Pomemben cilj letošnjega leta drža-vljanov je ozaveščanje ljudi o pravi-cah, ki jih imajo kot evropski drža-vljani, in vključevanje v razpravo o tem, v katero smer naj se razvija EU. Možnosti, da se kot državljani Slovenije in EU vključimo v oblikova-nje prihodnosti Unije, je več. Poleg že omenjenih Dialogov sta nam na voljo vsaj še dva načina: evropska državljanska pobuda in sodelovanje v javnih posvetovanjih. Evropska komisija jih organizira na vseh po-dročjih in vedno pogosteje, preden poda v sprejemanje posamezni za-konodajni predlog, saj tako omogoči zainteresirani javnosti – javni orga-ni, gospodarski subjekti, nevladne organizacije, interesna združenja, posamezniki, predstavniki lokalnih oblasti in podobno –, da posreduje svoj vidik in pogled na razumevanje določene tematike. O državljanski pobudi kot pomemb-ni novi pravici evropskih državljanov podrobneje pišemo v drugem pri-spevku. Gre za instrument, ki ga je uvedla lizbonska pogodba in omo-goča več t. i. neposredne demokraci-je, saj daje možnost, da milijon drža-vljanov iz najmanj sedmih držav EU pozove evropsko komisijo k pripravi zakonodajnega predloga. Ta lahko to stori le na področjih, na katerih je pristojna za podajanje zakonodajnih predlogov, to so javno zdravje, oko-lje, promet, kmetijstvo itn. Vaš glas v Evropi pa je vstopna toč-ka evropske komisije do različnih

posvetovanj in nam kot državlja-nom omogoča aktivnejšo vlogo pri oblikovanju evropskih politik. Tako lahko na spletni strani http://ec.europa.eu/yourvoice/index_sl.htm med drugim izrazimo tudi svoje mnenje.

Ključne pravice

Državljani držav članic, torej tudi Slo-venije, smo hkrati državljani Evrop-ske unije, kar nam prinaša nekatere pravice. Število teh se v zadnjih 20 letih, odkar poznamo pojem drža-vljan EU, povečuje.Med ključnimi so možnost kandidi-ranja na volitvah v evropski parla-ment, pravica do predložitve peticije evropskemu parlamentu in pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic, pravica do konzularne zašči-te, med novejšimi pa je že večkrat omenjena pravica do državljanske pobude, ki jo lahko vloži milijon državljanov EU iz najmanj sedmih držav članic. Volilno pravico bomo kot državljani EU v praksi uporabili na prihodnjih volitvah v evropski parlament med 22. in 25. majem 2014. Takrat bomo poleg podobe evropskega parlamen-ta vplivali tudi na vodstvo evropske komisije. Za volitve v evropski parla-ment leta 2014 bodo namreč prvič veljala določila lizbonske pogodbe, pri čemer bodo rezultati volitev neposredno vplivali na imenova-nje predsednika evropske komisije.

Evropski parlament bo namreč izvo-lil predsednika komisije na predlog evropskega sveta (voditeljev držav članic), pri tem pa morajo, kar je no-vost, upoštevati izide evropskih vo-litev. Predsednik evropske komisije Barroso je kot del priprav na evrop-ske volitve 2014 že pozval evropske politične stranke, naj vnaprej pove-do, kdo bo njihov kandidat za pred-sednika evropske komisije. Kot kaže raziskava evropskega javnega mne-nja, bi vnaprejšnje imenovanje kan-didatov za predsednika prispevalo h okrepitvi udeležbe na volitvah: s tem se strinja 62 odstotkov Evropej-

cev in 55 odstotkov Slovencev.Koristna je tudi pravica do konzular-ne zaščite, ki vsem državljanom EU

omogoča, da v tujini – to je zunaj Evropske unije – poiščejo pomoč na konzularnem predstavništvu ka-tere koli države članice, če njihova država tam nima organiziranega svojega. Kaj to pomeni v praksi? Če nam ukradejo potni list v Republiki Kongo, se lahko obrnemo na primer na tamkajšnje italijansko veleposla-ništvo. To je dobrodošlo ne le ob nevšečnostih na potovanjih, ampak tudi v resnejših situacijah, denimo ob naravnih nesrečah, državnem udaru ipd. Kratka zgodovina Unije pozna že nekaj primerov, ko je ve-leposlaništvo ene države članice po-leg svojih reševala še državljane več drugih držav EU. prost pretoK ljudi po evropi

Maastrichtska pogodba je med po-membne pravice državljanov članic EU vnesla tudi pravico do prostega gibanja in prebivanja. Obseg teh pravic je povečala amsterdamska pogodba iz leta 1999. Po njej lahko državljani članic vstopimo, prebiva-mo in ostanemo na ozemlju druge države članice tri mesece brez po-sebnih dovoljenj – zadostujeta po-tni list ali nacionalna osebna izka-znica. Tudi potovanja med državami znotraj schengenskega območja so enostavna in hitra, saj ni mejnega nadzora in z njim povezanega pre-verjanja dokumentov. Še pomembnejša je pravica do dela v drugih državah EU, in sicer za za-

poslene ali samozaposlene osebe z izdanim dovoljenjem za prebivanje; za pridobitev zadostujeta osebni dokument in dokazilo o zaposleno-sti/samozaposlenosti. Kakršno koli razlikovanje med državljani članice EU in priseljenci je seveda strogo prepovedano. Če gremo delat v drugo državo čla-nico, lahko s seboj pripeljemo dru-žinske člane, ki prav tako dobijo do-voljenje za prebivanje, ne glede na njihovo državljanstvo. Pod pojmom družinski član zakonodaja razume zakonca, mladoletno osebo, mlaj-šo od 21 let, vzdrževane otroke in prednike. Če družinski člani niso dr-žavljani EU, bomo morali zanje mor-da pridobiti vstopni vizum, ki jim ga bo brezplačno zagotovila zadevna država članica.Bi želeli upokojenska leta preživlja-ti ob obalah toplega Sredozemlja v kateri od držav članic? Tudi to nam pod določenimi pogoji omogočajo naše evropske državljanske pravice. Pogoj v tem primeru je, da imamo zadosten dohodek (ne glede na nje-gov vir), ki nam bo omogočil življe-nje brez socialne podpore, in ureje-no zdravstveno zavarovanje.

