letom dni. Od tega so se posojila podjetjem znižala za 13,3%, posojila gospodinjstvom pa za 3,2%. Bilančna vsota bank je bila konec avgusta s 44,5 mrd EUR za 0,5% nižja v mesečni ter za 6,7% nižja v medletni primerjavi.

Državni zbor konec oktobra sprejel novelo zakona o bančništvu, Državni svet pa izglasoval veto in

odločanje o tem še enkrat poslal v Državni zbor. Novela zakona pri reševanju bank uvaja t.i. »bail-in« ukrep, po katerem lahko Banka Slovenije za zagotavljanje zadostne kapitalske ustreznosti banki naloži prenehanje ali konverzijo hibridnih oz. podrejenih instrumentov. S takšnim ukrepom, ki naj bi ga v svojo zakonodajo uvedle tudi ostale članice EU, bodo breme sanacije bank najprej nosili lastniki, zatem imetniki hibridnih in nato podrejenih obveznic ter šele zatem se za pokrivanje morebitnih izgub bank lahko uporabijo sredstva davkoplačevalcev.

Hrvaška

Letni in mesečni pregled gibanja deviznega tečaja EUR / HRK

Vir: Bloomberg.

Makroekonomske novice

Evropska komisija je oceno padca hrvaškega BDP za letošnje leto z -1% znižala na -0,7%, v letu

2014 pričakujejo 0,5% rast, v 2015 pa 1,2%. Proračunski deficit na naj bi letos znašal 5,4% BDP (prej 4,7%), prihodnje leto 6,5% BDP, v letu 2015 pa naj bi upadel na 6,2%. Pričakujejo, da bo javni dolg letos znašal 59,6%, naslednje leto 64,7%, v letu 2015 pa 69% BDP. Komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je tudi potrdil, da bo Hrvaška kmalu vstopila v postopek prekomernega deficita (EDP), saj le-ta presega dopustne 3% BDP. Dodajmo, da je IMF v začetku oktobra letošnjo gospodarsko rast

7,37

7,42

7,47

7,52

7,57

7,62

7,67

nov.12 jan.13 apr.13 jun.13 avg.13 nov.13 7,59

7,60

7,61

7,62

7,63

7,64

9.10. 14.10. 19.10. 24.10. 29.10. 3.11. 8.11.

Stran 6

Hrvaške ocenil pri -0,6%, za prihodnje leto pa pričakujejo 1,5% rast Državni Ekonomski inštitut je

ocenil, da bo BDP Hrvaške letos upadel za 0,7%, prihodnje leto pa se bo okrepil za 1%.

Industrijska proizvodnja je tudi septembra nadaljevala negativen trend. V letni primerjavi je bil

zabeležen 4% upad, kar je slabše tako od pričakovanj, kot tudi od 3,5% padca v avgustu. Po segmentih je bil nadaljnji upad zabeležen pri proizvodnji investicijskega blaga, in sicer za 11,8% (-17,2 v avgustu), netrajnih potrošnih dobrin za 8,9% (-3,7% v avgustu), k negativni dinamiki pa so se avgusta pridružili še proizvodi za vmesno uporabo (-2,7%). Rast je bila zabeležena le pri energentih, in sicer za 8,5% po 14,3% rasti v avgustu ter pri trajnih potrošnih dobrinah, za 10,5%.

Negativna dinamika cen industrijskih proizvodov se je septembra nadaljevala petič zapored, na letni

ravni pa se je padec še okrepil, saj so bile po avgustovskem 1,5% padcu septembra cene nižje za 1,8%. Od tega so se industrijski proizvodi s tujih trgov pocenili za 2%, po 2,8% pocenitvi s avgustu, z domačega trga pa za 1,6% po 0,7% padcu v avgustu. Na mesečni ravni so bile cene industrijskih proizvodov avgusta višje za 0,3%.

Inflacija potrošniških cen se je septembra dalje upočasnila; cene so se po 1,9% medletni rasti v

avgustu septembra zvišale za 1,1%. V mesečni primerjavi so se cene življenjskih potrebščin septembra tako kot v avgustu znižale za 0,1%. Na letno rast cen so v največji meri z 2,6% rastjo vplivale cene hrane (+4% v avgustu), k znižanju inflacijskih pritiskov pa so z 1,5% rastjo, po 2% rasti v avgustu, doprinesle cene energentov. V luči anemičnih gospodarskih razmer analitiki do konca leta pričakujejo relativno nizko rast cen.

