^ A K T U A L N O V P R A Š A N J E

Organizacije Zveze komunistov se pri­pravljajo na svoje letne konference. Zato l e v zadnjem času zelo zaživela njihova dejavnost z zbiranjem gradiva za svoja letna poročila, s katerimi bodo stopile Pred članstvo.

Dejavnost organizacij Z K bodisi na te­k n i l kot tudi v podjetjih letos obeležujejo V a žne naloge. Predvsem gre za smernice 0 zboljšanju žlvljenskih pogojev naših ' 'udi. Ta naloga je bila po brionskem ple-n u n u še zlasti poudarjena na VII. kon­gresu Z K J . Seveda ne gre tu ozko za investicije družbenega standarda, o čemer *e danes največ govori, marveč za kopico

vprašanj od organizacije dela in delovne storilnosti, od vsestranskega usposablja­nja delavcev do politike nagrajevanja, urejevanja odnosov v kolekt iv ih, utrjeva­nju komunalnih skupnosti, izboljšanju

KONFERENCE preskrbe In podobno. Tu so široka pod­ročja dejavnosti, kjer morajo organizacije ZK kot vodilna sila reči svoje o doseda­njem delu in dati smernice za prihodnje. Seveda bodo organizacije ZK lahko tudi ob teh važnih gospodarskih nalogah dose­gle svoj smoter le, če bodo proko sindi­ka ln ih organizacij, samoupravnih organov in drugih oblik uspele prikazati sleherne­

mu članu kolektiva, da so to aktualna živ-ljenska vprašanja in tako pridobile zad­njega delavca za uresničevanje postavlje­nih nalog.

Hkrat i se pred osnovne organizacije po­stavlja še eno važno vprašanje — pripra­ve za IV. kongres ZK Slovenije, k i je na­povedan za 2. junij. Hi tr i razvoj našega ekonomskega in družbenega življenja je po zadnjem III. kongresu nakopičil vrsto vprašanj, k i terjajo rešitev.

Zato bodo tudi sedanje letne konferen­ce, če bodo samokritično pretresle delo svojih članov, dober prispevek v pripra­vah na kongres. K. M .

A K T U A L N O

* L * S l L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z I D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O OSMI M A R E C — D A N ŽENA

XII., ŠT. 18 C E N A D IN 10. LETO

OB

8. MARCU 4^ Preteklosti je bilo mnogo hu-v %a. grenkega, mnogo *rizade-i j ! j da bi se tudi ženske osvo-. <*ne družbenega in družinskega

I i KJJub b o ] e m i n P r i d o h i t -meščanskega ženskena giba-Pa je 'sele delavsko žensko

Vin)e> ki je boj za ženske pra-!fe strnilo z bojem vseh zatira-

> odprlo vrata v svetlo prihod­nost,

t» re ? 5 0 na II. mednarodni konfe-ra

nCli V. K°Penkagcnu leta 1910 m

Zrasile socialistke 8. marec za nit u r o d n i ženski dan, kot praz-. borbene vzajemnosti in pri-

y ayljenosti žene boriti se za osvo-^°lenje in uresničenje demokracije ra

Vsfb delih sveta, je pomenil ta %las izpolnjevanje revolucio-

laLnl^a Programa naprednega de­ti« %a gib inja, ki je postavil Po SV!°! PraPor tHdi zahtevo po e'n^L- enakopravnosti žena, po h**1 plači za enako delo in za-koTj Z a družbeno zaščito žene

delavke in matere.

1*°$° n a tei titdii so jugoslo-<*ef • komunisti in vsi napredni Pr ajCl m delavke bojevali že iz - ?® ' e t ' ' zavedajoč se, da je r t$tlh družbenih korenin pogna­na 1 jk° žensko kot delavsko in

r°»nostno gibanje. V okviru organizacije Zveze de-

nih* * e n a i n deklet, ter napred-^ Ženskih listov, ki so bili ta-na* ldejni organizatorji borbe žc-f'¥ Jo je napredne žene borile za J av]janske pravice, za človeka dr

StxJen položaj, za ohranitev vkl 1e l n s e sk"pno z moškimi

'ločevale v stavke.

K R A N J , 6. M A R C A 1959

Z A D N J E R E S E T O Družbeni načrt občine Kranj

m e d v o l i v c i - proizvajalci

Za mednarodni Z a letošnji mednarodn i dan žo- t i zansk im m a m i c a m i n drugim

na se mar l j i v o p r ip rav l j a j o po zaslužnim ženam. V Lancovem vsej Goren j sk i . V vseh večjih bodo posredoval i Zupančičev« k ra j i h bodo razne proslave, a k a - d ramo ••Veronika Deseniška« demi je i n druge pr i red i tve . ~Svo- 2 e n e v Lescah so se same p r i -

i n p rav i l e z enodejanko, k i jo po­hode« i n druge prosvetne športne organizaci je se p r i p rav - 6 v e t j j 0 a k t i v i s t k a m i n ženam

pad l ih borcev N O B . Zene v B e ­gunjah bodo med d r u g i m odpr le tud i okrepčevalnico v tovarn i »•Sukno«. Svečano akademi jo p r i ­prav l ja jo n a predvečer 8. marca

e že določena lokac i ja za novo l j i c i p r ip rav l j a j o celo družabni v k r a n j s k e m g l eda l i š č em tudi šolo p r i Zadružnem domu, k i pa večer. V Podnar tu bodo i m e l i po- po večjih vaseh i n ^ l o v n i h ko ­se bo z ida la ver jetno šele leta sebno predavanje za žene s p r i - l e k t i v i h . M l a d i n ^ n a Brez j ah s i 1962 — po i z teku petletnega per- kazovanjem f i lma . P r i p r a v l j a l n i je za ta d a n ^ f l p r a v i l a igro Raz -

(Nadaljevanje na 3. str.) odbor po p r ip rav l j a čestitke fcar- trganci . C.

ljajo, da b i dostojno obogati le V ponedel jek, torek i n sredo so b i l i zbor i vo l i vcev — pro iz - b i l ahko spre je l i v to šolo vse programe teh pr i red i tev . V b le j -

vajalcev po vseh večjih kran js ' i h podjet j ih. V o l i v c i so mars ik je otroke s Pr lmskovega i n K l a n c a , s k i občini bodo pros lave tud i v zelo kritično razprav l j a l i o letoMij ih invest i c i jah i n se zan ima l i Občinski družbeni p l an za leto manjših k r a j i h , kot n a pr imer z las t i za to , k a k o namerava občina uporab i l i t is t i del sredstev, 1959 ne predv ideva r ekons t rukc i - v B o h i n j s k i B e l i , v R i b n e m , Z a -k i j i h ko l ek t i v i odstopajo občini za najnujnejša k o m u n a l n a de la je šole na P r i m s k o v e m . Pač pa s lpu i n Gor jah . Zene v Radov-v kor ist skupnost i .

\7 I M T W Q I T M l CA nA N a j V e Č j e r a z P r a v a P o l k a h * o V l i N l E . r \ o U jfl H 9w l l v zapos lovanju nove de lovne s i le .

, . t t V tovarni I skra so d o b i l i nove I Z l I l l k O m O stroje i n bo nujno potrebno, da

zaposl i jo še nekaj de lavcev. V V o l i v c i Inteksa so dobr i dve naspro tnem p r ime ru bodo s t ro j i

u r i d i s k u t i r a l i o predloženem le- osta l i neizkoriščeni, tošnjem družbenem načrtu, k i P ro i z va ja l c i v I sk r i so precej sta ga tolmačila tovariša Cerne negodoval i za rad i invest ic i j za i n Teran . Obveznost i do družbe, ured i tev gostišča na K r v a v c u , oz i roma do občine kot so r e k l i P o mnen ju de lavcev v I sk r i je na zboru, k o so govor i l i o druž- bolj nu jno prej as fa l t i ra t i n e k a -bonem s tandardu, se on i n i k d a r tere ceste v K r a n j u k a k o r pa ne mara jo i z m i k a t i . ured i t i cesto i z Cerke l j do žič-

S t r in j a l i so se, da število z a - niče i t d . pos lonih n i p rav i l no mer i l o za N a zboru so tud i govor i l i o re -ta pr ispevek, k a r so nekater i k o n s t r u k c i j i podjetja i n o mož-preds tavn ik i ko l ek t i va omenja l i , nost ih, da b i d e l pro izvodnje pre-Vendar so m e n i l i , da je tud i ugo- nesl i v druge kra je , k j e r je de­ta v i janje čistega dohodka , obvez- l o vna s i l a n a razpolago. N a ta nah i n neobvezn ih dajatev i n način b i preprečili dotok de lav-končnih t re t j in l ahko dokaj e la - cev iz vas i v mesto. -ž stično i n neprav i lno . V n j i hovem

Z a k l j u č n i r a č u n m o r a r a z u m e t i v s a k d e l a v e c !

Razgovor s članom predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta Kranj' tovarišem Ivanom Kristanom

podjetju so že več let odlašali z večjimi gospod/irskimi i nves t i ­c i j ami . Toda zdaj je skra jno po­trebno inves t i ra t i k a k i h 300 m i ­l i jonov d inar j ev za nov parn i k o ­te l . Lansko l e tn ih dohodkov res

i B I „ 7 a š o l o

n o P r i m s k o v e m "

V torek popoldne je b i l zbor

tJ.H%°slovanske žene smo v naj-dneh naše zgodovine polo-

n,J }rden temelj tisti cnakoprav-j stl> o kateri je tov. Tito dejal, A„ ?<"» ni da rovana. — 100.000 tis'.' p r e k o 2 y 0 0 0 P<*dlih in *Q

Ye?c./anJenih žena potrjuje trdo 3.nicnpst teh besed. Nešteto imen

t n velikih junakinj, nešteto ov

tihil, t-' in velikih iur,

JPozabnih vzgledov junaškega 'd?.0v?nja na bojnih poljih, v za-,,;,u l n ječah, je zapisala zgodo-

i t > r u g r a m ugotavlja, da t 1sko vprašanje v Jugoslaviji ni /c Politično vprašanje, niti vpra-£n,e pravnega položaja ženske v £H/bi, temveč vprašanje neza-pS-tn?. razvitega gospodarstva, v^'^tivizma in nazadnjaških Vredsodkov. Zato praznujemo ju-*0%lovanske žene 8. marec, kot n °> Praznik z jasnim pogledom taRevolucionarno preteklost in si £Cr?amo naloge, ki iz te pretek-

\tl slede za našo sedanjost in ^.lh°dnjost. To 50 velike naloge, ^ naj do kraja zgrade gospodar­ni temelje in izoblikujejo napred-, socialistično miselnost za srečo

Q°vnih ljudi in bodočih poko-dvl' ®s,ni marec je dan, ko se VeJ>a v nas mogočen občutek po-, anosti z vsemi naprednimi gi-

a n n sveta. R. D.

Vprašanje: Gospodarske orga- parno podan obračun, po ln s a - n i moge l dob i t i no rme izplačane, nizaci je se pr iprav l ja jo na spre- m i h številk i n kontov, pač zato k je se je i z gub i l a njegova s to-j e m zaključnih računov za leto ne, ke r takšnega obračuna de- r i lnost i td . P r i tako ob ravnava -1958. N a katere pojave b i bi lo lavc i ne razumejo . G r e tore j v n e m zaključnem računu, i zvede-po mnen ju Okra jnega s i n d i k a l - p r v i v r s t i za ra zuml j i v o i n pre- n e m iz problemov, k i de lavce nega sveta treba podjetja opo- prosto raz lago zaključnega r a - tiščijo, bodo de lavc i prav gotovo zo r i l i ob tej priložnosti? čuna, k i jo bo ra zume l s l ehern i z živim zan iman jem sode lova l i

Odgovor : Po našom mnen ju b i član ko l ek t i va . v ra zprav i o n jem. ne obremenju je jo veLike anuitete pro izva ja lcev tud i v podjet ju IB I bi lo v zvez i z zaključnimi računi P r edvsem zaključni račun ne Drugo težišče b i mora lo b i t i v kot v neka t e r ih d r u g i h podjet j ih, K r a n j , k jer so obravnava l i p r ed - treba opozor i t i z las t i na d va rao- sme b i t i samo finančno tehnična r a zp rav i o razde l i t v i ustvar jene-k jer so že o p r a v i l i važnejše r e - log letošnjega družbenega p lana monta : na način n j ihove obrav- b i lanca ustvar jen ih sredstev, a m - ga dohodka. V tej razde l i t v i bo konstrukc i j e . Toda to zmanjšanje kranjske? občine. V imenu Občin- nave i n na razpravo o razde l i t v i pak odraz in zrca lo pr izadevanj namreč mora la p r i t i do izraza do-čistega dohodka drugod ne bi skega l judskega odbora K r a n j je ustvar jenega dohodka. i n splošne družbeno-politične ak- sedanja široka razprava v zvezf smelo b i t i dokončno opravičilo predlog p lana razložila tovarišica Ko r en i t o h i mora l i spremeni t i t ivnost i k o l ek t i v a skoz i vse leto. z akc i jo »dveh tretjin«. Dose -za manjše obveznost i n a p r a m Ange l a Boštjančič, v ra zp rav i pa način obravnave zaključnih r a - Ne gre nam to l iko za tehničen danje s labost i so bi le z las t i v skupnost i . je n a vprašanja vo l i v cev odgo- čunov. V s a leta ugotavl jamo, da izračun ustvar jenega dohodka i n tem, da se je razdel i tev mnogo-

V tolmačenju sedanjega načela va r j a l načelnik Sveta za p l an i n je spre j em letnega obračuna v njegovo razporedi tev po predp i - k ra t op rav i l a za zapr t im i v ra t i p r i spevkov s s t r an i ko l ek t i vov za f inance O b L O K r a n j tov. Sp ra j - mnog ih podjet j ih gola f o rma l - san ih kon t ih , ampak predvsem za a l i pa so b i l i k o l ek t i v i postav-potrebe skupnos t i je sode lova l car. nost, češ da se de lavc i ne zan i - anal izo gospodarjenja i n de la or - l j en i pred že izvršena dejstva 6 tud i predesdnik O L O tov. V i n k o Razprava je najprej pokazala majo zanj . Sprašujemo se po ganov de lavskega uprav l j an ja , za tem, da so vodstva podjet i j v e -Hafner . P o t r d i l je ugotovitev, da potrebo po razširitvi šole na v z rok ih takšne nezainteres iranost i anal izo činiteljev, k i so pr i speva l i čino sredstev angažirala že v n a -sedanj i p r i j e m i n i s o najboljši, P r i m s k o v e m , k i je ime la l an i de lavcev i n se j i h k r a t i čudimo, k večjemu dohodku i n t is t ih , k i pre j . P r i tem ne gre to l iko za vendar za letos ed ino možni. V o - 5 razredov. Razširiti b i se m o - Dejstvo je, da de lavcev n i k d a r so dohodek zmanjševali i t d . C e ekonomsko kot za politično ško-

ra la na jmanj še za 2 razreda, dane bomo za interes i ra l i za suho- s t va r i postav imo tako, potem za - do. S tem, da de lavcem j eml j emo ključni račun n i k a k o r n i i n ne možnost neposrednega odločanja,

l i v c l so poudar ja l i nujnost , da bi u r e d i l i viseči most čez K o k r o i n m e n i l i , da morda inves t i c i j i za K r v a v e c kot tud i za s tad ion v Stražišču l e nista tako nu jn i .

Končno so s k l e n i l i , naj n j ihov de lavsk i svet še razprav l ja o predlogu načrta i n naj stališča zbora vo l i v cev o zb i ran ju s r ed ­stev za s k u p n i družbeni sandard združi v k o n k r e t n i h zaključkih.

K . M .

v I S K R I „ P r e j c e s t e

v K r a n j u "

K a k o r po vseh k r a n j s k i h k o ­lek t i v ih , tako so b i l i t ud i v I skr i zbor i vo l i v cev pro izva ja lcev , n a ka te r ih so obravnava l i družbeni p l an občine K r a n j za leto 1959. Zbor i so b i l i zarad i prevelikega števila de lavcev v I sk r i v štirih skup inah , na katerih 80 govor i l i i n odgovar ja l i na vprašanja članj občinskega zbora proizvaja lcev. Z zbora vo l ivcev v tovarni »Tiskanina« v K r a n j u

sme b i t i samo stvar računovodij, kako naj se razde l i dohodek pod-ampak ena g lavn ih nalog orga- jet ja, j i m de jansko j eml jemo Hov de lavskega uprav l j an ja , k i glavno mater ia lno osnovo de lav -bi ob tej priložnosti mora l i raz- skega uprav l jan ja . B r e z d voma g ibat i celoten ko l ek t i v ter ob f i - je ob t em vprašanju potrebno nančnem uspehu oz i roma neus- politično a k t i v i z i r a t i ce lo tn i d e -pehu gospodarjenja podati pred l o vn i ko l ek t i v . K o bo odločal, ko l ek t i v om temel j i t obračun svo- k a m usmer i t i ustvar jen i doho-je;;a dela. dele, bo m o r a l ko l ek t i v oceni t i

Tako široko razpravo je v ko - celotno inves t i c i j sko po l i t i k o t a -l ek t i v i h potrebno razv i t i z last i ko podjetja k a k o r tud i komune, z n imenom, da iz prakse pretek- P reden se bodo odločili, a l i naj lega leta povzamemo kor is tne razširijo tovarno a l i pa zgradi jo zaključke za pr ihodnje delo. V stanovanja , menzo, otroški vrtec, zaključnem računu mora vsak šolo i td . , je potrebna temel j i ta član ko l ek t i v a na j t i svojo vlogo, razprava , v ka t e r i bo prišlo do k i jo je i m e l v pre tek lem l e tu izraza mnenje s lehernega člana kot član ko l ek t i va , tu bi se mo- ko l ek t i va . E d i n o na ta način ra lo pokazat i , a l i so de lavc i upo- bomo na en i s t r an i zagotovi l i p r a -rab l ja l i mehan izem delavskega vllno invest ic i jsko po l i t iko v uprav l j an ja i n k a k o se je to o k v i r u podjeti j i n občin, n a d r u -odraz i lo na dohodku podjet ja; gi .sirani pa utr j eva l i neposredno a l i dohodek ustreza p r i zadeva- udeležbo delavcev p r i uprav l j a ­njem in storilnosti đelavcev; po- n ju i n p r i de lavc ih r a z v i j a l i sameznik , k i je v i soko presegal prakso , d a bodo vse zadeve r e -normo, bi mora l zvede l i , zakaj seva l i z vse večjo odgovornostjo.

K R A N J , 6. M A R C A 1959

N A P O V R A T K U s potovanja v več azijskih in afri­ških dežel, se Je predsednik Tito odzval vabilu grške vlade in prispel na otok Rodos 2. marca. V uradnem razgovoru je predsednik Tito obvestil ministrskega pred­sednika Karamanlisa o rezultatih svoje poti v azijske in afriške dežele, grški ministrski predsednik pa je ob­vestil predsednika Tita o londonskih sporazumih, po katerih je ciprsko ljudstvo postalo neodvisno.

Po torkovih zaključnih razgovorih z grškim mini­strskim predsednikom Karamanlisom in njegovimi sode­lavc i so predsednik Tito in ostali jugoslovanski gostje prebil i sredo na oddihu, zvečer pa zapustili Rodos in T Galebom odpluti v Solun, kamor so prispeli danes.

Član predsedstva centralnega sveta ZSJ Mi l ivo je Uroševič je v ponedeljek izročil alžirskim sindikatom pomoč v zdravi l ih, obleki in obutvi, k i jo je ZSJ po­slala alžirskim beguncem v Tunizi j i . Ob tej priložnosti je bi la na ladji, k i je pripeljala pomoč jugoslovanskih sindikatov, majhna svečanost.

S Cape Canaverala so v torek zarana uspešno teatre-l i l i novo raketo v smeri proti Luni. Po zadnjih poroči­l ih je gibanje rakete pravilno, Sam satelit, pritrjen • gornjem delu rakete, ima obliko ci l indra. Dolg je pol metra, v premeru pa meri 30 cm. V njem £ 0 radijski oddajnik, dva Gaigerjeva števca za merjenje v vesolju in drugi instrumenti. Nov i ameriški satelit je dobil trne »Pionir IV« .

Itali janski zunanji minister Pella je v torek sprejel delegacijo jugoslovanskih novinarjev, k i je v soboto prispela v Rim. Državni podsekretar v zunanjem mini­strstvu Alberto Folchi je včeraj priredil kosi lo, na ka­terem je b i l tudi jugoslovanski veleposlanik Mihaj lo Javorski .

Predsednik centralnega sveta ZSJ , Svetozar Vukma-novič je v torek dopoldne sprejel člana delegacije Splošne zveze alžirskih delavcev (UGTA) Embareka Dji lanija in Budisa Safija, k i sta se po obisku Hrvatske ln Bosne vrni la v Beograd.

Predstavnik Bele hiše Lincoln White je v torek iz­jav i l , da bodo v teh dneh v Ankar i skleni l i bilateralne vojaške pakte med Z D A in Turčijo ter Pakistanom in Iranom.

Predsednik sudanske vlade Ibrahim Abud je v s.e-do izjavil, da so vsi člani Vrhovnega sveta odstopili. Rekel je, da je njih odstop sprejel in da je skl ical se­stanek vseh oficirjev, k i poveljujejo vojaškim enotam, da bodo »proučili položaj«. Predsednik Abud je iz javi l , da je položaj v deželi normalen.