varstvo potrošniKa

Generacije, ki smo živele v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, se še do-bro spomnimo nakupov v sosednjih Avstriji in Italiji, predvsem prečkanja mejnega prehoda, ko smo morali pokazati vse Krpanove sposobno-sti, da nam cariniki niso obdavčili tistih nekaj kilogramov dišeče kave in banan. Pred devetimi leti, ko smo se pridružili Uniji, se nam je odvalil kamen od srca, saj smo lahko začeli brez carine kupovati v državah čla-nicah. Prost pretok blaga in nakupovanje po spletu pa prineseta nove izzive pri varovanju potrošniških pravic. Te so znotraj EU zgledno urejene, saj evropska zakonodaja med drugim preprečuje cenovno diskriminacijo (državljanom drugih članic EU je pre-povedano zaračunavati višje cene kot lokalnim prebivalcem), ureja jamstvo

in druge potrošniške pravice. Direkti-va o varstvu potrošnikov glede skle-panja pogodb pri prodaji na daljavo zapoveduje prodajalcu, da vam mora brezplačno popraviti oziroma zame-njati izdelek ali vrniti denar, če ne ustreza oglaševanemu. To jamstvo velja od datuma dostave ne glede na to, ali smo izdelek kupili po spletu, prek klicnega centra ali po pošti. Junija 2014 se evropskim potrošni-kom obeta še več zaščite in pravic, saj naj bi bila sprejeta nova zakono-daja, ki nam bo omogočila, da si v 14 dneh iz kakršnega koli razloga premislimo, izdelek vrnemo in v 14 dneh dobimo denar nazaj. Sicer pa se pri nespoštovanju pravic v prime-ru čezmejnega nakupovanja lahko po pomoč obrnemo tudi na evropski potrošniški center.

evropejci zaščiteni na poti

Pomembna skupina so pravice po-tnikov znotraj Unije v zračnem, žele-zniškem in od marca letos tudi v po-morskem in avtobusnem prometu. Večina jih je povezanih s pravico do pomoči in odškodnin ob zamudah in odpovedih. Posebno poglavje so invalidi in potniki z omejeno mobil-nostjo, ki jim evropska zakonodaja zagotavlja enako obravnavo kot drugim potnikom (denimo omejena mobilnost ne sme biti razlog za za-vrnitev prodaje vozovnice, rezervaci-je ali vkrcanja oz. taki potniki so ob vnaprejšnji prijavi upravičeni tudi do brezplačne pomoči).

Prevozniki si v želji po večjem dobič-ku te pravice radi tolmačijo po svo-je. Dokaz je zgodba Irke, ki je morala zaradi vulkanskega oblaka šest dni čakati na povratni let. Francoski le-talski družbi je predložila račune za stroške zaradi odpovedi poleta, ta pa ji jih je povrnila le za eno prenoči-tev in hrano. Ko se je vrnila domov, se je obrnila na irsko pisarno evrop-skega potrošniškega centra, ki se je povezal s francoskimi kolegi. V ime-nu potnice so letalsko družbo opo-mnili na njeno obveznost na podlagi evropske zakonodaje. Prevoznik je nato potnici povrnil še stroške za preostalih pet nočitev. S potovanji v druge države članice je povezana tudi evrotarifa pri go-stovanju v tujih mobilnih omrežjih. Zaradi nje je komunikacija državlja-nov EU na potovanjih po državah članicah ugodnejša. Uvedli so jo leta 2007, leta 2009 je bila znižana, prav tako bo 1. julija letos, ko bo veljala tudi za Hrvaško. Nova znižanja pa so napovedna tudi že za julij 2014.

poznate svoje pravice?

Vsekakor je pomembno, da se svojih pravic (in tudi dolžnosti) zavedamo, saj čeprav so zapisane, jih v praksi pogosto ne uporabimo ali pa pri njihovem izvajanju naletimo tudi na ovire. Prav to želi evropska komisija v evropskem letu državljanov z in-formiranjem in neposrednim dialo-gom izboljšati.

Blaž Kondža

Državljanske pravice v EUčetrtek, 9. maja 2013oglasi@delo.si 11

evropske institucije so letošnje leto razglasile za evropsko leto državljanov, s katerim želijo zaznamovati 20. rojstni dan pojma državljan eu ter opozoriti širšo javnost na pravice, ki jim jih prinaša evropsko državljanstvo. v sklopu teh aktivnosti bodo evropska mesta gostila dogodke dialogi z državljani – danes, 9. maja, bo eden tudi v ljubljanskem cankarjevem domu.

Evropsko leto državljanov – Pred 20 leti je maastrichtska pogodba uvedla državljanstvo EU, ki državljanom v evropskem prostoru prinaša številne pravice in priložnosti

Evropska unija nam je prinesla številne pravice – jih poznamo?

Objavo priloge je financirala evropska komisija.

