LETOPIS 2010

www.pzs.si

ORGANIGRAM PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

UPRAVNI ODBOR(predsedstvo, voljeni člani, načelniki komisij z zbori dejavnostmi ter predsedniki MDO)

GOSPODARSKAKOMISIJA

ODBOR ZAPRIZNANJA

ZALOŽNIŠKIODBOR

ODBOR ZAČLANSTVO

PRAVNAKOMISIJA

KOMISIJA ZA USPOSABLJANJEIN PREVENTIVO

KOMISIJA ZA TURNO KOLESARJENJE

KOMISIJA ZA TEKMOVALNOTURNO SMUČANJE

KOMISIJA ZA ODPRAVEV TUJA GORSTVA

NADZORNI ODBOR(predsednik in 4 člani)

ČASTNO SODIŠČE(predsednik, tožilec in člani)

PREDSEDNIK

PREDSEDSTVO

SKUPŠČINA (predstavniki 263 PD)

STROKOVNA SLUŽBA (generalni sekretar in strokovni sodelavci)

MLADINSKA KOMISIJA VODNIŠKA KOMISIJA KOMISIJA ZA ALPINIZEM KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE KOMISIJA ZA VARSTVOGORSKE NARAVE

Naslov: LETOPIS PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2010 (priloga Obvestil PZS) | Izdajatelj in založnik: Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9, Ljubljana, www.pzs.si, info@pzs.si | Uredil: Bojan Rotovnik | Oblikovanje: MEDIA CENTER, Marko Gorjup s.p. | Tisk:

Fotolito Dolenc, Ljubljana | Naklada: 700 izvodov | Besedila in fotografije: arhiv PZS

KDO JE KDO V PZS (na dan 31. 12. 2010)• predsednik: Bojan Rotovnik.• podpredsedniki: Slavica Tovšak, Tone Tomše in Borut Peršolja.

• voljeni člani upravnega odbora: Danilo Škerbinek, Uroš Vidovič in Miro Eržen, Mirko Tovšak.• predsedniki in načelniki komisij z zborom dejavnosti: Tomo Česen (Komisija za športno plezanje), Miha Habjan (Komisija za alpinizem), Rok Kovšca (Mladinska komisija), Franc Gričar (Vodniška komisija), Janez Bizjak (Komisija za varstvo gorske narave) in Igor Mlakar (Komisija za planinska pota).• predsedniki MDO: Anton Purg (MDO Podravja), Borut Vukovič (MDO Zasavja), Drago Horjak (MDO Koroške), Dragotin Kuster (MDO Pomurja), France Benedik (MDO Gorenjske), Gregor Rupnik (MDO Posočja), Jurček Nowakk (MDO Kamniško Bistriškega območja), Manja Rajh (Savinjski MDO), Marinka Koželj Stepic (MDO Ljubljane), Marko Goršič (MDO Notranjske), Marko Vidmar (MDO Primorsko – Notranjskih PD), Rudolf E. Skobe (MDO Dolenjske in Bele Krajine).

• načelniki komisij, ki nimajo zborov: Aleš Glavnik (Gospodarska komisija), Janez Krč (Komisija za tekmovalno turno smučanje), Jože Rovan (Komisija za turno kolesarstvo) in Anton Škarja (Komisija za odprave v tuja gorstva).• vodje odborov: Božidar Lavrič (Založniški odbor), Jože Melanšek (Odbor za priznanja), Matej Planko (Odbor za članstvo), Vladimir Habjan (urednik Planinskega vestnika), Bojan Rotovnik (urednik Obvestil PZS) in Zdenka Mihelič (urednica spletnih strani).

• predsednik častnega sodišča: Stane Simšič.• predsednik nadzornega odbora: Andrej Brvar.

• strokovna služba: Vera Šmid (v.d. generalne sekretarke), Mija Damjan – Stegu (vodja pisarne), Danilo Sbrizaj (KPP, GK, KVGN), Veronika Susman Šegatin (MK in VK), Matjaž Šerkezi (KA, KOTG, KŠP, KTK, KTTK), Anica Brancelj (Planinska založba), Hedvika Petkovšek (Obvestila, koledar, spletna stran), Urša Mali (računovodstvo, Planinski vestnik) in Katarina Maček (blagajna in članarina).

www.pzs.si 3

PREDSTAVITEV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE• Ustanovljena 1893 (naslednik Slovenskega planinskega društva).• Med najbolj množičnimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija.• V Planinsko zvezo Slovenije je včlanjenih 263 društev, ki imajo skupaj 57.031 članov različnih starostnih skupin (glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni 2,8% vsega prebivalstva).• včlanjenih 17.837 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let.• Članstvo v planinski organizaciji nudi posamezniku možnost sodelovanja v številnih planinskih aktivnostih, popuste pri prenočevanju v planinskih kočah v Sloveniji in Evropi, več različnih vrst zavarovanj, ugodnosti pri nakupu planinske opreme …• Planinska društva upravljajo s 174 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6.000 ležišči.• Planinska organizacija skrbi za 1.664 planinskih poti v skupni dolžini preko 9.000 km, od tega je 69 poti obhodnic.• Leta 2007 je Državni zbor RS sprejel Zakon o planinskih poteh.• Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka kar 23 programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, vaditelje orientacije, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turno-kolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, trenerje športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst.• Pod okrilje Planinske zveze Slovenije spada tudi svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost ter tekmovalni športi kot so športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija.• Športni plezalci in plezalke so med najboljšimi na svetu in delujejo znotraj 36 klubov za športno plezanje, ki so člani PZS oz. športno-plezalnih odsekov PD. Urijo se na okoli 100 plezalnih stenah po vsej Sloveniji, zanje pa skrbijo trenerji in inštruktorji športnega plezanja.• Planinski vestnikje kulturno, strokovno in poljudno-znanstveno glasilo PZS in je najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja (prvič je izšla že leta 1895).• Planinska založba je izdala 19 planinskih vodnikov, 8 plezalnih vodnikov, 10 učbenikov in priročnikov, 9 izdaj leposlovne literature, 20 planinskih kart ter večje število ostalih edicij.• V Mojstrani je bil 7. avgusta 2010 odprt Slovenski planinski muzej, kjer se hrani večina zgodovinskega in arhivskega gradiva s področja planinstva. PZS aktivno podpira delovanje muzeja.• PZS ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju: o športa, o ohranjanja narave (2007), o humanitarne dejavnosti (2008), o varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010).• PZS je članica: o Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS) o Združenja društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) o Mednarodne zveza alpinističnih in planinskih združenj (UIAA) o Združenja planinskih zvez Alpskega loka (CAA) o Evropske popotniške zveze (ERA) o Mednarodne turnosmučarske organizacije (ISMF) o Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) o Združenja Via Alpina o Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR) o Mednarodnega združenja za reciprociteto• PZS ima podpisan dogovor o sodelovanju s/z: o Gorsko reševalno zvezo Slovenije o Slovenskim gorniškim klubom Skala

KRONIKA NAJPOMEMBNEJŠIH PLANINSKIH DOGODKOV V LETU 2010DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE (16. januar v Trzinu)Na državno tekmovanje se je uvrstilo 27 ekip iz vse Slovenije. Le-te so morale pokazati veliko znanja na regijskih tekmovanjih, ki so bila 7. no-vembra 2009. Največ znanja je v dramatičnem finalu pokazala ekipa Slivniški svizci iz OŠ Slivnica pri Celju, ki so slavili zmago pred trzinskimi Norimi kravami in Idrijskimi žlikrofi.

AKCIJA »OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU« (17. april na področju celotne Slovenije)V počastitev Mednarodnega dneve Zemlje se je Planinska zveza Slovenije na pobudo Komisije za varstvo gorske narave odločila, da pristopi k ak-ciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Povezala se je z društvom Ekologi brez meja, ki so bili pobudniki in glavni organizatorji akcije. Planinci smo akcijo izpeljali preko planinskih društev, ki so se v akcijo vključila na njihovem lokalnem nivoju. Skupno je v akciji sodelovalo okrog 250.000 ljudi.

IZREDNA SKUPŠČINA PLANINSKIH ZVEZ ALPSKEGA LOKA oz.CLUB ARC ALPIN - CAA (26. in 27. marec v Strunjanu)Zasedanje predsednikov planinskih zvez Alpskega loka - CAA. Ob zaključku skupščine je bilo sprejeto in predloženo ciljno gradivo, kako doseči aktivnejše sodelovanje CAA z organi Evropske unije.

REDNA SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (8. maj v Ljubljani)Na skupščini Planinske zveze Slovenije so delegati izvolili novo vodstvo za mandatno obdobje 2010 - 2014. Tokratne skupščine se je udeležilo veliko število delegatov iz 262 planinskih društev in klubov, tako da je bila udeležba skoraj 60%. Za predsedniško funkcijo je po več kot 22 letih ponovno kandidiralo več kandidatov. Kandidati so bili dosedanji predsednik mag. Franci Ekar in protikandidata Manja Rajh in Bojan Rotovnik.

PREDSTAVITEV

Delegati so že v prvem krogu izrekli zaupanje kandidatu Bojanu Rotovniku in njegovi ekipi. Skupščina je potekala mirno in v konstruktivnem delovnem vzdušju.

DAN EVERESTA (28. maj v Ljubljani)Prireditev oz. razstava fotografij, ki je potekala v Etnografskem muzeju v Ljubljani, je bila posvečena prvemu vzponu na Everest Edmunda Hillarija ter Tenjinga Norge Šerpe in prvemu vzponu slovenskih oz. tedanjih jugoslovanskih alpinistov na goro Everest.

DAN PLANINCEV NA PEČOVNIŠKI KOČI (5. junij na Pečovniški koči nad Celjem)V soboto, 5. junija, je potekal Dan planincev, ki ga je letos organiziralo Planinsko društvo Grmada Celje v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, Savinjskim meddruštvenim odborom in mestno občino Celje. Prireditve se je udeležilo preko 1.000 planincev iz vse Slovenije. Moto prireditve je bil »Varujmo gorsko naravo«. Po uradnem delu se je srečanje nadaljevalo ob plesu in glasbi. Svoj delež k množičnemu srečanju je prispevalo tudi lepo vreme in prijazni gostitelji.

OTVORITEV SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA (7. avgust v Mojstrani)V soboto, 7. avgusta 2010, so že v jutranjih urah v Mojstrano začeli prihajati planinci iz vseh strani Slovenije, da bi počastili 115‐letnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in vstopili skozi vrata svojega muzeja, za katerega so si prizadevali dolga desetletja. Premišljeno izbrani govorniki so imeli kratke, a vsebinsko bogate govore. 1.500 prisotnim sta spregovorila župan Občine Kranjska Gora Jure Žerjav, vodja projekta Miro Eržen ter predsednik republike Danilo Türk. Prijazno planinsko vzdušje je zaokrožil kulturni program. Slovenski planinski muzej je gotovo pridobitev, ki se lahko kosa s tovrstnimi muzeji v Evropi in svetu. Namenjen je vsem generacijam in vsem starostnim skupinam, tudi invalidom, slepim in slabovidnim.

SLOVENSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA GASHERBRUM 2010 (21. junij do 12. avgust, Himalaja)Odprava PZS v Pakistan na Gasherbrum I je bila namenjena mladim preizkušenim alpinistom brez izkušenj z visoko nadmorsko višino. Cilj odprave je bil splezati na Gasherbrum I v alpskem stilu. Čeprav v plezalnem smislu odprava ni bila uspešna, saj ni osvojila vrha, so alpinisti pridobili veliko izkušenj in znanja za plezanje na visokih nadmorskih višinah.

SESTANEK ODBORA PODPISNIKOV SPORAZUMA O RECIPROCITETI IN SKUPŠČINA CAA (10. in 11. september v Münchnu, Nemčija)Delegacija predstavnikov PZS se je sestanka odbora podpisnikov sporazuma o reciprociteti in skupščine CAA. Na sestanku odbora podpisnikov sporazuma o reciprocitetije potekala razprava o ugotovitvah glede števila ležišč v kočah podpisnic sporazuma in predstavljenaje bila želja planinskih zvez Srbije, BiH in Črne Gore glede podpisa bilateralnih sporazumov s PZS, ki bi njihovim članom omogočil koriščenje popustov v naših kočah. Podpisnike smo seznanili tudi z obstojem skupnosti planinskih zvez držav Balkana. Na skupščini CAA je bil sprejet memorandum CAA o podnebnih spremembah ter izvedene so bile volitve vodstva CAA. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Josef Klenner iz Nemčije, za podpredsednika pa predstavnik PZS Danilo Škerbinek.