Stopnja registrirane brezposelnosti se je septembra na mesečni ravni prvič po šestih mesecih zvišala,

in sicer za 0,7 o.t. na 19,1%, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je stopnja brezposelnosti v povprečju znašala 20,1%, kar je za 1,5 o.t. več glede na enako obdobje lani. Konec septembra je bilo registriranih 323.783 brezposelnih oseb, kar je za 3,2% več kot v avgustu, glede na lanski september pa je bilo število registriranih brezposelnih višje za 4,1%.

Po preliminarnih podatkih statističnega urada je obseg prodaje v trgovinah na drobno po štirih mesecih

rasti septembra zabeleži padec. Medletna rast obsega prodaje je znašala 0,5% (+0,6%% nominalno), na mesečni ravni pa je bil obseg prodaje nižji za 2,2% (-5,3% nominalno). Zaradi baznega učinka bo letos učinek prodaje na drobno na BDP verjetno pozitiven.

Povprečna mesečna neto plača je bila avgusta s 5.512 HRK za 0,1% višja kot v juliju, v medletni

primerjavi pa je bila nižja za 0,5%. Realno je bila povprečna neto plača avgusta medletno nižja za 2,4%, kar je že 18-ti zaporedni mesec padanja realnih neto plač.

Kot kažejo podatki državnega statističnega urada, se je negativna dinamika v gradbenem sektorju

avgusta še poglobila. Izdanih je bilo 471 novih gradbenih dovoljenj, kar je za več kot tretjino manj kot pred letom dni, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa je bilo izdanih za dobrih 30% manj gradbenih dovoljenj glede. Tudi obseg gradbenih del se je avgusta medletno znižal, in sicer za 9%. Slabo stanje v gradbenem sektorju je odraz relativno nizkega povpraševanja, ki je posledica visoke brezposelnosti kot tudi zadolženosti prebivalstva.

V mesecu oktobru se je z valutnim parom EUR/HRK trgovalo v razponu med 7,6097 – 7,6210 kune za evro. V omenjenem obdobju je kuna proti evru izgubila 0,15%, nismo pa bili priča posebnim

dogodkom, ki bi vplivali na tečaj kune, tako so bile fluktuacije odraz običajnih poslovnih faktorjev.


Po oceni Narodne banke Hrvatske bodo dopolnila zakona o potrošniškem kreditiranju hrvaškim bankam čisti dobiček znižala za do 40% oz 760 mio HRK. Dopolnitve zakona predvidevajo znižanje

obrestnih mer na posojila, denominirana v švicarskih frankih.

Glede na podatke HNB je obseg kreditov bančnega sistema avgusta v mesečni primerjavi porasel,

in sicer za 0,4% na 289 mrd HRK. Na letni ravni pa se je obseg kreditov zaradi razdolževanja podjetij in gospodinjstev v nefinančnem sektorju zmanjšal za 1,4 mrd HRK oz. 1,4%, padec pa so ponovno ublažili krediti državi. Po sektorjih se je obseg kreditov nefinančnim inštitucijam avgusta glede na konec leta zvišal za 2,6% na 111,1 mrd HRK, krediti prebivalstvu pa so se znižali za slab odstotek na 128 mrd HRK. Krediti državi so se v omenjeni primerjavi zvišali za 11,7% na 38,4 mrd HRK. Trend v prvih osmih mesecih letošnjega leta dalje kaže na razdolževanje gospodinjstev, krediti nefinančnim inštitucijam stagnirajo, kreditiranje države pa se krepi. Dodajmo še, da so po podatkih centralne banke banke na Hrvaškem v prvih osmih mesecih letošnjega leta ustvarile za 1,45 mrd HRK prihodkov, čisti dobiček pa je

bil z 2,41 mrd HRK medletno višji za 10%.

Stran 7

Srbija

Letni in mesečni pregled gibanja deviznega tečaja EUR / RSD

Vir: Bloomberg.

Gibanje referenčne obrestne mere (v %)

Vir: NBS.


Po preliminarni oceni Narodne banke Srbije se je realni BDP v 3Q2013 medletno povečal za 3,2%, v

prvih devetih mesecih pa je bil glede na enako obdobje lani višji za 2%.

Dezinflacijski trend drobnoprodajnih cen se je nadaljeval tudi v septembru, ko se je letna inflacija z

avgustovskih 7,3% znižala na 4,9%. Po besedah Narodne banke Srbije so bili ključni razlogi za padec inflacije dosedanji ukrepi monetarne politike, znižanje cen kmetijskih proizvodov, nizko agregatno povpraševanje ter stabilen tečaj dinarja. Gledano po skupinah so k rasti cen septembra najbolj prispevale Komunikacije (+0,7%) ter Energenti in Komunalne storitve (+0,5%), k znižanju pa Rekreacija in kultura (-5,4%).