Ameriški satelit »Pionir IV« je b i l v sredo ob 15. ur i •ddaljen od Zemlje 319.000 km. Satelit še nadalje nor­malno leti proti Luni, mimo katere je letel včeraj. H i ­trost satelita znaša nad 7600 km na uro.

Fi l ipinske oblasti ,so v teritorialnih vodah pri Luzo->u zadržale pet sovjetskih ribiških ladij in j ih dale odvesti v luko Poro Point. Sovjetske ladje so se pred viharjem zatekle v fi l ipinske vode in se zasidrale bl izu severozahodne obale Luzona. Fi l ipinske oblasti so zavr­nile zahtevo poveljnika sovjetskih ribiških ladij, naj j im dovolijo nadaljevati pot v Vladivoistok, ko bo stroj ene kmed ladij popravljen.

V Bogotl (Kolumbija) so nastali neredi. Demonstra­cije so začeli študentje, k i protestirajo proti podražitvi vozovnic v mestnem prometu. Demonstracije so po­rasle v splošen protest proti draginji . V spopadu pol i ­cije z demonstranti je bilo ranjenih 20 ljudi, med nj i­mi tudi 6 policistov.

L J U D J E IN D O G O D K I

NEPRIČAKOVANI USPEŠNI KONEC OBISKA M a c m i l l a n se je zadovol jno

smeh l ja l , k o je njegovo letalo zapuščalo t la moskovskega le ta­lišča. V z r okov za takšno zado­vol jstvo je b i lo dovol j , čeprav j i h morda zaključno spoiočilo ne kaže preočitno. P r edvsem pa se m u je razvedr i l obraz, saj je šele v zadnjem h i p u prišlo do odločilnega preobrata, k i je zago­tov i l uspeh njegovemu pos lanstvu.

Po uvodnem spre jemu, k i je b i l razmeroma prisrčen, je oko l i b r i t ansk ih gostov malone ves čas ob iska v ladalo hladno vzduš­je. Posebno mrze l curek sta po­men i l a govora Hruščeva v T u l i in v M o s k v i . V teh govor ih je Hruščev zav rn i l zahodni predlog o sestanku zunan j ih min is t rov i n s precej os t r imi i z raz i napadel po l i t iko Zahoda. Zav lada lo je razočaranje ne samo med člani br i tanske delegacije, marveč tud i na vsem Zahodu . M a c m i l l a n pa je — i n to m u lahko štejemo v čast — pogumno i n hk ra t i potr ­pežljivo vztra ja l , , da b i s i vsaj raz jasn i l v z roke i n pobude tak­šnega sovjetskega stališča. V tem pa so s i nekater i k rog i na Zaho ­du , z last i v B o n n u in v P a r i z u že zadovol jno me l i roke, češ, pa pa se je le i z ja lov i l a M a c m i l l a -nova mis i j onarska pot sporazu­mevanja . » Imeli smo prav m i , k i se zavzemamo za po l i t iko čvrste roke do Vzhoda,« so glas­no ponav l ja l i v teh k rog ih .

Toda, a l i so v sovjetski pre ­s to ln ic i namenoma a l i ne, t ik pred odhodom ob jav i l i noto v odgovor na zahodne predloge, je težko reči, jasno pa je, da v njej vsebovana pr ivo l i t ev v sestanek zunan j ih m in i s t rov ne pomeni samo zg la jevanja razkopane pot i

med Vzhodom in Zahodom, pač pa tudi ve l iko uslugo samemu M a c m i l l a n u . B r i t a n s k i predsed­n ik se je tako v r n i l z »omejenim zmagoslavjem«, je zapisal nek i b r i t ansk i poročevalec. T u d i v vseh zahodnih presto ln icah, z las­ti v t i s t ih , k jer so poprej zabav­l j a l i nad Macmi l l anovo potjo v Moskvo i n j i z lokobno preroko­va l i neuspeh, so zdaj ubra l i d r u ­ge strune in z več a l i man j k i ­s l i m obrazom pr i zna l i uspešno opravl jeno mis i jo br i tanskega še­fa v lade.

S icer pa, vprašajmo se, a l i je M a c m i l l a n ve l iko tvegal s svo j im potovanjem? D a in ne! Tvega l je p r i tem svoj osebni ugled, k a j ­t i račun za neuspeh b i mora l plačati iz lastnega žepa. Toda , če ocenjujemo odnose med V z h o ­dom i n Zahodom na splošno, po­tem tu n i t i n i bi lo večjega r i z i ka . Četudi b i moskovsk i razgovor i ostal i brez haska, b i to dosti ne škodovalo mednarodn im odno­som, saj t i ne more jo b i t i dos t i slabši, kot so že. V b is tvu pa je že sam obisk, pa čeprav b i šlo samo za turistični ogled mo­skovsk ih znamenitost i v sovjet­sk i presto ln ic i , pomeni l določeno ublažitev trenutne napetosti v odnosih med obema b lokoma. S k r a t k a , gledano v celot i , M a c ­m i l l a n n i ime l dosti i zgubi t i , do­b i l pa je lahko dost i . In to je b i l a t ista računica, k i je M a c -m i l l a n a tud i gna la n a to odgo­vorno pot.

Razgovor i s icer niso pr ines l i otiplivejših rezultatov, toda obe st ran i sta le »opravili pomem­bno izmenjavo gledišč« o v p r a ­šanjih,ki so danes v središču mednarodne pozornost i : razoro­žitev, prepoved jedrskega orožja,

prenehanje nuk l ea rn ih poskusov, nemški prob lem i n vprašanje B e r l i n a , s istem evropske varno­sti i t d . P r i tem sta obe s t ran i poudar i l i , da je treba čimprej začeti pogajanja med pr i zade t imi v l adami in da je treba sporna vprašanja reševati z m i r o l j u b n i ­m i in ne nas i l n im i sredstv i .

Razprav l j a l i so tudi o zbol j ­šanju br i tansko-sovjetskega so­de lovanja na k u l t u r n e m in go­spodarskem področju i n namig ­n i l i na možnost, da bi obe državi sk l en i l i pakt o nenapadanju.

Toda k a r je morda še važneje, obe strani sta v neposrednem s t iku lahko »otipali obisti« druga drug i , se seznani l i z de jansk imi stališči nasprotne s trani in tako precen i l i možnosti za nadal jnje korake v smer i zbliževanja i n sporazumevanja . Ce je b i l a ta ocena pr iprav l j enost i druge s t ra ­ni ugodna, potem bomo morda k m a l u priče nada l jn ih korakov v napor ih za reševanje perečih

mednarodnih problemov, med k a ­te r imi je zdaj nemški na p rvem mestu.

Čeprav se bo mora l M a c m i l l a n še krepko pot rud i t i p r i svo j ih zavezn ik ih , ko j i m bo raz laga l dosežene zaključke in zbrane v t i ­se iz središča nasprotnega tabo­ra, je nedvomno že zdaj dosegel ve l ik uspeh v tem, ko je napra ­v i l pomemben korak napre j v vza jemnih s t i k ih med Vzhodom in Zahodom. Ce bodo temu k o ­r a k u s l ed i l i t u d i d r u g i v s m e r i sporazumevanja med Vzhodom i n Zahodom, potem bo M a c m i l l a n u poleg osebnega zadoščenja ostala tud i zgodov inska zasluga za re­ševanje sveta iz sedanje b lokov ­ske zagate.

M a r t i n Tomažič

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o

I Z D A J A CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGO­V O R N I UREDNIK S L A V K O BEZNIK / T E L E F O N UREDNIŠTVA ST. 397 — U P R A V E 9T. 473 — TEKOČI RAČUN PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 607-70-1-135 / I Z H A J A OB PONEDELJ­K I H IN PETKIH / L E T N A NAROČNINA t00 DI­N A R J E V , MESEČNA NAROČNINA SO D I N A R J E V

M L A D I N S K A I D E O L O Š K O - P O L I T I Č N A

S O L A V K R A N J U

V ponedeljek je začela delati mladinska ideološko-politična šola v Kranju. Program njenega več­mesečnega delovanja obsega naj­različnejše teme iz področij druž­benega delovanja v naši socialistič-»i Jugoslavi j i in o naših odnosih z ostalim isvetom.

Poleg že začrtanih poti te šole pa bodo slušatelji, k i so iz vseh večjih kranjskih tovarn (Tiskanine, Iskre, Planike itd.) in j ih je preko 40, obravnavali probleme, k i so v organizacijah LMS in Z K J . Sluša­telji te šole so pred začetkom po­uka izvol i l i tudi upravni odbor, k i bo predvsem skrbel za čim tesnej­

ši stik med predavatelji in sluša­telji. S. F.

97 N O V I H M L A D I N C E V Pre tek lo soboto so spre j e l i n a

osemle tk i »France Prešeren« 97 pionir jev zadn j ih l e tn ikov v m l a ­d insko organizaci jo . P ion i r j e je spre je l zastopnik Občinskega k o ­mi te ja L M S K r a n j . P o svečanem spre jemu so m lad inc i i z vo l i l i no­va razredna vods tva i n p r i p r a v i l i ma jhno zabavo. r. r.

KONČNO TUDI KOPALIŠČE

V Tržiču, močnem delavskem središču, je zadnja leta vedno več upravičene krit ike in zahtev za javno kopališče.

Z zemeljskimi de l i so sicer za-

f M a j v e č j i p r i j a t e l j i - l u t k e Razen domačinov in morda nekaterih

okoličanov, skoraj nihče ni vedel, da ima­jo v Zalogu pri Cerkljah lutkovni oder. Tudi za nas je bila ta novica malone presenečenje. Prav zato pa je bila toliko bolj zanimiva. Kaj hitro smo zvedeli, da lutkovno sekcijo pri KUD »Prežihov Voranc« v Zalogu vodi pri domačinih zelo priljubljena učiteljica Mila Polaj­nar jeva. Poiskali smo jo v 'soli in se z njo zapletli v prijetno kramljanje.

»Iz pripovedovanja domačinov smo opazili, da imate z lutkovnim odrom ne­popisno veselje. Kako, da ste tako navdu­šeni za to dejavnost?*

»Že od malega so mi bile majhne igračke — lutke — v največje zado­voljstvo. Ko pa sem prišla na učiteljišče v Maribor, sem imela priložnost obisko­vati tudi lutkovni tečaj in sem kasneje dve leti igrala v mariborskem lutkovnem gledališču.«

»In kdaj ste se lotili lutk v Zalogu?« Brž ko sem prišla na novo službeno

mesto, to je bilo s pričetkom letošnjega šolskega leta, je bila moja želja, da tudi v Zalogu nadaljujem z lutkovnim odrom. Kmalu je bilo za to veliko zanimanje predvsem med odraslimi. In takoj smo pričeli delati.«

Povedala nam je še, da je za oder dalo sredstva kulturno-umetniško društvo, na­to pa je odhitela po lutke, da bi nam jih pokazala.

Medtem so domačini povedali, da je lutke sama naredila. Delala jih je prve dneve zimskih počitnic in šele potem od­šla domov na oddih. »Ko bi le videli, $ kakšno ljubeznijo jih je delala,« so nam

pripovedovali. — Sama bi nam zaradi skromnosti tega prav gotovo ne povedala.

Mila se je vrnila z lutkami, jih pri-

M I I . A P O L A J N A R

tisnila k sebi in rekla: »Vidite, to so moji največji prijatelji.«

Koliko jih že imate?« smo jo vprašali. »Za sedaj sedem, kolikor smo jih pač

potrebovali za prvo uprizoritev.« »T ore j je bila v Zalogu že krstna lut­

kovna predstava?« »Da. Uprizorili smo Čarobni klobuk«.

Preteklo nedeljo smo tudi gostovali na Senturški gori, v nedeljo bomo pa v Cerkljah.«

»Kako so to vrsto gledaliških uprizori­tev sprejeli domačim?«

O tem bi težko govorila. Bolje bi bilo, če bi vprašali gledalce. Povem vam lahko le to, da so po predstavi gledalci hodili na oder in želeli videti lutke pobliže. Prvič so jih sploh videli. Menim, da bi bilo koristno lutkovne odre ustanavljati povsod po podeželju. Zato so potrebna ma'hna sredstva, vendar pa lutkovni odri lahko nudijo veliko zabave in tudi pre­cejšen kulturni užitek. Potrebno bi bilo prirejati lutkovne tečaje, kjer bi vzga­jali vodje lutkovnih odrov.«

»Kakšne načrte ima zaloški lutkovni oder za prihodnje?«

»Veselja imamo dovolj in bomo v pri­hodnje delali še bolj kot doslej. Ker imamo v Zalogu le nižjo osemletko, z otroci ne morem delati pri lutkovnem odru (le-ti morajo hoditi v šolo precej daleč), čeprav bi tudi to želela in zato bomo še vnaprej sodelovali v lutkovni sekciji odrasli. Upam pa, da bodo zaradi tega lahko predstave kvalitetnejše in da bodo imeli otroci več od njih kot pa če bi sami sodelovali.«

B. F.

čeli že pred leti. Vendar stvar počasi napreduje. Letos se že pri­pravljajo na gradbena dela. Na razpolago imajo za to že 18 mi l i ­jonov dinarjev in nekaj betonskega železja. Sprva nameravajo zgrabi­ti bazen kot tudi čistilne in kana­lizacijske naprave. Ostala dela pri urejevanju kopališča bodo nada­l jeval i v prihodnjih letih.

-1. c.

V O K L O S P R E M I N J A S V O J O P O D O B O

Medtem ko so v Voklem zadnjih deset let že zasuli »lužo« sredi /d-si, bodo letos ta prostor spreme­ni l i v park. Vok lan i so za to že predvideli sredstva. Park bo sicer sprva skromno urejen, vendar pa bo podoba vasi s tem precej lep*d.

Razen tega bodo v Voklem letos začeli graditi stanovanjski četvor-ček, v katerega se bodo vse 1 d učitelji osnovne šole, k i imajo se­daj svoja stanovanja v neprimer­nih prostorih pri tamkajšnjih k rm-tih.

B . F. D A B O V S E P R I P R A V L J E N O

V Kamniku je bilo na pobudo ObLO Kamnik posvetovanje go­stincev, k i so se ga udeležili tudi podpredsednik OLO Ljubljana, za­stopnik turistične podzveze, pred­sednik občine Kamnik in tajnik gostinske zbornice. Razpravljali ,<;o o stanju gostinstva in organiziranju postrežbe v času po 1. aprilu, ko bo ves promet, med Ljubljano in Celjem usmerjen čez Kamnik. Po­svetovanja gostincev in turističnih preds-tavnikov so bi la tudi v Mot-• i k u in po Tuhinjski dol ini .

E N S O D N I K Z A O B E O B Č I N I

Občini Kamnik in Domžale st« sklenil i dogovor, da imenujeta skupnega sodnika za prekrške, k i ima sedež pri ObLO Kamnik, po­sluje pa v Domžalah v ponedeljek, sredo in petek, v Kamniku pa v to­rek, četrtek in soboto.

Z A V A R N O S T P R O M E T A

V Komendi so na cesti Kamnik —Kranj uredi l i pomanjkljive pro­metne znake, treba pa bo še ure­di t i razsvetljavo na Klancu. Po tej cesti je čedalje večji promet, k i se bo še povečal po direktni usme­ritv i prometa z Gorenjske na Šta­jersko čez Kamnik.

V E Č J A T U R I S T I Č N A T A K S A

V Kamniku so povečali turistič­no takso v sezoni od 30 na 60 d i -aarjev, izven sezone pa od 10 na 40 dinarjev.

naša

R U P L J A N I S E N E S T R I N J A J O Konec preteklega i n v začetku

tekočega tedna so b i l i zbor i vo­l i vcev po vseh v o l i l n i h enotah občine K r a n j . O d b o r n i k i občin­skega zbora so vo l i v c em raz laga l i posamezne značilnosti letošnjega družbenega načrta i n proračuna.

Neka t e r i zbor i vo l i vcev so b i l i ze lo živahni. P r eb i va l c i so so zelo zan ima l i z last i za invest ic i j e i n komuna lno dejavnost.

V o l i v c i na R u p i p r i K r a n j u , k i so se zbra l i v ponedel jek zvečer, so hudo graja l i razmerje med go­spodarsk imi in negospodarskimi inves t i c i j ami . Omen ja l i so, da so se zelo s t r in j a l i s stališčem s i n ­d i k a l n i h organizaci j i n tudi p r i ­poročilom O L O , da naj b i letos dve t re t j in i sredstev po rab i l i za družbeni s tandard . K o t so po­udar ja l i v o l i v c i , pa v predlogu O b L O n iso v i d e l i takšnega raz ­merja. Ob ugotav l jan ju nasprot­nega razmer ja — da je k l jub v semu večina sredstev namenje­na za gospodarske invest ic i je , so v o l i v c i izražali svoje razočaranje. Končno so ugotav l ja l i , da se s t a k i m razmer jem kot je b i lo p r i ­kazano v predlogu, ne str in ja jo i n so priporočili odborn ikom, naj to n j ihovo stališče brani jo p r i O b L O .

K R V A V E C I N M O S T C E Z K O K R O

N a zboru vo l i v cev terena Cirče - P r i m s k o v o so v e l i k o govor i l i o inves t i c i j i 49 mi l i j onov d i n a r ­jev za K r v a v e c . Omen i l i so, naj b i raje povečali invest ic i je doma­čemu gradbenemu podjetju P r o ­jekt i n mestnemu komuna lnemu podjet ju. Saj bosta le-ta s seda­n j i m s t r o jn im p a r k o m le težko i zpo ln i l a predv idene načrte.

V o l i v c i so razprav l j a l i tud i o načrtih za zazidavo P l an ine . Te delajo že po ln ih osem let, a j i h še danes n i , kot so r e k l i . K o b i vsa j vedel i za lokac i jo posamez­n ih objektov, b i sami pr i j e l i za delo in nap rav i l i razna športna igrišča, k i j i h močno pogrešajo. Govo ra je b i l o tud i o podaljšanju ceste Cirče — P r imskovo . T u b i namreč z nekaj sto me t r i ceste znatno ra zb remen i l i promet čez viseči most preko K o k r e . Skra jno obremenjeni s t a r i most, kot so m e n i l i v o l i v c i , je danes nu jno potreben obnove, ured i t ve a l i vsaj razbremeni tve . zu -an

Z OBČNEGA Z B O R A D I T R A D O V L J I C A

P r e d nedavn im je b i l v R a ­dov l j i c i občni zbor Društva i n ­ženirjev i n t ehn ikov radovljiške občine. Po poročilu predsednika , k i je p r i ka za l dosedanje uspehe i n neuspehe društva, je sprego­v o r i l zastopnik republiške zveze DIT , k i je o r i sa l namen i n na lo­ge društev ter nakaza l smern ice , po ka t e r ih naj b i se usmer ja lo delo društva. P redsedn ik občin­skega l judskega odbora Radov­l j i ca je seznan i l članstvo s pro­b lemi , katere bo društvo lahko uspešno reševalo. M e d d r u g i m je omen i l promet, k i se jo posebno v zadn j ih i zredno povečal. V s a k dan pelje skoz i Radov l j i co n a m ­reč preko 70 avobusov i n pro­b l em križišč, ov inkov , avtobusne postaje i td . terja čedalje več štu­d i ja i n de la . Društvo so bo l ahko z uspehom lo t i l o i zde lave osnut­kov i n tako da lo precejšnjo po­moč občini. Pog lav je zase je tud i indust r i j a , katera spričo de j ­s tva , da je v i soko i znad obr t ­niškega načina proizvodnje , n u j -no potrebuje s t rokovnjake . Za p r ime r naved imo Tovarno ve r i g v Lescah , k jer so p rav s t rokov­n i uslužbenci najbol j boleča toč­k a i n je vsa pro izvodnja v i se la do nedavnega na enem samem inženirju.

N a občnem zboru D I T radov ­ljiške občine, k i je b i l precej s labo ob i skan , so govor i l i še o različnih d rug ih p rob l emih i n nalogah inženirjev, t ehn ikov i n ostalega tehničnega kad ra .

F . G .

V K R A N J U SO U S T A N O V I L I DRUŠTVO IZUMITELJEV

V torek, 24. februarja je b i l » prostorih Okrajnega odbora Ljud­ske tehnike Kranj ustanovni občni zbor društva izumiteljev. Svoje po­ročilo je podal iniciat ivni odbor za ustanovitev tega društva, nato pa je bila živahna razprava. Ta je dala novemu društvu vrsto smernic za bodoče delo. Skleni l i so tudi, da bodo anketirali izumitelje in tak.i dobil i gradivo za bodoče deli. Društvo bo bržkone dokaj pripo­moglo k razvoju posameznih pod­jetij, -a«

K R A N J , 6. M A R C A 1959

S posDefovanfa o klubu gosnodarstvenikco PRED LETNO KONFERENCO

OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA K R A N J

se je držati načela, je poudar i l tov. Tavčar, da se nagrajuje sa ­mo po učinku. Pač pa starejši i zven tega o k v i r a lahko dobijo

z oz i rom na

Slalii V torek je bilo v K l u b u gospodarstvenikov posve- de lavskega sveta. Zato je važno, tovanje tovarniške mladine Gorenjske o vlogi mladine J ^ ? 8 0 , m l a d i , v J * * " ™su>pam.