GENERALNA SKUPŠČINA UIAA (9. oktober v Bormiu, Italija)Skupščina je bila pomembna predvsem zaradi pobude o ustanovitvi evropske planinske zveze pod okriljem UIAA. Osrednji del je potekal od četrtka naprej, ko je bil organiziran seminar o planinski kulturi (muzeji, knjižnice in drugi dogodki, festivali itd.). Na Generalni skupščini UIAA je bilo preko 140 delegatov iz 52 članic UIAA, od tega 42 s polno glasovalno pravico. Na pobudo predsednika PZS so se v Bormiu sestali predstavniki planinskih zvez Balkana in Slovenije.

POT ALPSKE KONVENCIJE – POT OKOLI KOŠUTE (8. oktober, Košuta)Stalni sekretariat Alpske konvencije je skupajz zastopniki planinskih zvez iz Koroške in Slovenije ter občinami na tem območju ter z podporo ministrstev za okolje Avstrije in Slovenije pripravil projekt pohodniške poti okoli Košute, ki izpolnjuje cilje Alpske konvencije.

46. SREČANJE TREH DEŽEL (16. in 17. oktoberv Gmündu, Avstrija)Srečanja Treh dežel se je udeležila slovenska delegacija pod vodstvom Francija Ekarja in ki so jo sestavljali predstavniki PD iz meddruštvenih odborov planinskih društev Koroške, Posočja, Gorenjske in Slovenskega planinskega društva Celovec. Na srečanju se je skupno zbralo okoli 70 udeležencev. Letošnja glavna strokovna tematika je bila predstavitev avstrijskega projekta, raziskave in znanstvene študije o »hribovski vasi«.

15. SVETOVNI POKAL V ŠPORTNEM PLEZANJU (13. in 14. november, Kranj)Vsakoletna tekma v Kranju je klasična postaja tekem svetovnega pokala in se po tradiciji z njim lahko merita samo še oba največja mastra na svetu – Serre Chevalier in Arco. V ženski konkurenci je zmago slavila Južnokorejka Jain Kim, drugouvrščena pa je bila Slovenka Mina Markovič. V moški konkurenci se je zmage veselil Španec Ramon Julian Puigblanque, edini Slovenec v finalu je bil Klemen Bečan na osmem mestu. Finale tekme je bilo v neposrednem TV prenosu na RTV SLO.

PODELITEV PRIZNANJ PZS in IZREDNA SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (4. december v Celju)V glavni dvorani Narodnega doma Mestne občine Celje je potekala izredna skupščina Planinske zveze Slovenije. Zbralo se je 130 delegatov od 257, kolikor je planinskih društev. Poleg obravnavanja izhodišč zanov statut sta bili pomembni točki tudi vsebinski in finančni načrt delaza leto 2011, ki sta bili obravnavana na tej skupščini. Pred skupščino je v isti dvorani potekala tudi svečana podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2010. Nagrajenci so bili prvič predstavljeni v posebni knjižici.

PODPIS DOGOVORA O SODELOVANJU MED PZS IN GRZS (4. december v Celju)Na izredni Skupščini PZS je bila predstavljena vsebina dogovora o sodelovanju med Planinsko zvezo Slovenije in Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Kronološkemu pregledu sodelovanja je sledil še vsebinski del, saj naj bi sodelovanje med obema zvezama koristilo obiskovalcem gora v obliki skrbi za varnost, delovanju na preventivnemu področju, izmenjevanju izkušenj in prenašanju znanj na člane obeh zvez ter širšo planinsko in ostalo javnost. Predsednika obehzvez, Bojan Rotovnik v imenu PZS in Igor Potočnik v imenu GRZS, sta dogovor osodelovanju svečano podpisala.

4 Letopis 2010

KRON

IKA PLANIN

SKIH D

OG

OD

KOV

www.pzs.si 5

STATISTIKA LETA 2010Preglednica: Število društev glede na število članov

Preglednica: Število članov po kategorijah članstva

Preglednica: Starostna struktura A članov v letu 2010

STATISTIČNI LETO

PIS

6 Letopis 2010

Slika: Območja statističnih regij v Sloveniji s prikazom deleža prebivalstva, ki so člani planinske organizacije.

Preglednica: Število posameznih odsekov v planinskih društvih

Preglednica: Razvrstitev društev glede na statistične regije v Sloveniji

LEGENDA: nadpovprečno, povprečno in podpovprečno

statistična regija št. članov št. prebivalcev delež članov PD /prebivalcev regije

Gorenjska 8.857 202.903 4,37Goriška 3.727 119.080 3,13Jugovzhodna Slovenija

2.696 142.092 1,90

Koroška 3.172 72.812 4,36Notranjsko-kraška

894 52.217 1,71

Obalno-kraška 1.506 110.412 1,36Osrednjeslov-enska

13.886 529.646 2,62

Podravska 7.509 323.343 2,32Pomurska 1.159 119.548 0,97Savinjska 10.412 260.025 4,00

Spodnjeposavska 1.657 70.192 2,36Zasavska 1.194 44.706 2,67tujina 362

57.031 2.046.976 2,79

Gorenjska

Goriška

Obalno-kraška

Osrednjeslovenska

Notranjsko-kraška

Savinjska

Podravska

PomurskaKoroška

JugovzhodnaSlovenija

Spodnjeposavska

Zasavska

STATISTIČNI LETO

PIS

www.pzs.si 7

Preglednica: Število društev, ki izvajajo posamezne aktivnosti

Preglednica: Razni podatki:• število PD z lastno spletno stranjo, • število PD naročnikov na Planinski vestnik, • število društev upravičencev do donacije iz dohodnine ter • število društev zavezancev za DDV.

Preglednica: Število registriranih strokovnih kadrov

STATISTIČNI LETO

PIS

8 Letopis 2010

MLADINSKA KOMISIJAMladinska komisija je eden od najmočnejših členov Planinske zveze Slovenije in skrbi za najmlajšo populacijo ljubiteljev planin. Svoje aktivnosti ima razporejene na veliko področjih: orientacija, izobraževanja za mlade in delo z mladimi, družabnosti in še bi lahko naštevali. Sodelu-jemo na različnih projektih znotraj in zunaj meja Slovenije. Smo stalni član YC UIAA, sodelujemo pa tudi s prostovoljnimi orga-nizacijami v Sloveniji. Mladinska komisija ima v skrbništvu tudi Planinsko učno središče Bavšica, s katerim skrbno upravlja.

Mladinska komisija je sestavljena iz up-ravnega odbora, odborov in strokovne službe. Upravni odbor sestavljajo vodje pokrajinskih odborov iz vseh 12 MDO-jev, predsedstvo (predsednik, dva podpredsednika) in voljeni člani (9). Delovanje mladinske komisije je razdeljeno na 6 odborov in programski svet PUS Bavšica, ki skrbi za čim bolj učinkovito delovanje.

Odbor za orientacijo pokriva področje orientacije, in sicer od področnih tekmovanj do končnega tekmovanja SPOT. V odboru skrbijo tudi za izobraževanje na področju orientacije, ki obsega: vaditelj orientacije, izobraževanje za traserje in organizatorje POT ter izpopolnjevanje za vaditelje orientacije.Založniški odbor skrbi za vsakodnevno osveževanje spletne strani, izdajo zloženk in promocijskega materialater organizira razne natečaje na področju planinstva.Odbor za mentorje pokriva izobraževanja in izpopolnjevanja za mentorje planinskih skupin, organizira področna in državno tek-movanje Mladina in gore.Obor za vzgojo in izobraževanje skrbi za posvet za vodje taborov, kjer vodje taborov dobijo veliko koristnih informacij za čim boljšo izvedbo tabora, organizira seminar družabnosti in neformalno izobraževanje Mladinski voditelj.Vodniški servis Izidor izvaja tedenske turne smuke na Komni in nagradni izlet za dobit-nike zlatega znaka.Odbor za mednarodno sodelovanje se zavzema za povezanost z ostalimi sorodnimi zvezami v tujini, udeležujejo se sej YC UIAA, v kateri je MK PZS stalni član, srečanja treh dežel in raznih mednarodnih srečanj.

Mladinska komisija enkrat letno organizira zbor mladinskih odsekov, ki je v letu 2010 po-tekal delno v planinskem muzeju v Mojstrani (okrogla miza), glavni del pa v kulturnem domu v Dovju. Na zboru MO je sodelovalo 40 mladinskih odsekov.Usposabljanja pod okriljem MK PZS so v večini namenjena mladim ali pa se nanašajo na delo z mladimi.Neformalno izobraževanje Mladinski voditelj je namenjeno mladim do 29. leta, večina udeležencev pa je starih od 15-18 let. Izobraževanje zajema znanje o pla-ninstvu, večji poudarek se daje družabnosti in samostojnemu gibanju v gorah. Z opravljenim

tečajem ima mladinski voditelj priznane pripravniške obveznosti za tečaj vodnika A kategorije za dobo 3 let. Posvet za vodje taborov poteka v začetku leta in poda vodjem taborov novosti na področju organizacije.

Usposabljanja:

Naziv usposabljanja Termin in lokacijaŠt. udeležencev

(udeležilo/zaključilo)

Vodstvo

Neformalno izobraževanje Mladin-

ski voditelj

24.-31.7.2010PUS Bavšica 22/22

Uroš Kuzman, vodnik B;Tehnični vodja:

Izabel Vadnal, vodnica B

Seminar orientacije2.-3.2010,

8.-10.10.2010Menina

13/12 Dušan Prašnikar, inštruktor orientacije

Seminar za traserje in vodje POT

20.-21.11.2010Koča na Kopitniku 9/9

Dušan Prašnikar, Jože Dajnko

Usposabljanje za mentorje planinskih

skupin

1.-7.8.2010PUS Bavšica 12/12 Janko Mihev, IPV

Izpopolnjevanje za mentorje planinskih

skupin

25.-26.9.2010PUS Bavšica29.-30.1.2010

okolica Ljutomera

29/29 Franc Gričar,Jože Ružič in Tadeja Češka

Seminar družabnosti v gorah

22-24. 4.2010PUS Bavšica 32/32

Domen Strle , mladinski voditelj

Posvet za vodje planin-skih taborov

27.2.2010OŠ Ljubečna 25/25 Damjan Omerzu, vodnik A

DEJAVN

OST M

LADIH

www.pzs.si 9

Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Vodja

Tekmovanje Mladina in gore

Državno: 16.1.2010OŠ Trzin

Regijska: 6.11.2010OŠ Sveta Trojica, OŠ Deskle, OŠ Šenčur

Regijsko: 268Državno: 108 Brigita Čeh

Slovensko planinsko orientacijsko tek-movanje

22.-23.5.2010Koroška liga 294 Andrej Mlinar

Eksponent 6.11.2010Slivnica pri Celju 24Metod GradičMatej Planko

Nagradni izlet za dobitnike zlatega znaka Škocjanske jame 32 Nina Rman

Zbor mladinskih odsekov Mojstrana, Dovje13.11.2010 97Organizacijski

odborUdeležba na seji YC UIAA Maj, Pireneji 1 Zdenka Mihelič

Srečanje evropskih planinskih zvez 14.-22.8.2010Sloup (Češka) 2 Urška Kocbek

Delovna akcija in srečanje MV v PUS Bavšica

24.-26.6.2010PUS Bavšica 12 Anže Boh

Teden turne smuke Komna 14

Izvedene aktivnosti:

GOSPODARSKA KOMISIJA

Gospodarska komisija obravnava vprašanja na področjih gospodarjenja in upravljanja planinskih objektov ter drugega premoženja, gradnje, predelave, obnove in vzdrževanja planinskih zgradb, označevanja planinskih zgradb in informiranje upravljavcev planinskih koč ter izobraževanje osebja, ki dela v planinskih kočah. GK pripravlja strokovna mnenja in predloge rešitev ter jih posreduje Upravnemu odboru in predsedstvu PZS. Člani GK razlagajo in pojasnjujejo posamezne predloge in rešitve na pristojnih organih PZS in pri državnih organih.

V letu 2010 je prišlo po skupščini PZS v mesecu maju do sprememb v sestavi Gospodarske komisije PZS. Komisija je dobila novega načelnika. Na to mesto je bil imenovan Aleš Glavnik, član PD Maribor Matica.

Gospodarska komisija ima 3 podkomisije:- podkomisijo za upravljanje planinskih koč, ki jo vodi Marko Prohinar,- podkomisijo za ekologijo planinskih koč, ki jo vodi Drago Dretnik in- podkomisijo za upravljanje premoženja, ki jo vodi Manja Rajh.