Po podatkih Narodne banke Srbije je bil primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance v prvih osmih

mesecih letošnjega leta z 954 mio EUR precej nižji v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je znašal 2,17 mrd EUR. Največ je k znižanju prispeval trgovinski primanjkljaj, ki je bil v enaki primerjavi z 2,44 mrd EUR nižji za 1,2 mrd EUR oz. za tretjino.

Po podatkih državnega statističnega urada je bil izvoz Srbije septembra glede na avgust ob sezonski

prilagoditvi višji za 6,5%, glede na enako obdobje lani pa za 40,7%. Uvozu je bil v omenjenih primerjavah višji za 4% oz. za 17,4%. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bil izvoz Srbije glede na enako obdobje lani višji za 26,7%, uvoz pa za 4,8%.

V začetku oktobra je finančni minister predstavil paket ukrepov za stabilizacijo javnih financ in

okrepitev rasti Srbije. Mere vključujejo znižanje plač v javnem sektorju za 20 oz. 25%, povečanje osnovne stopnje DDV z 8 na 10%, prestrukturiranje javnih podjetij in znižanje subvencij ter izboljšanje razmer za poslovanje.

Industrijska proizvodnja se je septembra v mesečni primerjavi ob sezonski prilagoditvi povečala za

3,2%, glede na enako obdobje lani pa je bila višja za 13,4%. Gledano po skupinah se je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih septembra medletno povečala za 12,2%, v mesečni primerjavi pa je bila ob sezonski prilagoditvi višja za 3,2%. Slednje je bilo v največji meri posledica rasti proizvodnje motornih vozil, hrane in naftnih proizvodov, negativno pa so na mesečno rast vplivali kemijski proizvodi. Izmed ostalih dveh skupin je bila proizvodnja v rudarstvu medletno višja za 10,4%, v skupini elektrike, plina in pare pa za 19,8%.

108,0

110,0

112,0

114,0

116,0

nov.12 jan.13 apr.13 jun.13 avg.13 nov.13 113,6

113,8

114,0

114,2

114,4

114,6

9.10. 14.10. 19.10. 24.10. 29.10. 3.11. 8.11.

10,00

10,25

10,50

10,75

11,00

11,25

11,50

11,75

nov.12 jan.13 mar.13 maj.13 jul.13 sep.13 nov.13

Stran 8

Obseg prodaje na drobno se je septembra glede na predhodni mesec znižal 4,7% (-4,3% nominalno), v

medletni primerjavi pa je bil nižji za 8,6% (-6,4% nominalno). V prvih osmih mesecih je bil obseg prodaje na drobno glede na enako obdobje lani nižji za 7,3% (+0,1% nominalno).

Povprečna mesečna bruto plača je v Srbiji septembra znašala 59.162 RSD, kar je tako nominalno kot

realno za 4,3% manj kot v avgustu ter za 5,8% (0,9% realno) višja glede na enako obdobje lani. Neto plača je bila v mesečni primerjavi z 42.866 RSD v mesečni primerjavi tako nominalno kot realno za 4,3% nižja ter za 6,5% (1,5% realno) višja glede na enako obdobje lani.

V mesecu oktobru se je z valutnim parom EUR/RSD trgovalo v razponu med 114.01 – 114,54 dinarja za evro. V omenjenem obdobju je dinar napram evru pridobil 0,5%, centralna banka pa je na

deviznem trgu večkrat intervenirala, da bi zaustavila apreciacijo dinarja. Skupno je za intervencije NBS na deviznem trgu v oktobru odkupila za 110 mio EUR.


Ob umiritvi inflacijskih pritiskov se je Narodna banka Srbije (NBS) na oktobrskem zasedanju odločila znižati ključno obrestno mero za 50 b.t. na 10,5%, na novembrskem zasedanju pa so jo ob poslabšanih izgledih za prihodnje leto še dodatno znižali na 10%. V centralni banki ocenjujejo, da

bodo nizko povpraševanje in ukrepi fiskalne konsolidacije tudi prihodnje leto glavni faktorji zniževanja inflacijskih pritiskov, tako da bo inflacija ostala v ciljnem območju.