. . , . , * . T u d i naloge m lad inske organiza-pri izdelavi novih tar i fn ih pravi ln ikov. Posvetovanja c i j e p r i spre jemanju ta r i fn ih sta se udeležila tudi Ivo Tavčar, član tajništva r e p u - p r a v i l n i ko v so takšne ko t naloge posebne dodatke bliškega Sveta s indikatov in Mar jan Rožič, predstav- s ind ika lne podružnice, l e da se službena leta, uspehe p r i uspo-nik C K L M S L i u b l i a n a m lad inska organizac j ia zavzema sabl janju m lad ih i n prenašanje

" " ' samo za kor i s t i mlad ine . izkušenj nanje. P r a v v tem je Nace P a v l i n je v uvodnem r e - čar. P o u d a r i l je, da i m a m lad ina Tov. Tavčar je r eke l , da zarad i Poseben pr ispevek starejših k

J T ^ u Poudarili osnovna načela, p r i spre jemanju ta r i fn ih p r a v i l - soc ia ln ih prob lemov v podjetju povečanju proizvodnje i n zviše-Jih zastopa s i n d i k a l n a o rgan i - n i k o v takšne pr isto jnost i kot s i n - ne smemo i zgub i t i i zpred oči os- van ju produkt i vnos t i . Soc ia lna

* ^ j a pr i i zde lav i nov ih ta r i fn ih d i ka lna organizac i ja a l i druge n o v n i gospodarski prob lem, p ro - vprašanja torej ne moremo vreči »ravlinikov K e r osnove ta r i fn ih politične organizac i je v podjet ju, b l em zviševanja produkt i vnos t i . v i s t i koš kot gospodarska, pač

l ^ k ^ o v n e i zde lu je več po- P r eds tavn ik i m lad ine se l ahko Ključni °na komis i ja , ampak de lavsk i zavzemajo za neka načela v ime - sedaj nagraj

i r n a tud i m l ad ina več mož- n u vse mlad ine , s ind ika lna or - po enoti pro izvoda. P r i tem so n o odv isno od reševanja gospo- l ja la okra jna s ind ika lna konfe T*u> da p r i t em sodeluje i n ganizac i ja pa v i m e n u celotnega m lad i postav i l i vprašanje, k a k o da r sk ih vprašanj. renca. K a j menite o t em v p r a -d £ e r . t o u ^ o bol j , k o l i k o r več m l a - ko l ek t i va . Uve l j av l j an je pred lo- na i s t em de lovnem mestu nagra - P r i tem je važno še eno v p r a - šanju?

gospodarski p rob lem je P a J e reševanje soc ia ln ih proble- podjet j ih so med najbolj važni-lagrajevanje po učinku, m o v (starčki, i n va l i d i , žene) moč- m i področji, o kater ih bo razprav-

R a z g o v o r s p r e d « ? d n i k o m O b č i n s k e g a

s i n d . s v e t a h r u n j , t . B e n e i c e n i J o ž i l o m

Vprašanje: No t ran j i odnosi v

l e v DS . M l a d i n s k a o rgan i - gov se l ahko izvede samo preko j evat i mladega i n starega? T reba sanje, namreč k a k o s t imu l i r a t i Odgovor : Razprave na letos-

& Ob 40-letnici KPJ

Bitka v Ucvlu pred 17. leti

<ih ^ c i j a tudi l ahko d a soglasje k *° v emu tar i fnemu p r a v i l n i k u Preden g a po t rd i ObSS . Z las t i pa •morajo m lad i p r i i zde lav i nov ih k r i t n i h p rav i l n i kov doseči, d a se

V a n J e vnesejo nove nagrade za Tajence. D S i n U O v T iskanimi *to n. p r . te nagrade že pot rd i la .

Ponekod pa je čutiti p ro t i z v i - , . _ . „ „ fthčini Radov l j i ca se p r i p r a v z v a n j u nagrad va jencem precejš- Odbor i za pros lavo 40-letnice v_ o b o m ^ d < ^ * ie nasprotovanje i n nerazume- K P J p r i občinskih komi t e j i h Z K J l ja n a to obletnico. V a i * j e za nagrajevanje vajencev na Goren j skem. pr ip rav l j a j o tud i * ° učinku v pro i zvodn j i i n p r i v mesecu m a r c u več pomembn ih •čnem uspehu. pros lav v počastitev 40-letnice

. N a vprašanja, k i so j i h posta- K P J . * H udeleženci posvetovanju o pros lav je p redv iden ih jalogah m lad ine p r i i zde lav , n o - ™T% ^ ™ ^ n a r o d n e g a ryn t a r im ih p rav i l n i kov , je od - oKrog o. am , •»Varjai član tajništva r epub l i

šča, na osnovi katerih lahko trdi­mo, da bo na to področje treba vložiti še mnogo zavestnih sil in naporov, če bomo hoteli tudi tu bistveno napredovati. Zato me­nim, da bi morala konferenca Okrajnega sindikalnega sveta tudi to vprašanje stvarno in kritično obdelati.

Ne glede na Zakon o delav­

ce Sa Sveta s ind ika tov Ivo Tav-

uspeh v šoli in na praktičen uspeh p r i de lu . P r i praktičnem de lu je treba paz i t i , da se vaje­nec norma lno strokovno i zpopo l -

K o t je predv ideno v programu, n ^ e ^ d a P r i t e m doseže čim bodo od 10. do 27. marca po boljši de lovn i uspeh i n s tem vseh šolah kran jskega okra ja po- P r imerno nagrado, s ve t i l i nekaj ur za razgovor o Tov. Tavčar je tud i poudar i l , de lu Par t i j e p r e d v o j n o l n v času da je ana l i t ska ocena de lovn ih N O B . Z l a s t i se na to pr iprav l ja jo m e s t p a tu<ii k va l i f i kac i j a , lahko na t i s t ih šolah, k i nosi jo ime samo pomožno sredstvo za dolo-

p razn ika žena. Največje proslave padlega heroja, učitelja, Staneta c e V a n j e nagrad in plač, medtem v t em mesecu pa so predv idene Z a g a r j a . k o mora b i t i osnova za nagraje-

Odbor za pros lavo 40-letnice vanje predvsem dohodek ko lek-K P J v K r a n j u p r ip rav l j a s k u p n o t iva . P o nekate r ih podjet j ih se s k r a n j s k i m garn izonom i n ob- pojavl ja jo tudi ugovor i , da so činskim odborom Z B večjo s l o - norme p r i nas še vedno le teh-vesnost z o tvor i t v i j o nove vojaš- nične, vezane na zmogl j ivost n lce kran jskega garnizona. N a stro ja , zato j i h n i več mogoče vojašnici, k i bo tud i nos i la ime povečevati i n presegati." Te t r -Staneta Zagar ja , bodo o d k r i l i d i t ve pa so samo de loma resnič-

j e v n i prazn ik . Letos pa se "na te spominsko ploščo. K r a n j s k i gar- ne, ker tehničnih norm n ima jo pros lave pr iprav l ja jo v Skor j i n i z o n namerava spre jet i ta dan povsod i n ke r se naša stro jna L o k i , K r a n j u i n drugod po G o - — 2 7 - m a r e c kot svoj - D a n gar- oprema tudi menjava. Z vsako ren jsk i . Pomembna svečanost bo nizije«, k i ga bodo p ros lav l j a l i spremembo pa se spremeni nor ­

ma . Ne gre namreč samo za

mojstre za izobraževanje va jen- njih občnih zborih sindikalnih po-cev, k i j i h doslej n i so nagraje- družnic so opozorile na vrsto pro­vali. Tov . Rožič je poudar i l , da blemov glede urejevanja notranjih bi mojs tr i mora l i b i t i nagrajeni odnosov v podjetjih in ustanovah, skem upravljanju, na pravilnike za uspeh, k i ga doseže njegov Čeprav posamezniki smatrajo, da DS in UO podjetij, imamo oprav-vajenec. Vajenske nagrade pa to vprašanje za razvoj našega ka s celo vrsto nerazčiščenih od-morajo h i t i vezane na teoretični družbenega sistema ni bistveno in nosov med delavskimi sveti,

v spomin v e l i k e b i tke z N e m c i , k i je b i la 27. marca 1942 v Rov tu nad Crngrobom. M e d d r u g i m i je v tem boju padel tud i na rodn i

p S ^ ^ H| heroj Stane Žagar,

Zahničani, ka j t i b i tka je b i la na n j ihovem področju, so ta dan — 27. marec i z b r a l i za svoj k r a -

kjer je Žagar dolga leta kot uči- N a pros lav i , k i jo v o k v i r u te - zmogl j ivost i n izrabl jenost s t ro- otopelosti'indiferentnosti do vse ampak predvsem za celotno da je bilo o tem že dovolj pove- otoPyos»> indijerentnosti do vse

pri praktičnem Jelk *a dogajanja v kolektivu in do razočaranj.

telj prenašal svoje napredne, ga dogodka pr iprav l ja jo v K r o p i , j a , svobodol jubne m i s l i n a mlajši bo nas top i l Ok ra jn i učiteljski organizac i jo de la ; t u pa so še danega, pa rod. Učiteljstvo z v s em i šolami pevsk i zbor.

T E L E F O N IN ČLOVEK

P/ed kratkim se je teže pone­k i mladoletni sin Miha Jago­da iz Brnikov pri Cerkljah. Pri i

'ezanju s slamoreznico mu je eno t u d i ^ Dobrav i p r i Radov l j i c i , v sako leto. r°ko potegnilo v zobčenike. Pre-PeJ)ali so ga v ljubljansko bol-* ' W o . Dan po nesreči je oče po-"prečenega otroka, ki je zapo­ren v tovarni Oljarica v Britofu, Pro"l tamkajšnje uslužbence, če y lahko telefonično vprašal v 'lubljansko bolnišnico, kako je s s,n<>m. Hudo ga je namreč skrbe-lo\ če bodo sinu uspeli rešiti prste . *" mu jih bodo morali odrezati.] yd« privoljenja za pogovor ni'

Komercialni uslužbenec ga )* dokaj grobo odslovil, češ da njihovi telefoni niso javna govo­rnica. Dejal je, naj prizadeti gre n a Pošto ali pa kak drug javni !f*e/orj. Jagodic je s težkim srcem 5 Ponižujoče

JOŽE B E N C I C predsednik ObSS K r a n j

upravnimi odbori in takoimenova-no upravno linijo, ki jih tudi de­vetletna praksa dela teh organov ni do kraja razčistila. Primeri, katere je moral obravnavati Ob­činski sindikalni svet preko Zbora proizvajalcev, kažejo, kako neure­jeni notranji odnosi in nerazme-jene pristojnosti slabo vplivajo na rast podjetij.

V podjetjih naletimo na vrsto pripomb v glavnem pri obravna­vanju tarifne politike, uporabe fondov, delitev stanovanj, vpra­šanje nadurnega dela, zaposlova­nja, premeščanja, napredovanja in tako dalje. Vendar so prav ta vprašanja še premalo podvržena kritični presoji. Zelo močan je strah pred posledicami kritike in to predvsem zaradi tega, ker im-z-mo še precej primerov osebnih obračunavanj. Posledice, ki jih čutijo delavci zaradi kritike dolo­čenih slabosti in pa osebna obraču­navanja privedejo do pojavov

K . M . ogromne rezerve. A . T . naših organizacij srečujemo stali-

Delavske menze še ne lio? . _

Z b o r i v o l i c e v v k o m u n i T r ž i č s o ž i v a h n i * O b č a n i s o g l a š a j o z o s n u t k o m

p r e d l o g a d r u i b e n e g a n a č r t a i n p r o r a č u n a i s l e t o 1 9 5 9

V Cankar j e v em domu v Tržiču b i naj b i b i la v zgorn j ih prosto- skega p razn ika . Tržičani že vrsto d i t i 180 dru/unskih stanovanj i n je b i l v ponedel jek zvečer zbor rih tudi k a v a m a s 100 sedeži, let negodujejo zarad i s labe javne 20 s a m s k i h sob vse l j i v ih konec vo l i vcev . sedanjo kavarno pa b i spremen i l i razsvet l jave, zato so z v e l i k i m pnhod jnega leta. N i so pa zado-

Največ govora je b i lo o k o m u - v monzo. Toda s lednjega občinski odobravanjem spre je l i predlog vo l jn i , ker n i n ikogar , k i bi da l n ikac i j ah i n k o m u n a l n i h g rad - l j udsk i odbor za sedaj še ne bo družbenega načrta o j a vn i raz - pobudo za ustanovi tev de lavske n jah nasp loh . V o l i v c i so odobra- moge l uresničiti, ker las tn ik za sve t l jav i . menze v Tržiču. va l i as fa l t i ranje Cankarjeve i n predv idene kavarniške prostore N a d a l j e so vo l i v c i precej go- Gospodarske organizac i je do- števati našega delavca kot proiz-

rilnir? " e 5 m e , ° , , a V n a K o l o d v o r s k e ceste ter p r i tem zahteva prev isok odkup . v o r i L i c n o v i š o l i ) ^ katero ča- slej še niso pokazale za takšno vajalca in upravljalca.

j. . - / u l c odšel iz pisarne, tu-1 zato, ker je že dalj časa član efovnega kolektiva in še posebno

rat°, ker je bil pripravljen po-*vnati stroške pogovora. .^es je, da tovarniški telefoni

*lSr "

Če tako analiziramo vse te te­žave, ki jih v pogledu urejevanja odnosov, srečujemo v proizvodnji in če izračunamo, koliko izgublje­nega dela, časa in slabe volje je nastalo zaradi nepolitičnega ure­jevanja teh vprašanj, potem vidi­mo, da je pravilnemu reševanju teh vprašanj potrebno posvetiti vso pozornost predvsem tudi j stališča proizvodnje. Nobenega dvoma namreč ni, da je za uspe­he v proizvodnji izredno važno razpoloženje članov delovnega kolektiva. Iz tega razloga je nuj­no, da sindikalne organizacije o tem glasneje spregovore, odpravijo zaostalo miselnost pri ljudeh, ki se nikakor ne morejo vživeti v novi čas, v katerem je treba upo-

v UCa' Pa t 0 vl°Z° opravljajo opozar ja l i , naj ne bo de lo oprav UkL^avi^en^' izjemnih^ primerih, ijemo tako s labo kot je b i lo pr

Toda preložitvi t l aka n a Par t i zansk i

Z a -V o l i vce je nadal je zan imalo , kajo že več kot 50 let i n o zdrav- menzo pravega razumevanja , kakšen bo in k je bo s ta l sporne- s tvenem domu, čeprav so za oba to so v o l i v c i predlagal i , naj bi n i k pad l im borcem N O B , za k a - objekta letos predv idena le s r ed - O b L O s k u p n o s podjetj i skušal

vPra'sa V ' P.n™ru n c h o t f c e s t J ' k l J° P° Popravalu še s l ab - t a • predv iden ih 8 mi l i j onov etva za izdelavo načrtov. Z g rad- rešiti t u d i to vprašanje. Seveda •« I X L J M ! H ? ' B E N C L *RE,D.° k ? , k o t J e b l l a P r e J - z v e l i k i m d l n a r j e v i n ^ postav l jen do 29. njo bodo l ahko pričeli šele spet moramo p r i tem i zvze t i B P T , k i

1 kadar si sami zaželijo odobravan jem so spre j e l i predlog . Posto jonskih pogovorov? Tak od- o obnov i hotela

novembra letos. S t r okovn jak i so m lad i pr ihodnje leto. "x^°1 t a < < ' ć e p i * a v za spomen ik že določili prostor « o delavca oziroma sočloveka bo letos moč izvršiti le p rvo eta-

B i , n e m n a niestu in ne daje po obnove. P o končani adaptaci j i V^oljših zgledov za urejevanje pa bo i m e l hote l sodobno k u h i -

n°sov v kolektivu in ne doka- njo z vsemi p r i t i k l i n a m i , osem razumevanje do tovariša, tu j sk ih sofo i n v pritličju prostor Z a n i m a l i so se

tam, kjer je sedanja mostna teht­n i c a ; le-to že postavl jajo v b l i ­žini železniške postaje.

tudi , katere

i m a svojo menzo i n k i bo v kra t ­k e m l ahko zagotovi la tud i v sem

Prece j kritično s o i < > c ^ l l _ ^ n ^ s v o j i m de lavcem p r ime rna s ta ­novanja .

L a h k o b i našteli še v rs to bolj

le v nesreči. M. za 120 do 150 gostov. V i s t i s tav - u l ice bodo osvet l jene do občin-

r

no Dfieunem R S D V K O M U N A H

P R O M E T

večine gospodanskih organizaci j tržiške komune do ustanov i tve pr imerno de lavske menze. Trži-x i . j i • ,J „ a h manj pomembnih pr ipomb k ški de lavc i so s icer vese l i , da , „. J ^ družbenemu načrtu m proračunu

tržiške občine i n vprašanj, k i so j i h i m e l i v o l i v c i .

P o končanem zboru smo v ra z ­govoru s predsednikom i n še ne-

bodo v k o m u n i letos začeli g ra -^

•

V .

Promet ričr cesti med Kranjem in Trži-čem j e nadvse živahen. Avtobus za avto­busom se vrsti skoraj vsako uro, razen t e 9 a pa je na cesti nešteto drugih vozil , slasti v poletni sezoni, ko prihajajo tujci Preko Ljubelja.

2al pa ima ta prometna pot vrsto po­manjkljivosti, o katerih so zadnje dni Precej razpravljali na zborih vol ivcev. — Vprašanje je toliko bolj pereče zato, ker bodo morali ukin i t i postajanje avtobusov v Zigani vasi, Sebenjah in na Pristavi, k e r tu ni niti najbolj skromnih postaj; Postajanje avtobusov na. dokaj ozki cesti Pa ovira promet in povzroči lahko ne­ljube nesreče.

Ker je že dlje predvidena gradnja nove mednarodne ceste, zato na sedanji ni pri­čakovati kakšnih večjih rekonstrukcij. — Občani to vedo, vendar pa se sprašujejo, zakaj ceste nihče ne vzdržuje, kot bi bilo to potrebno za tolikšen promet. Cesta je malone vsa razrita. Občinskih sredstev za vzdrževanje razumljivo ni , ker sodi cesta v republiško pristojnost. Torej jo je moč vzdrževati le s sredstvi, k i se zbi­rajo v republiškem cestnem skladu.

Drugo vprašanje pa je, kako sedaj ure­dit i prevoz l judi iz omenjenih krajev, kjer avtobus ne bo smel več postajati? Mar maj bodo r Zigani vasi, Sebenjah in na

Pristavi po tol ikih letih ukinjene avto­busne zveze? Vsekakor do tega ne bi smelo pr i t i !

O tem vprašanju so govoril i na zadnji seji tudi odborniki ObLO Tržič. Nekateri so menili, da bi se dalo to vprašanje pre­prosto rešiti s prostovoljnim delom priza­detih domačinov. Le-ti naj bi uredi l i pri­merna postajališča ob cesti, kjer bi lahko potniki nemoteno vstopali in izstopali iz avtobusov, ne da bi pri tem oviral i pro­met. B . F.

Naslednja težava je v tem, da organi delavskega upravljanja v praksi te stvari rešujejo prepočasi ali pa sploh ne, vsekakor pa se vprašanja skrbi za človeka in nje­govo zadovoljstvo ne rešujejo vzporedno s proizvodnimi pro­blemi.

Do vseh teh vprašanj bodo mo­rale sindikalne organizacije za­vzeti svoja stališča, z njimi sezna­niti občinski zbor proizvajalcev. V vsem našem družbenem gospo­darskem življenju bo treba prav preko zbora proizvajalcev začeti izvajati močnejše politične Pritiske

ka t e r im i odbo rn ik i zvedel i , da delavcev na posamezne odločitve, zbor i vo l i vcev v k o m u n i Tržič ki v končni fazi pomenijo ureie-potekajo nadvse zadovo l j i vo i n vanie odnosov in zadovoljstvo da v o l i v c i n a n j i h ze lo živahno prebivalcev v vsaki komunalni sodelujejo. B . F . skupnosti.

i e r e š e t o (Nadal jevanje s 1. str.)

I B I — »za šolo na Primskovem« spekt ivnega p lana. Pač pa občin­s k i družbeni p l an predv ideva l e ­tos graditev nove šole n a P l a n i n i , k i bo razbremeni la tud i šolo n a P r imskovem. V o l i v c i so pred la ­gal i , naj b i d e l sredstev, k i so določena za ured i tev K r v a v c a (49 m i l i j onov din), n a m e n i l i za šolo n a P r i m s k o v e m , da b i jo lahko razširili že letos.

V o l i v c i tovarne IB I K r a n j so se v razprav i zadržali še p r i sredstv ih za družbeni s tandard v s k u p n e m občinskem s k l a d u . Po t rebn ih je oko l i 180 mi l i j onov d inar jev za dogradi tev Z d r a v ­stvenega in S ind ika lnega doma, za novo tržnico i n za ured i tev

stadiona v Stražišču. Podjet je IB I bo pr i speva lo 8 mi l i j onov d i ­narjev. A . T .

V » T I S K A N I N I « — B R E Z B E S E D E

V torek so b i l i tud i v T i s k a n i -n.i zbor i vo l i vcev , na ka te r ih so člani Občinskega zbora pro i zva ­ja lcev tolmačili predlog družbe­nega p lana i n proračun občine K r a n j za leto 1959. Zborovan ja v v o l i l n i enoti 2 — v t i ska rn i , so se udeležili tud i podpredsed­n i k občine ing. Vršnjak, direktor podjetja Dušan Hor jak i n d rug i gostje. P red log p lana i n p ro ra ­čuna kran jske občine je razložil odborn ik O b L O V i l i Tomat. Raz ­prave n i bi lo . rr

Z D R A V N I Š K A DEŽURNA SLUŽBA

Zdravs t ven i d o m K r a n j , P o l j ­s k a pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bo ln ikov telefon 04.