Podkomisija za ekologijo planinskih koč in podkomisija za upravljanje premoženja staimeli tudi korespondenčno sejo. Pred-stavniki GK so se večkrat tudi neformalno srečali, predvsem pa so komunicirali po elek-tronski pošti. Imeli so tudi nekaj sestankov s planinskimi društvi o specifičnih problemih.

Investicije v planinske koče in gospodarjenjeV letu 2010 je bil objavljen razpis Ministrstva za gospodarstvo, ki je bil napovedan že od leta 2008 dalje. Na razpis vreden 1,5 mio € je poslalo veljavne prijave 22 planinskih društev v skupni vrednosti 1.337.349,10 €. Neizkoriščenih je ostalo 162.650,90 €, kar kaže na neresnost ali pa na nesposobnostupravljavcev planinskih koč za pripravo potrebne dokumentacije, za katero so imeli skoraj 18 mesecev časa. Žal je le nekaj planinskih društev zaprosilo člane GK in strokovnega sodelavca za pomoč pri pripravi dokumentacije. Vsa prijavljena društva so bila na razpisu uspešna.

Malo boljša situacija je bila pri prijavah investicij PD na sofinanciranje iz sredstev Športne fundacije, kjer pa se krči nabor planinskih društev, ki se prijavljajo na razpis FSO.GK je pri tem sodelovala s tem, da so njeni člani svetovali planinskim društvom pri projektih. GK je pripravila tudi prioritetno lestvico za razdelitev sredstev FSO.

PLANIN

SKE POTI, KO

ČE IN VARSTVO

GO

RSKE NARAVE

10 Letopis 2010

GK je tudi v letu 2010 za planinska društva pripravila več navodil, ki so bila objavljena v Obvestilih PZS. Planinskim društvom so člani GK tudi sicer svetovali vedno, ko je bilo to potrebno oz. ko so bili zaprošeni za pomoč.

Premoženjska vprašanjaGK je v zadnjih 10 letih v skladu s sklepom skupščine PZS v Mariboru leta 1999 pripravila in uskladila pogodbe za več planinskih koč v katerih se vzpostavlja solastniško razmerje, in sicer tako, da se planinski objekt kot delež v naravi določa PD, zemljišča pa ostanejo v lasti PZS. V letu 2010 smo se uskladili s PD Idrija tudi glede lastništva nad kočo na Hlevišah, še vedno pa ni rešeno vprašanje upravljanja in denacionalizacije planin-skega doma v Tamarju. Odprt je tudi postopek zapuščine dr. Oblaka po oporoki iz leta 1926, ki se nanaša na gozdove v okolici Ljubljane.

Poseben problem pa predstavljajo objekti v lasti MORS, ki jih upravljajo nekatera planinska društva in so v lasti MORS. Tu je prišlo v letu 2010 v pogovorih na URSZR do premika, pri razrešitvi problema pa so zadeve zopet zastale.

KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI

Komisija za planinske poti je strokovni organ PZS, ki zastopa, usmerja, usklajuje in pospešuje interese dejavnosti na področju planinskih poti. Naloge komisije so usmerjanje, usklajevanje in pospeševanje dejavnosti na področju planinskih poti, skrb, da je vzdrževanje planinskih poti v skladu s splošnimi načeli varstva narave in stališči KVGN, skrb za usposabljanje markacistov ter ostalih strokovnih kadrov za odgovorno in varno izvajanje aktivnosti tervodenje katastra planinskih poti in seznama obhodnic.

Komisija za planinske poti usklajuje delo na področju planinskih poti med planins-kimi društvi, Planinsko zvezo Slovenije in državnimi organi. Zaradi lažje organizacije dela imakomisija tri stalne podkomisije:- podkomisijo za tehnična vprašanja,- podkomisijo za usposabljanje,- podkomisijo za dokumentacijo in kataster planinskih poti.

Delo na terenu in na ravni planinskih društev razrešujejo odbori za planinske poti v okviru MDO-jev. Glavni koordinator je vodja odbora, ki je tudi član razširjene komisije za planinske poti.Podkomisija za dokumentacijo in kataster planinskih poti je imela delavnico operaterjev za kataster, podkomisija za tehnična vprašanja pa dve seji glede priprave visokogorskih akcij.

Redni letni zbor markacistov, ki je bil tudi volilni, je bil 13. novembra 2010 v Ljubljani. Žal ni bil sklepčen. Na izrednem zboru markacistov, dne 4. decembra 2010 v Celju,pa je bilo prisotnih kar 119 delegatov od 195 z glasovalno pravico.

Visokogorske akcijeIzvedeno je bilo 13 akcij v visokogorju. Tra-jale so skupaj 55 dni. Na njih je delalo 87

markacistov (nekateri večkrat), ki so skupaj opravili 3.881 ur dela. V letošnjem letu je bilo narejenih veliko število lesenih varovanj (og-raje, stopnice, lestve) v skupni dolžini 1.761 tekočih metrov. Akcije v letu 2010 so,kot že vsa zadnja leta, potekale ob pomoči helikop-terjev SV, ki so na določene točke prepeljali material in opremo potrebno za izvedbo akcij v visokogorjuv 15 urah (ura je 3.156 EUR) poletov. Ostale večje društvene akcije, kjer je komisija sodelovala s strojno opremo indvema članoma tehnične podkomisije: Govce – Govško Brdo, PD Laško; pot čez Veliki Špiček, PD Loka pri Žusmu in obe poti na Ajdno, PD Radovljica.

Komisija usposablja za naziv markacist PZS in inštruktor markacist. Oba programa sta verificirana na Ministrstvu za šolstvo in šport. Vsakih pet let pa morajo markacisti opraviti licenčno usposabljanje.

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udelež. Vodja

Seminar za operaterje 20. marec na Samotorici 17 Bogdan Seliger

Tečaj za markaciste 15. in 16. maj, Planinski dom na Boču12. in 13. junij, Dom na Donački gori 30 Uroš Vidovič IM

Tečaj za markaciste 04. in 05. september, Erjavčeva koča 16. - 17. oktober, Erjavčeva koča 20 Jože Rovan IM

Licenčno usposabljanje 22. maj, Bistriški Vintgar 16 Tone Tomše IMLicenčno usposabljanje 03. julij, Koča na Grohotu 6 Maks Kotnik IMLicenčno usposabljanje 02. oktober, Križna gora pri Cerknici 13 Tone Tomše IMLicenčno usposabljanje 09. maj, Dom na Mrzlici 22 Tone Tomše IMZaključni tečaj za markaciste PZS 11. september, PUS Bavšica 19 Tone Tomše IMZaključni tečaj za markaciste PZS 25. september, Koča pri Jelenovem studencu 25 Uroš Vidovič IM

PLANIN

SKE POTI, KO

ČE IN VARSTVO

GO

RSKE NARAVE

www.pzs.si 11

Število Sponzor oz. plačnik Kovinski drogovi Nosilci

274 Krka Novo mesto 1191 274154 FŠO v okviru razpisa za table/50% društva 54 154112 FŠO v okviru razpisa za table na SPP/50% društva 32 11229 Alpska konvencija 12 29

Nove usmerjevalne table

Delo v odborih za planinske poti v MDOZaradi bolj usklajenega dela na terenu so v okviru MDO-jev ustanovljeni Odbori za planinske poti. Na vsakoletnih srečanjih se zbrani markacisti pomenijo o vseh problemih, ki se pojavljajo pri vzdrževanju planinskih poti in si izmenjajo izkušnje. Ta srečanja so obenem registracija markacis-tov, saj se jim na podlagi oddanih letnih poročil potrdijo njihove izkaznice za tekoče leto. V letu 2010 je bilo organizirano vseh 12 srečanj odborov za planinske poti.

Naziv projekta Namen Stanje

Krkine poti pospeševanja zdravega življenja in rekreacije v naravi odprto 11 potiPLANINSKA KARTA: Slovenska Istra, Brkini, Čičarija

druga verzija paketa planinskih poti v sodelovanju z planinsko založbo Karta je izdana

Pot Alpske konvencije – pot okoli Košute projekt vzpostavitve poti Alpske konvencije na področju Košute otvoritev 8.oktobra2010 v koči pod Košuto

Predstavitve na sejmih sejem Turizem in prosti čas,sejem Lov v Gornji Radgoni 21. - 24. januar 2010

študija o tematsko pohodnih poteh v Sloveniji Ureditev enotnega označevanja

predstavljena 21. januarja v Ljubljani

Praznovanje 150-letnice Alojza Knafelca predavanje »Dejavnost slovenskih markacistov« in odprtje razstave o Knafelčevi markaciji TNP - 01. september

KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE

Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) je strokovni koordinacijski organ PZS, ki pokriva področje varovanja gorske narave. V času, ko skušamo k de-lovanju človeka v njegovem okolju pristopa-ti celovito, ugotavljamo, da so vplivi človeka na gorski svet ter njegove žive in nežive sestavine veliko kompleksnejši od zgolj varovanja zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst.

Ob uveljavljanju programov ekološke sanacije planinskih koč, vzdrževanju planinskih poti ter organizaciji različnih oblik planinske deja-vnosti (planinski izleti, pohodi, turnesmuke, kolesarske ture, plezalni vzponi, tabori ...) potrebujemo v planinskih društvih in meddruštvenih odborih usposobljene strokovne delavce, ki bodo, tako ob prenovah ali gradnjah planinskih koč kot ob vzdrževanju, označevanju in nadelavi planinskih poti, vodenju izletov, načrtovanju usposabljanj in oblikovanju programa (dejavnosti) planinskega društva, znali ravnati in vzgajati v skladu z načeli varovanja gorske narave.

Zaradi lažje organizacije dela ima komisija dve stalni podkomisiji:- podkomisijo za usposabljanje,- podkomisijo za informiranjein koordinatorja dela odborov za varstvo gorske narave.

V soboto, 20. novembra 2010, je bil v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu redni letni Zbor delegatov KVGN. Zbora se je udeležilo 60 varuhov gorske narave in gorskih stražarjev. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo komisije.

V letu 2010 je bilo izvedeno usposabljanje za Varuha gorske narave, ki je bilo razdeljeno na tri dele.

PLANIN

SKE POTI, KO

ČE IN VARSTVO

GO

RSKE NARAVE

12 Letopis 2010

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udelež. Vodja

Varuh gorske narave_1. del Dom pri Gospodični na Gorjancih, 10. in 11. 4. 2010 30 Rozalija SkobeVaruh gorske narave_2. del Lisca, 29. in 30. 5. 2010 30 Rozalija SkobeVaruh gorske narave_3. del Vrata, 19. in 20. 6. 2010 30 Rozalija Skobe

Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležen. in vodja Namen

Očistimo Slovenijo v enem dnevu 17. 04. 2010 Slovenija Koordinator za PD je bila KVGN UO PZSočistiti Slovenijo divjih

odlagališč in smeti

Pomembnejši projekti

Izvedene aktivnostiBilo je leto, ko je naša država predsedovala organom Alpske konvencije, leto sprejema novega Zakona o TNP, mednarodno leto biotske pestrosti in bila je izvedena vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Prav zaradi predsedovanja naše države AK je bilo vse delo KVGN v tem obdobju še bolj posvečeno uresničevanju vseh protokolov AK, kar ste lahko razbrali iz programa dela komisije za 2010 na spletnih straneh KVGN, v Obvestilih PZS in drugih gradivih. V okviru tega smo sodelovali tudi z MOP. Uredili in opremili smo naravovarstveno učno pot - Pot Karla in Žige Zoisa,zanjo pripravili vodnik, kartončke in značke. Pot smo predali v oskrbo PDKranj in njegovi planinski skupini v Preddvoru.

V letu 2010 je bila vzpostavljena povezava in aktivno sodelovanje z 11 Odbori za varstvo gorske naravepri MDO –jih, preko njih pa tudi z odseki za varstvo narave v PD, kjer jih imajo. Torej vertikalna povezava z bazo, ki je prej ni bilo. V tem obdobju so na vzpodbudo KVGN vštevilnih PD ustanovili odseke za varstvo narave, s tem pa je skrb za varstvo narave postala pomembna tudi v PD. Prvič so bila podeljena priznanja s področja varovanja in ohranjanja gorske narave v PZS. PZS je pridobila status društva, ki dela vjavnem interesu na področju ohranjanja narave, kar se je zgodilo prvič vzgodovini PZS.