Konsolidirani proračunski primanjkljaj je septembra znašal 19,9 mrd RSD, medtem ko je skupni

proračunski primanjkljaj v prvih 9 mesecih leta znašal 150,6 mrd RSD. Proračunski prihodki so septembra dosegli 60,3 mrd RSD, kar je bilo v skladu z načrti vlade, v primerjavi z avgustom pa so bili prihodki v proračun nižji zaradi specifične mesečne dinamike vračil DDV. Proračunski odhodki so septembra znašali 80,2 mrd RSD, v primerjavi z avgustom pa so bili nižji predvsem zaradi visokega izplačila zaostalih subvencij gospodarskim družbam.

Javni dolg je ob koncu septembra znašal 19,07 mrd EUR oz. 58,1% BDP, tekom meseca pa se je znižal

za 8 mio EUR. V prvih 9 mesecih leta je Srbija poplačala za 382 mrd RSD (3,4 mrd EUR) obveznosti centralne države, večinoma iz naslova državnih obveznic, na segmentu katerih so na domačem trgu poplačali za 214,1 mrd RSD obveznosti.

Podatki Narodne banke Srbije kažejo, da se je dobičkonosnost srbskih bank v drugem četrtletju

malenkost poslabšala; ROA je z 1,2%, kolikor je znašal pred letom dni, upadel na 1,1%, ROE pa se je s 6% znižal na 5,3%, je pa pri stroških viden napredek, saj se je kazalnik CIR (cost to income ratio) s 76,1% znižal na 67,9%. Kazalniki kvalitete sredstev kažejo podobno sliko kot pred letom dni, pri čemer se je delež slabih posojilih v kreditnem portfelju zvišal za 0,4 o.t. na 19,9%, rezervacije pa so predstavljale 115,9% slabih posojil, kar je za 8,5 o.t. manj kot pred letom dni. Količnik kapitalske ustreznosti je ob koncu drugega četrtletja znašal 20,2%, kar je za 3 o.t. več kot pred letom dni.

Črna gora


Letna inflacija potrošniških cen je septembra znašala 1,8% in se je v primerjavi z avgustom upočasnila

za 0,4 o.t. Na mesečni ravni so potrošniške cene porasle za 0,1%.

Industrijska proizvodnja je bila septembra v medletni primerjavi višja za 3,0%, kar je precej manj od

9,0% rasti v avgustu in je predvsem posledica 10,2% padca glede na predhodni mesec. V prvih devetih mesecih leta 2013 je bil indeks industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2012 višji za 8,8%.

Izvoz je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegel 285 mio EUR in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povišal za 3,4%, medtem ko je uvoz v enakem primerjalnem obdobju upadel za

4% in je v obdobju januar – september znašal 1,331 mrd EUR. Izvoz v Evropske države se je v tem obdobju povišal za 1,9%, izvoz v ZDA pa je bil medletno nižji za 15,4%. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom je znašala 21,4% in je bila večja od 19,9-odstotne pokritosti v enakem obdobju lani.

Prihodek od prodaje v industriji je bil septembra v letni primerjavi višji za 5,1%, v primerjavi z

avgustom letos pa je bil skupni prihodek črnogorskih podjetij nižji kar za 15,7%. Po prvih devetih mesecih letos je bil prihodek od prodaje v industriji v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 9,2%.

Cene proizvajalcev so se septembra v letni primerjavi znižale za 0,4%, v primerjavi z predhodnim

mesecem pa so bile v povprečju višje za 0,2%. Povprečna letna stopnja inflacije proizvajalčevih cen je v prvih devetih mesecih letos znašala 2,5%.

Stran 9

Povprečna bruto in neto plača sta septembra v mesečni primerjavi ostali nespremenjeni. Bruto

plača je septembra znašala 721 EUR in se je v prvih devetih mesecih v letni primerjavi znižala za 0,4%. Povprečna neto plača je septembra znašala 475 EUR in je bila v devetih mesecih letos v letni primerjavi nižja za 1,8%.

Prihodek v trgovini na drobno je bil septembra v mesečni primerjavi, merjeno v tekočih cenah, višji za 12,9% (v stalnih cenah +11,7%). V primerjavi z lanskoletnim septembrom je bil prihodek od

prodaje v trgovini na drobno nominalno višji za 11,5%, realno pa za 9,9%.

Proračunski primanjkljaj je v prvih sedmih mesecih letos znašal 119,6 mio EUR oz. 3,4% s strani makedonske centralne banke napovedanega BDP.