MALI OGLASI

P r i v a t n i k o m ne ob jav l jamo o-glasov pred vplačilom. Cena m a ­l i h oglasov je: p r ek l i c 20, i zgub­l jeno 10, ostalo 12 d i n od besede; naročniki imajo 50 odstotkov po­pusta .

Telefonska, številka naročni­škega i n oglasnega odde lka je 475, uredništva 397.

Odve tn ik M i r o Možina obvešča cenjeno stranke, da se je prese l i l na Jahačev prehod v K r a n j u i n se priporoča. 2604

Hiša z ma jhn im posestvom, go­spodarsk im pos lopjem n a lepi sončni leg i v bližini B l e d a na ­prodaj . Nas lov v og lasnem od ­d e l k u . 2622

Gospod in jska pomočnica dobi takojšnjo zaposl i tev p r i 4-članski družini v K r a n j u . Po i zve se v

V smislu 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in •krajnih LO in nj ihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644 iz leta 1957)

r a z p i s u j e

Komisi ja za razpis mest direktorjev pr i ObLO Železniki mesto direktorja pri U S N J A R N I Železniki.

Pogoji : usnjarski delavec z visoko kvali f ikacijo in naj­manj 5-letno prakso na vodilnem mestu pr i podjetju usnjarske stroke.

Pravilno kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom je do 15. marca 1959 poslati na Občinski l judski odbor Železniki.

OBVESTILO

CEPLJENJE PROTI D A VICI

Občinski l judski odbor Škofja Loka obvešča starše otrok, rojenih •d 1. januarja 1949 do 31. decembra 1957, da bo v mesecu marcu obvezno cepljenje proti davlc i po naslednjem razporedu:

Z D R A V S T V E N I D O M S K O F J A L O K A 9. marca 1959 ob 13. ur i — za otroke letnikov 1952 do 1957 iz

krajev Skofja Loka, Stara Loka, Puštal, Binkel j , V i r log , Podpurfelca, Papirnica, Kamnltnik, Vincarje, Vešter.

10. marca 1959 ob 14. ur i — za otroke letnikov 1952 do 1957 iz krajev Stari dvor, Trata, Suha, Gosteče, Lipica, Grenc, Virmaše, Dorfarje, Križna gora, Forme, Crngrob, Sv. Duh, Draga.

13. marca 1959 ob 13. uri — za otroke letnikov 1949 do 1951 iz vseh zgoraj navedenih krajev.

O S N O V N A SOLA G A B R K 10. marca 1959 o* 13. ur l — za otroke letnikov 1949 do 1957

u krajev Gabrk, Zmincc, Barbara, Gabrovo, Brode, Log, Na Logu, Bodovlje, Kovsk i vrh, Breznica.

O S N O V N A ŠOLA RETECE 11. marca 1959 ob 17. ur i — za otroke letnikov 1949 do 1957

ta krajev Reteče, Gorenja vas, Godešič. O S N O V N A SOLA M A L E N S K I V R H 10. marca 1959 ob 8. ur l — za otroke letnikov 1949 do 1957 O S N O V N A SOLA J A V O R J E 10. marca 1959 ob 11. ur i — za otroke letnikov 1949 do 1957. O S N O V N A SO L A P O L J A N E 10. marca 1959 ob 14. ur i — za otroke letnikov 1949 do 1957. O S N O V N A ŠOLA L E S K O V I C A 12. marca 1959 ob 0. ur l — za otroke letnikov 1949 do 1957. O S N O V N A ŠOLA H O T A V L J E 12. marca 1959 ob 11. url — za otroke letnikov 1949 do 1957. O S N O V N A ŠOLA G O R E N J A V A S 12. marca 1959 ob 14. uri — za otroke letnikov 1949 do 1957. O S N O V N A ŠOLA L U C l N E 12. marca 1959 ob 16. url — za otroke letnikov 1949 do 1957 O S N O V N A ŠOLA TREBIJA 16. marca 1959 ob 10. ur i — za otroke letnikov 1949 do 1957. O S N O V N A ŠOLA S T A R A OSELICA 12. marca 1959 ob 12.30 uri — za otroke letnikov 1949 do 1957. O S N O V N A ŠOLA S O V O D E N J 16. marca 1959 ob 15.30 uri — za otroke letnikov 1949 do 1957. K cepljenju je obvozno prinesti s seboj vsa potrdila o cepljenjih.

Otroci, k i so po svoj ih starših socialno zavarovani, naj prinesejo s seboj zdravstveno izkaznico, v katero bo cepitelj vpisal cepljenje.

R O K O V Z A Z A M U D N I K E N E BOI Cepljenja bodo oproščeni samo otroci, k i se bodo izkazali s po­

trdilom zdravnika javne zdravstvene službe, da BO V času cepljenja res bolni.

Starši, k i svojih otrok ne bodo pripeljal i k cepljenju, bodo izro­čeni sodniku za prekrške.

POSEBNIH V A B I L N E B O ! Prosimo, da se držite točno določenih terminov, da ne bo moten

^o t ek cepljenja.

og lasnem odde lku . 2623 V i soko . V nedeljo, 8. marca ob

15. u r i za prazn ik žena pr i r ed i K U D igro E . Ha r i s »Molčeča usta« združeno s pros lavo i n družab­n i m večerom. 2642

Izgubi l sem aktovko od Je leno­vega k l a n c a do Hras t ja . Pošte­nega najd i te l ja naprošam, da jo pro t i nagrad i v rne na nas lov v og lasnem odde lku . 2643

Dne 2. marca od D o m a J L A do Gašteja izgubl jeno usnjeno rokav ico v r n i t i prot i nagrad i v og lasni oddelek. 2644

I zgub i la sem blago za žensko obleko od Upoko jenca do E l ek ­trotehničnega podjetja. Poštene­ga najd i te l ja naprošam naj ga prot i nagrad i v rne na nas lov v og lasnem odde lku . 2645

P r o d a m 140 k g težkega prašiča. Nas lov v oglas, odde lku . 2646

P r o d a m vz id l j i v štedilnik desni a l i zamen jam za bukova d r v a dn prodam psa ovčarja 6 mesecev starega. Semen, De lavska pot 23, K r a n j . 2647

P r o d a m suhe butare. Nas l ov v Oglasnem odde lku . 2649

P r o d a m kobi l i co 2 let i s taro a l i zamenjam za kravo . Nas lov v og lasnem odde lku . 2648

Posestvo 1,5 ha v občini K r a n j prodam. Nas lov v og lasnem od ­de lku . 2650

P r o d a m novo komplet spalnico. Orehova im i tac i j a , za 76.500 d in . Nas lov v oglas, odde lku . 2651

Z a 1 m s borov ih plohov dam diatonično 3 tonsko harmon iko a l i j i h k u p i m . Ugodno prodam nj ivo 918 m 2 na Cirškem pol ju v K r a n j u . Senk Polde, Hras t je št. 50 p r i K r a n j u . 2652

P rodam motorno kolo » Indi-jan« s pr iko l i co v voznem stanju za 60.000 d i n i n r e z e r vn im i de l i . Sp. B i tn j e 20, p. Žabnica. 2653

P r o d a m novo žensko Puchovo kolo . P r imskovo , S t i rnova u l . 9, K r a n j . 2654

P r o d a m skoraj novo moško ko­lo znamke »Puch Kalifornija« z vso opremo. Nas lov v og lasnem odde lku . 2655

P r o d a m dviga lo nos i lnost i dve tone. Nas lov v og lasnem od ­d e l k u . 2656

Zamen jam enodružinsko hišo pr imerno za upokojence za enako v bližini K r a n j a . Nas lov v oglas­nem odde lku . 2657

P r o d a m po n i z k i c en i t r i že­lezne postelje z žimnicami. K r a n j Partizanska 33. 2658

P rodam kompletno kopa lno peč, Prebačevo 27, Šenčur. 2659

Nedograjeno enodružinsko h i ­šico a l i nedograjeno etažo z v r ­tom k u p i m v K r a n j u a l i v nepo­s redn i oko l i c i . Ponudbe je poslat i na upravo l i s ta pod »Opis i n cena«. 2660

N S U M a k s i 175 cem, nov, do 10.000 k m k u p i m . Nas lov v oglas­nem odde lku pod »Plačam ta­koj«. 2661

Tako j spre jmem vajenca za avtomehaniko . M r a k Jože, P r i ­s tava p r i Tržiču. 2662

V isoko nairrado dam t is temu, k i m i preskrb i komfortno dvo­sobno stanovanje v Stražišču a l i K r a n j u . Enako tud i k u p i m . N a ­s lov v og lasnem odde lku . 2663

Iščem sobico v K r a n j u . Osta lo po dogovoru. Ponudbe oddat i v og lasni oddelek pod »Dekle z dežele«. 2664

Pošten fant, prost vojaškega roka , srednje postave želi spo­znat i sebi pr imerno dekle . P o ­nudbe s k r a t k i m življenjepisom i n fotografijo oddat i v og lasni oddelek pod »Zaželena«. 2665

5 gramov z lata za zobe k u p i m . Nas lov v oglas, odde lku 2641

Tovarna »Oven« Kranj proda pločevinaste 200-literske sode v do­brem stanju po 1200 din ln lesene zaboje - razne po 100 din. 2666

Zamenjam slamo za krompir — »Primole«. Polica 2, Naklo. 2667

Prodam otroški voziček - tapeci­ran. Oražem, Kranj, Rotarjeva 3.

2668 Prodam plug obračalnik z želez­

nim vozom - nemški »BRAVANT« v odličnem stanju, prikladen za večjo kmetijo. Ahačič, Velesovo 7.

2669 Vr t na Jezerski cesti v Kranju

dam v najem pod ugodnimi po­goji. Naslov v ogl. odd. 2670

Kmetijska zadruga ZlRI proda iz svojih osnovnih sredstev:

1 vprežno travniško brano 3 vprežne žične brane 1 ročno prevozno škropil­

nico 2 ročna zaprašivača 1 gumi kabel 30 m Prednost nakupa imajo

zadružne organizacije.

RAZPIS

Komisi ja za sklepanje in odpo­vedovanje delovnega razmerja pri

KMETIJSKI POSLOVNI ZVEZI

K R A N J

razpisuje delovno mesto:

REFERENTA ZA EMBALAŽO Pogoji: potrebna strokovna izo­

brazba in praksa. — Nastop službe takoj.

Se teden dni Je do nagradnega žrebanja naročnikov »Glasu GoresJ-ske«. Pohitite, še imate čas, da se udeležite žrebanja — do 10. marca vplačajte vsaj polletno naročnino. — Na s l i k i : nagrade, k i so J * pokloni l i — Rudolf Hlebš, ogledalo; Steklarstvo Kranj, ogledalo; Pla­men Kropa, okovje za smuči, in šest steklenic namiznega olja, Oljaric«

Britof pr i Kranju

ur i ter 8. marca ob 15.30, 17.30 » 20. ur i ameriški barvni vistavisie« film »V SENCI VEŠAL«.

Ljubno: 7. in 8. marca italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN FAN­TAZIJA«. Predstava v soboto ol> 19.30, v nedeljo pa ob 16 in 18-uri.

»SORA«, Škofja Loka : 6. do 8 marca ameriški cinemaseopski f i l * »PRINC VALIJANT«.

Z i r i : 7. in 8. marca ameriški filr* »KLEOPATRA«. Predstava v sobot« ob 20. ur i , v nedeljo pa ob 19.3* uri .

»OBZORJE«, Železniki: 6. in 7 marca ob 20. ur i japonski f i l * »ATOMSKA B O M B A N A D HIRO-SIMO«.

»DOM«, Sovodenj: 7. in 8. mar­ca jugoslovanski film »VOLČJA NOC«. Predstava v soboto ob H uri , v nedeljo pa ob 15. ur i .

Duplica pr i Kamniku: 7. in 8 marca ameriški barvni film »2ENA Z N E A P E L J S K I H ULIC«. Predsta­va v soboto ob 19. ur i , v nedel j 0

pa ob 16. in 18. ur i .

Z A H V A L A

Vsem, k i so mi ob težki izgubi obeh mojih ljubljenih sinov

V I N K A in F R A N C I T A Z U P A N

stali ob strani in počastili njun spomin, daroval i vence in ju spremili na njuni prezgodnji zadnji poti, iskrena hvala. Posebna hvala pa še Planinskemu društvu Kranj, Gorski reševalni ekipi Kranj-Tržič ter dr. Mejakov i za požrtvovalni trud, Občinskemu komiteju Z K J za uv i ­devno pomoč in godbi ter pevcem za slovo.

Žalujoča mati Zupan Mari ja

»STORZIC«, K R A N J : 6. in 7. mar­ca ob 16., 18. in 20. uri itak amer. barv. vistav. film »VOJNA IN MIR« II. del ; 7. marca ob

14.15 uri amer. barv. film »PEKEL POD NIČLO« — vstopnina 40 di ­narjev; ob 22. ur i premiera ju-jfoslov. barv. cinem. filma »MISS STON«. 8. marca ob 10. uri ame­riški barv. film »NEPOZABNA PESEM«; ob 13. ur i amer. barv. film »UJETNIK D V O R C A ZEN-DE«; ob 15., 17. in 19. ur i ital. amer. barv. vistav. film »VOJNA IN MIRR« II. del, ob 21. ur i pre­miera nemškega barvnega filma »LAŽNIVI KAPETAN«.

»TRIGLAV«, P R I M S K O V O : 7. mar­ca ob 20. ur i amer. barv. film »UJETNIK D V O R C A ZENDE«; p . marca ob 16. in 18. ur i amerHki barvni film »PEKEL POD NIČLO«.

»SVOBODA«, STRAZIŠCE: 7. n m -ca ob 18. ur i ital. film »KRONI­K A SIROMAŠNIH LJUBIMCEV«; 8. marca ob 14. ur i amer. barv. fi lm »UJETNIK D V O R C A Z E N ­DE«, ob 16., 18. in 20. ur i ital. amer. barv. vistav. film »VOJ­N A IN MIR« II. del.

N A K L O : 7. marca ob 19. ur i ame­riški barv. film »NEPOZABNA PESEM«.

»KRVAVEC«, C E R K L J E : 7. marca ob 19.30 uri amer. barvni film »PEKEL POD NIČLO«; 8. marca ob 17. in 19. uri amer. barvni film »NEPOZABNA PESEM«. »RADIO«, Jesenice: 7. do 9. III.

ameriški barvni cinemaseopski film »PRINC IGRALCEV«.

»PLAVŽ«, Jesenice: 7. do 10. III. ameriški barvni film »DOŽIVLJAJ K A P E T A N A VAJTA«.

Žirovnica: 7. marca poljski film »EROICA«.

Dovje-Mojstrana: 8. marca polj­ski film »EROICA«.

Koroška Bela: 7. in 8. marca francoski film »NA SMRT OBSO­JENI JE POBEGNIL«; dne 9. marca ameriški barvni film »DOŽIVLJAJ K A P E T A N A VAJTA«.

Bled: 6. do 8. marca ameriški film D A M A IZ ŠANGAJA«. Pred­stave v petek ob 20. ur i , v soboto ob 17. in 20. ur i , v nedeljo pa ob 10., 15., 18. in 20. ur i .

Radovl j ica: 6. in 7. marca ob 20.

GLEDALIŠČE

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

Sobota, 7. marca ob 20. u r i : A K A ­D E M I J A v počastitev praznika: Dneva žena. Priredi Svoboda-Cen-ter, Kranj.

Torek, 10. marca ob 16. ur i — Iz­ven — Margareta Cordes: TRI lE M E H O V I LAŽI, — Vesela otroška pravlj ica. Uprizori Svoboda-Ceo-ter, Kranj.

GLEDALIŠČE »TONE CUFAR«, JESENICE

Sobota, 7. marca ob' 19.30 ud N. Manzar i : »NAŠI LJUBI OTRO­CI«. Zaključena predstava za ZZP Jesenice.

Nedelja, 8. marca ob 14.30 ur'. N. Manzar i : »NAŠI LJUBI OTRO­CI«. Za okolico. — Zveze z vlaki ugodne.

Nedelja, 8. marca ob 19.30 uri Tennesse Wi l l i ams: »STEKLENI ZVERINJAK«. — Gostovanje dram­ske sekcije DPD Svoboda Center i * Kranja.

Nedelja, 8. marca ob 19.30 uri : N . Manzar i : »NAŠI LJUBI OTRO­CI«. — Gostovanje na Javorniku — Koroški Beli .

VIHAR POD TRIGLAVOM R I S e M U I A B a t t » t t

N E S L A V E N K O N E C W E H R M A N N S C H A F T

101 J u n i j a leta 1942 so številni možje in fant ­je iz Žirovnice in okoliških vasi dobi l i od nemških oblast i pozivnice: »Zglasite se v Žirovnici dne . . . « — je pisalo na teh po-zivnicah. L judje so ugibal i , za kaj gre. Z las t i t i s t i , k i so sodelovali s part izani , so se precej ustrašili. Nazadnje so pa določenega dne le šli t ja — saj drugega

niso mogl i s tor i t i .

102 Nemc i so j i h spre je l i nadvse pri jazno. Žirovnica je bi la polna zastav in v isok ih nemških voditel jev. Govor i l i so zbranim, kako se bodo lahko zdaj sami bran i l i p ro ­t i part izanom, ka j t i Nemc i j i m bodo dal i orožje, j i h po vojaško i zur i l i , potem j i m pa »dovolili«, da se sami »branijo« pred »banditi«. Če b i stvar ne bila tako resna,

bi se fantje smejal i .

103 Tako pa n ikomur n i bilo do smeha, ka j t i ko so nekater i vprašali, kako pa z delom, saj ne morejo ka r tako pust i t i svojega posla, so Nemc i odgovori l i , da je to že vse v redu; kdor b i kaj preveč vpraševal, se pa lahko h i t ro znajde v begunjsk ih zapo­r i h . Fant je so videl i , da gre zares, zato so se mirno pust i l i obleči v rjave un i f o r ­

me in vze l i orožje.

104 Nemški o f ic i r j i , k i so j i h učili vo jskova­nja, so komaj začeli s »poukom«, ko s* VVehrmani — tako so j i h Nemc i imeno­val i — že mora l i na lov na partizane-Nemški o f ic i r j i , k i so šli z n j imi , niso v i ­del i , da se je med potjo kmečko oblečen človek skr ivnostno dogovarjal z VVehr­mani , potem pa izg in i l med hišami in po­

l j i kot senca, kot bi se vd r l v t la.

K R A N J , « . M A R C A lt5§ G l a s G o r m n J + k * 5

S seje Sveta za proso sto in kulturo OLO Kranj f-Jihmi, ki fiA ^ledoma

Jedro razgovorov zadnje seje Sveta za prosveto • * kul turo OL OKran j je bila problemat ika p rogram­

ske pol i t ike gorenjsk ih kinematografov in vzgoja jamskega občinstva, z last i mladine. Iz razgovorov je oilo razvidno, da problema zaradi obširnosti ne kaže obravnavati kompleksno, temveč programsko pol i t iko l r* f i lmsko vzgojo ločeno.

mt, kTaniskcm okraju je 27 kine- ali manj obračali hrbet. Nič bolje m a V n a s e m RHuurncn ,mografov z 8866 sedeži, ki so ni s programsko politiko kinema- 1 2 ****** v d a n vidnejše mest •, Uev-iPLeiiVaiali 2 3 2 6 f i l m o v - T a t°grafov, ki gledajo največkrat v n * i l h ^nih pr ovratnik povs •** no S e v c d " n o n c pove poseb- zgolj na komercialen uspcn filmov, je ™nog°- Kako pomembna vloga medtem ko se za vlogo, ki naj jo *ih <t"Kana f^mn pri vzgoji na- film odigra, ne menijo. Por z^a$tL mladine, pa nam Z naštevanjem slabih filmov,

obifk, f^^dnje število: lani je ki smo jih gledali, repertoarni po­nio vse kinematografe v litiki ne bi storili posebne usluge

filmske izobrazbe in vzgoje. Tako je sedma umetnost, čeprav zavze-

našem kulturnem življe VH

zanemarjena. Mladina je najpo­gosteje vezana zgolj na lastno presojo, pri čemer pada v zmote.

Nobenega dvoma ni, da se je Svet za prosveto in kulturo lotil s problematiko filmske vzgoje ze­lo težavne naloge. Seveda je do­cela nepravilno obravnavati vpliv filma na gledalce, zlasti na mla­dino, ločeno od drugih vplivov okolja, družbe in šole. Vsekakor

*k da

Prav zaradi tega je postalo vpr i- pa bo treba doseči, da bo vzgoja sanje vključitve filmskega pouka v šoli in doma korakala vzpored-v naŠe srednje in strokovne šole no s programsko politiko naših neogibna nujnost. Tega se sirer kinematografov. Nagnenje danas-

r«)» 1,845.925 ljudi, kar pome- Pa tudi z neposrednimi posegi v a . z a v e j a j ' 0 i vendar nastt- nje mladine do filma nam nareku ebivalec obiskal repertoar pesameznih kinemato- . v k i j u i e v a n j u filmskega je, da moramo mlade ljudi nava Tf ** je vsak prebivalec obiskal repertoar pesamezmn mm*m»^

5»? 'stirinajstkrat. In če k temu grafov, položaja ne bo moooce *odamo še dejstvo, da je film bistveno izboljšati. Pogosto je

izmed najmočnejših sredstev prav šibka finančna zmogljivo^

jajo pu , ... , t j r r-i i pouka v učni načrt določene te- jati na to, da bodo znali film gle-žave. Predvsem ta, kdo bo, posre- dati in ocenjevati pravilno. doval mladini filmski pouk? Naši S. Š.