VODNIŠKA KOMISIJA

Vodniška komisija je imela dve redni seji in eno korespondenčno. Vodilo za delo so nam bile sprejete naloge na Zboru vodnikov v letu 2009. Poleg tega smo obravnavali vse prispele pobude, poskušali najti rešitve za težave in vam ustrezno odgovoriti. Veliko pa je tudi tistih drobnih aktivnosti, ki se jih ne da opisati, vzamejo pa ti kar nekaj časa. Reševali smo jih z medsebojnimi telefonskimi pogovori ali elektronsko pošto.

PROSTO

VOLJN

O VO

DN

IŠTVO IN

TURN

O KO

LESARJENJE

Vodništvo se prepleta z mnogimi deja-vnostmi, tako znotraj PZS kot tudi navzven. Vse več institucij išče sodelovanje ali pa vsaj pomoč v obliki ustnih ali pismenih nasvetov, priporočil, itd. Dve pomembni nalogi, ki sta nas spremljali skozi preteklo obdobje našega delovanja, smo končno uspešno zaključili. S tem so podani temeljni pogoji za opravljanje vodništva kot dodatne dejavnosti.

Dogovor o opravljanju komercialnega vodništva v pohodništvu v Sloveniji med PZS in Pohodništvo&kolesarjenje GIZ je bil podpisan 5. maja 2010.

Usposabljanja VPZS so potekala po planu in so bila izvedena v skladu z načrtovanimi aktivnostmi. Vsa usposabljanja so bila sofi-nancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

www.pzs.si 13

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodstvo

Tečaj VPZS D 11. - 14. 2., Valvasorjev dom 24/24 vodja: Jože Varl, VPZSteh. vodja: Boris Madon, IPV

Tečaj VPZS D 25. - 28. 2., Loka 26/26 Vodja: Ivan Eder, IPVTeh. vodja: Franc Gričar, IPVDeljeni tečaj

VPZS A februar-junij različno po Sloveniji 32/32vodja: Dragi Baloh, IPV

teh. vodja: Franc Gričar, IPVTečaj VPZS A

1. izmena 26. 6. - 7. 7., PUS Bavšica 26/26vodja: Janko Mihev, IPV

teh. vodja: Ivan ŠturmTečaj VPZS A

2. izmena 7. 7. – 18. 7., PUS Bavšica 33/33vodja: Rudi Ambrož, IPVteh. vodja: Jože Rožič, IPV

Tečaj VPZS B 20. - 23. 5., Češka koča 30/30 vodja: Dragi Baloh, IPVteh. vodja: Franc Gričar, IPV

Tečaj VPZS B 13. - 16. 5., Valvasorjev dom 25/25 vodja: Jože Varl, VPZSteh. vodja: Boris Madon, IPV

Tečaj VPZS C 10. - 12. 9., Logarska dolina 8/8 vodja: Tone Golnar,teh. vodja: Aleksander Kelnerič, IPV

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodstvo

Snežno izpopolnjevanje

20. - 21. 2.,Koča na Grohotu 28/28 vodja: Franc Kadiš, IPV

Snežno izpopolnjevanje

20. - 21. 2.,Valvasorjev dom 25/25 vodja: Jože Varl, VPZS

Snežno izpopolnjevanje

13. - 14. 3.,Koča na Gozdu 47/47 vodja: Primož Trop, IPV

Kopno izpopolnjevanje

7. - 8. 5.,Valvasorjev dom vodja: Jože Varl, VPZS

Kopno izpopolnjevanje

7. - 8. 5.,Koča na Boču 52/52 Vodja: Ivan Eder, IPV

Kopno izpopolnjevanje

8. - 9. 5.,Koča na Boču 35/35 Vodja: Pavel Jerebic, IPV

Kopno izpopolnjevanje

24. - 25. 9,PUS Bavšica 37/37 Vodja: Ivan Eder

Kopno izpopolnjevanje

2. - 3. 10,PUS Bavšica 40/40 Vodja: Franc Kadiš, IPV

KOMISIJA ZA TURNO KOLESARJENJEDejavnosti Komisije za turno kolesarjenje v letu 2010:- usposabljanje za turnokolesarske vodnike I in II (TKV I oz. II, 5 dni, 19 udeležencev, Valvasorjev dom pod Stolom),- turnokolesarski tabor (5 dni, 14 udeležencev, Planinsko učno središče v Bavšici),- organizacija spomladanske in jesenske kolesarske ture KTK,- organizacija Kramp turce, tradicionalne skupne delovne akcije turnih kolesarjev in markacistov na planinskih poteh,- priprava učnih gradiv in elektronskih predstavitev za izobraževalno dejavnost,- priprava turnokolesarske zgibanke za splošno promocijo (financer zavarovalnica Tilia) s poudarkom na priporočilih turnim kolesarjem o vožnji po poteh v naravnem okolju,- priprava elektronske predstavitve turnega kolesarstva (domača stran PZS, kolesarske spletne strani, turistični sejmi na katerih se predstavlja PZS, itd.),- urejanje domače podstrani KTK na domači strani PZS,- predstavitvena predavanja o turnem kolesarstvu (na MDO, v PD) in splošna predavanja s kolesarsko tematiko v prostorih PZS,- sodelovanje z drugimi organizacijami, ki spodbujajo razvoj turnega kolesarstva (KZS, KGK Volja, STO, GIZ za pohodništvo in kolesarstvo),- priprava pripomb na Uredbo o vožnji z vozili v naravnem okolju v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in KGK Volja in sodelovanje na razgovorih s predstavniki MOP o tej tematiki

KTK je 20.11.2010 organizirala srečanje TKV in načelnikov turnokolesarskih odsekov (26 udeležencev) kot uvod v prvi zbor turnih kolesarjev, ki je predviden v letu 2011. Namen srečanja je in bo tudi v bodoče izobraževanje, izmenjava mnenj in izkušenj in seveda druženje. Na letošnjem srečanju so bile štiri nosilne vsebine: turno kolesarstvo kot planinska dejavnost pri nas in v tujini,turno kolesarstvo v okviru PZS, smeri razvoja turnega kolesarstva v prihodnosti, zakonodajne omejitve turnega kolesarstva.

PROSTO

VOLJN

O VO

DN

IŠTVO IN

TURN

O KO

LESARJENJE

14 Letopis 2010

Usposabljanja

V letu 2010 je KTK tretjič organizirala uspos-abljanji za TKV I in II s skupno 19 udeleženci. Usposabljanji sta dobro uspeli po zaslugi tako prizadevnih predavateljev kot tudi izjemno zavzetim udeležencev. Razveseljuje struk-tura udeležencev, kjer so poleg pričakovanih udeležencev iz vrst aktivnih kadrov PZS (pohodniški vodniki, alpinisti) zastopani tudi udeleženci iz turističnega gospodarstva. Naša usposabljanja so žal plačljiva, medtem ko so sorodni tečaji Kolesarske zveze Slovenije, ki se financirajo iz sredstev ESS, brezplačni, kar nam seveda ni v prid.

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodstvo

TKV I in TKV II

12. 6. 2010Ljubljana in okolica

1. - 4. 7. 2010Valvasorjev dom pod Stolom

19/19 vodja: Igor Rozman, IPV

Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev in vodja Namen

Spomladanska tura KTK 28. 3. 2010 Kokoš14 udeležencev

vodja: Mirjan Bernetič in Janja Majhenc Srečanje TK iz vse Slovenije

Kramp tura 23. 5. 2010 Planina Razor14 udeležencev

vodja: Igor Mlakar in Jože Rovan Skupna delovna akcija markacistov in TK

na planinski poti

TK tabor 11. 8. – 15. 8.PUS Bavšica14 udeležencev

vodja: Marjan PučnikKolesarske ture, druženje in

izobraževanje

Jesenska tura KTK 9. 10. 2010 18 udeležencevvodja: Jože Rovan in Janja Majhenc Srečanje TK iz vse Slovenije

Izvedene aktivnosti

KOMISIJA ZA ALPINIZEM

Komisija za alpinizem (KA) je strokovni koordinacijski organ PZS, ki pokriva področje alpinistične dejavnosti. KA ses-tavljajo načelnik in člani komisije. Glavne naloge KA so izvajanje sklepov zbora načelnikov, usklajevanje in usmerjanje razvoja slovenskega alpinizma s poudarkom na vrhunskem alpinizmu, vodenje registra alpinističnih kolektivov in njihovih članov, pripravljanje in organiziranje različnih akcij z alpinistično vsebino, izvajanje različnih vrst alpinističnih usposabljanj ter podeljevanje nazivov strokovne usposo-bljenosti, predlaganje kandidatov za dosego statusa vrhunskega športnika s področja al-pinizma, podeljevanje alpinističnih priznanj ter opravljanje drugih nalog s področja alpinistične dejavnosti.

ALPINIZEM

IN O

DPRAVE V TU

JA GO

RSTVA

www.pzs.si 15

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodja usposabljanja

Izpiti za alpiniste

15. 5. Vršič – zimski del16. 5. Vipava – letni del

5. 6. Dovžanova soteska – letni del – popravni izpiti6. 6. Vršič – zimski del – popravni izpiti

20. 5. Velenje in Kranj – teorijaDo 30. 9. – izpitna tura

32 kandidatov / 25 jih zaključi Tomo Česen, AI

Izpiti za alpinistične inštruktorje

27. 3. – Mlačca – ledno plezanje(1. 4. – Tamar – izpit)

10.,11. 4. – Vršič – zimska in ledeniška tehnika (16., 17. 4. – Vršič – izpit)

9. 5. – Vipava – letna tehnika(31. 5. - 3. 6. – Dovžanova soteska – izpit)

32 kandidatov / 30 jih zaključi Aljaž Anderle, AI

Začetni alpinistični tečaj v zimskih

razmerah24. – 28. 3. - Zelenica 6 udeležencev Alen Marinovič, AI

Začetni poletni alpinistični tečaj v

kopni skali7. – 11. 7. – Kamniško sedlo 22 udeležencev Alen Marinovič, AI

Izvedene aktivnosti

Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev in vodja Namen

Tabor Chamonix 12. – 20. 3. Chamonix 10 udeležencev, vodji: Peter Mežnar, Boris LorenčičPlezanje mladih perspektivnih alpinistov v gorah nad

Chamonixem

Tabor Marmolada 2. – 7. 7. 12 alpinistov, vodji: Andrej in Tanja GrmovšekPlezanje mladih perspektivnih alpinistov v velikih

dolomitskih stenahMednarodno srečanje

Cornwall 9. – 15. 5. 2 alpinista Spoznavanje angleškega načina plezanja

Zbor alpinistov 17. 4. Organizatorji AO Vipava Neformalno srečanje in druženje alpinistov

Zbor alpinistov vet-eranov 1. 10. 2010 - Vršič 30 udeležencev; France Zupan Srečanje alpinistov veteranov

KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA

Komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG) je strokovni koordinacijski organ PZS, ki pokriva področje specifične alpinistične dejavnosti in sicer odprav v tuja gorstva. Vsa njena dejavnost je usmerjena v organizacijo in pomoč reprezentančnim himalajskim odpravam ter taborom za perspektivne alpiniste v tuja gorstva. V povezavi s tem skrbi tudi za spremljajočo se dejavnost v smislu promocije sloven-skega vrhunskega odpravarstva (himalajizma, andizma) v svetu, pridobivanja sponzorjev, sodelovanja s tujimi gorniškimi organizacijami, spremljajočimi kulturnimi dogodki povezanimi z gorami in alpinizmom in Slovensko šolo v Nepalu, s pomočjo katere pomaga pri usposa-bljanju Nepalcev za varno plezanje na visokih višinah in to uspešno že od leta 1979.

KOTG sestavljajo načelnik in člani, tesno pa sodeluje tudi s Komisijo za alpinizem in pomaga pri usmerjanju mladih, prihajajočih kadrov v smeri proti vrhunskemu alpinizmu.

Odprava Člani Cilji Realizacija

Gašerbrum1 (8068 m)

Miha Habjan, Ambrož Bajde, Dejan Mišković, Luka

Ajnik, Miha Zupin, Tadej Krišelj in Urban Novak

G I v alpskem stilu, G V, G VI in G II

Zaradi slabih razmer in vremena vrh ni bil dosežen. Preplezana stena in osvojen vrh 7109m visokega HiddenSuda, predvrha G I, ki ga je

naveza preplezala v alpskem stilu.

Hardeol (7151 m)

Urban Golob, Matija Jošt, Boris Lorenčič, Karel

Završnik

Glavni cilj odprave je bil vzpon na Hardeol

(7151 m) preko njegov-ega južnega ostenja.