Evropsko leto državljanov 2013www.europa.eu/citizens-2013

Evropsko leto državljanov 2013 www.europa.eu/citizens-2013

EvropsKi KontaKtni cEntErKontaktni center Europe Direct (EDIC) je osrednja informacijska služba Evropske unije, na katero se lahko obr-nete, kadar potrebujete odgovore in informacije o Evropski uniji, njenem delovanju, institucijah in posameznih evropskih politikah. Na voljo je skupina strokovnjakov, ki po telefonu ali elektronski pošti odgovarjajo na vpra-šanja o različnih temah, povezanih z EU. Storitve so na voljo v vseh uradnih jezikih EU, torej tudi v slovenščini. Največ vprašanj, ki jih prebivalci pošiljajo na EDIC, se nanaša na pravice letalskih potnikov, temeljne in socialne pravice in zaposlovanje v drugih članicah.EDIC je dosegljiv ob delavnikih med 9. uro in 18.30 na telefonski številki 00 800 67 89 10 11, kamor lahko brez-plačno (izjema so lahko klici z mobilnikov in iz hotelov) kličemo iz 27 držav članic, ali na elektronskem naslovu http://europa.eu/europedirect. Poleg kontaktnega centra deluje pod imenom Europe Direct po vsej Evropski uniji tudi več kot 480 informa-cijskih točk Evropske unije. V Sloveniji je mreža sedmih točk, in sicer v Kranju, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Kopru, Novem mestu in na Ravnah na Koroškem. Delujejo kot prva vstopna točka o EU v lokalnem okolju, ponu-jajo informacije o EU, odgovarjajo na vprašanja o evropskih zadevah, spodbujajo razprave o aktualnih evropskih tematikah ter organizirajo različne dogodke, delavnice in druge prireditve. Pri njih lahko dobite tudi brezplačne publikacije o zakonodaji, programih in politikah EU.Njihovi naslovi so na: http://ec.europa.eu/slovenija/komisija_v_sloveniji/informacijske_tocke/europe_direct_sl.htm

Vsi državljani držav članic imamo poleg državljanstva svoje države tudi državljanstvo EU. Gre za koncept, ki ga je leta 1993 uve-dla maastrichtska pogodba kot dopolnitev in ne nadomestilo na-cionalnega državljanstva. Tako iz državljanstva EU izhajajo nekate-re dodatne pravice in priložnosti, ki jih lahko uresničujemo znotraj evropskega prostora, nekatere pa tudi zunaj Unije.

Slovenščina je eden od 23 ura-dnih jezikov EU, zato jo lahko ve-dno uporabimo v uradnem spo-razumevanju z institucijami EU.

Sem Slovenka. In sem Evropejka. Tega se zavedam in tako tudi živim. Koliko pa se evropskega državljan-stva zavedajo državljani EU, tudi Slovenci?

Med teorijo in prakso je še vedno precejšen razkorak, kar je tudi po-sledica odtujenosti državljanov od evropskih politik, ki se s krizo še poglablja. Prav v letošnjem letu ak-tivnega državljanstva pričakujemo akcijski načrt evropske komisije za odpravo ovir, ki še preprečujejo pol-no uresničevanje državljanskih pra-vic. Ključnega pomena pri pripravi so bila prav priporočila evropskega parlamenta, ki prek svojih poslancev zastopa interese državljanov.

Izboljšave nujne na števIlnIh področjIh

Kot evropska poslanka prejmem šte-vilna pisma, v katerih posamezniki ali organizacije povprašujejo za na-svete pri reševanju težav in uvelja-vljanju svojih pravic z najrazličnejših področij. Denimo: zakaj obstajajo diskriminatorni pogoji pri naročilu interneta za slovenske in nesloven-ske državljane; kdo in kako je lahko deležen zdravljenja v tujini; kako je s plačevanjem privezov čolnov v EU; ali mamica, ki se je s tujim partner-jem preselila v drugo državo članico, sme uveljavljati slovenski porodniški dopust; kako se uveljavlja garancija za stroje, kupljene v tujini; kako je s priznanjem spričevala konkretne šole; ali je mogoče na ravni EU eno-tno zagotoviti prost dostop do dvo-dimenzionalnih avtorskih del itn. Kdaj teoretični odgovori sicer so, a so v praksi neizvedljivi. Včasih je glavna ovira pomanjkanje EU-zako-nodaje; nekatera obstoječa pravila bi bilo treba prenoviti, razširiti ali posodobiti. Težava je lahko tudi ba-nalna: v nekaterih članicah, denimo, ne poznajo in ne izdajajo potrdil o nekaznovanosti, ki jih v nekaterih drugih zahtevajo ob sklenitvi delov-nega razmerja, poroki ipd.Evropski poslanci imamo pomemb-no vlogo, saj imamo možnost opo-zarjanja oz. vpliva na države članice EU in evropsko komisijo, da pripravi-jo in sprejmejo življenjske predloge predpisov. Vsekakor pa so potrebni usklajevanje in nadzor nacional-nih ukrepov ter boljše meddržav-no upravno sodelovanje in prenos dobrih praks, ob hkratnem rednem obveščanju in ozaveščanju državlja-nov.Na »mojih« delovnih področjih v evropskem parlamentu (notranja politika, pravosodje in človekove pravice, boj proti korupciji in pranju denarja, tudi transport) je bilo v za-dnjih dveh letih prepoznanih precej težav. Nekatera področja so že do-živela zakonske izboljšave, ponekod nas delo še čaka. Če naštejem nekaj konkretnih tem in ukrepov: zako-nodajni instrumenti za izboljšano

zaščito žrtev kriminalnih dejanj pa tudi za izboljšanje varstva osumljen-cev in obtožencev v kazenskih po-stopkih; olajšana izmenjava osebnih dokumentov (npr. rojstni ali mrliški list) in s tem skrajšanje določenih postopkov; zakonodaja o tem, kate-ro sodišče in zakonodaja katere dr-žave sta pristojna v primeru postop-kov pri mednarodnih parih; olajšana preregistracija avtomobila pri selitvi v drugo članico brez dvojne obdavči-tve; niz enotnih pravil v potniškem prometu: od odškodnin zaradi poto-valnih zamud in prijaznejših ureditev za potnike invalide do tega, da bi letališča in postaje postale informa-cijske točke, na katerih bi se potniki lahko pozanimali o svojih pravicah. Nadgrajuje se spletni portal e-pravosodje, ki deluje v vseh jezikih EU, veliko delamo za zašči-to osebnih podatkov, konzularno zaščito itn. Jeseni bomo sprejeli evropske smernice v boju proti korupciji. Dr-žavljani jo zaznavajo kot najresnejši problem, ki nam letno iz rok izpuli približno odstotek BDP oziroma letni proračun Evropske unije.