Situacija v bančnem sektorju Črne gore se popravlja, pri čemer je nivo slabih posojil ob koncu

avgusta letos znašal 17,4%, kar je najmanj od začetka leta. Krediti nefinančnim podjetjem so ob koncu septembra letos znašali 1,02 mrd EUR, kar je 2,6% več kot ob koncu lanskega leta, medtem ko je vrednost depozitov gospodinjstev ob koncu septembra znašala 1,22 mrd EUR oz. 6,6% več glede na konec 2012. Razpoložljiva likvidna sredstva so konec avgusta znašala 640 mio EUR, kar je 45% več kot ob koncu lanskega leta.

Sprejet je bil nov Zakon o plačilnem prometu, katerega glavna novost je ta, da banke v državi ne

bodo več edini ponudniki storitev plačilnega prometa. Omenjene storitve bodo po novem lahko opravljale tudi druge plačilne institucije (ki se ustanovijo kot pravna oseba), centralna banka, država in tudi občine (ko ne opravljajo plačilnega prometa v svojo korist). Cilj zakona je znižati stroške plačilnega prometa in pospešiti pristopna pogajanja k EU.

Črnogorski finančni minister Radoje Žugić je v začetku oktobra napovedal, da si bo Črna gora od

ameriške investicijske banke Morgan Stanley izposodila 100 mio EUR za financiranje proračuna. Šlo naj bi za triletno posojilo, obrestna mera pa naj bi znašala EURIBOR + 5,85%.

Skupna vrednost nepremičnin, na katerih imajo črnogorske banke hipoteke, je konec junija letos

znašala 3,75 mrd EUR. Od tega 40% predstavljajo stanovanjske nepremičnine, 35,5% poslovne 24,5% pa preostale vrste nepremičnin. Nepremičnine so zastavljene za posojila, katerih skupna vrednost znaša 2 mrd EUR. Vrednost hipotek je sicer za 17% nižja kot ob koncu junija lani.

BiH


Večanje števila brezposelnih. Število brezposelnih je konec avgusta znašalo 555.937, kar je za 0,5%

več kot v predhodnem mesecu in za 1,8% več kot ob koncu avgusta lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je ob koncu julija znašala 44,9%, kar je 0,3 o.t. več kot v predhodnem mesecu.

Index potrošniških cen v BiH je septembra v mesečni primerjavi ostal nespremenjen, medtem ko so

bile cene glede na lanski september nižje za 0,5%. V devetih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani je inflacija znašala 0,3%.

Industrijska proizvodnja, prilagojena na sezonsko raven, je meseca septembra v BiH na mesečni ravni

upadla za 0,2%, medtem ko je bila na letni ravni višja za 3,5% (avgusta +4,7%).

Povprečna mesečna bruto plača v BiH je avgusta znašala 1.293 KM (661 EUR), kar predstavlja 0,5%

padec glede na december 2012 in 0,3% padec glede na lanski avgust. Povprečna neto plača je avgusta znašala 828 KM (423 EUR) oz. 0,4% manj glede na december 2012 in 0,3% manj glede na avgust 2012.

V obdobju od januarja do septembra se je trgovinski primanjkljaj BiH v letni primerjavi znižal za okrog

10% na 4,86 mrd KM (2,48 mrd EUR) z 5,53 mrd KM v enakem obdobju lani. Pri tem se je izvoz povečal za 7% na 6,29 mrd KM (3,2 mrd EUR), uvoz pa se je zmanjšal za 2,3% na 11,15 mrd KM (5,7 mrd EUR). Pokritost izvoza z uvozom je znašala 56,4%.


Rast depozitov na letni ravni ostaja višja od rasti kreditov. Obseg posojil komercialnih bank je konec

septembra znašal 16,21 mrd KM (8,29 mrd EUR), kar je za 1,9% več kot konec lanskega septembra. Obseg depozitov je v tem času porasel za 6,0% na 13,93 mrd KM (7,12 mrd EUR).

Stran 10

Mednarodni denarni sklad (MDS) je po septembrskem obisku odobril črpanje naslednje tranše stand-by posojilnega aranžmaja (SBA) v višini 47,5 mio EUR. Aranžma, v višini 379 mio EUR, je bil

odobren septembra 2012 in je državi na razpolago za obdobje 2012 – 2014.

Elektroprivreda BiH in EBRD sta podpisala sporazum o najemu 35 mio EUR dolgoročnega posojila za

realizacijo projekta izgradnje HE Vranduk. Rok poplačila omenjenega kredita znaša 12 let.

Vodja delegacije Evropske unije Peter Sorensen je predsedniku sveta ministrov BIH Vjekoslavu Bevandi izročil poročilo ES o napredku Bosne in Hercegovine, v katerem je navedeno, da je Bosna in Hercegovina dosegla zelo omejen napredek pri izpolnjevanju političnih meril. Poročilo med drugim

navaja, da še vedno ne obstaja skupna vizija političnih predstavnikov o splošni usmeritvi in prihodnosti države ter o načinu njenega delovanja.