Zaradi objektivnih nevarnosti in slabega vremena glavni cilj ni bil realiziran. Območje so dodobra raziskali in fotografirali in ob vrnitvi

podali pomembne informacije za nadaljnje odprave. Opravili so prvi vzpon na Nital Thaur (6236 m) v alpskem slogu.

Gaurišankar (7134 m)

Matej Kladnik, Aljaž Trat-nik, Blaž Navršnik JZ stena Odprava zaradi slabih razmer in vremena ni dosegla cilja.

Opomba: V letu 2010 so bile v Himalaji na splošno slabe razmere, posledica česar so bile številne neuspešne odprave, ne samo Slovencev ampak tudi tujcev.

ALPINIZEM

IN O

DPRAVE V TU

JA GO

RSTVA

16 Letopis 2010

V letu 2010 je KOTG začela z intenzivnimi pripravami za osrednjo člansko odpravo v letu 2011, in sicer Makalu 2011, vodja Marko Prezelj in člani: Rok Blagus, Boris Lorenčič, Luka Lindič in Američan Steve House, ki v tem trenutku predstavljajo vrhunec svetovne-ga alpinizma. Cilji odprave so J stena, Z stena, Z (francoski) steber, običajni pristop na vrh – vse v alpskem slogu.

Kot vsako leto so se slovenski inštruktorji udeležili in pomagali pri izvedbi tečaja za Nepalce in sicer: Bojan Pollak, Klemen Volo-ntar in zdravnik Žare Guzej. Tečaj je potekal v Katmanduju in Lang Tangu. Udeležilo se ga je 80 tečajnikov, med katerimi jih je bilo pet iz drugih držav. Tečaj je potekal v dveh delih.

KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE

Komisija za športno plezanje je stalna komisija, ki v okviru PZS skrbi za športno plezanje v Sloveniji. Med najpomembnejšimi nalogami so vodenje registra športno-plezalnih odsekov in članstva (tekmovalci, inštruktorji, trenerji, sodniki, postavljavci smeri idr.), usposa-bljanje strokovnega kadra, organizacija domačih in mednarodnih tekmovanj v športnem plezanju, skrb za državne reprezentance, kategorizacija športnikov, skrb za urejanje plezališč, skrb za varstvo narave, sodelovanje z drugimi državnimi in mednarodnimi organizacijami in zvezami.V letu 2010 je bilo registriranih 40 klubov/odsekov, ki so kakorkoli gojili športno plezanje. V letu 2010 je bili na področju športnega plezanja naslednje število kategoriziranih športnikov: 1 svetovnega, 17 mednarodnega, 11 perspektivnega, 10 državnega in 8 mladinskega razreda.

ČLANSKA REPREZENTANCA V ŠPORTNEM PLEZANJU 2010

Na prvem višku sezone je ekipa osvojila 3 medalje in sicer v kombinaciji. Mina Markovič je postala evropska prvakinja, Natalija Gros in Klemen Bečan pa sta odnesla srebrni kolajni. Tudi sicer je bila to sezono med dekleti Markovičeva najuspešnejša. Dve drugi mesti na tekmah svetovnega po-kala v težavnosti sta ji skupaj z ostalimi finali prinesli tudi končno drugo mesto. Maji Vidmar je kljub slabši sezoni uspela ena uvrstitev na stopničke svetovnega pokala, Natalija Gros pa je potrdila vsestranske kvalitete v obeh disciplinah in osvojila bronasto kolajno v skupnem seštevku kombinacije. Kot vsako leto je bil izredno razburljiv tudi zaključek sezone v domačem Kranju. Slovenska ekipa je imela največ finalistov doslej in Mina Markovič je poskrbela, da je ponovno nekdo od naših tekmovalcev stal na zmagovalnih stopničkah. Sicer smo imeli na tekmah svetovnega pokala, evropskem prvenstvu in treh največjih mastrih ter skupnih seštevkih kar 46 uvrstitev med deseterico.

Preglednica: Najvišje uvrstitve športnih plezalcev v letu 2010

1. mesto Mina Markovič Imst (AUT) 2010 Evropsko prvenstvo kombinacija2. mesto Klemen Bečan

Natalija GrosMina MarkovičMina MarkovičMina Markovič

Imst (AUT) 2010Imst (AUT) 2010Huaji (CHN) 2010Kranj (SLO) 2010Skupna uvrstitev 2010

Evropsko prvenstvoEvropsko prvenstvoSvetovni pokalSvetovni pokalSvetovni pokal

kombinacijakombinacija

3. mesto Maja VidmarNatalija GrosNatalija Gros

Chamonix (FRA)Huaji (CHN) 2010Skupna uvrstitev 2010

Svetovni pokalSvetovni pokalSvetovni pokal

kombinacija

TEKMO

VANJA IN

GO

RSKI ŠPORTI

www.pzs.si 17

MLADINSKA REPREZENTANCA V ŠPORTNEM PLEZANJU 2010Tekmovalna sezona 2010 je potrdila, da mladinska reprezentanca postaja čedalje močnejša kot ekipa. Še nikoli doslej namreč nismo imeli toliko dobrih končnih uvrstitev kot prav tokrat. Največji dosežek je prav gotovo naslov svetovnega mladinskega prvaka, ki ga je osvojil Jure Raztresen pri kadetih. Poleg njega je bilo v finalu še sedem tekmovalcev. Prav tako je Jure Raztresen v Evropski mladinski seriji, ki šteje za Evropsko prvenstvo, osvojil bronasto kolajno. Med deseterico najboljših smo imeli še 9 tekmovalcev, kar je velik moštveni uspeh.

TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE

Tekmovalno turno smučanje je športna zvrst, ki združuje elemente planin-stva, turnega smučanja, teka na smučeh in alpskega smučanja. Tekmovanja se odvi-jajo v gorah in zahtevajo od tekmovalcev številna znanja, izkušnje in odlično telesno pripravljenost. Tekmovalci premagujejo več kilometrsko tekmovalno progo, ki vključuje vzpone in spuste v različnih tehnikah napre-dovanja. Tekmovanja se odvijajo v različnih kategorijah, posamič ali skupinsko. V zad-njem obdobju se pojavljajo nove kategorije (vzpon, štafete), ki približujejo to tekmov-alno zvrst medijem in tudi neposredno občinstvu.

Svetovnega prvenstva v Andori se je udeležilo 7 tekmovalcev in spremljevalec. Tekmovalci so dosegli štiri uvrstitve med najboljših dvaj-set, prvič so se v tekmovanju parov uvrstili v prvo deseterico (Nejc Kuhar in Anže Šenk). Na ostalih tekmah v tujini je zelo dobro nastopal predvsem Nejc Kuhar in osvojil prvo mesto na tekmi MountinAttack (Tour), drugo

Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. tekmovalcevVzpon (Vertical race) na Triangel 9. januar 2010,Zelenica 29Memorial Luke Karničarja in Rada Markiča 30. januar 2010, Jezersko 38Tekma na Korošico 6. februar 2010,Zelenica 29Pokljuški gams 13. februar 2010,Pokljuka 43Turnosmučarsko tekmovanje Vogel 19. februar 2010,Bohinj 21Okrešelj, Memorial Veninšek-Lihteneker 14. marec 2010,Golte 27Kalški greben 2010 21. marec 2010, Krvavec 22

Preglednica: Izvedena domača tekmovanja za slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju

mesto na tekmi DachsteinExtreme (Avstrija) ter 13. mesto na tekmi za svetovni pokal (Pila).

V letu 2010 so organizatorji pripravili tekmovanja na Zelenici (TSK Olimpik), na Jezerskem (PD in DGRS Jezersko), Ljubelju (GRS Tržič), na Pokljuki (AO Radovljica), na Voglu (ŠD Stara Fužina), na Golteh (GRS Celje) in na Krvavcu (GRS Kranj). Skupno število različnih udeleženih tekmovalcev, ki so zbirali točke v Pokalu je bilo 66, skupno število posamičnih nastopov v sezoni 2009/10 pa 209. Za pokal so štele vse tekme – tako tekma v vzponu, tekme posamič, kakor tudi tekme dvojic. Tekmovalci so zbirali točke po sistemu ISMC, kjer je število točk vezano na uvrstitev. Za skupno uvrstitev so štele štiri najboljše uvrstitve posameznika oz. uvrstitve z največjim številom točk.

TEKMOVALNO LEDNO PLEZANJE

Svetovni pokal v tekmovalnem lednem plezanju poteka pod okriljem Mednar-odne zveze planinskih in plezalnih orga-nizacij UIAA. Tekmovalci in tekmovalke se na tekmovanjih pomerijo v težavnosti in hitrostnem plezanju.

Rezultati sezone 2009/2010Jernej Vukotič - 20. mesto skupno težavnost (Daone 15., SaasFee 10. mesto)- 12. mesto skupno hitrost (Daone 9., SaasFee

5. mesto)Matevž Vukotič - 18. mesto skupno hitrost (Daone 16., Saas Fee 4. mesto!)

- 43. mesto skupno težavnost (Daone 24., SaasFee 29. mesto)

Ostalih dveh tekem (Kirov v Rusiji in Busteni v Romuniji) se zaradi previsokih stroškov slovenski tekmovalci niso udeležili.

TEKMO

VANJA IN

GO

RSKI ŠPORTI

18 Letopis 2010

KOMISIJA ZA USPOSABLJANJE IN PREVENTIVO

Komisija za usposabljanje in preventivo Planinske zveze Slovenije je najvišje strokovno telo Planinske zveze Slovenije, v sestavi upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva in preventive ter varnosti v gorah. Ustanovljena je zlasti za razvoj enotne doktrine Planinske zveze Slovenije, za uresničevanje skupnih organizacijskih in vsebinskih načel usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva, za koordinacijo preventivnih programov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah, in za spremljanje strokovnih zadev na področju športa v Republiki Sloveniji, ki zadevajo planinstvo. Je nosilka vseh programov usposabljanja znotraj Planinske zveze Slovenije.

Komisija se je od imenovanja na 1. seji upravnega odbora PZS v novi sestavi v letu 2010 sestala enkrat. Komisija je bila sestav-ljena iz načelnika in štirih članov. Komisija je pregledala odprte naloge iz predhodne sestave in si začrtala okvirne naloge do konca leta 2010.

UO smo predlagali predstavnika katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi pri Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in predstavnika CAA. Sprejet je bil poslovnik KUP. Opravil se je ogled predloga učnega poligona Gonžarjeva peč na osnovi katerega se je začel peljati postopek za nad-elavo nove učne poti.

Zaradi razprodaje učbenika Planinska šola je KUP začela s postopkom za pripravo nove, posodobljene izdaje, kar je še vedno v teku oz. že v zaključni fazi.

KUP je imela v 2010 eno redno sejo, ki je pregledala odprte naloge iz preteklosti in si začrtala okvirne naloge do konca leta 2010.

ODBOR GORE IN VARNOST

Upravni odbor PZS je na 2. seji (28.10.2010) potrdil dogovor o sode-lovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije in sprejel sklep o imenovanju članov PZS v skupni odbor Gore in varnost. Na podlagi 3. člena Dogovora o sodelovanju med PZS in GRZS so bili imenovani Borut Peršolja, Drago Horjak in Tomo Česen.

V soboto, 4. decembra 2010, sta v Celju na izredni skupščini Planinske zveza Slovenije predsednika obeh zvez, Bojan Rotovnik in Igor Potočnik,podpisala dogovor o sode-lovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije.

1. Humarjev memorial

27. februar 2010 v Mlačci pri Mojstrani potekalo edino tekmovanje za slovenski pokal v lednem plezanju v sezoni 2009/10.Tekme se je udeležilo 13 tekmovalcev, ki so se pomerili v hitrostni preizkušnji. V spomin na prijatelja Tomaža Humarja so se pomer-ili v štirih tekih v dveh različnih smereh. Najhitrejši je bil Jernej Vukotič pred bratom Matevžem in Andrejčkom Pečjakom. V kat-egoriji “rekreativcev” je največ hitrosti prikazal Gregor Berce pred Sašom ter Tjašo Kosič, ki je edina zastopala ženske barve.

PREVENTIVN

A DEJAVN

OST

www.pzs.si 19

V dogovoru so navedena naslednja področja sodelovanja:- razvoj doktrine planinstva, prostovoljnega vodništva, alpinizma in gorskega reševanja ter planinskega usposabljanja,- zagotavljanje kakovosti lastnega programa delovanja,- koordinacija preventivnih programov varnosti v gorah in- izmenjava podatkov, analiz in ugotovitev ter skrb za dostopnost in uporabo arhivskega gradiva.