aktIven je lahko samo ozaveščen državljan

Kljub številnim spleti-ščem, informacijskim centrom, gradivu ostaja-ta prednostni nalogi za prihodnost ozaveščanje o vrednotah, pravicah in priložnostih, ki jih po-nuja EU, ter spodbujanje participacije državljanov v demokratičnem življe-nju EU. O Uniji, njenih slabostih in prednostih se moramo pogovarjati. Prepričana sem, da bodo

naloge in reforme, ki jih želimo izpe-ljati, uspešne le, če bomo upoštevali pravilo od spodaj navzgor – od lo-kalnih oblasti k vladi, od državljanov k politikom. Aktivno državljanstvo nikakor ni flo-skula, temveč način, na katerega dr-žavljani lahko in celo morajo izraziti svoje pomisleke, predloge, interese. Smo v krizi, v času, ko so slovenska politika in politiki pod drobnogle-dom, ko pada tudi podpora evrop-skim voditeljem. Več kot dovolj razlogov, da se civilna družba z ar-tikulirano mislijo zavzame za drža-vljanske interese in pravice.

Tanja Fajon, evropska poslanka

Današnji ljubljanski dialog bo živah-na razprava med državljani in evrop-skim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom o prihodnosti Evropske unije. Kdor si ni pravočasno zagotovil mesta v Klubu Cankarjevega doma – prijave na dogodek so zbirali po spletu –, bo razpravo lahko spremljal v živo na 3. programu RTV Slovenija med 16.30 in 17.45, na spletni strani delo.si in na multimedijskem portalu MMC nacionalne televizije oziroma portalu evropske komisije http://webcast.ec.europa.eu/eutv/portal/index.html. V razpravo se lahko vključite tudi na twitterju z #eusiti ali spletnem naslovu www.eu-dogodki.si/forum. Poleg treh vsebinskih sklopov, ki so rdeča nit vseh dialogov z državljani, to so pravice državljanov EU, trenutni gospodarsko-finančni položaj v EU in prihodnost Unije, bo evropski komi-sar za okolje Potočnik spregovoril tudi o svojem področju delovanja, tj.

okolju. Praksa dialogov je namreč, da se komisarji posvetijo tudi področju, ki ga vsebinsko pokrivajo. V ospredju trenutnih prizadevanj komisarja Po-točnika je zlasti načrt za Evropo, go-spodarno z viri. Gre za pobudo, ki je večleten okvir za ukrepe na številnih področjih (podnebne spremembe, energija, prevoz, industrija, surovine, kmetijstvo, ribištvo, biotska raznovr-stnost in regionalni razvoj). Osnovna logika je, da bo Evropa lahko ohrani-la gospodarsko rast in delovna me-sta le s preusmeritvijo v nizkoogljič-no gospodarstvo in bolj premišljeno ravnanje z viri. Gospodarnejša raba virov pa pomeni nove priložnosti, boljšo produktivnost, manjše stro-ške in večjo konkurenčnost.

dIalogI tudI v tujInI

Na pobudo podpredsednice Viviane Reding je evropska komisija lansko jesen začela projekt dialogov z drža-

vljani. Do februarja 2014, ko se bodo končali, jih je predvidenih 42. Prvega je Redingova gostila v španskem me-stecu Cadiz, ljubljanski dialog je že 17. po vrsti in edini, ki bo prav na dan Evrope. Dialog 9/5/2013 v Ljubljani je del evropskega leta državljanov 2013, posvečenega pojasnjevanju pravic, ki jih državljanom prinaša državljanstvo Evropske unije. Mnenja državljanov so za Evropo ključnega pomena – ne le zato, ker trenutno išče odgovore na finančno, ekonomsko in socialno krizo, pač pa tudi zato, ker se je zna-šla na pomembnem razpotju glede smeri poglabljanja evropske integra-cije na ekonomskem in političnem področju. Nekatere od predlaganih sprememb bodo namreč zahtevale tudi spremembe temeljnih ustano-vitvenih pogodb, zato si evropska komisija želi, da korake k poglablja-nju integracije pospremi tudi visoka podpora evropskih državljanov. Ne nazadnje pa so tovrstne razprave priložnost za spodbujanje aktivnega vključevanja ljudi v procese odloča-nja na ravni EU ter sodelovanja na volitvah v evropski parlament leta 2014.Poleg današnjega v Cankarjevem domu bo za Slovence zagotovo zanimiv tudi dialog, ki bo 16. sep-tembra v Trstu in se ga bo udeležila podpredsednica evropske komisije Viviane Reding. Tržaški dialog bo posebna vseevropska razprava, ki bo namenjen aktivnemu sodelova-nju državljanov Slovenije, Italije in Hrvaške.

teden evrope po slovenIjI

Poleg dialoga evropskega komisarja z državljani predstavništvo evropske komisije v tednu Evrope organizira

različne aktivnosti. Tako v trinajstih slovenskih mestih med 5. in 12. majem Filmski teden Evrope obisko-valcem kinematografov brezplačno ponuja 18 posebej izbranih evrop-skih filmov, med katerimi so tudi prejemniki nagrade evropskega par-lamenta LUX, nagrajenci najvidnejših evropskih festivalov, tudi festivalov v Cannesu in Berlinu. Filmski teden Evrope spremljajo številni dogod-ki, druženja in pogovori s filmskimi ustvarjalci ter ustvarjalne delavnice za najmlajše. Več na: http://www.filmskiteden.eu/.