V O J N A IN MIR II Dokončne sodbe filma Vojna

in mir se bomo lahko lot i l i še­le sedaj, ko smo si ogledali tu­di njegov drugi del. Ce ovred­notimo prvi del romana kot ob­širno zasnovano ekspozicijo, te­daj se je tudi prvi del filma navzel Istih lastnosti. Drugi del filma pa nosi dinamično pripo­ved ln idejno Jedro Tolstojeve epske mojstrovine. Seveda film­ski ustvarjalci niso mogli po­sebno uspešno slediti zahtevno­stim literarne predloge. Omejiti so se morali na široko zgodo­vinsko ozadje Napoleonovih osvajanj ln pohodov na Mo­skvo, pa na bitko pr i Borodinu in na zlom francoske armade pri Berezinl. Seveda pr i tem pogrešamo poglabljanje v idej­ne preobrate in v življenje ter osebno tragiko nastopajočih.

Fi lm je široka dokaj dina­mično risana barvna slikanica privlačnih prizorov, kjer pa so zbledele vrednote, k i odlikujejo literarno delo. Množica igral­cev, odlična igra, spretna reži­ja i n tehnična dovršenost še vedno ne odtehtajo resnic, k i jih je mojstrsko izpovedal Tol­stoj. Brez zadrege lahko trdimo, da Je v filmu premalo Tolstoja, k i b i nas prepričal, da smo gledali Vojno in mir. Razl ika med literarno predlogo ln film­sko realizacijo Je še posebno očitna, če obe deli med seboj primerjamo. Nedvomno pa je film Izredno zanimiv. Tistim, k i Je film Vojna in mir prvič po­sredoval Tolstoja, naj bo to sre­čanje spodbuda za spoznavanje epske mojstrovine genialnega misleca.

aa

W V

•? Poslanstvo, kaj smo storili, da gi. Če pa bi hoteli izločiti reper-•> okoristili pozitiven vpliv filma toana filmske realizacije, ki jih ** oblikovanje človekove osebno- obravnavamo kot

imski umetnosti. Izhod iz zagate bi bili semi-

komercialne .. . , » i L: L: narjt za pedagoge sol, ki bi skrom-

n i m kaj zoper škodljive posledi- filme ali filmsko plažo, tedaj ln ^ i d o h r 2 •, n a t 0 p o s r c . f* tlakih filmov, ki vplivajo zla- dobilo le malo filmov pravico do S t a n j e p a $ e hi_ LhL* m ^ i n n - B r e 7 pomisleka predvajanja. ^ stveno ne bo popravilo vse dotlej, tokko odgovorimo: skoraj nič!

M_ gre predvsem za filmsko vt&°jo, ki smo ji vse doslej bolj

V NAS CAS PRESAJENA ANTIKA... Monotipije Milana Batisfe

Poglejmo resnici v oči. Reperto- dVkl7r našVbodoči učitelji in pro- Ko sem si ogledal najnovejšo arne politike v kinematografih ne f e s o r j i } z l a s t i s l a v i s t i y n e y0d0 do- z b i r k o grafičnih listov Mi lana Ba-

B * A T J E _ N O V LIST R A D O V ­

LJIŠKIH D I J A K O V

m Mladine Prve osemletno osnovne W 1 * v Radovlj ici se nam je pred­stavila s prvo številko dijaškega

i s t a Bratje. Številka obsega deset

bo moč izboljšati vse dotlej, dok­ler ne bodo podjetja, ki nabavlja­jo filme v inozemstvu, spremenila svoje fkupne politike. Dokler bo­do nakupovalci obravnavali filme le s komercialne strani, mimo umetniških vrednot, dotlej bo stanje repertoarja isto

Ust Ker posegi v slabo programsko drugje bi prav gotovo dosegli le-

olitiko ne obetajo posebnih usp> pe uspehe pri filmski vzgoji. Tudi hov, je bil Svet bolj naklonjen zveze z Zavodom za poučni film

P r e<*j "sestavkov'iz življenja di ja- ^otrm filmski vzgoji. _ Toliko še niso izkoriščene. Nič manjšega

bili sami filmskega pouka - teo- trste, k i po letu 1956 ze tretji« sa retičnih predmetov, ki bi jih po- mostojno razstavlja v Mestnem tem posredovali pri filmskem po- m ^ e j u v Kranju, se nisem mogel uku na naših šolah.

Zgolj s poukom pa možnosti filmske vzgoje še daleč niso izčr­pane. Filmski klubi v prosvetnih društvih, v organizacijah LM in

L ° v in ima tudi nekaj i lustraci j . P r e . J e z e ' ° zanimiv in prinaša

k o v ^ S e s t a v k o v i z življenja di ja- -k a 7 a

n a t e j Š 0 ' U - N a m e n lista je na- bolj, ker tvori 70 % "obiskovalcev tomenn ni « n « J

flodlc- • V opisovani do­ziv« 1 Z k r a J G V - v katerih d i jak i ra ^ r a v t a k o 0 0 v n J e m prosto-Bodk* * r a t k o ž a I ° ' z a športne do-dei 6 i n z a ^Poslovne spise. Za t v 0 ° S k r t ) i u r e d n i š k i odbor, k i ja »in a

1 Jv d ' j a k i s a m L D a b i b i l a v s e -•o r najbolj pestra, vabi od-

V s e dijake na šoli, naj sodelu-

ubraniti občutka, da njegove, cer moderne stvaritve, vedno znova oplaja žlahtna in še danes, v dobi atomsko-abstraktne l ikovnosti ne­uničljiva življenska sila grško-rimske antike, umetnosti, k i je strastno oboževala človeka in po­znala tako rekoč en sam program, eno samo temo: mens sana in cor-pore sano (zdrav duh v zdravem telesu).

Svoje nagnjenje do staroveških mitološko-alegoričnih motivov, k: mu pomenijo simbole za lirič.io

»Bogovi so žejni« (litografije) in številnimi variantami Kariatid« (le­sorez). Slogovno je b i l takrat še neenoten in je nihal med stil izira­nim ter ekspresivnim realizmom. Na drugi razstavi njegovih del (večinoma lesorezi) pa sta poleg nekaterih antičnih tem (Dioniz in

jamskega slikarstva, etruščanskik fresk ter grških, arhaično-kla^sičnih vaz in kakršnega po potisnili na nivo zabavnega igračkanja virtuoz­ni izrezovalci klasicistično-bidenna-jerskih senčnih podob. Čeprav se je Batista z del i , k i smo j ih videl i na drugi Tazstavi, močno približat

vzgoja njtj bi ne zajemala samo lamo še vedno premalo pozorno-mladinc, temveč tudi starše in sti. Tudi izobraževalni centri naj druge vzgojitelje, predvsem uči- ki vnesli v svoj program preda-teljc in profesorje, ki bi lahko s vanja 0 zgodovini filma, o filmski upodabljanje večnih in potemta-pridom posredovali mladini nauk teoriji in tehniki, hkrati pa naj bi kem tudi dandanašnjih humanistič-o filmu. Ker trenutno ni boljše?* spremljali tekočo filmsko proble- nih resnic, je slikar izpričal že na

Jejo 8 svojimi prispevki.

izhoda, bi Kazalo film utesniti v pouk morale.

Resnica je, da niti srednja šola niti univerza ne nudita mladini

S

ttiko prvi razstavi z erotičnim ciklusom

Orfej v mesečini) prišli do veljave nevarnostim nekakšnega lahkotne-zlasti polpretekla in sodobna moti- ga, nnoklasicistično prikrojenega vika (Sredi malega mesteca, Na manirizma, smo vendarle dolž.ii u l ic i , Kopalka, Deklice v interjeru, priznati, d a so b i l i nekateri kosi Trubadurji, Pesnik v noči, Harlekin r e s kvalitetni in za umetnikov raz-itd.). Vsebina te kolekcije je bila V o j nedvomno pomembni. Vsebo-kot v prvem primeru poetično-ero- V a l i JSO celo nekaj rahlo nakazanih tičnega značaja, oblikovno pa <se surrealističnih teženj, je avtor izčistil ter prikopal prav Sedanja razstava pa pomeni lo-do bistva grafičnega ustvarjanja, gično nadaljevanje prejšnjih dveh ki obstoji v poenostavljenem kon- j n uspešen korak naprej. Lesorez« trastiranju med temnimi figurami , n litografije so nadomestile ori-na svetli in svetlimi na temni pod- ginalne monotipije v črnem in T j a -lagi, v kontrastiranju torej, kak.š- vem. Z njimi si je Batista odprl nega so poznali že pradavni tvorci že po tehnični strani možnosti za

nove formalno-stilne rešitve in pre-

KAJ BEREMO?

KNJIGA 0 DEŽELI NASPROTIJ V misl ih imam tri prevode iz

Ameriške književnosti, k i smo dobil i v zadnjih nekaj me­

secih in k i vsak po svoje i lu­strirajo posamezne dobe v raž­n j u ZDA, hkrati pa tako pre­pričljivo rišejo usode posamez­nikov, da le-ti zažive pred na-m i v vsej svoji življenjski pol­nosti.

Johna Steinbecka roman Vzhodno od raja se je pojavi l ^a trgu nekako vzporedno s Nlrnr>m, k i so mu da l i isti na-8 l °v , in v katerem je pokojni Jaanes Dean odprl vse svoje ^ra lske registre. Pisatelju se je Posrečilo naslikati ne le tiho *>°dežeV5ko mestece, prepojeno

havajskih bordelov. To je sočno delo, pa tudi branja vredno. Amerika v njem n i Amer ika dar i ln ih paketov in razkošnih limuzin, temveč dežela, kjer se ljudje prav tako otepajo z vsakdan j ostmi in stopajo drug drugemu na prste — kakor po­vsod drugod . . .

Severozahodni prehod pisate­lja Kennetha Robertsa, k i smo ga pred leti dobi l i v sloven­skem prevodu, je postala ena najbolj branih knj ig pri nas. N i čuda, da smo zato nestrpno pri­čakovali drugo delo istega pis­ca: Arundel , zgodba iz tistih hudih, a ve l ik ih časov ameriške zgodovine, ko so se kolonist i

O načrtih okrajnega UPZ „Stane Žagar1'

ŠE VEDNO PREMALO PEVCEV šel h grafičnemu upodabljanju, k i čudovito spominja na poznorimski. impresionizmu sorodni iluzionizem pompejanskega slikarstva, Mo t i v i ­ko je slikar popolnoma prilagodil omenjenemu stilnemu okviru, a ostal pr i tem, kot že rečeno, na pozicijah vedno aktualne oziroma vsaki dobi primerne vsebine, če-

O k r a j n l učiteljski zbor «Stana bo sodelovala tud i p iha lna godba da j i h ne bi b i lo mogoče premo- tudi ta ni njegov glavni c i l j . Z a Žagar« se pod vods tvom zboro- prosvetnega društva »-Davorin s t i t i . Kaže pa, d a bo zbor nasto- Batisto, k i sodi med moderne vodje J a n k a Pribošiča vneto Jenko« i z Cerke l j . Zbor bo ob i - p i l v K r a n j u ob koncu leta že umetnike, so namreč važnejša č'sto p r ip rav l j a za nastope v o k v i r u s k a l tud i L R Srbi jo , k a m o r so okrep l j en z n o v i m i pevcL, pros lav 40. obletnice ustanovi tve b i l i l e ta 1941 i zse l j en i mnog i s l o - pobudo vodstva zbora i n s K P J . N a r e d n i h pevsk ih va jah v ensk i učitelji; ne r edk i , k i so b i l i pomočjo sveta za prosveto i n pr iprav l ja jo s t i l n i koncert narod- takrat i zse l jeni , še vedno uči- k u l t u r o O L O K r a n j so pr i r ed i l i n i h pesmi . Naštudirali pa bodo tel jujejo n a Goren j skem. ^ učitelje petja, kd poučujejo n a tud i vet" borbenih par t i zansk ih Čeprav i m a zbor po zas lug i osemletkah, seminar . T o je že pesmi . Sveta za prosveto i n k u l t u r o ter d r u g i tečaj v t em šolskem le tu .

Zbor bo ob i ska l t u d i razne k r a - Tajništva za šolstvo O L O K r a n j Enak o kot p r v i , tako je tud i d r u -je, predvsem Dobravo p r i K r o p i , ugodne de lovne pogoje, se v e n - g i seminar dobro uspel . Ude l e -k jer j e učileljeval na rodn i heroj dar l e bor i s težavami. Zbor n a m - ženci so b i l i s programom, k i so Stane Žagar. Z a tamošnje pre - reč še vedno n i m a dovol j pevcev ga tolmačili ug ledni g lasbeni pe-biva lce nameravajo p r i r ed i t i k a n - i n pevk. Res je ob iskovanje vaj dagogi, zelo zadovo l jn i . Izkušnje, cert. Razen tega bodo ob i ska l i v K r a n j u , za tiste, k i pr ihaja jo pr idobl jene na teh posvet ih, bodo tudi par t i zansko vas Možjanca iz d rug ih kra jev , združeno s te- učitelji s p r idom uporab i l i p r i

vendar ne s tolikšnimi, de lu v šoli.

l ikovna dognanja, kar še posebej dokazuje posrečeno obravnavana kompozicijska problematika. Tu in tam moti v celotnem opusu več­kratno ponavljanje figur z navpič­no dvignjenimi rokami.

Štefan Eržen

Z a k i n o i n p r o t i n j e m u

v P r e d o s l j a h

p r i P r eddvoru . P r i tem nastopu zavami , N . S.

8 konzervativnostjo, k i jo ruši- naveličali bi t i kolonisti in so Jo Pomembni svetovni dogodki šli v boj za samostojnost de (Prva svetovna vojna!) in v ka-t e r o nezadržno vdira c iv i l iza-C l J a . ampak tudi resnične, pra-7 , 6 'Judi v borbi s seboj in s S v e tom. Prostitucija in sveto

žele, k i j i tedaj še nit i vseh razsežnosti niso dodobra pozna­l i . Drži: o tistem neusmiljenem boju in trdih ljudeh, k i so ga bojevali, pripoveduje pisatelj

Pismo, kitajski mir in ameriška napeto, kar se le da. Škoda pa razrvanost, plemenska nestrp-n ost in sožitje različnopoltih ljudi — vsaka teh drobnih stvari je našla primerno mesto n a vel ikem platnu, k i se z vsa­ko novo strainjo romana (763 s t r an i , Cankarjeva založba) od­kriva pred nami.

Prav boleče odkritosrčen pa i f i včasih James Jones v svoji e Popej i ameriškega vojaka (Od t a d do večnosti, I. in II, CZ), kazen zvestobe resničnosti zanj •sploh ni svetinj; resničnosti pa ostaja zvest celo v vojaškem besedju, za katero res ni mo­goče trdit i , da b i bilo rahlo-outno. Ker pa je njegovo delo resni6na umetnina, bo prisi l i lo k Pritrjevanju tudi moralista, Posebno še, če ie bralec kda je

j v življenju nosil vojaški suknjič (kakršne ko l i barve). Počasi, a vztrajno izginjajo v nič vse bleščice in bobneče be­sede, k i nalik zlati peni pokri­vajo umazano kasarniško živ-'jenje; ko se nazadnje pokaže le-to v vsej svoji goloti, živo sočustvujemo z junaki — kvar-topirci z latrine in obiskovalci

je, da sodi prevod te napete zgodbe med najslabše, kar smo jih dobi l i v zadnjih letih; pri­merjali bi ga lahko z jezikom v Peklu na Pacifiku. To je to­liko večji greh, ker bo knjigo brala predvsem doraščajoča mladina, napake pa so tako očitne, da kar bodejo v oči. Prav zanimivo b i bilo vedeti, kaj delajo lektorji pri naših založbah. Naši ljudje se obre-gajo že ob majhne napake v časnikih (in prav je tako!); .o-liko bolj čudno je potem, da žalostnega neznanja v Arunde-lu ni še nihče opazil.

N a koncu bi bi lo treba omo-nit i le še Mlade leve Invinga Shawa, k i so vzdignil i nemalo prahu in k i kažejo drugo sve­tovno vojno v čisto drugi luči kakor Plievierova Moskva ((pr­va knjiga Trilogije). Spet dru­gače pa jo kaže Norman M a i -ler v obsežnem romanu Go l i in mrtvi (izkrcanje ameriških enot na Pacifiku). — Vse to je že na našem knjižnem trgu in treba

ugotoviti, da založbe niso je sl?bo izbirale. J . S.

Dramska skupina kranjske Svobode se je v soboto, 28. februarja predstavila s tretjo premiere l ^ r B T e d « I » i k e sezone. Naštudirali so mladinsko Igro Margarete Cordes »Tri e mehovi ta* Rež. a , buT«upana Bonu Dežmanu. Na s l i k i : prizor Iz 3. dejanja. - Oceno uprizorrtve bomo objavi l i

prihodnji petek.

P r e d k r a t k i m je ime lo p r o ­svetno društvo Gorenje v P r e ­dos l jah svoj r edn i l e tn i občni zbor.

Iz poročil i n razprave je b i l o moč povzet i , d a je društvo po štirih l e t i h spet zaživelo. D a je temu tako, se ima jo z ahva l i t i p redvsem n o v i d vo ran i prosvet­nega doma.

Društvo se še no more pona­šati s širokin\ de lovanjem, saj vključuje l e dve sekc i j i — d r a m ­sko in knjižnico. Dosle j so n a ­študirali dve premier i , med t em ko bodo i m e l i tret jo konec m a r ­ca. T u d i knjižnica uspešno oprav ­l ja svoje delo. K n j i g imajo o k o l i 600. P o n j i h zelo rad i segajo številni bra l c i , predvsem mlajši.

Iz pobud, k i so j i h p r i speva l i udeleženci občnega zbora, je moč sklepat i , d a se prosve tnemu d r u ­štvu obetajo lepši časi. P r edvsem bodo us tanov i l i več nov ih s e k c i j : tamburaško, šahovsko, izobraže­valno, lu tkovno , pevsko in morda uved l i še to a l i ono o b l i k o de la , če bo k temu s i l i l a potreba.

Neka t e r i so b i l i tud i mnenja , da b i b i lo kor is tno , če bi d vo ra ­no usposob i l i za predvajanje f i l ­mov. T u pa so i m e l i mnog i po­mis l eke , češ, d a b i u tegn i l k i n o v p l i v a t i n a n a d a l j n i razvoj p ro ­svetne de javnost i . Takšno gle­danje je neumestno, ka j t i l jud j e bodo še vedno r ad i ob i skova l i kva l i te tne d ramsko upr i zor i t ve . Razn i s k l e p i i n pobude ter nov i upravn i odbor, k i ga tvor i jo v pretežni večini mlajši člani, obe­tajo, da se bo k u l t u r n o - prosvet­na dejavnost v Predos l jah v p r i ­hodnje ze lo razživela. xre—.

K R A N J , 6. M A R C A 1959

V v e l i k i smetiščni j am i je b r s k a l bo6onog, skuštran ciganček, ob le-4en v capice, k i so nekdaj b i l e ob leka. K d o ve, kaj n e k i je i s ka l . Vse , k a r se m u je zde lo le ma lo vredno, je odnesel na k u p , k i se je v idno večal. N a n j e m s i v i d e l vse : umazane cunje, prazne konzervne škatle, s tek lo i n železo, da , celo koščke papir ja . L e kaj bo s tem?

Z a b i s t r e g l a v e

1. Kol iko prebivalcev šteje naše glavno mesto Beograd?

2. Naštej nekaj predstavnikov div j ih mačk!

3. Največji rudnik železne rude v Jugoslavij i?

4. Pred dobrim tednom je nasta'a • ova republika, imenuj jo.

5. Kaj je to molekula? (A93iBAiq9jd 000 009 P^bi)

(p : i Buind

'»n 'JBnJ5vf 'pjcdoaj 'rafiii 'AO-TJ (SOJBA)

(ej!iqnđai pzjsod of iad\o ^oio) (IAOUS 03[au ^ sopp uaqfpj>M)

M A G I Č N I K V A D R A T

Vodoravno in navpično: 1. ča­sovno razdobje; 2. izhlaplj iva teko­čin«; 3. žival; 4. pitč.

Opazova l sem ga. B r s k a l je z v e l i ko pa l ico i n ocenjujoče ob ra ­čal smet i . Nenadoma m u je obraz zažarel. K a j n e k i je našel? Denar?

P r e v i dno se je s k l o n i l i n v ze l v roke nek predmet, k i je žarel v ju t ran j em soncu. G l e d a l ga je ne ­premično i n krčevito s t i ska l v m a ­l i črni ročici, kot b i se bal , da b i m u m a l i , dragoceni košček ne ušel.