Podpisnici sta se dogovorili, da bosta vzpodbujali:- planinsko usposobljenost obiskovalcev gora,- izmenjavo svojih strokovnih delavcev z njihovo udeležbo na različnih oblikah in programih usposabljanj,- pretok znanja in izkušenj strokovnih delavcev ter izmenjavo strokovnih gradiv, ki jih bodo pripravljali sami ali pridobili od sorodnih organizacij doma in v tujini in- predstavitev primerov dobre prakse v obeh organizacijah in javnosti.

Ob vedno večjem številu obiskovalcev gora in naraščajočem številu gorskih nesreč bosta PZS in GRZS skrbeli za koordinacijo preventivnih pro-gramov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah. Gre zlasti za:- neustrezno pripravo na odhod v gore (izbira cilja, opreme in sotovarišev),- neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta,- neobvladovanje prvin gibanja (hoja, plezanje, turno smučanje in sestavljenih oblik gibanja),- neuporabo zaščitne osebne opreme,- napačne odločitve med izvajanjem dejavnosti v gorah,- bolezni in bolezenska stanja, ki jih obiskovalci prinesemo v gore in- snežne plazove.

Podpisnici dogovora bosta zato pristopili k oblikovanju Nacionalnega programa varnosti v gorah in ga posredovali v obravnavo državnim or-ganom. Posebno skrb bosta namenili odnosu do smrti v gorah, zlasti glede osveščanja, da gibanje v gorah v določenih primerih pomeni tvegano dejanje, zato se morajo obiskovalci gora zavedati morebitnih tragičnih posledic in jih tudi sprejeti.

SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ

V okviru postavitve stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja so pri oblikovanju posameznih poglavij sodelovali tudi člani PZS, ki so s svojimi prispevki ta poglavja vsebinsko, tematsko in tudi kronološko obogatili. Vse delo so opravili prostovoljno in z veliko predanost-jo temu skupnemu projektu vseh sloven-skih planincev. V okviru založbe pri PZS je s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor izšel tudi zbornik Slovenskega planinskega muzeja, ki je bil predstavljen javnosti ob otvoritvi muzeja 7.avgusta 2010.

V obdobju po otvoritvi do konca leta 2010 se je v muzeju zvrstilo kar nekaj prireditev, ki so bile obarvane s planinsko tematiko. Tako smo v sodelovanju s PD Javornik-Koroška Bela pripravili razstavo ob 100-letnici Prešernove koče na Stolu, zvrstile so se prireditve v ok-viru predsedovanja Slovenije Alpski konvencije v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, v muzeju pa so bila tudi srečanja mladinske in vodniške komisije PZS, srečanje članov GRZS in druga. Med najodmevnejšimi pa je bilo tudi srečanje z reševalci Air Zermatt, torej ljudmi, ki so priskočili na pomoč pri zadnjem poskusu reševanja našega Tomaža Humarja. V sodelovanju z RTV Slovenija in Vikijem Grošljem pa smo tudi pripravili predpremiero filma Skriti vrh in knjige Gola gora.

V okviru Pogodbe o sofinanciranju delovanja Slovenskega planinskega muzeja je Planinska zveza Slovenije podpisala aneks za leto 2010, s kat-erim je za delovanje muzeja prispevala 30.000€. Skupaj z ostalimi partnerji v projektu je tudi PZS aktivni član Poslovnega odbora Slovenskega planinskega muzeja, v katerem partnerji dogovarjajo vsebinsko in finančno poslovanje muzeja Za predsednika tega organa je bil soglasno izvoljen predsednik Planinske zveze Slovenije.

Slovenski planinski muzej je v času od otvoritve do konca leta obiskalo skoraj 15.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi veliko mladih.

V okviru Ustanove Avgusta Delavca, katere soustanovitelj je tudi PZS, je tekla akcija zbiranja sredstev za izgradnjo muzeja. Žal tukaj vsa planinska društva še niso izpolnila svojih obveznosti, tako da ima Ustanova še precejšne obveznosti do nosilca investicije - občine Kranjska Gora.

PLANIN

SKA KULTU

RA

PLANINSKI VESTNIK

Ciljna publika revije ostajajo vsi, ki želijo občasno preživeti del prostega časa v naravi in obenem prebirati zanimivo revijo. PV je danes revija, ki je namenjena vsem ljubiteljem gorskega sveta in narave, obenem pa je tudi tekoči informator bogate dejavnosti Planinske zveze Slovenije – posredno želimo seveda s pestro vsebino pripomoči k promociji planinstva in čim večjemu članstvu PZS.

Največja sprememba leta 2010 je bil povečan format (sklep o tem je potrdil UO PZS), kar smo v uredništvu načrtovali že dlje časa. 96 stranem prejšnjega formata je ekvivalentno 64 strani povečanega formata. Ker so nas v tiskarni opozorili, da bi bil obseg revije precej skromen (tanek), smo povečali število plani-ranih strani na 72 - kar pa se je, kot kažejo podatki, izkazalo za pravilno.

Večji format pomeni večjo možnost drugačnega, bolj raznovrstnega oblikovanja, obenem pa tudi novo rubriko v sredici - Z nami na pot, kjer s priročnimi opisi, ki jih je možno iztrgati, na izlete vabimo najširše množice. Več vsebin lani je bilo tudi stro-kovnih (alpinistična tehnika, trening, vreme, naravovarstvo …), s katerimi želimo bralcem posredovati čim več znanj in s tem posledično povečati varnost v gorah. Prvič lani smo tudi objavili prispevek o testih opreme (turne smuči).

V letu 2010 je uredništvo naredilo dva kvalitativna preskoka: načrtovana vsebina in dvig kvalitete objav. PV danes ni več odvisen od prispevkov, ki jih pošiljajo avtorji, pač pa vsebino določamo in načrtujemo vnaprej. Po naročilu je napisanih več kot polovica objavljenih člankov (na primer rubrike: tema meseca, Z nami na pot, intervju idr.). V PV

je manj »prostih spisov« kot jih je bilo nekoč, pač pa vse več novinarsko raznovrstnih (reportaže, intervjuji, kratke zgodbe idr.), kvalitetnih, strokovnih, aktualnih, vzgojnih, zgodovinskih in literarno dovršenih prisp-evkov. Še vedno pa seveda želimo objavljati tudi doživetja naših bralcev, vendar izbiramo najkvalitetnejše napisana.

Ocenjujemo, da je bila revija v letu 2010 vsebinsko raznovrstna, saj smo objavljali najpomembnejše informacije in članke o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih, odpravarskih in drugih. V mnogih rubrikah smo objavljali vrsto predlogov za izlete in ture, opise alpinističnih vzponov, prispevke o varstvu naravne in kulturne dediščine v gorskem svetu, leposlovne članke, recenzije planinskih publikacij, nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, predloge za obiske tujih gora, trekinge, turno smučanje itd. Fotografija je imela pomembno mesto, za kar imajo zasluge mnogi odlični sodelavci – fotografi. V letu 2010 smo zaradi nove sredice in omejenih sredstev v ločeni brošuri objavili le eno vodniško prilogo (Logarska dolina), ki se tudi samostojno prodaja. Decembra smo na spletni strani objavili letno kazalo.

V letu 2010 smo začeli uporabljati spletno uredniško aplikacijo, kjer je tudi baza datotek prispevkov. Zdaj lahko vsak urednik pregleduje in ureja seznam člankov prek in-terneta. Leta 2010 smo prejeli 728 prispevkov(člankov in vesti) 230 avtorjev. Objavili smo 620 in zavrnili 54 prispevkov, ostali še čakajo na objavo ali obdelavo. Tisk in oblikovanje opravlja tiskarna Schwarz, pogodba velja do konca leta 2011. V letu 2007 smo dokončali projekt kazala vseh stotih letnikov, v letu 2010 pa nadaljevali projekt digitalizacije vseh

ŠTEVILO NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA Leto število naročnikovdecember 2001 3990december 2002 4485december 2003 4284december 2004 4410december 2005 4400december 2006 4342december 2007 4409december 2008 4503december 2009 4653december 2010 4876

letnikov (od 2011 do 1949). Arhiv remitende je v knjižnici PZS. V letu 2010 smo v več medijih (Kult, Delo, Dnevnik …) obeležili 115-letnico izhajanja revije.

Strokovna služba je od leta 2006 zadolžena za področja naročnikov, trženja in promo-cije, uredništvo pa pri tem aktivno sodeluje. Sredi leta 2010 se je PV začel prodajati tudi na poštah, aktivirali smo tudi številko 080 za telefonsko naročilo. Leta 2010 je bilo naročnikom dobavljenih 56.947, v prosti prodaji pa smo prodali 5.246 izvodov Vest-nika (skupaj 62.193, index 106,31), kar je ob zniževanju naklade tiskanih medijev vsekakor uspeh. PV se financira s sredstvi naročnin, prihodkov od proste prodaje, oglasov in so-financiranja (Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo in šport). Leta 2010 je tako kot že več let prej izpadlo sofinanciranje Ministrstva za kulturo (tudi JAK). Uredništvo vsak mesec pripravi obračun honorarjev, ki se večinoma izplačajo v mesecu po izidu. Vsi avtorji in uredniki prejmejo letne avtorske pogodbe.

PODELJENA PLANINSKA PRIZNANJA V LETU 2010Priznanja PZS:- Pismena pohvala: 120- Bronasti častni znak: 205- Srebrni častni znak: 100- Zlati častni znak: 35- Jubilejna listina: 3- Spominska plaketa: 25- Svečana listina: 10

Knafelčeva priznanja: 23

Priznanja VK:- Pisna zahvala: 6- Priznanje za 5-letno delo:127- Priznanje za 10-letno delo: 18- Priznanje za 18-letno delo: 18- priznanje Zaslužni vodnik: 52- priznanje Častni vodnik: 20

Priznanja MK:- Zahvala: 18- Zaslužni znak: 15- Srebrni znak: 4- Zlati znak: 1- priznanje Mladina in gore: 1

Priznanja KŠP:- najuspešnejši športni plezalec/-ka- vrhunski dosežkina tekmovanjih in za vzpone v naravnih plezališčih: 4- za rezultate na svetovnem mladinskem prvenstvu in evropski mladinski seriji, ter za vzpone v naravnih plezališčih: 9

Priznanja KA- najuspešnejši alpinist/-ka: 2- najperspektivnejši alpinist: 1- za posebne dosežke v alpinizmu: 8

Priznanja KVGN:- bronasto priznanje: 4- srebrno priznanje: 2- zlato priznanje: 1- diploma dr. Angele Piskernik: 1

20 Letopis 2010

PLANIN

SKA KULTU

RA

www.pzs.si 21

EDICIJE PLANINSKE ZALOŽBE na dan 31.12.2010Planinski vodniki:• 55 krat Karavanke• Čudovite Alpe• Dolomiti, sanjske gore• Kako na Triglav• Karavanke• Najvišji vrhovi v Alpah• Planinsko-izletniški vodnik Bohinj• Planinsko-izletniški vodnik Jezersko• Planinsko-izletniški vodnik Kamniška Bistrica• Planinsko-izletniški vodnik Preddvor• Planinsko-izletniški vodnik Tržič• Polhograjsko hribovje• Turni smuki• Varneje po feratah in Vodnik po Dolomitskih feratah• Vodnik Kamniško-Savinjske Alpe• Vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije• Vodnik po planinskih kočah v Sloveniji (J. Dobnik, 2007)• Vodnik Posavsko hribovje• Vodnik Pot Karla in Žige Zoisa

Vodniki in dnevniki po veznih poteh • Dnevnik s slovenske planinske poti • Razširjena slovenska planinska pot

Plezalni vodniki:• Plezalni vodnik Bohinjske stene• Plezalni vodnik Jezersko• Plezalni vodnik Kamniška Bela – Repov kot• Plezalni vodnik Logarska dolina – vzhodni del• Plezalni vodnik Logarska dolina – zahodni del• Plezalni vodnik Robanov kot• Plezalni vodnik Vršič• Plezalni vodniki Koroške

Strokovna literatura:• Alpinistična šola – dodatek k drugi izdaji• Narava v gorskem svetu• Nevarnosti v gorah • Planinska orientacijska tekmovanja• Planinska šola – učbenik • Planinske obhodnice in pohodi • Planinski tabori – priročnik• Prehrana v gorah – učbenik• Priročnik za markaciste• Vodniški učbenik