dogodkI eu sI tI po slovenIjI

Predstavništvo evropske komisije s partnerji v tednu Evrope organizira interaktivne dogodke z evropsko vsebino pod sloganom EU Si ti tudi v drugih večjih slovenskih mestih. Na dogodkih so predstavljene pravice in priložnosti, povezane s prostim gibanjem znotraj EU, ki jih imate kot evropski državljan oziroma drža-vljanka. Podate lahko svoje mnenje in predloge za boljšo kakovost življe-nja v Evropski uniji in tudi tako soo-blikujete vizijo oziroma prihodnost Evropske unije. Čakajo vas zabavne igre o Evropski uniji, pošljete lahko EU-razglednico, osvojite nagrado na EU-kolesu sreče in se pogovorite z evropskimi prostovoljci. Prvi takšen interaktivni dogodek je bil že v torek, 7. maja, na mariborskem Trgu Leona Štuklja, Celjani so se o Uniji poučili na včerajšnjem dogodku na Krekovem trgu. Danes poteka interaktivni dogo-dek na ploščadi pred Maximarketom v Ljubljani. Slovenjgradčani bodo Evropo podrobneje spoznali 10. maja na Glavnem trgu pri cerkvi med 12. in 16. uro (v primeru slabega vremena pa v dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec). Teden Evrope bo zaokrožilo sobotno dogajanje na Bevkovem trgu v Novi Gorici oziroma v nakupovalnem središču Qlandia, če jo bo vreme zagodlo.

Bl. Ko.

Evropska unija in njene države čla-nice so za stabilnost evra, zdrave javne finance in oblikovanje pogo-jev za trajnostno okrevanje spre-jele številne ukrepe brez primere. Vzpostavili smo finančno podporo v obliki evropskega mehanizma za stabilnost s 500 milijardami evrov ter ustvarili znatno močnejša evrop-ska orodja za boljše ekonomsko upravljanje. Obsežni ukrepi Evrop-ske centralne banke so odločilno prispevali k ublažitvi napetosti na trgu, čeprav posojilni pogoji za go-spodinjstva in podjetja marsikje v Evropi ostajajo neugodni. Kmalu pa bomo v območju evra in drugih dr-žavah članicah EU, ki se bodo želele pridružiti, vzpostavili tudi enotni nadzorni mehanizem za banke.

Poleg močnejšega in bolj pogloblje-nega ekonomskega ter finančnega povezovanja pa moramo še naprej ustvarjati tudi socialno razsežnost naše Unije, saj kriza močno vpliva na življenja številnih ljudi. Danes je eden največjih izzivov v Evropski uniji brezposelnost, ki je z 10,9 odstotka – ali več kot 26 mili-joni brezposelnih v celotni EU – ne-sprejemljivo visoka. Posebej skrb zbujajoča je brezposelnost mladih, ki je 23,5-odstotna, kar pomeni, da več kot 5,5 milijona mladih ne najde zaposlitve. V državah, kot sta Grčija in Španija, stopnja brezposelnosti med mladimi celo presega 55 od-stotkov. V Sloveniji je stopnja brez-poselnosti 9,9-odstotna, med mladi-mi pa 24,4-odstotna.Zato ni presenetljivo, da državljane najbolj skrbi trenutno stanje go-spodarstva: devet Evropejcev od desetih meni, da sta brezposelnost ali gospodarski položaj med najpo-membnejšimi vprašanji, s katerimi se danes soočajo. Politiki se morajo na to odzvati, saj je socialna razse-žnost drugi najpomembnejši del ekonomske in monetarne unije. Evropska unija je boj proti brezposel-nosti postavila v središče odziva na krizo. V okviru »jamstva za mlade«, kot ga je predlagala evropska komi-sija in o katerem so se dogovorile dr-žave članice, bodo morale vlade za-gotoviti, da noben mlad državljan ne

bo brez zaposlitve, pripravništva ali usposabljanja več kot štiri mesece. Trenutno pa še vedno pogrešamo resnično evropski trg dela. Kako je mogoče imeti enoten trg v Evropi s prostim pretokom blaga, storitev in kapitala ter skupno valuto v obmo-čju evra brez popolnega prostega pretoka delovne sile? Stremimo k Evropski uniji, v kateri bodo lahko vsi državljani svobodno iskali zapo-slitev v kateri koli državi članici EU, tako kot lahko to počnejo ameriški državljani v New Yorku, Michiganu in Austinu.Številni državljani EU se še ne odlo-čajo za iskanje zaposlitve v drugih državah članicah EU, saj jih skrbi po-ložaj, če ne bi hitro našli zaposlitve. Trenutno ljudje, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici, ohranijo upravi-čenost do finančne podpore iz svoje matične države, in sicer za tri mese-ce oziroma v nekaterih primerih za največ šest mesecev. Vendar po vsej Evropi trenutno brezposelni v pov-prečju potrebujejo 16 mesecev, da najdejo zaposlitev. Razumljivo je, da si veliko ljudi ne upa tvegati in iskati zaposlitve v drugi državi članici EU, zlasti ker je čedalje več zaposlitev kratkoročnih.To pomeni izgubljeno priložnost tudi za ustvarjanje rasti in inovacij v evropskem gospodarstvu: kljub viso-ki stopnji brezposelnosti se namreč število nezasedenih delovnih mest povečuje, podjetja pa težko najde-jo ustrezno usposobljeno osebje. Ljudje so prikrajšani za zaposlitvene priložnosti, ki se ponujajo v drugih državah in regijah, in za zaslužek, hkrati pa gospodarsko rast ovirajo tudi stroški, ki še dodatno obreme-njujejo sisteme socialne varnosti.

Statistični podatki pogosto povedo več kot besede: mobilnost po širitvi leta 2004 je BDP držav EU-15 poveča-la za skoraj odstotek. Vpliv nedavnih tokov mobilnosti med članicami na BDP celotne EU je enak dohodku v višini približno 24 milijard evrov. V današnjem svetu je mobilnost de-lavcev gospodarska potreba in ne strošek.