Makedonija

Letni in mesečni pregled gibanja deviznega tečaja EUR / MKD

Vir: Thomson Reuters.

Gibanje referenčne obrestne mere (v %)

Vir: NBRM.


Podpredsednik makedonske vlade in finančni minister Zoran Stavreski je dejal, da bo gospodarska rast Makedonije v letu 2013 najverjetneje presegla napovedanih 2%. Rast višja od dveh odstotkov je

napovedana tudi s strani nekaterih mednarodnih finančnih institucij, kot sta Mednarodni denarni sklad (+2,2%) in Fitch (+2,7%).

Tudi v oktobru nadaljevanje trenda upadanja rasti cen. Indeks potrošniških cen je v letni primerjavi

oktobra porasel za 1,3%, kar predstavlja nižjo dinamiko rasti cen glede na 1,6% medletno rast v septembru in 2,8% rast v avgustu. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin oktobra znižale za 0,1%.

V septembru spet visoka rast industrijske proizvodnje. Industrijska proizvodnja se je po

avgustovskem 3,9-odstotnem upadu septembra na letni ravni spet okrepila, in sicer za 5,1%. V obdobju prvih devetih mesecev pa je porasla za 2,2% glede na enako obdobje lani.

Skupna vrednost zunanje trgovine je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašala 7,87 mrd USD.

Pri tem je bila vrednost izvoza v omenjenem obdobju v letni primerjavi višja za 4,5% in je znašala 3,1 mrd USD, medtem ko je uvoz porasel za 1,0% na 4,8 mrd USD. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom je znašala

58

59

61

62

64

65

nov.12 jan.13 apr.13 jun.13 avg.13 nov.13 57

58

59

60

61

62

63

9.10. 14.10. 19.10. 24.10. 29.10. 3.11. 8.11.

3,25

3,50

3,75

4,00

4,25

nov.12 jan.13 mar.13 maj.13 jul.13 sep.13 nov.13

Stran 11

64,5%). Trgovinski primanjkljaj je tako znašal 1,7 mrd USD in je bil za 4,9% nižji kot v enakem obdobju lani.

Tekoči račun plačilne bilance je konec julija 2013 beležil presežek v višini 0,6% BDP.

Povprečna bruto plača na zaposlenega je v mesecu avgustu znašala 30.990 MKD (503 EUR), povprečna neto plača pa 21.108 MKD (343 EUR), kar je oboje za 0,5% več kot v juliju in za 0,7% več

kot avgusta lani.

Proračunski primanjkljaj je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegel 3,2% BDP.

Število izdanih gradbenih dovoljenj v septembru je bilo kar za 55% nižje kot v enakem mesecu lani.


Bonitetna agencija Fitch je sredi oktobra potrdila dolgoročno oceno makedonskega dolga pri BB+ s stabilnim izgledom. Ocena bo besedah Fitcha temelji na izboljšanih projekcijah gospodarske rasti

države, zmernem proračunskem primanjkljaju in državnem dolgu, stabilni valuti ter stabilnemu bančnem sektorju.

Odbor za operativno monetarno politiko makedonske centralne banke se je v luči gibanja makroekonomskih in finančnih indikatorjev ponovno odločil obdržati obrestno mero na 1-mesečne blagajniške zapise pri 3,25% in oktobra komercialnim bankam v odkup ponudil za 25,5 mio MKD

omenjenih zapisov, kar je na ravni zapadlega zneska.

Obseg kreditov makedonskega bančnega sistema je konec avgusta znašal 225,9 mrd MKD (3,7 mrd EUR), kar je 3,7% več kot konec avgusta lani, obseg vpoglednih in vezanih depozitov poslovnih bank

in hranilnic pa 253,3 mrd MKD (4,1 mrd EUR) oz. 6,4% več kot ob koncu lanskega septembra.

Po podatkih centralne banke je v prvih osmih mesecih v državo prišlo za 157,3 mio EUR tujih naložb,

kar po občutni reviziji podatkov navzdol v lanskem obdobju predstavlja kar 155% medletno rast.

Makedonija je na lestvici »Doing Business« Svetovne banke najbolje uvrščena država v balkanski regiji, saj je uvrščena na 25. mesto med 189 državami, ki jih Svetovna banka ocenjuje na podlagi 10

kriterijev. Slovenija je na omenjeni lestvici na 33. mestu, Črna gora na 44., Hrvaška na 89., Srbija na 93. in Bosna in Hercegovina na 131. Mestu.