Vodniki v tujih jezikih in večjezične izdaje• Berg um Kranjska Gora• Themountainsof Kranjska Gora• How to Climb Triglav

Leposlovna literatura:• Aljaž Savinjskih Alp• Antarktika• Bele sanje - kamnita resničnost • Gola gora -NangaParbat• Gruh• Iverí z Grintovcev• Iz mojega življenja v gorah - faksimile z dodatkom• Odprava na ČoOju• Planinski zbornik ob 110-letnici SPD/PZS

Planinski zemljevidi:• Bohinj – 1 : 25.000• Grintovci – 1 : 25.000• Jalovec in Mangart – 1 : 25.000• Krn – 1 : 25.000• Polhograjsko hribovje in Šmarna gora – 1 : 25.000• Stol in Begunjščica –1 : 25.000• Storžič – Košuta –1 : 25.000

• Dolenjska, Gorjanci, Kočevski Rog – 1 : 50.000• Julijske Alpe – vzhodni del – 1 : 50.000• Julijske Alpe – zahodni del – 1 : 50.000• Kamniško-Savinjske Alpe – 1 : 50.000• Karavanke – osrednji del – 1 : 50.000• Ljubljana in okolica - 1 : 50.000• Nanos – Trnovski gozd, Idrijsko in Cerkljansko hribovje 1 : 50.000• Pohorje –1 : 50.000• Posavsko hribovje – Boč – Bohor – 1 : 50.000• Posavsko hribovje – zahodni del – 1 : 50.000• Slovenska Istra, Čičarija, Brkini, Kras – 1 : 50.000• Snežnik – 1 : 50.000• Triglavski narodni park – 1 : 50.000

Razno:• CD Greva pod objem gora• Pesmarica Gorniška 1• Vpisna knjiga za planinske postojanke• Vpisna knjiga za vrhove• Planinski dnevnik • Slovenski alpinizem 1997• Slovenski alpinizem 1998• Slovenski alpinizem 1999• Slovenski alpinizem 2000• Slovenski alpinizem 2006 • Slovenski alpinizem 2007

MEDNARODNA DEJAVNOST PZSPlaninska zveza Slovenije je članica naslednjih mednarodnih organizacij:a) Mednarodne zvezealpinističnih in planinskih združenjUIAA,b) Združenjaplaninskih organizacij alpskega loka CAAoz. ClubArcAlpin,c) Evropske popotniške zveze ERA,d) Mednarodne turnosmučarske organizacije ISMF, e) Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC, f) Združenja Via Alpina,g) Mednarodnega združenja gorskih reševalcev IKAR-CISA inh) Združenja za reciprociteto.

Od leve proti desni: Josef Klenner, predsednik CAA in predsednik Nemške planinske zveze (DAV, ki je s ca. 900.000 člani največja planinska zveza na svetu), predsednik Planinske zveze Makedonije in

Balkanskega planinskega združenja (BMU) Jovica Ugrinovski, predsednik UIAA Mike Mortimer, predsednik Turške planinske zveze (TDF) Alaattin Karaca in predsednik PZS Bojan Rotovnik.

PLANIN

SKA KULTU

RA

22 Letopis 2010

UIAA - MEDNARODNA ZVEZA ALPINISTIČNIH IN PLANINSKIH ZDRUŽENJ

Planinska zveza Slovenije je članica UIAA - Mednarodne zvezealpinističnih in planinskih združenj, ki ima sedež v Bernu, Švica. UIAA je tudi članica IOC, Mednarodnega olimpijskega komiteja.

UIAA je bila ustanovljena 27. avgusta 1932. Njena začetna oblika organiziranosti je bila kot pretežno evropska organizacija, zdaj pa so v njej zastopane vse celine z 82 organizacijami članicami iz 57 različnih držav. V UIAA je PZS po številu članov četrto največje združenje v svetovnem merilu, ki je včlanjeno v UIAA (za italijanskim CAI, francoskim FFCAM in švicarskim CAS-SAC).

UIAA kot globalna planinska skupnost skrbi za izmenjavo idej ter usmerja in sodeluje na naslednjih področjih:• lobiranje za priložnost vsakomur, da odgovorno dostopa do svetovno posebnega in čudovitega gorskega okolja,• dati mladim priložnost za premagovanje razlik in vzpostaviti prijateljstva preko meja in kultur za izgradnjo mirnega in boljšega sveta s pomočjo športa,• ohranjanje gorskih okoljih za dobro vseh, s podporo lokalnih skupnosti za doseganje trajnostnega razvoja in spoštovanja narave,• zagotavljanje zanesljivih varnostnih standardov za plezalno opremo in svetovanje o zdravstvenih vprašanjih, povezanih s planinstvom• organiziranje tekmovanj v lednem plezanju s končnim ciljem, da ledno plezanje postane zimski olimpijski šport. UIAA se bori proti dopingu.

UIAA pod svojim okriljem združuje tudi več strokovnih komisij: Komisija za prost dostop do gora, Medicinska komisija, Komisija za varstvo gorske narave, Gorniška komisija, Komisija za varnost, Mladinska komisija, Komisija za ledno plezanje in Protidopinška komisija.

Vse od leta 1964 lahko obiskovalci gora pri nakupu plezalne opreme poiščejo izdelke z varnostno oznako UIAA. Oznaka pomeni, da je bil proizvod preizkušen po najvišjih standardih. Od leta 2004 UIAA podeljuje tudi okoljsko oznako/priznanje tistim, ki pri organizaciji aktivnosti v gorah sledijo okoljskim smernicam UIAA.

GORNIŠKA KOMISIJA UIAA (UIAA Mountaineering Commission)

predstavnik PZS: Klemen Medja

Poslanstvo Gorniške komisije UIAA je promocija najboljših praks na področju planinstva, gorništva, alpinizma in vodništva, pri čemer daje pose-ben poudarek mednarodno pomembnim vprašanjem s področja etike, tehnike, usposabljanja in prava.

Cilji komisije so:- spremljanje vprašanj posebnega (mednarodnega) pomena na področju planinstva, gorništva, alpinizma in podajanje predlogov stališč, smernic…,- spremljanje stanja na področju etike in priprava predlogov najboljših praks,- pomoč članicam pri izboljšanju kakovosti usposabljanj,- razvoj in izvajanje UIAA modela standardov usposabljanj,- izvajanje seminarjev s področja modela usposabljanj,- pomoč pri izmenjavi znanj med članicami,- olajšanje dostopa do pripomočkov za usposabljanja,- razvoj in promocija uporabe UIAA lestvice težavnosti in UIAA simbolov v literaturi (vodnikih…),- razvoj in promocija izmenjave in skupne uporabe podatkov oziroma analiz o nesrečah,- proučevanje in priprava predlogov na področju pravnih vprašanj, ki vplivajo na planinstvo, gorništvo, alpinizem, vodništvo,- razvoj baze podatkov o pravnih vprašanjih.

Gorniška komisija UIAA se je v letu 2010 sestala dvakrat, aprila v Španiji (Montserrat) in novembra v Rusiji (Moskva). Obeh sestankov se je udeležil predstavnik PZS. Zelo intenzivna aktivnost komisije je potekala na področju standardov usposabljanj. Glede na velik interes so pooblaščeni eksperti izvedli več (5) obiskov v posameznih članicah UIAA. Trenutno uporablja standarde 14 članic UIAA (in 4 nečlanice), v procesu pridobivanja licence je še 8 članic. Klemen Medja kot aktivni član delovne skupine za standarde usposabljanj pri navedenih aktivnostih sodeluje tudi kot predstavnik PZS – v letu 2010 je kot zadolžen ekspert pričel s procesom akreditacije usposabljanj Planinske zveze Hrvaške. Aktivnosti Gorniške komisije UIAA so potekale tudi na vseh drugih področjih delovanja komisije.

KOMISIJA ZA LEDNO PLEZANJE UIAA (UIAA Ice Climbing Commission)

predstavnik PZS: Andrej Pečjak

Komisija za ledno plezanje UIAA je odgovorna za oblikovanje pravil in predpisov za tekmovanja v lednem plezanju. Prav tako zagotavlja kakovost tekmovanj glede na pogoje in standarde UIAA.

Komisija je odgovorna tudi za upravljanje in razvojne vidike lednega plezanja kot športa. Svetovni pokali v tekmovalnem lednem plezanju potekajo od leta 2004. Komisija je pri teh tekmovanjih sodelovala tudi pri pripravi preprostejših in bolj poštenih pravil z namenom spodbuditi množično udeležbo.

MED

NARO

DN

A DEJAVN

OST

www.pzs.si 23

Kot del razvojne dejavnosti komisija organizira tečaje za postavljavce smeri in sodnike na tekmovanjih za ledno plezanje. Ti tehnični tečaji seznanjajo udeležence tudi o najnovejših pravilih in inovacijah pri športu, ki vključuje tehnično znanje in izkušnje.

- Od leta 2010 je Andrej Pečjak predsednik tehnične podkomisije pri omenjeni komisiji in kot tak pomaga pri postavljanju novih tekmovališč, nadgrajuje pravila za tekmovalno ledno plezanje in vodi tečaje za sodnike in postavljavce smeri,- udeležuje se večine sestankov komisije, nekateri so takoj po tekmi, kjer Andrej skupaj z ženo Jasno običajno opravlja delo sodnika (oba imata namreč licenco mednarodnega sodnika). - Svetovni pokal v tekmovalnem lednem plezanju v 2010 je bil uspešno izveden.

Leta 2010 je Andrej Pečjak preko poznanstev, ki jih je dobil v Korejski planinski zvezi KAF na tekmi v Koreji, pomagal organizirati (skupaj s PD Domžale) obisk korejske mladinske ekipe, ki je obiskala Slovenijo v mesecu juliju. Ekipa je prišla tudi na PZS, kjer jim je Viki Grošelj predstavil zgodovino slovenskega himalajizma.

MLADINSKA KOMISIJA UIAA (UIAA Youth Commission)

predstavnica PZS: Zdenka Mihelič

YC UIAA spodbuja, podpira in predstavlja mednarodni razvoj planinstva, alpinizma in plezanja z otroki in mladimi, od začetnikov do vrhunske ravni, po vsem svetu s programi usposabljanja, dogodkov in projektov, kot je spodbujanje dejavnosti, z visoko socialno in izobraževalno vred-nostjo, spodbujanje zdravega načina življenja in spoštovanja okolja. Poudarja človeške in družbene vrednote.Komisija se sestaja enkrat do dvakrat letno.

YC UIAA pomaga in omogoča mladim udeležencem, zagotavlja podporo državam v razvoju na področju mladih in planinstva, kjer program dela z mladimi (in dela mladih) še ni razvit. Prav tako organizacije vzpodbuja tam, kjer je že postavljen, a še ni prav dobro razvit in nima strokovno us-posobljenih kadrov. YC UIAA zagotavlja strokovno usposobljen kader takim članicam UIAA, prav tako pa vzpodbuja gorniški program za mlade tudi v zvezah, ki niso še članice UIAA. YC UIAA za program pomoči drugim s kadrom in usposabljanjem ter za svoje delovanje pridobiva sred-stva od Mednarodnega olimpijskega komiteja MOK in ARISF. Spodbuja programe zvez in dela z njimi na mednarodnih in regionalnih razvojnih programih. Podpira sodelovanje mladih in zvez med seboj, skrbi za informiranost in medsebojno izmenjavo strokovnih gradiv, literature, objavo le-teh na spletni stran in v brošurah. Organizira konkretne projekte, kongrese in izobraževanja za mlade in zveze.

YC UIAA je v 2010 pripravila vodila, osvežila navodila za organizatorje mladinskih planinskih aktivnosti, sodelovala pri 10 mednarodnih mla-dinskih planinskih taborih Global Youth Summit in YC UIAA (Afrika, Slovenija, Gruzija, Italija, Ukrajina, Makedonija, Romunija, Kazahstan, 2x Rusija), na nekaterih od teh taborov zagotovila udeležbo strokovnih planinskih kadrov, izvedla usposabljanje in pripravila profesionalni video (plezanje, Ines Papert in Urs Odermatt), ter seminar, delavnico in festival o nadelavi smeri v Kazahstanu, seminar na Krimu (Ukrajina), pripravila program za mlade ‘Nepal 2011’ (iz programa vzpodbud in podajanj izkušenj, primerov dobrih praks v planinske zveze, kjer delo z mladimi še ni razvito), izdelala 4 profesionalne videe o lednem plezanju, naredila FB stran, blog o dogodku, seminarju na Krimu, pridobila finančne podpore ARISF in MOK.