In prav zato je omogočanje Evropej-cem, da izkoristijo zaposlitvene mo-žnosti v drugih državah EU ter tako prispevajo k rasti gospodarstva, v ospredju poročila o državljanstvu EU za leto 2013, ki ga bo evropska komisija predstavila 8. maja, pred letošnjim dnevom Evrope. Predla-gali smo posodobitev pravil EU za usklajevanje socialne varnosti, s čimer bodo lahko državljani še na-prej prejemali finančno podporo, do katere so upravičeni doma, in sicer dalj časa kot tri mesece, kot velja danes. Države članice bi mo-rale tudi v celoti izkoristiti zdajšnja pravila, da bi lahko iskalci zaposli-tve prejemali nadomestila za brez-poselnost za največ šest mesecev, medtem ko bi iskali zaposlitev v drugi državi članici, ter okrepiti so-delovanje javnih zavodov za zapo-slovanje, da bi iskalcem zaposlitve zagotovili učinkovito pomoč kjer koli v EU. To bo preskusni primer za države članice, da pokažejo svojo zavzetost za omilitev posledic krize za državljane. Hkrati bomo mladim omogočili lažji dostop do informacij o pripravni-štvu in vajeništvu v drugih državah članicah EU v okviru služb EURES, tj. evropskih služb za zaposlovanje, in njihovih spletnih zaposlitvenih por-talov. Poleg tega želimo mladim za-gotoviti kakovostno delovno prakso, in sicer z vzpostavitvijo evropskega okvira za kakovost pripravništva, ki bo zagotovil spoštovanje njihovih pravic in pridobitev kar najboljših delovnih izkušenj.Evropske državljane v evropskem letu državljanov postavljamo v sre-dišče pozornosti, da bi s tem okrepi-li EU in znova vzpostavili rast. Komi-sija si prizadeva, da bi državljanstvo EU postalo realnost v vsakdanjem življenju ljudi — ključni pri tem so konkretni predlogi in ukrepi, ki bodo državljanom omogočili, da bodo pri-šli lažje do zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja v drugih državah članicah EU.

Viviane Reding, Olli Rehn in László Andor

Državljanske pravice v EU četrtek, 9. maja 2013oglasi@delo.si12 Državljanske pravice v EUčetrtek, 9. maja 2013

oglasi@delo.si 13

Mnenje – Ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik o državljanskih pravicah EU

ZnAni SLOVenci O dRžAVLjAnSKih pRAVicAh

Najpomembnejša je svoboda gibanja

Zame daleč najpomembnejša pravi-ca kot državljana EU je svoboda giba-nja, ki mi omogoča, da se brez nadle-govanja carinikov gibljem kjer koli znotraj EU in sploh brez kakršnih koli ovir znotraj celotnega schengenske-ga območja. Naši starši so lahko le sanjali, da bi v Pariz, Rim, Barcelono ali Berlin odpotovali brez kakršnih koli ovir. Kdo se sploh še spomni nadlog, kot so plačilo depozita pri iz-hodu iz države, natančnih carinskih

pregledov ob vrnitvi domov, policisti in graničarji na meji ...? Danes vsega tega ni več, tako da se nam neomeje-na svoboda gibanja, ki je neprecenlji-va, zdi popolnoma samoumevna. Druga pomembna pravica je enoten trg EU, ki nam omogoča, da kupuje-mo brez carinskih ovir, kjer se nam pač zdi najugodneje. Tretja dobra stvar so evropske direktive, ki drža-vljane EU ščitijo pred nekaterimi ne-umnostmi in zagotavljajo minimalni

standard potrošnikovih pravic. Naj-bolj banalna, ampak zelo koristna zadeva je, da lahko kot državljan EU telefoniram na primer v Veliko Brita-nijo bistveno ceneje kot v bližnje dr-žave, ki še niso v EU. Pravi učinek tega enotno reguliranega trga bodo po 1. juliju v svojih denarnicah zaradi pre-cej cenejših klicev čutili vsi slovenski turisti, ki bodo letovali na Hrvaškem in bodo zaradi evropskih smernic te-lefonirali precej ceneje. Ljudje se pre-malo zavedajo pomena direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bo začela veljati oktobra 2013. Ta bo državljanom dala pravico, da si bodo v primeru, ko jim njihov zdravstveni sistem ne zagotovi zdravljenja v ra-zumnem roku, zdravljenje uredili v tujini v okviru stroškov zdravstvene-ga zavarovanja. Na tem področju je še precej nejasnosti, kaj je razumni rok in podobno, vendar se stvari tudi tukaj premikajo. Pomembna pravica je tudi prost pre-tok delovne sile, ki omogoča našim državljanom delo v drugih članicah EU, kar številni naši rojaki v obmej-nih krajih, zlasti v Prekmurju in na Koroškem, dobro izkoriščajo, saj so si našli zaposlitev v sosednji Avstriji.

dr. Matej Lahovnik, ekonomist

(foto

: Mat

ej L

ahov

nik,

arh

iv w

ikip

edija

)

Dr. Matej Lahovnik, ekonomist

Evropski državljani imamo tudi dolžnosti!evropsko državljanstvo v teoriji in praksi – Pogled evroposlanke Tanje Fajon na naše pravice in dolžnosti

Tanja Fajon, evropska poslanka

Viviane Reding, podpredsednica EK

Dialog v Ljubljanidan evrope – V Cankarjevem domu bo danes, 9. maja, ob 16. uri evropski komisar za okolje Janez Potočnik prisluhnil našim predlogom o prihodnosti Evrope

letošnji dan evrope bo v znamenju evropskega leta državljanov in neposrednega di-aloga. predstavništvo evropske komisije v sloveniji v sodelovanju s partnerji v klubu Cankarjevega doma organizira javno razpravo z naslovom eu si ti – dialog 9/5/13 o tem, v kakšni evropi želimo živeti.

MiSeL O eUDržavljanstvo Evropske unije in s tem povezane pravi-ce so velika stvar, ki je postala samoumevna, a se je premalo zavedamo. V evropskem parlamentu temu namenjamo veliko pozornost, predvsem diskriminaciji. Prepričan sem, da bodo vprašanja, povezana z evrop-skim državljanstvom, pomembno izhodišče v razpravi o prihodnosti Evrope. Več Evrope bomo imeli, če bodo to zahtevali njeni državljanke in državljani. Biti drža-vljan EU pomeni tudi spoštovati skupna pravila igre. V krizi smo, ker nismo živeli v skladu z njimi.