Pos ta l s em pozoren. Radovedno s em ga gledal , a on se za to n i zmen i l . M o r d a mo še v i d e l n i . Te ­daj sem opaz i l , da drži v r o k i raz ­bito ogledalce, k i je kdo ve od kod prišlo n a smetišče. M o r d a se je razb i lo dečku n jegov ih let, k i s i je l ahko k u p i l ogledalce vedno in povsod. Ciganček pa je ogledalce držal ver jetno prvič v r okah i n se tud i ver jetno prvič g leda l van j .

In zdelo se m i je, da cigančkov obraz govor i : »A l i s e m res to jaz? T a deček, tale črni deček z v e l i ­k i m i us t i i n b i s e rn im i z obmi v n j ih? In tale skuštrana g lav ica naj b i b i l jaz? Saj to n i mogoče! N i i n n i ! To je nek d rug deček, deček sosednje ulice!«

Krčevito je s t i sn i l ogledalce k sebi i n rah l o v z k l i k n i l : « A u ! « Raz ­bito ogledalce ga je u rezalo i n i z ­pus t i l ga je. Pad l o je n a k a m e n i n se raz lete lo na tisoče d robn ih koščkov. Zasve t i l i so se v soncu k a k o r b i se r i ju t ran je rose. N a te bisere pa je kan i l a rdeča kap l j a

cigančkove k r v i , i z oči pa so m u vre le debele solze, k i so se po­mešale z d r o b n i m i b iser i og leda l ­ca. N jegov obraz pa je žalostno s t rme l .

Popo ldan sem ga v i d e l ob r e k i , k a k o je brez izrazno s t rme l van jo i n občudoval na g lad in i svoj obraz. Jože Vari

A l i š e v e s t e . . .

. . . da bo v Kranju v času od 21. do 25. maja pet i m l a d i n s k i f es t i va l »Bralstva i n enotnosti«. Te pr i r ed i t ve naj b i se množično udeležila m l a d i n a i z nas l edn j ih kra jev : Niša, Reke , S lavonskega Broda , Bosanskega Samca, Subo -tice, T i tograda, Skop ja , K a r l o v c a , Os jeka i n seveda tud i vsa m l a ­d ina i z K r a n j a i n bližnje okol ice . M l a d i n a iz naših kra j ev se bo mod seboj pomer i l a n a športnem in k u l t u r n e m po l ju . N e bo m a n j ­kalo tedaj k u l t u r n i h i n športnih pr i red i tev , o rgan i z i ran ih pa bo tud i več iz letov po naši l ep i G o ­ren jsk i , predvsem za goste i z d rug ih r epub l ik . Kranj iska m l a d i ­n a je sk l en i l a , da bo vse udele­žence gostol jubno spre je la v svo ­j i s red i ,

. . . da je odbor za organizaci jo pros lave Dneva mladost i v S l o ­v en i j i že skora j vse p r i p r a v i l . Letošnjo štafeto mladost i , k i se bo pričela v Zagrebu, bomo m i v S loven i j i spre j e l i v M u r s k e m središču 20. ap r i l a . Od tam bo šla do Mar ibo ra , po d r a v s k i d o l i ­n i v Slovenjgradec ter preko M o ­z ir ja , Šoštanja i n K a m n i k a v L jub l jano . Iz L jub l jane bodo šta-fetno pal ico n e s l i v K r a n j , od tam čez Vršič v Bovec , dal je po soški d o l i n i v Sežano i n K o p e r in končno jo bodo s l ovensk i m l a ­d i n c i v bližini k ra ja B.uje v Istr i izročili h r v a t s k i m mladincem. — Razuml j i v o je, da se bodo v po­samezn ih k r a j i h organiz i ra le še posebne štafete, k i bodo obiskale predvsem part i zanske kraje i n se potem pridružile g lavn i štafeti,

. . . da se pripravljajo n a pro­s lavo Dneva mladost i tud i vse našo družbene organizaci je . T a ­ko n a pr imer L j u d s k a tehn ika , S t re l ska zveza, Pa r t i z an i td . L e ­tos hočemo, d a bo pros lava v vsakem našem najmanjšem k r a j u dostojna i n čim svečanejša,

. . . da so se pričela de la n a av ­tomobi l sk i cesti B ra t s t vo i n enot­nost v sredo, 1. marca . Mnogo B r i gad i n tud i m l a d i n c i i z S lo ­veni je so žo pr i spe l i v Niš o z i ­roma Skopje . Te brigade, k i bodo prve začele z de lom po S r b i j i i n Makedoni j e , sestavl ja povečini m lad ina s kmetov , k e r imajo se­daj čas, ko n i de la na po l ju .

Zgodba o malem Janezu

O U d H1H1 tfHLH 0 1 3 1 Aansofl

Z A DOBRO V O L J O

Ob dnevu naših mamic Mamica, kaj naj ti poklonim da­

nes ob tem pomembnem prazniku?« Pridnega sinčka,« odgovori ma­

mica. »Re£, imenitno, se bom lahko

vsaj z njim igral.«

Skromnost

»Sinko, ali hočeš košček potice, k i si mi jo danes podaril?«

»Ne, mamica, nočem...«

»Kaj, ti nočeš potice?« » . . . koščka nočem, ampak kos!«

Janezek je b i l nekdo Izmed vas, o t roc i , p rav tak kot ste v i — razposajen, nagaj iv , i g r a l se je rad , torej s am i sebe poglejte i n vodol i boste, kakšen je b i l ma l i Janezek, o katerem govor i zgodba.

Dolga i n široka je b i l a u l i ca , v ka t e r i so živeli mamica , očka z m a l i m Jane zkom i n njegovo sestr ico, k i je b i la še tako m a j h ­n i , da je zna la samo joka t i i n jest i , k a r pa je Janeza od s i le jezi lo. K a j ga ne b i? N i i m e l nobene družbe, da bi se z n jo l ahko Igral, v s i fantk i iz v e l i k e hišo, v kater i je .stanoval, KO b i l i zanj p r e v e l i k i Ln ga niso m a r a l i medse. To se p rav i , da je b i l svet, v ka te rem je Janezek Živel, pust in nezan imiv . Niikjer v b l i ­žini n i b i lo Indi jancev, s k a t e r i m i b i se l a h k o bo j eva l ; pravljični svet, o ka t e r em m u je pr ipove­dovala sosedova teta, je b i l pa tudi predaleč, čeprav je o njem vsako noč san ja l . K a r s m i l i se nam l ahko m a l i Janezek, toda on pa zarad i tega n i dolgo žalo­val . B i l je namreč junak , k a k r ­šnih je malo . Dolgo s i je Janez i s k a l razvedr i l o i n b i l je žalosten,

ker n i našel ničesar, ka r b i ga razvese l jeva lo i n osrečevalo. N a j ­raje je še posedal p r i tet i i n po­slušal n jene prav l j i ce , toda tud i to ga je k m a l u začelo dolgočasiti. P rav l j i c e , k i so se vedno začele z »bi lo je nekoč«, ga n i so več pr i vab l ja l e , ka j t i v n jegov i m l a d i g l av i c i so se porajale nove m i s l i , k i so b i l e tesno povezane z n je ­gov im življenjem.

M e d tem, ko se je Janezek po­tap l ja l v pravljični svet, s ta se njegova m a m i c a in očka t r u d i l a v tovarn i dn služila denar, da sta l ahko preživela svo ja otročLčka. Janezek so je pa zvečer čudil, zakaj je mami ca tako slabe vo l je i n u t ru jena i n se noče z n j i m pogovarjat i o z a n i m i v i h bo j ih z Ind i janc i , ka r s i je o n ves dan želel, čudil se je i n hudo m u je bi lo , ke r n i vede l , k je je t emu vzrok.

V s a k otrok s i želi, d a b i postal čimprej v e l i k i n enak odras l im. Toda Janezek je že kot otrok postal » ve l ik « . Ne morda tako v e l i k kot očka. N e ! Počutil se je samo odraslega i n ve l ikega , ko

je spoznal , da t u d i o n l a h k o po­maga svo j i m a m i c i , da bo hitre je i n laže op rav i l a delo, k i jo čaka doma, ko se v r n e i z službe. In od zdaj napre j , k o je našlo to spoznanje pot v srce malega J a ­nezka, se n i več ves d a n pot ika l okrog, temveč je pomagal m a ­mic i . V začetku je b i l seveda bolj neroden, saj n i n i t i met le znal. p rav i lno držati i n tud i k a k ­šen krožnik m u je z d r s n i l iz male rokice , toda zdaj se je temu de lu že p r i v a d i l . Res, bolj p r ip ravne pomočnice s i m a m i c a ne more zamis l i t i . Naenkrat je kuh in j a pometena, posoda pobr isana i n n ik j e r n i prahu, saj n i čudno, vse to h i t ro i n z vese l jem ured i m a l i Janezek. In k a k o p r i dno paz i n a svojo sestr ico ! K a j p r a ­v i te , a l i jo zdaj Janezkova m a m i ­ca zvečer še tako u t ru j ena i n s l a ­be vol je? O, kje pa ! V s a vesela i n nasmejana zvečer pr ipoveduje zgodbe in prav l j i ce svo j emu p r i d ­n e m u Jane zku i n on ves srečen zaspi i n so prese l i v pravljični svet sanj , k j e r je sama sreča i n veselje.

Tilka Jesenik

Zgodba se nadaljuje K d o se skriva z a k u l i s a m i v l o m a v stražiško c e r k e v ? Zgodba, k i jo je pred nekaj mauj

kot tremi leti obravnavalo Okrožno sodišče v Ljubljani, je na vsem le­pem »spet oživela.

Tajništvo za notranje zadeve OLO Kranj je 16. decembra lani prejelo pismo, k i je bilo odda 1 0 dan poprej na pošto v Šentvidu pri Ljubljani. Pismo enake vsebi.ie je hkrati prejelo tudi Okrožno so­dišče.

O čem govorita pismi? — A n -nimni pisec spominja na umor rije Simšičeve pred tremi leti v Šenčurju pri Kranju. V pismu pra­v i pisec, da je Simšičevo umo'.il sam in ne Ivan Boštar, k i je bi l obsojen na dosmrtni strogi zap >r. Pravi tudi, da se mu ni treba ba.i, da bi s tem pokazal za ,seboj slad. Avtor pisma, k i se je očividno hu do trudil, da bi bolj ko mogoče popačil pisavo, se je podpisal z X . Y

. Osvežimo na kratko spomin na umor v Šenčurju. — Mari ja S'm-šičeva je bila umorjena maja 1956 Takrat 23-Ietni Ivan Boštar, k i * pokojno Simšičevo umoril v na­vzočnosti njenega 8-letnega sin?1, je bi l kmalu po zločinu aretiran 'n je umor tudi priznal. Okrožno so­dišče v Ljubljani ga je obsodilo na dosmrtni strogi zapor s trajno omejitvijo državljanskih pravic. Na podlagi mnenj izvedencev, k i so o'b,sojenega obravnavali kot du­ševno neuravnovešenega človeka, pa je bila prva kazen razveljavlje­na. Namesto nje je bi l izrečen var­stveni ukrep; Ivan Boštar je b i i zaupan Bolnišici za duševno bolna v Polju pri Ljubljani.

Kdo je anonimni pisec, k i raz­bremenjuje Ivana Boštarja? Konec koncev je Boštar dejanje priznal. Organi TNZ so se nenadoma zna­šli pred zamotano uganko. Klopčič pa se je zamotaval še napre j . . .

V noči od 20. na 21. december lani je bilo vlomljeno v stražiško cerkev v Kranju. Ker cerkev čez noč zaklepajo, se je moral neznani storilec vtihotapil vanjo že zvečer. Varno skrit je čakal, da je cerkov­nik vrata zaklenil . Ko je b i l pre­pričan, da ga nihče ne bo moti'!, je nasilno vdrl v tabernakelj. Oči­vidno je nasedel govoricam, da so monstranca in nekateri drugi ob­redni predmeti iz zlata. Odlomil je nekatere »zlate« dele monstrance in izluščil iz nje nekaj »žlahtnih« kamnov. Potem ko je svoj pohlep po zlatu potolažil še z nekaterimi predmeti, je hotel cerkev zapusti­ti . Ker pa vrat ni mogel odpreti, je .skrit počakal jutra. Ko je cer­kovnik zarana cerkev odprl, se je neznanec izmuznil na prosto, ne da bi vzbujal pozornost. Sele po­tem, ko so vlomno tatvino opazili, se je neka ženska spomnila, da je videla neznanega moškega, k i le z aktovko pod pazduho zapuščal cerkev.

Organi kriminalistične službe so ugotovil i , da je b i l na delu preve jan tat, k i je za seboj skrbno i z ­brisal sleherno sled. — Vrednost ukradenih predmetov in okvare na obrednih predmetih so bile ocen -njene na 30.000 dinarjev.

Kdo je neznani storilec? 25. januarja letos je bi la tatvina

pojasnjena. Na cesti, k i vodi iz Kranja proti Cirčam, so našli vre­čico iz celofana in v njej ukradene

predmete iz tabernaklja srražiike cerkve. Le-tem je bilo priložen* tudi pismo naslednje vsebine: »To je iz Šmartinske cerkve (tako im e " nujejo domačini cerkev v Stražl-šču). V lomi l sem zato, da dokažem, da je Ivan Boštar z Visokega b i l sojen po nedolžnem. Ako to ne bo zadostovalo, se bojim, da boni W ' rai ponoviti dejanje, k i sem ga 6 * 0 ' r i l leta 1956 v Šenčurju.« Pisec da­lje predlaga dvoje: al i izpustite* Ivana Boštarja na svobodo ali P* bo ubi l enega izmed uslužbence* Tajništva za notranje zadeve. Pis­mo zaključuje: To je moje d r u f l O in verjetno zadnje pismo.« Podpis P

Ukradeni predmeti so b i l i vrnje­ni cerkvi v Stražišču, s čemer s* je škoda zmanjšala za 15.000 difl. Prav toliko pa bodo veljala popra­v i la obrednih predmetov. — S t e * je b i l prvi del uganke pojasnj pisec prvega in drugega pisma r , r

tat se skrivata v eni osebi. Kdo je anonimni pisec i m čem*

je počenjal vse to zaradi Iva:-* Boštarja?

To ime je postalo naposled taks mikavno, da so se kriminalistični organi začeli zanimati za Boštar]«' vo življenje v bolnišnici T Polju-

In drugi del uganke je b i l rat" vozljan. Anonimni pisec skriv­nostnih pisem in vlomilec iz stro-ii.ške cerkve je b i l odkrit: M l * Boštar sam.

Kje so dokazi? Navzl ic temu, da se je Bost« r

loti l svojega naivnega načrta ze'* premišljeno, je storil nekaj nerod­nosti. — Naključje je hotelo, da j * med ukradenimi cerkvenimi pred-meti, k i j ih je bi l namenoma od­vrgel, prezrl ključek svoje aktov ke. Primerjava kosov papirja, k* so j ih našli pri njem s papir je* pisem, k i j ih je poslal na TNZ i * Okrožno socišče, je pokazala, da gre za isto kakovost. Še več: prt svojih naklepih Boštar očividno »» računal, da vodi bolnišnica natanč­no kontrolo nad izhodnimi dovo l i l ' nicami za bolnike, k i smejo pri* ložnostno za krajši čas zapuščati bolnišnico. Taka dovoljenja si j * nekajkrat izposloval tudi Boštar.

Ugotovljeno je bilo, da je Bo­štar zapuščal zavod natanko teda, ko je uresničeval po.samezne faz* svojega načrta. Prvič, ko sta biK odposlani pismi na TNZ in Okrož­no sodišče; drugič takrat, ko j * bilo vlomljeno v stražiško cerke* in tretjič, ko so našli zavoj x ukra­denimi predmeti.

To ' ik ih neovrglj ivih dokazov, * katerimi iazpo!aga kriminalistična tehnična centrala (grafološka 1" druge ekspertize), ni moč ovreči.

S temi ugotovitvami pa zadev«, kot kaže, ni dokončno rešena. Ne­hote se vsiljuje misel: smemo ma f

Boštarja po tem, natanko premišlje­nem načrtu, katerega večji del j c

skorajda uresničil, še obravnavat* kot duševno neuravnovešenega, ne­prištevnega človeka? Ljudje, k i s° prišli z nj im v stik, ga ocenjuje]* kot skrajno zakrknjenega, brezčut­nega,etično pokvarjenega človeka, ki je pripravljen uresničili slehc.T-no grožnjo. Primer je toliko bo0 nerazumljiv, ker izhaja Boštar & ugledne in poštene družine.

Zadajo besedo bo povedalo so­dišče.

S s k u p n i m i m o č m i P r e d u s t a n o v i t v i j o eno tnega športnega društva v K r a n j u

V ponedeljek, 2. marca zvečer, je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov vseh treh športnih društev: »Triglava«, »Mladosti« in »Planike«. Na sestanku so ugotovili, da drobljenje športne dejavnosti v mestu, kakršno je Kranj, bolj škoduje športni ak­tivnosti kot koristi.. Povzroča razne razprtije, vpliva na disci­plino športnikov v posameznih klubih in poraja razne druge ne­zdrave pojave. Vse to ni v skladu s smernicami I. kongresa telesne kulture. Hkrati tako organizirana dejavnost tudi z materialne plati ni smotrna, kajti že tako pičla sredstva se še bolj drobe in več­krat trosijo brez pravega haska.

Dosedanje izkušnje v športni dejavnosti v Kranju so pokazale,

da imajo največ uspeha tisti klubi, ki zajemajo članstvo z vseh področij mesta in iščejo kvaliteto v množičnosti. Mnogo manj pa imajo uspeha klubi, ki poskušajo dvigniti kvaliteto s snubljenjem igralcev .

Po temeljiti analizi vseh slabo­sti dosedanje organizacije športa v Kranju, so predstavniki vseh treh društev soglasno menili, da bi bilo najsmotrneje športno de­javnost združiti v okviru enotne­ga športnega društva, ki naj bi predstavljalo Kranj navzven. Po podjetjih in posameznih terenih pa bi bilo treba preko posamez­nih klubov in sekcij še bolj po­živiti množično športno dejavnost v vseh panogah. Prav ta množič­nost bi bila porok za kvaliteto. Vsi kvalitetni tekmovalci bi se zbirali v okviru centralnega dru­štva in bi reprezentirali Kranj v tekmovanjih z drugimi klubi v okviru Slovenije oziroma fede­racije.

Na seji so izvolili 7-članski ini­ciativni odbor, ki naj že ta teden pripravi pravilnik novega druš­tva. Prihodnji ponedeljek, 9. mar­ca, pa se bodo spet sešli vsi predstavniki društev, da pravila pregledajo in jih osvoje. Za tem bodo o združitvi sklepali še občni zbori društev, ki bodo v marcu.

-ič

PLANINSTVO

T U D I P L A N I N S K O D R U Š T V O

R A D O V L J I C A J E P R E G L E D A L O

S V O J E D E L O

N a svojem občnem zboru je Pla­ninsko društvo v Radovlj ici pregle­dalo svoje delo. Zanimivo je, da je število članov naraslo v pretek­lem letu kar za 25 %. Tako je hsedaj včlanjenih v društvo več kot de vetsto ljudi 252 delavcev, 91 kme­tov, 249 uslužbencev, 236 učencev in di jakov ter 153 ostalih. Vse to govori, da je organizacija med

delavstvom in med šolsko ter de­lavsko mladino zelo priljubljena

Da bi pritegnili kar največ mla­dine, je že vse preteklo leto de­loval mladinski odsek, k i je vkl ju­čeval predvsem pionirje in mladin­ce. K l jub prvotnim gmotnim teža­vam so priredil i tri izlete. Verjet­no b i bi lo izletov še več, pa na stopijo tu problemi večdnevnih iz­letov posebno preko tsobote in ne­delje, ko so vse planinske posto­janke zasedene.

Društvo je skozi vso sezono vzorno oskrbovalo vse tri postojan­ke, k i j ih ima: Pogačnikov dom pri Kriških jezerih, Valvasorjev dom pod Stolom in Roblekov dom na Begunjščici. Obisk v vseh treh postojankah je b i l zadovoljiv, saj se je skupaj vpisalo v knjige 70-J obiskovalcev. Ce upoštevamo, da je bila poleg tega še vrsta obiskoval­cev, k i se ni vpisala, je to razve­seljivo število.

V prihodnji sezoni namerava društvo ustanoviti alpinistični od sek in pripravit i vrsto tekmovanj v počastitev dneva Mladosti in 40-letnice K P J .

N . R .

°nirsM vicoia

O R O D N I T E L O V A D C I G O R E N J S K E S O Z B O R O V A L I Center za orodno telovadbo pri

Okrajni zvezi Partizana za Gorenj­sko je v nedeljo dopoldan priredil v telovadnici osemletke »France Prešeren« v Kranju večje orodne vaje, k i so se j ih udeležili vsi najboljši orodni telovadci in telo-vadke Gorenjske, k i bodo nastopi­l i na orodnem in partizansk m mnogoboju in na Zveznem zlefu »Partizana« v Beogradu.