Predstavnica MK PZS v YC UIAA je aktivno sodelovala pri izmenjavi strokovnih gradiv, informacij in znanj z drugimi planinskimi zvezami in mladinskimi komisijami, promovirala naše mednarodne aktivnosti v YC UIAA in tabore YC UIAA med našimi mladimi, sodelovala in pomagala pri izvajanju programa YC UIAA, sodelovala v razpravah in pobudah YC UIAA ters predsednico pri njenem delu in pripravi gradiv komisije, sodelovala je pri pripravi vodil in navodil za organizatorje mednarodnih planinskih taborov, bila koordinatorica za vse YC UIAA in GYS mednar-odne mladinske planinske tabore in aktivnosti, pri tem svetovala, pomagala zvezam pri pripravi programov, ter opravljala drugo tekoče delo.

CLUB ARC ALPIN – ZDRUŽENJE PLANINSKIH ORGANIZACIJ ALPSKEGA LOKA

predstavnik PZS v Predsedstvu CAA: Danilo Škerbinek, podpredsednik CAA

Osem vodilnih planinskih zvez v državah na področju Alp tesneje sodelujejo že od sredine devetdesetih let. Iz te neformalne povezave je leta 2004 nastalo formalno združenje Club Arc Alpin – Združenje planinskih organizacij alpskega loka. Osem članic CAA, med katerimi je tudi PZS, si najzgovorneje predstavimo s skupnimi statističnimi podatki: v 1.733 društvih združujejo 1.819.932 članov, upravljajo 1.811 koč in skrbijo za 128.240 km planinskih poti.

Leta 2004 so se članice CAA dogovorile ter v statut zapisale, da bo združenje uresničevalo skupne interese predvsem na področju planinstva, varstva narave in prostorskega urejanja Alp, kulture alpskih držav ter ciljev, zapisanih v Alpski konvenciji. Združenje zastopa tudi interese celot-nega alpskega prostora ob istočasnem zastopanju interesov njenih članic. Sodeluje z vsemi tistimi organizacijami, ki si prizadevajo za iste cilje.

CAA vodi pet člansko predsedstvo, izvoljeno na volilni skupščini, ki je sklicana vsake 4 leta. CAA ima strokovne komisije za planinstvo, usposa-bljanje in varnost, za varstvo gorske narave ter za koče ter pota. Na splošno velja, da komisije CAA izvajajo naloge, ki jih prejmejo od predsedstva oz. skupščine, v nekaterih primerih si jih zastavijo člani komisije tudi sami. V minulih letih so komisije CAA obravnavale številne zanimive in zahtevne teme, se poglabljale v problemska vprašanja in s sprejetimi gradivi razjasnile več zanimivih vprašanj. Odgovori in pripravljena gradiva so članicam CAA na voljo. Sodelovanje predstavnikov PZS v teh komisijah omogoča vsakemu tudi neposredni stik z odgovornimi predstavniki drugih članic CAA, nadalje prenos znanja ter vsestranskih izkušenj, dostop do programov usposabljanja, do učne in zanimive literature, propa-gandnega materiala in drugo.

MED

NARO

DN

A DEJAVN

OST

Konkretno je PZS za interno uporabo prejela učbenike in programe usposabljanja alpinistov, prostih plezalcev in turnih kolesarjev, smernice za izgradnjo varoval na planinskih poteh ter še veliko drugega. PZS je s sodelovanjem v CAA omogočeno pri njenih članicah spoznati pojavne ob-like športne rekreacije in nove športne trende v gorah ter usmerjanje tega, reševanje oz. urejanje vprašanj iz področja ekologije v gorskem svetu, organizacijsko prakso ter izkušnje itd.

24 Letopis 2010

KOMISIJA ZA KOČE IN POTI CAA

predstavnik PZS: Drago Dretnik

Komisija za koče in poti je ena izmed treh komisij CAA. Vsaka izmed 8 članic CAA v komisijo delegira enega predstavnika. Komisija se sestaja enkrat letno. Glavni namen komisije je izmenjava mnenj in stališč o skupnih problemih kot tudi poročanje o dobrih praksah in izkušnjah posa-mezne članice. Področja dela komisije so vsa dogajanja na kočah – odenergetsko varčne gradnje, oskrbe z različnimi vrstami energije, oskrbe s pitno vodo do ravnanja z odpadno vodo in drugimi odpadki. Prav tako se v komisiji soočajo z vsemi problemi, ki se tičejo planinskih poti do koč in med kočami; varnost, vzdrževanje, označevanje, lastništvo itd.

V letu 2010 je imela komisija eno sejo in sicer na prelazu Pordoijoch (PassoPordoi) v Dolomitih. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh članic. Glavne teme so bile:- predstavitev projekta »Energetska učinkovitost pri gradnji planinskih koč«,- vzdrževanje planinskih poti na meji med državami članicami,- poročilo o zaključku štiriletnega projekta »Integralno ovrednotenje oskrbovalnih in odstranjevalnih sistemov na planinskih kočah – IEVEBS«, pri katerem je sodelovala tudi PZS,- razprava o problemih pri oskrbi koč s pitno vodo in ravnanju z odpadno vodo (pri tej točki smo podali tudi pisno poročilo o stanju na naših kočah).

MEDNARODNA KOMISIJA ZA REŠEVANJE V GORAH IKAR - CISA

predstavnik PZS: Danilo Škerbinek, član predsedstva IKAR-CISA

Obravnave na sestankih strokovnih komisij so zelo kvalitetne ter prinašajo številno novosti ali izboljšave. Glavni rezultati dela teh komisij so »strokovna priporočila«, do katerih ima na spletnem omrežju z geslom dostop vsaka članica. Nekaj zadnjih pomembnih novosti: tri in štiri antenske plazne žolne, plazne sonde z senzorjem, ABS, ki nudi zaščito vratu in ga je mogoče pro-gramirano prožiti, analiza napak pri vpletanju vozlov, opredelitve do dynema vrvi ...

Kot član predsedstva je v večji ali manjši delovni skupini opravil mnoge naloge ali aktivnosti, kot so priprava Smernic za organizacijsko strukturo reševalnih organizacij ter program usposabljanja članov reševalnih organizacij, izvedba ankete, ki je zajela vodstva vseh članic IKAR in posebej udeležence dveh zaporednih skupščin, ovrednotenje odgovorov in na osnovi tega vodenje razprave, ter dopolnitev dolgoročne vizije IKAR, pa tudi statuta IKAR, nadaljnja dopolnitev statuta z vsebino, s katero je dana možnost, da tudi manjše članice lahko lažje uveljavljajo svoje interese, izpopolnitev vsebinskega programa dela organov IKAR, priprava vodil za organiziranje skupščine in komisij IKAR, s čemer se zagotavlja kvalitet-na priprava in izvedba, priprava vprašalnika in vodenje pregleda nad reševalnim delom članic IKAR, priprava kriterijev za sprejem kandidatov v članstvo IKAR, pomoč GRZS pri vključevanju v IKAR in pri drugih organizacijskih zadevah itd.

Analize reševalnih primerov, zlasti reševanje zasutih iz snežnih plazov v zadnjih nekaj letih, so privedle do novih spoznanj v tozadevni reševalni doktrini. Nastala so nova navodila. Zahtevajo dopolnitev dosedanje reševalne opreme in vedenje o njeni uporabi, jasno sistematiko v postopku iskanja zasutega in novostih pri tehniki njihovega odkopavanja. Brez obvezne tehnične opreme vsakogar pozimi v gorah ter obvladanja njene up-orabe bo število nesreč v plazovih le naraščalo. In še: pravilni ukrepi v slučaju nesreče v gorah do prihoda gorskih reševalcev morajo biti vključeni v vse programe usposabljanja planincev. Opisane novosti, navodila »stoj ali pojdi« v slovenščini idr. so sporočila, ki jih je Škerbinek pisno posre-doval planinski javnosti ter se s temi vsebinami tudi konstruktivno odzivalna želje ali predloge po sodelovanju pri vzgojni dejavnosti.

EVROPSKA POPOTNIŠKA ZVEZA (ERA)

predstavnik PZS: Uroš Vidovič

Evropska popotniška zveza (ERA-EWV-FERP) združuje 56 planinskih in pohodniških organizacij iz 30 držav Evrope ter tri pridružene iz Maroka in Izraela. Združuje preko 6 milijonov članov. ERA skrbi za 12 evropskih pešpoti, organizira različne pohodniške manifestacije, med katerimi je največja EVROPOHOD, ki se organizira vsakih 5 let. V Evropi je trenutno 12 evropskih pešpoti s skupno dolžino preko 51.000 kilometrov. Evropske pešpoti povezujejo različne evropske narode in države z namenom medsebojnega sožitja, razumevanja in miru. Poleg letne skupščine, ki se sestaja enkrat letno, delujeta v okviru ERA komisija za pohodništvo in komisija za poti.

MED

NARO

DN

A DEJAVN

OST

www.pzs.si 25

V letu 2010 je ERA:- izvajala priprave za EVROPOHOD 2011, - izvolila novo predsednico Lis Nielsenz Danske, - pričel se je projekt nove evropske pešpoti E12 – Pot okoli Mediterana, - skupaj z nemško popotniško zvezo se izvaja projekt Kvalitetne pohodniške poti, - med članicami ERA je bila izvedena anketa o nadaljnjem razvoju organizacije in organizirane okrogle mize o razvojnih izzivih ERA.

Na srečanju pohodnikov po evropskih pešpoteh je bila maja v Sloveniji na obisku predsednica ERA. Komisija za poti je pripravila nove enotne oznake evropskih pešpoti za celotno Evropo. Dodatne označevalne tablice so modre barve z rumenimi evropskimi zvezdicami, oznako posa-mezne E pešpoti in s spletnim naslovom ERA.

VIA ALPINA

predstavnik PZS: Peter Šilak

Mednarodni koordinacijski odbor (M.K.O.)Vie Alpina je bil ustanovljen junija 2000 in združuje državne in regionalne uprave, pohodniška združenja in ustanove za promocijo turizma iz osmih alpskih držav vključenih v projekt Via Alpina. To je delovna skupina brez statusa pravne os-ebe, ki se sestaja praviloma enkrat letno in ob tej priložnosti odloča o bistvenih smernicah razvoja. Povezujejo se z Alpsko konvencijo; Via Alpina je program izvrševanje Alpske konvencije.Za izvajanje projekta skrbijo nacionalni sekretariati v vseh 8 sodelujočih državah. V Sloveniji je to GIZ Pohodništvo in kolesarjenje. www.slovenia.info/hiking.

Namen in cilji delovanja so zasledovati skupne CILJE projekta Via Alpina, ki so:- mednarodna povezanost vseh 8 alpskih držav,- prenašanje alpskega duha,- dostopnost vsem pohodnikom,- omogočati poglobljeno odkrivanje alpskega sveta,- dvigovati spoštovanje do okolja,- ohranjati pozornost do potreb pohodnikov,- prispevati k lokalnemu razvoju in mreženju alpskih območij.

Najbolj odmevni projekti posameznih sekretariatov in drugih udeležencev v projektu Via Alpina v letu 2010 so bili:- v sodelovanju Alpske konvencije in Nacionalnega sekretariata Monako so bile na podlagi javnega natečaja podeljene 4 potovalne štipendije v višini 1000 € za vsakega. Projekti so morali ponujati osebni pogled na Vio Alpino, čezmejno pohodništvo (ali glede vsake druge oblike nemotorizirane mobilnosti) in glede pomembnih tem za trajnostni razvoj Alp.- Priprava in v začetku leta 2011 izdan vodnik Tiha Via Alpina, ki opisuje vijolično pot, ki se začenja v Sloveniji.- Letno srečanje in konferenca Mednarodnega koordinacijskega odbora (M.K.O.) v Bohinju.- Ameriška revija Backpacker je v majski izdaji 2010 razglasila, da je zahodni del Zelene poti Vie Alpine (100 milj med Kanderstegom in Altdorfom) najboljša pohodniška pot sveta.- Med 16. in 26. junijem se je skupina psihično bolnih odpravila po Vii Alpini med Oberstdorfom in Bolzanom s ciljem, da skozi doživetje pohodništva okrepijo svojo osebnost.-…

Edini sestanek M.K.O je bil 25. in 26. septembra 2010 pri nas, v Eko Hotelu v Bohinju, udeleženci pa so se drugi dan povzpeli še na V