Lojze peterle, evropski poslanec

Obj

avo

prilo

ge je

fin

anci

rala

evr

opsk

a ko

mis

ija.

Mobilnost delavcev: priložnost Evrope v boju proti kriziporočilo evropske komisije – Komisarji Redingova, Rehn in Andor o državljanstvu EU

ob predstavitvi novega poročila evropske komisije o državljanstvu eu za leto 2013 so viviane reding, podpredsednica evropske komisije, pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, olli rehn, podpredsednik evropske komisije, pristojen za eko-nomske in monetarne zadeve ter evro, in evropski komisar lászló andor, pristojen za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, svoje misli strnili v naslednji prispevek.

Olli Rehn, podpredsednik EK

László Andor, evropski komisar

denis Avdić, radijski in TV voditeljDo desetega leta je živel v Bosni. Med vojno so ga poslali v Slo-venijo. Že med šolanjem za policista se je z duhovitostjo

izkazal na različnih radijskih po-stajah. Kot radijski voditelj je pre-jel tri viktorje za radijsko osebnost leta, letos vodi tudi televizijski šov. Kaj si misli o EU, bo povedal 10. maja na nacionalnem odprtju tedna vseživljenjskega učenja v Novi Gorici.

igor e. Bergant, novinarSvojo novinar-sko pot je začel na TV Slovenija kot športni komentator in urednik, zdaj ga poznamo kot suverene-ga voditelja

Odmevov. Športu ostaja zvest, tudi kot maratonec. Kot ponosen Evropejec pa ugotavlja, da se iz krize lahko izvijemo le z neomajno vseevropsko solidarnostjo, z »več Evrope« in manj egoizma privilegi-ranih elit.

Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije

Je že kar sino-nim skrbi za varnost in pra-vice potrošni-kov. Uveljavila se ni samo kot p re d s e d n i c a Zveze potro-šnikov Slove-

nije, ki jo je ustanovila in jo vodi že od leta 1990, temveč tudi kot urednica mesečnika VIP, edinega neodvisnega potrošniškega glasi-la. Je tudi med voditelji evropske in svetovne organizacije potrošni-kov in svetuje novim članicam EU.

peter Matjašič, predsednik evropskega mladinskega foruma

Matjašič je že v drugem mandatu pred-sednik Evrop-skega mladin-skega foruma (YFJ), ki zdru-žuje več kot 90 nacionalnih

mladinskih svetov in mednaro-dnih nevladnih organizacij. Forum želi biti »glas mladih, ki niso le prihodnost, temveč sedanjost s specifičnimi potrebami« in preseči razmere, ko je »glas mladih slišan, ne pa upoštevan«.

Fanči Moljk, prostovoljka pri projektu Simbioza

Upokojena uči-teljica iz Dola pri Hrastniku je po načelu med-generacijskega sode lovan ja vpeta v vseslo-venski projekt Simbioza, kjer

navdušuje starejše za računalništvo. Zasnovala je spominsko pot rojaka, klasičnega filologa in prevajalca Antona Sovreta. S potopisno knjigo Po Evropi malo drugače je dokazala: »Bolj bomo Evropo spoznavali, večjo pripadnost bomo čutili do nje.«

Renata Salecl, sociologinja in filozo-finja, ljubljanska pravna fakulteta

Kot filozofinja in sociologinja je odprta v svet. Poleg tega, da vodi razisko-valni program na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fa-

kulteti v Ljubljani, je redna gostu-joča profesorica na Cardozo School of Law v New Yorku in na School of Law na Birkbeck Collegeu v Londo-nu. Kot kolumnistka v Delu pa kritič-no pretresa sodobno kapitalistično družbo.

SLOVenSKi AMBASAdORji eVROpSKegA LeTA dRžAVLjAnOV

FranCI petek, nekdanjI svetovnI prvak v poletIhAli veste, da imate kot državljan eU tudi ne-katere pravice?Vem, otroci so mi prinesli mini knjižico o te-meljnih pravicah v EU.naštejte nekaj pravic, ki vam pripadajo kot državljanu eU. Svobodna izbira izobraževanja, pravica do vode ...Ste kdaj uveljavljali katero od njih? Upam, da jih uveljavljam dnevno.pogrešate še kakšno? Zagotovo, predvsem zaščito pred neresnični-mi natolcevanji in obrekovanjem.

alja n. vIryent, oblIkovalkaAli veste, da imate kot državljanka eU tudi nekatere pravice?Vem, da imam tudi pravice, pa jih ne poznam prav dobro.naštejte jih nekaj.Poznam le eno, in sicer pravico do prostega gibanja med državami EU, kar se mi zdi kot podjetnici še posebej koristno. Za službeno pot v države zunaj EU namreč potrebujem več dokumentov in s tem več časa. Pogosto pa je to povezano tudi z višjimi stroški.Ste kdaj uveljavljali katero od njih?Zagotovo, številne sicer nevede, saj jih, kot sem že dejala, ne poznam dovolj dobro.

pogrešate še kakšno?Ne. Vendar menim, da se o teh pravicah premalo piše in govori, zato jih premalo poznamo.

polonCa komar, poslanka v dzAli veste, da imate kot državljanka eU tudi nekatere pravice? Vem, Evropska unija je demokratična in do državljanov prijazna.naštejte jih nekaj. Pravica do svobode, prostega prehoda državnih mej, pravica do zdra-vstvene oskrbe so že nekatere.