-an

S T R L I S T V 0

S T R E L S K O T E K M O V A N J E Z A P O K A L P A D L I H B O R C E V

I N T A L C E V Strelska družina »Usnjar« Tovar­

ne usnja iz Kamnika je pred krat­kim že drurrč organizirala tekmo­vanje z zračno puško za pokal padlih borcev in talcev te tovar­

ne. Medtem ko je bi lo lani na to tekmovanje malo zanimanja, •« ) e

letos prijavilo za to tekmovanj* zadovoljivo število strelskik dru­žin iz vse Slovenije, največ pa j i * je iz ljubljanskega in kranjskega* okraja. Novost letošnjega tekmo­vanja je, da ne smejo sodelovati mojstri strelci, da se menjajo sod­nik i , da se tekmuje le s puškami domače proizvodnje itd. Po l f ina l e

in finale tega tekmovanja bodo tu­di letos v prostorih prireditelja.

V E C T E K M O V A N J D O M A I N V B L I Ž N J I O K O L I C I

Prešnji četrtek je imel Judo-fclub Triglav občni zbor. Tekmovalci funkcionarji kluba so na tem zbo­ru ugotovil i , da je bilo njihovo delo v pretekli sezoni dovolj uspeš­no, da pa b i bilo lahko še uspeš­nejše, če b i imeli vse leto na raz­polago telovadnico. Klub bo v le­tošnjem letu organiziral več tekmo­vanj doma pa tudi v bližnji oko­l ic i in priredil zanimive propagand­ne nastope. Prv i uspehi judoistov kranjskega Triglava v letošnji se­zoni pa kažejo, da bo le-ta prav tako ali pa še bolj uspešna kot pretekla.

K R A N J , 6. M A R C A 1959

Glas* G&nsnjnk* 7

40 - letnica KPJ

Ž I V L J E N J E V P O D Z E M L J U »Priprave« j u g o s l o v a n s k e p o l i c i ­

je in i a n d a r m a r i j e so b i l e z e l o ob­l i n e , d a b i p r i p r a v i l e pot z l o g l a s ­nemu z a k o n u o zaščiti države . T a je » u i zdan 2. a v g u s t a 1921. l e t a . O • e m n a m je zadnjič p i s a l M i h a K l i -• a r - Žandarmerija i z R a d o v l j i c e j e »uredila t ak ra t široko p r e i s k a v o p r i • sumi j en ih o s e b a h i n članih K P J .

V nas l edn j em s e s t a v k u p a pos r e ­dujemo n e k a j »spominov J a n e z a M laka r j a , k a k o je b i l o ob s a m i n a ­povedi o r g a n i z a c i j e in tud i k a k e S o b i l e p r v e težave v i l e g a l n e m 'Podzemskem«, n a d a l j n j e m d e l u ,

a J l i v tem še n i b i l o izkušenj.

žandarmerija, k o t se še d a n e s * P o m i n j a M l a k a r , je k o j n a s t o p i l a . F ° l ic i jski k o m i s a r iz o k r a j a R a ­dov l j i ca je prišel n e m u d o m a na Jesenice. Nepr ičakovano se je po -tevil v D e l a v s k e m d o m u . Z ob las t -

r e z k i m u k a z o m je d a l k o j pok l i ca t i t ja p r e d s e d n i k a podružni-

komunistične s t r a n k e T o n e t a z i d a r j a , p o d p r e d s e d n i k a J a n e z a S m ° ' e j a i n t a j n i k a M i r k a B a h u n a .

Z d e k l a r a t i v n i m , svečanim g l a -* ° m j i m je začel p r i p o v e d o v a t i , * a Je komunistična s t r a n k a Tazpu-*čena. Svo j n a g o v o r je zaključil z zahtevo, na j m u t a k o j izroče ves -*vent«r, a p r e d v s e m b l a g a j n o ,

tem je n a m i g n i l na r u b l j e . " V i d o b i v a t e d e n a r i z t u j i n e . T o

• znano,« je p o u d a r j a l i n skušal »azbrati n a o b r a z i h , kakšen bo končni u s p e h te n j e g o v e p o l i c i j -

sposobnos t i . K a j k m a l u je b i l r*zočaran.

*Nič nimamo,« j e m i r n o in sa­mozavestno d e j a l S m o l e j .

Nič! K d o v a m b o to ve r j e l ! « K a r začnimo: k j e je p i s a l n i

s h o j ? N e bos t e t a j i l i m o r d a , d a ' a ničle imeli?« je v z n e m i r j e n z n -, e l v r t a t i k o m i s a r i n g l eda l nop r e -* l c ' n o v n a s p r o t n i k a .

* N l b i l naš. V r n i l i smo ga l a s t -P r o s i m pokličite ga , vprašaj-

t e ' * je S m o l e j m i r n o o d g o v a r j a l .

T a k o se je vse končalo. I n v en ­tar ja res n i b i l o . S e v e d a d r o b n i h s t v a r i ; p a p i r j a , k n j i g je b i l o p re ­ce j . T o d a to je b i l S m o l e j s k r i l v n e k o l u k n j o v s t en i v K o t l a r n i , t ako d a je b i l o na v a r n e m . T a m je b i l o to skrivališče d o 1936. l e ­ta, d o k l e r n i so s tene p o d r l i .

B l a g a j n a p a je b i l a p r a z n a , po­p o l n o m a p r a z n a .

K o m i s a r je b i l j e z en , s k a k a l je in p i h a l , spraševal z n o v a i n . . .

d o l a v c e v , p r i članih p r e p o v e d a n e komunistične s t r a n k e i n d r u g ' h s u m l j i v i h o s ebah . Po s ebno je os ta l v s p o m i n u p r i z o r , k a k o so ob hišni p r e i s k a v i a r e t i r a l i tovariša S l a p a r ­j a . P r i n j e m u so našli puško, k a -r a b i n k o ! T r i j e žandarji so ga z m a ­g o s l a v n o s p r e m l j a l i s k o z i J e s e n i c e p ro t i k o m i s a r i a t u . Z žandarji Je šel tud i občinski o d b o r n i k i n n e k i u r a d n i k . O t r o c i so r a d o v e d n o , z d a ­leč s p r e m l j a l i ta p r i z o r , m e d l j u d -

T u d l r a z v i t j e d e l a v s k e g a p r a p o r a » V e r i g e « v L e s c a h 1924. l e t a j e l . i l u s p e h i l e g a l n e g a d e l a K P J

m i p a se je t iste d n i v e l i k o go­v o r i l o o t em d o g o d k u . Z a naspro t ­n i k a j e bi ' .a to najboljša p r o p a g a 1-d a . K o j so oživel i g on j o p r o t i k o ­m u n i s t o m , o d o b r a v a l i p o s t o p e k o b l a s t i i n v a b i l i v s vo j e meščan­ske s t r a n k e — n a v a r n o .

Nič . P r a v nič b o l j n i u s p e l n a J a -v o r n i k u . T u d i tamkajšnja o r g a n i ­z a c i j a n i prekrižanih r ok čakala z a k o n a o zaščiti države in p rogo -na k o m u n i s t o v .

K o j za t em se je pa začelo še d r u g o p o g l a v j e — hišne p r e i s k a v e I s k a l i so z l a s t i orožje. Z e ena sa ­m a brošura o z i r o m a n a p r e d n o k o ­munistično čt ivo je b i l o d o v o l j za p r e g a n j a n j e č loveka. V s a k o t ako b ran j e j e namreč b i l o p r e p o v e d a ­no . Z a t o so večkrat b r s k a l i po s t a n o v a n j i h n a p r e d n o u s m e r j e n i h

kraju,« p r a v i M l a k a r , »so nas to­variši že o p o z o r i l i , d a so v go zdu že s k r i t i žandarji.«

K d o j i m je p o v e d a l ? K d o je iz­d a l to s k r i v o n s t ? M o r d a je b i l s l a ­bič m e d p o v a b l j e n i m i , m o r d a je b i l a to n e p r e v i d n o s t , neizkušenost v i l e g a l n e m d e l u ? Vprašanja so b i l a odveč. T r e b a se j e b i l o le u m a k n i t i i n začeti z n o v a .

Z e n a s l e d n j i d a n j e b i l k a r v K o t l a r n i k r a t e k d o g o v o r z a d r u g o z b o r o v a n j e T o pot p o d Kočno, b l i z u B l e j s k e D o b r a v e .

N o v o razočaranje!

K o so se ob do ločenem času z a ­čeli k o m u n i s t i zbirat« o n s t r a n m o ­s ta p r i D o b r a v i , so k a r s a m i opa ­z i l i m e d g r m o v j e m svet l ikajoče se ba j one t e .

>>Spet žandarji ! « D a ! N i b i l o d v o m a . S i c e r se pa

o n i n i so n i t i s k r i v a l i S p o t o m a , k o so se k o m u n i s t i z b i r a l i , so j i h s škodoželjnimi, ciničnim! p o s m e h i r a z g a n j a l i .

S l e d : . j e ožji s es tanek k o m u n i ­s t ov k a r n a J e s e n i c a h »pri B u n e r -j u « . Z m e n i l i so se , d a p o s k u s i j o še tretjič S e s t a l i so se na s a m o t i

b l i z u g o z d a n<< Plavžu. T o pot konč­no srečno, m i r n o , b r e z žandarjev , - n s t r a h u so se p o g o v o r i l i , k a k o j n a j b i v z p o s t a v i l i s t i k e z L j u b l j a n o , k a k o se j e t reba v a r o v a t i v i l e ­g a l i i t d .

T a k o so se začel i k o m u n i s t i u s p o s a b l j a t i z a d o l g o , d o l g o i l e g a l ­no d e l o , z a v s e več j i t e ror i n pre ­gan jan j e , k i so m u b i l i i z pos t a v ­l j e n i d o b r i d v e de s e t l e t j i .

HIPI K . M . Š K O F J A L O K A

V P R A Š A N J E : M o j e m u s i n u I v a n u je b i l o p r e k i n j e n o vajeniško r a z m e r j e . S t a r je sedaj 17 le t . A l i je upravičen d o p r e j e m a otroškega d o d a t k a i n d o k a t e r e s ta ros t i ?

O D G O V O R : V smislu 18. člena Uredbe o otroških do­datkih (Ur. list FLRJ, št. 36/55) pripada vajencem, ki jim brez njihove krivde preneha vajensko razmerje med šolskim letom otroški dodatek do poteka zadnjega šolskega leta, če so se v enem mesecu po prenehanju vajenskega razmerja priglasili pristojni posredovalnici za delo, da bi sklenili novo učno pogodbo.

Vajencem pripada otroški dodatek do konca rednega učenja, toda najdlje do konca koledarskega leta v katerem dopolni otrok 19 let.

B . F . T R 2 I Č

V P R A Š A N J E : K o l i k o znaša o d p o v e d n i r o k , če i m a m 14 let službene dobe i n k d a j l a h k o d a m o d p o v e d .

O D G O V O R : Najkrajši odpovedni rok znaša po 331. čle­nu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 53\57) če gre za nepretrgano delovno dobo 14 let v isti gospodarski organizaciji 4 mesece, če pa imate pretrgano delovno dobo pa 3 mesece.

Po 317. členu zgoraj citiranega zakona ima odpoved, vro­čena do 15. v mesecu učinek od tega dne dalje (odpoved vročena po 15. v mesecu pa ima učinek od 1. dne naslednje­ga meseca).

Š. E . J E S E N I C E

V P R A Š A N J E : K o l i k o d n i plačanega l e tnega d o p u s t a m i p r i p a d a , če i m a m šest let službene dobe i n a l i se i z r e d n i d o p u s t štcie v r e d n i plačani l e t n i d o p u s t ?

O D G O V O R : V skladu s 26. členom točka 2. Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 53J57) vam pripada 18 delovnih dni dopusta. V smislu člena 29. zgoraj citira­nega zakona se v letni dopust ne šteje plačani izredni do­pust, niti neplačani izredni dopust do 7 dni.

J

Bres starejših ni šlo K a m n i k i m a s p e t s v o . o g o d b o

P r i z adevan j e , d a b i K a m n i k do -k i l s vo jo g odbo , je z a d n j a t r i l e t a ' s t a l o brezuspešno. G o d b e n a sek-• ' i a »Sol idarnosti« je p r i r e d i l a tc-* J za m l a d e g o d b e n i k e i n v tr h

je šlo s k o z i učilnico n a d 200 » lad incev . — V e n d a r so le r e d k i n t r a j a l i d a l j k o t n e k a j mesecev , ^azadn je j i h je os ta l o k o m a j 12,

a r P a je z a godbo s e v e d a p r e m a -U p r a v n i odbo r »Sol idarnosti « je

I a t o na z a d n j i s e j i r a z p r a v l j a l o ' ' a s b e n i d e j a v n o s t i v K a m n i k u .

^ a poživ i g l a sbeno ž iv l jenje, je č l en i l p o v a b i t i k s o d e l o v a n j u v se s t a r e j š e g o d b e n i k e , k i b i b i l i v o l j -* ' s o d e l o v a t i p r i o b n o v i t v i k a m n i ­n e godbe. S e s t a n e k je v o d i l p r i ; a -^ n i k »Sol idarnosti « pro f . Z v o n e

ertovšek. P o v a b l j e n i so se ra le

v o l j e i n v p o l n e m številu o d z v a l i p o v a b i l u i n so i z r a z i l i s v o j o p r i ­p r a v l j e n o s t z a s o d e l o v a n j e v god-b e n i s e k c i j i . T u d i z v a j a m i so ta ­k o j začel i . T a k o je zda j kamniška godba p o p o l n a . 2 e l e tos , v j u b i ­l e j n e m l e t u Z K J , k o b o d o h k r a t i p l a v i l i t ud i 40 - l e tn i co d e l o v a n j . * D K P D S o l i d a r n o s t , bo g o d b e n a sek ­c i j a p o k a z a l a s a d o v e s k u p n i h p : -z a d e v a n j n a r a z n i h p r i r e d i t v a h , j i h p r i p r a v l j a j o v p r o s l a v o o b e h j u ­b i l e j e v .

Kamničani bodo prvič l a h k o s l i ­šali g odbo n a a k a d e m i j i v počasti­tev 40 - l e tn i ce Z K J , k i b a 19. a p r i l a v v e l i k i d v o r a n i d o m a . Odloč i tev s t a r i h kamniških g o d b e n i k o v , d a b o d o s s v o j i m i izkušnjami i n z n v n je rn o b n o v i l i godbo , zasluži p r i ­znan j e in p o h v a l o . Z .

P R V A R A Z O Č A R A N J A U r a d n a p r e p o v e d K P J . K o m u n i s t i

n a J e s e n i c a h se v e n d a r n i s o u m a k ­n i l i , ustrašili.

D e l a l i b o m o pač i legalno,« j e d e j a l S m o l e j , k o t se s p o m i n j a še danes M l a k a r .

S k l i c a l i so p r v i i l e g a l n i s e s t a ­nek . B i l o je k a k i h 14 d n i po raz­p u s t u s t r a n k e . P r e ce j j i h j e m a n j ­k a l o .

» I l ega lno d e l o ne bo igrača,« so u g o t a v l j a l i . D o l g o so se r a z g o v a r j a -l i , se m e n i l i o članih, k i j i h je p r v i t e ro r že prestrašil i n u g i b a l i , k a k o na j b i s p l o h začeli z i l e g a l n o d e ­j a v n o s t j o . Končno so se odločil i , naj F r a n c R a v n i k i z d e l a načrt z a i . e ga lno d e l o . P o m a g a l i na j b i m u še; VVerge l j , tovariš Košir, R o b i c a n K r e p e v n i k .

S e s t a l i so se p r i R a v n i k u . Iz d o l ­gega i m e n i k a bivših članov so i z ­luščili s amo neka j tovarišev. S a m o t o l i k o , k o l i k o r j i h je b i l o po t r ebno z a d e l o . V večini s o b i l i to n o v i z a u p n i k i . T a načrt je p o t e m R a v ­n i k h r a n i l v Z o b l j a r n i . D r u g j e , z l a ­st i d o m a , n i b i l o v a r n o .

P r v o ta jno z b o r o v a n j e z z a u p n i ­k i j e b i l o n u j n o p o t r e b n o . T r e b n j i m j e b i l o p o v e d a t i , k a k o i n k a j na j d e l a j o . Z m e n i l i so se. Z b o r o ­van j e naj b i b i l o v g o z d u nad že­lezniško p r ogo meti J e s e n i c a m i i n J a v o r n i k o m . P r a v nad bolnišnico.

T o d a , razočaranje! » K o s em j a z v družbi s S m o l e -

em in Samoreškom šel p r o t i t e m u

Eden izmed prometnih predpi­sov pravi: »Vsak voznik mora voziti previdno. Hitrost vozila mora biti v skladu s stanjem vo­zila, ceste in prometa na njej---« Če pa je pri neupoštevanju tega predpisa udeležen še alkohol, te­daj. - -

V nedeljo, 22. februarja ob 14. uri je hitel osebni avtomobil s tre­mi potniki iz Ljubljane proti Kra­nju. Vožnja je bila zelo nagla, saj je kazalec brzinomera nihal med 80 in 100 kilometri na uro. Ko je vozilo prispelo do vasi Meja pred Kranjem, je šofer opazil pred se­boj vprežni voz, naložen s senom. V trenutku, ko je hotel voz prehi­teti, pa je opazil, da prihaja z na­sprotne strani osebni avtomobil. Ker je kazalo, da bosta avtomo­bila treščila skupaj, je šofer prvega avtomobila močno pritisni na za­voro. Avto je nas plozki cesti za­sukalo in ga vrglo preko ceste in Čez nasip na travnik. Vozilo se je pri tem nekajkrat prevalilo. Spo­toma je vozilo udarilo v obrobni kamen in ga odbilo tik ob zemlji.

Ko je prispela komisija TNZ na kraj nesreče, voznika ni bilo pri avtomobilu. Le-ta je namreč takoj po nesreči odšel v Ljubljano z namenom, da poskrbi za hudo

poškodovano vozilo. Sopotnika, ki sta ostala pri avtomobilu, nista vedela posebno mnogo povedati, ker sta, tako sta trdila, v času, ko je prišlo do nesreče, dremala. Pri­znala pa sta, da so pili alkohol.

Materialna škoda na vozilu pa znaša okrog 400.000 dinarjev.

Organi TNZ menijo, da je šo­ferjevo pripovedovanje o vozu s senom in o nasproti prihajajočem vozilu, povsem izmišljeno. Bolj

Kljub temu, da je prišlo do ne- verjetna je domneva, da sta ne­sreče pri tako veliki brzini, teles- srečo zakrivila prenagla vožnja in nih poškodb potniki niso utrpeli, zaužiti alkohol.

rgovina b r e z . . q o r o B i h

' • • napisa in kapnikov je v današnjem času res že prava »posebnost«. T ° d a Šenčur)ani se še vedno lahko »ponašajo« s tako »sodobnim« ^Sovskun lokalom. Kdo Je temu kriv sicer ne vemo, vprašanje pa je:

»Ali domačinov tako opremljena trgovina nič ne ,bode'?«

A V e s t e , m o j a r o k a daleč se ­že. P a so Dražgošani m i s l i l i , d a n i t ako . K o p r e b i r a j o b o d i c e i n se n a s l a j a j o n a d t u j i m i g r e h i , se sme j i j o v pest in se vese ' e tega, d a je n j i h o v a v a s i c a t a k o o d r o k . Z a s t o n j so s e v e s e l i l i , pa v pest s m e j a l i , k a j t i t ud i v Dražgoše me je o n d a n zanes-o .

— Dražgošani n i so k a r s i b o d i : t u d i t r g o v i n o ima jo . O n d a n sem s t o p i l v a n j o , b o l j iz r a d o v e d n o ­s t i , k o t i z žel je po n a k u p o v a n j u . O k o m i j e obtičalo na l e p i h m a n d a r i n a h . P r i priči me je z a -žejalo i n t a k r a t s em šele v i d d a so u v e d l i v to t r g o v i n o p r e ­cej čudne t r g o v s k e m e t o d " . M a n d a r i n namreč no p roda j a j o n a težo k o t j e to n a v a d a v d r u -

t r g o v i n a h , temveč k a r n o -E n a m a n d a r i n a v e l j a 30 mli­

n a r j e v . V r g e l s em j o n a teht­n i c o . T e h t a l a jo l O d k g . M a l o na prs te , m a ' o na pamet , s em izračunal, d a v e l j a 1 k g m a n d a ­r i n 300 d i n a r j e v . P r i m o j i v e r i — p r a v d o b e r zaslužek. O s t a l e

g i h čez.

t r g o v i n e , k j e r k o l i že, p roda j a j o pomaranče po 240 d o 250 d i n a r ­j e v k i l o g r a m .

A T o p a še n i vse . O p a z i l s m i t u d i , d a p roda j a j o o l j e k a r n a l i t r e . Če k a j v e m , o l je p o v s o d s tehta jo . P r a v g o t o vo t eh ta jo o l j e tud i d o b a v i t e l j i i n g a z a ­računavajo n a k i l o g r a m e . I n če računamo, d a tehta 1 l i t e r o l j a man j k o t en k i l o g r a m , po t l e j s-> m o r a l i preračunati c eno i z teže n a l i t r e . Če p a tega n i s o s t o r i l i , po t l e j p a s a m v r a g v e , k a k o ie z n j i h o v o računico.