Makedonska centralna banka (NBRM) se je na seji Sveta konec oktobra odločila za spremembo Sklepa

o upravljanju likvidnostnega tveganja, pri čemer se bo po novem odstotek vseh zapadlih vlog, ki se štejejo za stabilne, povečal z 20 na 40%, kar je predvsem posledica visoke stabilnosti vezanih vlog v bančnem sistemu. Takšna odločitev se bo odrazila v obliki povečanih količnikov likvidnosti (do 60 in do 180 dni).

Novembra naj bi Makedonija dobila novo kreditno linijo s strani Evropske investicijske banke v

znesku 100 mio EUR, namenjeno financiranju projektov malih in srednje velikih podjetij. Obrestna mera za makedonska podjetja, ki bodo končni uporabnik te linije, naj bi znašala 5,5%.

Kosovo


Letna inflacija septembra le še 0,2%. Septembra je bila že tretji mesec zapored in petič v zadnjih šestih

mesecih zabeležena mesečna deflacija potrošniških cen. Povprečna košarica potrošniških dobrin se je v primerjavi z avgustom pocenila za 0,2%, letna inflacija pa se je z 1,2% v avgustu upočasnila zgolj na 0,2%, k čemur so prispevale predvsem pocenitve prevoza (-3,3%) ter stroški komunikacij (-1,2%).

Septembra se je deficit v trgovinski bilanci v primerjavi z enakim mesecem v letu 2012 zmanjšal za 49,4 mio EUR na 185,5 mio EUR. Izvoz je septembra znašal 24,8 mio EUR in je v medletni primerjavi

porasel za 9,8%, uvoz pa je na drugi strani upadel za 18,3% in je znašal 210,4 mio EUR. Pokritost uvoza z izvozom je bila 11,8-odstotna.

Povprečne neto plače v javnem sektorju so septembra zanašale 355 EUR, kar je za 0,8% manj kot v

enakem mesecu lani.

Stran 12


Avgusta se je obseg kreditov v mesečni primerjavi zmanjšal za 1,4%, medtem ko je obseg bančnih

vlog porasel in so se v primerjavi z julijem avgusta zvišale za 3,2%; od tega so bile vloge pravnih oseb in države višje kar za 8,1%, medtem ko so se vloge fizičnih oseb v enem mesecu povišale za 3,1%.

Na Kosovu so v začetku novembra potekale lokalne volitve. Po predhodnih izidih so v desetih

občinah od tridesetih izvolili župane, v šestih občinah s srbsko večino pa bo potreben drugi krog volitev. Na treh voliščih v Kosovski Mitrovici s pretežno srbskim prebivalstvom pa bodo zaradi nepravilnosti, vdora zamaskiranih neznancev in uničevanja volilnega materiala morali ponoviti glasovanje.

Konec oktobra je kosovska vlada potrdila predlog proračuna za leto 2014, ki naj bi načrtoval za 1,46

mrd EUR prihodkov in 1,59 mrd EUR odhodkov. Po mnenju finančnega ministra Besima Beqaja bo Kosovo beležilo najhitrejšo rast v regiji tudi v prihodnjih treh letih, in sicer povprečno 4,6% na leto.

Kosovska vlada je sredi oktobra podaljšala rok za podpis pogodbe o prodaji 75% v državnem telekomunikacijskem podjetju PTK. Prodaja nemško-ameriškemu konzorciju ACP Axoc Capital in

Najafi Comapnies je bila sicer odobrena že aprila letos, pri čemer naj bi za 75% delež odšteli 277 mio EUR.

Stran 13

Kontakt

Matjaž Jezernik Širca

E: [email protected], T: 01 476 52 54

Jan Grižon,


Vodja oddelka:

Aleš Mataj


Priloga 1 – Omejitev odgovornosti

Ta dokument je pripravila in izdala NLB d.d., ki je regulirana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, Slovenija in Banke Slovenija, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija. Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala v Sloveniji in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Dokument prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 8. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS št. 67/07, 100/07 in 69/08 – popr.; v nadaljevanju: ZTFI), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega dokumenta. Informacije so bile pridobljene iz virov, za katere avtor verjame, da so verodostojni, vendar ne zagotavlja njihove natančnosti in popolnosti. Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 373. členu ZTFI. Dejstva, na podlagi katerih je dokument pripravljen, se v besedilu jasno razlikujejo od razlag, ocen, mnenj, napovedi in drugih informacij, ki niso dejstva in ki izražajo trenutno osebno mnenje avtorja tega dokumenta. Vse tovrstne ocene, mnenja, napovedi in druge informacije, objavljene v dokumentu, so lahko predmet spremembe brez predhodnega obvestila. Mnenje finančnega analitika, ki je izdelal ta dokument, se lahko razlikuje od mnenja NLB d.d., ki izdaja ta dokument. NLB d.d. ni dolžna obveščati prejemnikov dokumenta o spremembah ocen, mnenj in napovedi, ki izhajajo iz dogodkov po objavi dokumenta. Ta dokument je bil izdelan in predstavljen v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter v skladu s potrebno strokovno skrbnostjo, vendar NLB d.d. in avtor dokumenta ne prevzemajo nobene odgovornosti za posledice odločitev, ki bi bile sprejete na podlagi mnenj in informacij, podanih v tem dokumentu. Pri investiranju v vrednostne papirje se je potrebno zavedati sistematičnega in nesistematičnega tveganja. Nesistematična tveganja se nanašajo na posamezen finančni instrument, ki nima vpliva na celoten finančni trg ter je neodvisno od gibanj na finančnem trgu. Učinke nesistematičnih tveganj je možno odpraviti z diverzifikacijo portfelja. Sistematično tveganje pa se nanaša na dejavnike, ki vplivajo na celoten finančni trg in posledično vplivajo na vrednost celotnega investitorjevega portfelja. Priporočamo, da se pravne in fizične osebe pri odločanju o vlaganju v finančne instrumente posvetujejo s strokovno usposobljenimi finančnimi svetovalci in pri tem pridobijo dodatne informacije. NLB d.d., z njo povezane osebe, pri njej zaposlene osebe in morebitne druge osebe, ki so sodelovale pri pripravi tega dokumenta, so lahko lastniki finančnih instrumentov, obravnavanih v tem dokumentu, oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti oziroma z obravnavanimi izdajatelji. Obstaja tudi možnost, da je NLB d.d. za v tem dokumentu obravnavane izdajatelje v preteklosti opravljala storitve v zvezi s f inančnimi instrumenti oziroma ostale storitve investicijskega bančništva. Lahko da si bo NLB d.d. tudi v prihodnosti prizadevala iskati možnost poslovnega sodelovanja z obravnavanimi izdajatelji, zato obstaja tudi možnost, da bo NLB d.d. v prihodnosti zanje opravljala storitve v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma ostale storitve investicijskega bančništva. Za dodatna razkritja, ki se nanašajo na posamezne finančne instrumente, omenjene v tem dokumentu, oziroma njihove izdajatelje, in o katerih NLB d.d. izdaja investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti (v nadaljevanju: investicijske raziskave), si prosim oglejte tekoče investicijske raziskave, ki so dostopne na naši spletni strani (www.nlb.si). Za razlago priporočil ter ostala splošna razkritja, povezana z dejavnostjo investicijskih raziskav, si prosim oglejte dokument Opozorilo vlagateljem, ki je dostopen na naši spletni strani (www.nlb.si). Za postopke in ukrepe, vključno z informacijskimi pregradami (tako imenovan Kitajski zid), ki jih NLB d.d. uporablja za identifikacijo in upravljanje z navzkrižji interesov, ki lahko nastanejo v povezavi z dejavnostjo investicijskih raziskav, si prosim oglejte dokument Politika upravljanja nasprotij interesov pri opravljanju investicijskih storitev in poslov NLB d.d., ki je dostopna na naši spletni strani (www.nlb.si). Vse cene finančnih instrumentov in finančnih indeksov se nanašajo na ceno ob koncu zadnjega trgovalnega dne na navedeni datum, v kolikor ni drugače navedeno. Vse informacije o cenah finančnih instrumentov, ki jih vsebuje ta dokument, so bile pridobljene s spletnih strani Ljubljanske borze, Bloomberg in ostalih dobaviteljev. Predstavljen dokument je bil pripravljen za potrebe strank NLB d.d. v Sloveniji in ne more biti predmet reprodukcije, distribucije ali objave brez predhodnega pisnega dovoljenja NLB d.d.

mailto:[email protected]



http://www.nlb.si/

http://www.nlb.si/

http://www.nlb.si/

Documents

Makroekonomsko-finančni pregled dogajanja po strateških ......Oktober 2013 Stran 2 Pregled nekaterih makroekonomskih kazalcev 2010 2011 2012 2013E Vlada IMF BMI Slovenija Rast BDP