A Običajno ima j o t r g o v i n e z mešanim b l a g o m d o v o l j e n j e O b ­činskega l j u d s k e g a o d b o r a , kda j je l a h k o z a r a d i n a b a v e b l a g a t r g o v i n a z a p r t a . Z a to j e določen en d a n v m e s e c u , i n s i c e r p o n e d e l j e k . V dražgoški t r g o v i n i pa so h u d o prožni, k e r so to d o v o l j e n j e k r a t k o in m a l o pomnožili s štiri i n t a k o j e tr­

g o v i n a z a r a d i n a b a v l j a n j a b lage z a p r t a s l e h e r n i p o n e d e l j e k . A O d k a r je dražgoška t r g o v i n a prešla i z p r i s t o j n o s t i K Z v pr i ­s to jnos t občine, se je m a r s i k a j s p r e m e n i l o . L e n e k a j j e o s t a l o po s t a r e m . U p r a v n i k K Z se še v e d n o p r ece j o b l a s t n o suče 0 0 t r g o v i n i , čeprav n i m a nič z r a ­v e n . M e n d a k a r ne m o r e poza ­b i t i n e k d a n j e g a p o k r o v i t e l j ­s t v a . A Z d a j b o m pa še d r u g e m.i l j -še k r a j e , k a m o r me le r e d k o ­kda j zanese , na h i t r o ob t esa l Začel b o m k a r s Šenčurjem.

K a k o b i b i l o , k o b i s i Šenčur-j a n i o m i s l i l i pripravnejši k r a j za o d l a g a n j e sme t i . T i s t i k a n a ­l i , k i tečejo vzdolž ceste v s re ­dišču v a s i , n i so p o s e b n o p r i ­m e r n i . N a v z l i c t emu pa najdeš v t i s t i h p l i t k i h j a r k i h na j r a z ­l ičnejšo n a v l a k o , k i središču v a s i ne d e l a r a v n o l epe p o d i be.

A K o s e m t i s t i k r a t pribrenčal v V o k l o , so m i l jud j e p o v e d a l i , d a b i m o r a l i v nede l j o v t am kajšnjem p r o s v e t n e m d o m u go­s t o v a t i G o r e n j s k i fant j e iz Šenčurja s s p o r e d o m p o p e v k P a so i m e l i gost je s m o l o , k a j t i za n j i h o v nas top se j e navduši 'o k o m a j pet tamošnjih p r e b i v a l ­cev . Z d a j pa res ne v e m , a l i se V o k l a n i n e r a d i z a b a v a j o , a l i p a d v o m i j o nad v r e d n o s t j o r eper ­t oa r j a nastopajoče s k u p i n e i n nočejo nases t i .

A M i m o g r e d e b o m o p o z o r i l p r e b i v a l c e H r a s t j a , Prebačeve-ga i n okoliških v a c i , d a b i m e n ­d a le k a z a l o »dogradi lar i « Šen­čur. Še v e d n o namreč g o v o r i j o o občini Šenčur, čeprav i m a j o že l ep čas v Šenčurju j a m o k r a j e v n i u r a d .

A C e b i se t r g o v i n a z meša­n i m b l a g o m v D r u l o v k i p r i K r a n j u u k v a r j a l a s p roda j o »be­l ega « b l a g a , tedaj b i n e k a k o r a ­z u m e l , čemu n i m a n a p i s n e tab le . Tol ikšna t a j i n s t v e n o s t o k r o g t r g o v i n e je pa res čisto b i . / , po t rebe . Sa j n i s m o v i l e g a l i .

P a drugič še k a j . t

V a s p o z d r a v l j a Vaš

Bodičarl

»OGNJENI PTIČ« ŠTEVILKA 3 Tako pravijo zadnjemu modelu turbinskega avtomobila ameriške avtomobilske

tovarne General Motors. Stabilnost vozila pri vel ikih hitrostih zagotavlja sedem repatlh plavuti ob straneh in na zgornji strani avtomobila.

S o v j e t s k i z n a n s t v e n i k i n a m e r a v a j o u p o ­r a b i t i u m e t n e Z e m l j i n e sa t e l i t e z a v z p o ­s t a v l j a n j e s v e t o v n e t e l e v i z i j s k e mreže. T r i j e s p u t n i k i , p r a v i l n o r a z p o r e j e n i o k o l i Z e m l j e , t ako p r a v i j o R u s i , b i l a h k o o p r a v ­l j a l i c e l o tno f u n k c i j o p r e n o s a .

A k c i j s k i p o l m e r t e l e v i z i j s k i h pos ta j z n a ­ša zda j samo o k o l i 140 k m . Z n a n s t v e n i k i zda j n a m e r a v a j o i z k o r i s t i t i u m e t n e Z e m ­l j i n e sa t e l i t e i n t e l e v i z i j s k e an tene z a pre ­nos , k e r je p r enos s pomočjo b a l o n o v , h e l i k o p t e r j e v a l i l e t a l nepraktičen. U m e t ­n i sa t e l i t , k i b i b i l 1000 k m o d d a l j e n o d Z e m l j e , b i g l ede n a p r e n o s v a l o v o b v l a ­d a l področje s p r e m e r o m s k o r a j 7200 k m . Z i z s t r e l i t v i j o s a t e l i t a n a viš ino 345 k m , k i b i i m e l krožno h i t r o s t n e k a j man j k o t 3,2 k m n a u r o i n k o t n o h i t r o s t e n a k o h i ­t r o s t i v r t e n j a Z e m l j e o k o l i n j ene o s i , b i prišlo d o p o j a v a , k o t d a sa t e l i t l e b d i v e d ­no n a d n e k o do ločeno točko Z e m l j i n e po­vršine. Če b i t r i t ake s a t e l i t e i z s t r e l i l i v v s e m i r s k i p r o s t o r v približno e n a k i o d d a ­l j e n o s t i d r u g od d r u g e g a , b i l a h k o z a j e l i v s v o j e m a k c i j s k e m k r o g u v s o Z e m l j i n o površino.

m in svetovna televizijska mreža

T e l e v i z i j s k e v a l o v e b i v s a k sa t e l i t sp re ­j e m a l z Z e m l j e i n s s o s e d n i h s a t e l i t o v s pomočjo parabo'ličnih a n t e n s p r e m e r o m o k o l i 100 m e t r o v . A v t o m a t s k a n a p r a v a n a (Satelitu p a b i d e l o v a l a t ako , d a b i b i l o n je­g o v o f u n k c i o n i r a n j e v e d n o u s m e r j e n o p r o ­t i t e l e v i z i j s k i m središčem n a Z e m l j i .

V n e d a v n i o d d a j i je R a d i o M o s k v a spo ­ročil, d a b i k o n s t r u i r a n j e t a k i h s a t e l i t o v p r e d s t a v l j a l o i z r e d e n tehnični p o d v i g . Z e doseženi n a p r e d e k p r i k o n s t r u i r a n j u v s e -m i r s k i h l a d i j pa kaže, d a bo do tega tud i l a h k o prišlo.

ZA RAZVEDRILO

K O L E S A m M O T O R J I • P R V A S L I K A p r e v o z n e g a s r e d s t v a ,

k i s p o m i n j a n a današnje k o l o , je z n a n a iz l e t a 1642. P r i k a z u j e moža, k i » j aše « n a p r a v o , p o d o b n o l e s e n e m u k o n j u n a d v e h k o l e s i h .

0 B E S E D A » K O L O « { d v o k o l o , b i c i k e l ) se j e prvič p o j a v i l a l e t a 1868.

9 P R V O K O L O n a p e d a l a (s topa la ) , k i so b i l a v g r a j e n a v p r v o k o l o , j e b i l o n a ­re j eno l e t a 1839. Z d a j je v M u z e j u z n a ­n o s t i v L o n d o n u , i z u m i l p a g a je K i r k -p a t i i c k M a c m i l l a n .

<$ S r e d i 19. s t o l e t j a so i m e l a k o l e s a s a ­mo v e l i k o s p r e d n j e i n m a j h n o z a d n j e k o ­lo . D v o k o l o z N A J V E Č J I M S R E D N J I M K O L E S O M je b i l o n a r e j e n o l e t a 1870. V p r e m e r u je m e r i l o 180 c m .

$ P R V O K O L O N A S T O P A L A , k i so prenašala p o t i s n o s i l o n a z a d n j e k o l o , je z g r a d i l l e t a 1879 Ang l e ž H . J . L a w s o n , k i p a s t em k o l e s o m n i m o g e l v o z i t i . K o l e s a , k i j i h je l e t a 1885 s k o n s t r u i r a l J . K . S ta r -l e y , so b i l i p r e d h o d n i k i današnjega mo ­d e r n e g a k o l e s a .

• KROGL IČNE L E 2 A J E p r i k o l e s i h je p r v i u v e d e l W i l i i a n i B r o w n 1. 1877. K o p a je J . B . D u n l o p l e t a 1888 p a t e n t i r a l p n e u ­m a t s k e g u m e i n l e t a 1894 u v e d e l premič­no k r m i l o , so začeli d v o k o l o s e r i j s k o p ro ­i z v a j a t i .

« NAJVEČJE i » T A N D E M « K O L O (ko­lo z a več l jud i ) j e l e t a 1898 z g r a d i l a to­v a r n a V V a l t h a m v Z D A . T o k o l o je b i l o d o l ­go o k o l i 8 m e t r o v i n težko 150 k i l o g r a ­m o v , p r e n e s l o p a je težo e n e tone . Ime l o j e dese t sedežev i n p r a v t o l i k o p a r o v pe­d a l . I m e n o v a l i so g a »Or i t en « .

$ S m a t r a se, d a je N e m e c G o t t l i e b D a i m l e r i z u m i l l e t a 1885 m o t o r n o k o l o , čeprav j e že l e t a 1868 P a r r a u x z g r a d i l K O L O N A P A R N I P O G O N . D a i m l e r j e v o m o t o r n o k o l o je i m e l o s a m o e n c i l i n d e r ; k o t g o r i v o je u p o r a b l j a l b e n c i n .

• P R V A T O V A R N A M O T O R N I H K O ­L E S je b i l a z g r a j e n a l e ta 1893 v M i i n c h e -

n u . L a s t n i k a H a d e b r a n d i n W o l f m u l l e r s t a

v p r v e m l e t u p r o i z v e d l a p r e k o 1000 m o ­

t o r n i h k o l e s .

$ NAJVEČJE I N N A J M O Č N E J Š E D A ­

N A Š N J E M O T O R N O K O L O j e ameriški

Har lev -Dav idson« . Težak je o k o l i 300 k g

i n s t a n e o k o l i 1500 d o l a r j e v .

5 smekm idtavi tituli Pariški profesor dr. Vachet je ustanovil tečaj za smejanje. Učne ure

so vsako nedeljo. Pripovedujejo, da Je na tečaju takšen naval, kot na nobenem zborovanju ali predstavi. Vse sili v dvorano, staro in mlado. Vsak bi se rad nasmejal do mile volje. Preden Je pričel s prvo vajo, Je profesor stopil pred tečajnike in obrazložil, zakaj Je smeh tak blagoslov. Na koncu Je obljubil, da bo smeh vrni l udeležencem voljo ln veselje do življenja. Nato Je pogasil luči, tečajniki so se morali udobno nasloniti na sedeže in za-ttsnitl oči. Sredi molka je iz velikega gramofona zahreščal neznanski smeh. Profesor ima celo zbirko takih plošč. Tečajniki so smeh nekaj časa mirno poslušali. Ker pa ga ni bilo konca, Je pričel tega ali onega tudi grabiti smeh. To se je resnemu sosedu zdelo neumno in se Je začel tudi po malem muzati. DrugI se je že zahahljal ln kmalu so planil i vs i v smeh. Plošče so z vso silo potegnile tečajnike za seboj in po nekaj minutah se Je dvorana tresla od smeha. Nato Je profesor prižgal luči in tečajniki so ponovno bušili v smeh. K o so se spet videl i ln niso vedeli, čemu so se pravzaprav smejali, so se pričeli znova smejati. Po tej vaji so bi l i obrazi udeležencev Jasnejši in mirnejši. Tak smeh baje zdravi duševno potrtost vseh oblik in odpravi mnogo motenj v človeškem telesu.

Spomeniki faraonske civilizacije

Že več kot dve leti sodelujejo strokov­njaki raznih držav z Upravo egipčanskih starin, da bi ohranili vsaj spomin na zna­menitosti iz dobe faraonov, od katerih sta najbolj značilna dva hrama v Abu Sinbelu, posvečena Ramsesu II. in nje­govi ženi Nefertari. Tem znamenitostim namreč grozi nevarnost, da bodo zaradi gradnje Asuanskega jezu potopljene.

Egipčanska vlada je zavoljo tega leta 1953 zaprosila pomoč UNESCO in v Egipt je prišla francoska znanstvenica gospa Desroches-Noblecourt. Z njeno po­močjo so leta 1955 ustanovili center za proučevanje in dokumentacijo zgodovine in umetnosti starega Egipta. Po tem letu je več skupin egiptologov obiskalo pokra­jino Asuan, kjer so fotografirali vse ogro­žene spomenike, jih skicirali in naredili makete.

To je namreč edini način, da se ohrani dokumentacija o teh dragocenih primer­kih svetovne umetnosti. Načrt, da bi zgradili neke vrste »protijez«, ki bi za­ščitil te spomenike pred vodo, ki jo bo zbral Asuanski jez, so morali zaradi fi­nančnih razlogov kmalu opustiti. Tudi na­črt, da bi spomenike prepeljali drugam, kamen za kamnom, so ocenili za neizved­ljivega, ker bi te umetniške starine utr­pele pri tem poškodbe, ki se ne bi dale po praviti.

Dela za zbiranje dokumentacije so v Abu Simbelu že skoraj pri kraju in Upra­va za egipčanske starine je sporočila, da bodo popolnoma končana pred začetkom del na Asuanskem jezu.

— Prosim, gospodična, obrnite glavo Mjj za malenkost na levol

KRIŽANKA ŠT. 5

1 Z 3 A 3 6

7

* a 9 t i

h 1 * 1 3

q u a 1 5 1 6

a 1 7 1 8

i9 20

21

Vodoravno: 1. r a z p o r e d e k , s t o l p e c , % n u j e n , p e r e č , 8. p l a z i l e c , 9. O C , 10-z n a m , s e m sl iša l , 12. O b e r , 14. e n o t e z a m e r j e n j e e l ek t r i čnega u p o r a , 15-k r a t i c a z a e v r o p s k o d r ž a v o , 17. h i a t a , 19. p o s l a n e c , o g l e d n i k , 21. g l a v n o m e s t o d r ž a v e n a B a l k a n u .

Navpično: 1. vp raša ln i ca , 2. o m e t e m , u m a ž e m , 3. s v e t l o b a , 4. d rug i č košena t r a v a , 5. n i k a l n i c a , 6. d r ž a v i c a v A r a ­b i j i , 11. g l a v n o m e s t o A r m e n s k e S S S R , 13. na l i čn ik , 14. z i d n a p r e o b l e k a , 16. j u ­g o s l o v a n s k a r e k a , 18. E S A , 20. o s e b n i z a i m e k .

Rešitev križanke št. 4 — V o d o r a v n o : 1. p o d o b a , 7. o g a b e n , 8. r e k , 9. S D , 19. A n t e , 12. j i m a , 15. l i f t , 17. A P , 19. s e r , 20. S a h a r a , 22. o v i r a m ; n a v p i č n o : 1. p o ­r a , 2. o g e n j , 3. d a k t i l , 4. O b , 5. b es , 6. A n d i , 11. e m i s a r , 13. a f e r a , 14. l a s o , 16. t r a m , 18. p a v , 21 . h i .

»LUNIK« V JEZIKU PLEMENA ZULU Južnoafriško pleme Zulu je dalo sovjetski vsemirski raketi ime

tudi v njihovem jeziku »Isupuputeki«. Jezik plemena Zulu verjetno ne pozna modernih tehničnih izrazov. V dobesednem prevodu bi namreč to ime označevalo »tisto stvar, ki vedno leti okoli in nikdar ne pride na cilj«.

ROMAN II. del

Mirni Malenšelr Konic

Dominik je vedel, da mu bo morebiti še zares žal, toda ni se dal premaknit i . N i mogel. Oholo je odvrni l :

»Nič ne skrbi zame. Doslej sem si pomagal sam, pa sf bom tudi poslej. Ta Družba je navadna sleparija!«

»Premisli, preden kaj zineš!« je nestrpno vzkl ikni l Hetori .

»Zakaj pa?« se je rogal Dominik. »Morda je pa to tudi sleparija, če kdo prevzema n a ­

ročila, k i nič ne nesejo in j im oddaja mal im mojstrom,« je uščenil Rotar.

Dominik se je ugriznil v ustnico in prisiljeno mirno odgovoril :

»Ti si mi pa štel dobiček, kajne? Skrbel sem, da so imeli ljudje delo!«

Hetori se je bučno zasmejal. Za nj im je planilo vse omizje v smeh. Johanu je zahahljalo iz grla:

»Dobrotnik . . . oh, dobrotnik! Skrbel je, da so imeli ljudje delo, ha!«

Zdaj je bilo Dominiku preveč. Vsta l je in vrgel na mizo zapitek. » Že dobro,« je rekel mrzlo. »Bomo videli, kako boste brez mene.«

»Lahko,« je " rekel Hetori . »Mi potrebujemo Španovo fužino, vigeneev imamo sami dovolj. Brez tvojih!«

»Denarja tudj?«

»Tudi!« se je zagnal Johan. »In pošteno pridobljenega! Če bi kdo poskušal v Družbi slepariti, potem bi bil to samo ti!«

Dominik je čutil, kako mu sili kr i v glavo, toda spet se je obvladal in zajedljivo rekel :

»Jaz? Meni ni treba! T ist i bodo sleparili, k i j im n j i ­hova gospoščina žre denar! Tist i , ki šolajo svoje otroke v Gradcu!«

* Naenkrat se je v sobi nekaj spremenilo, rekel b i : pretrgalo. Johan se je, težek kakor čok, nagnil čez mizo in pomolil Dominiku stisnjeno pest pod nos. »Ti,« je z a -hropel, »samo eno še zini!«

»Ti, k i ti Grošelj redi sina!« je za n j im zaklical Hetori . Možje so vstajali od mize, zdelo se je, da se bo začel

pretep. Dominik je bil sredi med njimi, bolj osupel kot užaljen. Smitek ga je držal za roko, k i je mirno in mlahavo visela ob telesu in mu prigovarjal :

»Dominik, bodi no pameten!« Dominik se je znašel in se ga otresel. T rdo je udaril

s pestjo po mizi .

»Prestejta si ti in Johan svoje pankrte!« je zavpil v Hetorija. »Več kot enega boste našli v vigencih, k i ne ve za svojega očeta! Jaz sem svojega vsaj pošteno plačal! Toda nekaj drugega vam povem!« Dominik se je nenadoma vzravnal in se začel tolči s pestjo po prsnem košu, da je odmevalo. »Ta vaša družba! Mene boste moral i vreči ob tla, če boste hoteli dihati! A l i p a . . . « Glas se mu je p re ­klal . . . »ali pa bom vrgel jaz vas!«

Možje so utihnil i . Čutili so, da ne grozi v prazno. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem se je prvi zasmejal Hetor i :

»Pa daj!« »Čemu ste ga povabili?« je vzkiplj ivo vprašal Rotar. Dominik je prezirl j ivo zamahnil z roko in šel. Šmitek

je stopil za njim. Pred gostilno sta postala. »Nazadnje bodo vsi podpisali,« je previdno rekel

Šmitek. »Podpisali in propadli,« je razdraženo zasopel Dominik. »Si prepričan?« »Kakor gotovo stojim tu!« Razšla sta se. Šmitek v Spodnji konec, Dominik domov.

— O tem je razmišljal Dominik, ko je sedel v zgornji hiši, Pavlu nasproti in kadil cigareto. Potlačil je tleči konec cigarete v pepelnik in vprašal:

»Si že slišal o t e j . . . njihovi Družbi?« Govori l je, kakor bi mu šla beseda »Družba« nerada z jezika.

Pavle je mirno dejal: »Sem, seveda.« »In k a j . . . kaj 'misl iš o tej stvari?«

Zdaj je bil Pavle začuden. Nikol i bi si ne mogel misliti , da ga bo oče vpraševal v tako važni zadevi. Svoje zadeve je urejat sam, zraven pa tudi Pavlove, k i je bil pravzaprav lastnik polovice vigeneev. To je bila njegova dediščina po str icu Alešu, k i mu jo je zapisala mati. - - V naglici je premislil in odgovoril :

»Mislim, da pametno ravnajo.« »Tako?« »Seveda. Zdaj že mnogi mojstri vodijo obrt na račun

svojega premoženja. Tako ne more dolgo iti.« »To so norci,« je rekel Dominik in se suho zasmejal-

»Mar naj bi pustili vigence stati! Toda tega j im baharija ne dovoli.«

Iz Dominika je govoril globoki prezir do tržanov, ki se je v teku let zakoreninil v njem. O trških kovaških mojstr ih ni govoril drugače kot zaničljivo. Morebiti je bilo temu kr ivo to, da ga tudi oni niso nikoli priznavali za svojega in m u niso pozabili, da se je vr ini l mednje fn si z ženitvijo pomagal do premoženja. Ostal je tujec med tujci, kakor je bil prv i dan, ko je prišel v trg. Pavle pa je čutil drugače. Rad je imel malo življenje v trgu in ne hotel bi ga zamenjati za drugačno. Zato je ugovarjal:

»Ne delajo iz baharije. Boljših časov čakajo!« »Marsikdo je čakal boljših časov, dokler ni še

boben.«

»Je pač tako.« »Je. Pa je žalostno.«

Pavle se je malce izzivalno nasmehnil . »Zate ni bi bili bolj pametni in podjetni, bi šlo tebi slabše.«

n a

Ko