Ste kdaj uveljavljali katero od njih? Seveda. Ker zelo pogosto potujem, redno uveljavljam pravico do prostega gibanja.pogrešate še kakšno? Da. Menim, da je dostop do svetovnega spleta v informacijski dobi, v kateri živimo, tako pomemben, da zahteva formalno in dejansko priznanje te pravice – z uvedbo brezplačnega, brezžičnega dostopa za vse. V prihodnosti pa si želim tudi pravice do vsem dostopnih in hitrih prometnih povezav.

andrej brglez, soCIologAli veste, da imate kot državljan eU tudi neka-tere pravice?Seveda. Vem, da uživam pravice na raznih po-dročjih, pa tudi različne vrste zaščit. naštejte jih nekaj.Prva, ki mi pride na misel, je pravica do pro-stega gibanja znotraj držav EU, pa do prostega pretoka blaga in storitev. Prav tako vem, da mi na ravni EU pripada vrsta pravic, ki izhajajo iz zaščite potrošnikov. Ste kdaj uveljavljali katero od njih?Ja. Več in različne. Najpogosteje pa se k njim zatečem kot reden potnik v letalskem prome-

tu. Občutek, da lahko na enako raven zaščite, pravic in ugodnosti z gotovo-stjo računam v tako raznolikem (kulturnem, jezikovnem ipd.) in geografsko velikem prostoru, je vsekakor velika pridobitev, ki zmanjšuje razlike med sistemi različnih držav. Zadnje izenačuje tudi pravice državljanov različnih držav, kar se mi zdi, da nas hkrati tudi dodatno povezuje.pogrešate še kakšno?Bolj kot (še) kakšno pravico bi prej rekel, da pogrešam bolj enakomerno uve-ljavljanje že obstoječih. Pa ne samo pravic, tudi različnih uredb in drugih predpisov, ki prav tako dvigujejo raven naših pravic, vplivajo na varnost ži-vljenja v vseh pogledih, skrbijo za okoljsko odgovornejše življenje in oblju-bljajo trajnostno naravnano gospodarsko rast. Kar pomislite, kolikokrat slišimo, da EU nekaj urejuje tako in da tako mora biti. Ni res. Lahko je tudi bolje, tudi to pravi EU. In seveda pravijo tudi, da ne sme biti slabše.

Zbrala: janka peterca

Evropski komisar Janez Potočnik sodeluje na današnjem dialogu z državljani v Cankarjevem domu.

Evropsko leto državljanov 2013www.europa.eu/citizens-2013

Evropsko leto državljanov 2013 www.europa.eu/citizens-2013

Državljani EU za delo v drugi državi članici ne potrebujemo delovnega dovoljenja. Državljani EU, ki iščejo delo v drugi državi članici, imajo enake pravice kot državljani države gostiteljice v zvezi z dostopom do dela (izjema so nekatera dela v javnem sektorju), pomočjo na zavodih za zaposlovanje in finančno pomočjo pri iskanju zaposlitve. Koristno: Seznam prostih delovnih mest v drugih državah EU lahko najdemo na spletnem mestu EURES (evropske službe za zaposlovanje): http://ec.europa.eu/eures.

Državljani EU imamo pravico, da svoj poklic opravljamo v drugi državi članici. Če poklic v državi gostiteljici ni reguliran, ga lahko opravljamo pod enakimi pogoji kot državljani države gostiteljice, celo brez uradnega potrdila o priznavanju kvalifikacij. Za regulirani poklic bomo verjetno morali pridobiti uradno potrdilo o priznavanju kvalifikacij. Prav tako bomo morda morali dokazati, da smo v domovini v zadnjih desetih letih poklic opravljali vsaj dve leti. Koristno: Več informacij o pravilih, ki se uporabljajo za naš poklic, lahko najdemo tudi na http://ec.europa.eu/internal_market/qualifications/regprof.

Če se preselimo v drugo državo članico in tam plačujemo davke, nas morajo obravnavati enako kot svoje državljane.Predpisa, ki bi za vso EU opredelil način obdavčevanja državljanov EU, ki živijo in delajo v drugi državi članici, za zdaj ni. Uporabljajo se ustrezni nacionalni predpisi in sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med državami. Nacionalni davčni organi nas morajo obravnavati enako kot svoje državljane. Pri obdavčitvi dohodka in dobička bi morale tudi za nas veljati enake olajšave kot za rezidente države gostiteljice. Koristno: Če v drugi državi članici živimo več kot šest mesecev na leto, nas lahko štejejo za svojega davčnega rezidenta, kar pomeni, da lahko ta država obdavči vse dohodke, ki jih prejemamo, tudi tiste iz drugih držav sveta. Če pa bivamo v državi gostiteljici manj kot pol leta, praviloma ostanemo davčni rezident v domovini (oziroma tam, kjer imamo stalno prebivališče), v državi gostiteljici plačujemo le davek na tamkajšnji dohodek in dobiček.

Tudi če delamo v več državah EU, plačujemo prispevke za socialno varnost samo v eni. Praviloma nam bo socialna nadomestila izplačevala izključno ta država.Običajno bo za našo socialno varnost poskrbela država EU, v kateri smo dejansko zaposleni in v kateri tudi plačujemo prispevke. Za nas bo veljala tudi zakonodaja te države članice. Pri tem ni pomembno, kje sicer živite in kje ima sedež vaš delodajalec. Izjema so napotitve na delo v drugo državo članico za največ dve leti. Da se vam pogoji socialne varnosti ne bi prepogosto spreminjali, boste v tem primeru še vedno zavarovani v državi, ki vas je napotila na delo. Koristno: Če izgubimo zaposlitev, se moramo prijaviti na zavodu za zaposlovanje in zaprositi za nadomestilo za brezposelnost v državi, v kateri smo nazadnje delali, ali v državi prebivališča, če smo bili t. i. obmejni delavec (to pomeni, da smo se vsaj enkrat tedensko vozili na delo v drugo državo članico).

V skladu s predpisi EU imamo pravico do zdravljenja v drugi državi EU, domači zavod za zdravstveno zavarovanje pa nam lahko povrne stroške zdravljenja. Z evropsko zdravstveno kartico, ki jo brezplačno pridobimo na zavodu za zdravstveno zavarovanje, bomo upravičeni do zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži, če se med bivanjem v drugi članici EU ponesrečimo ali nenadoma zbolimo. Do zdravstvenih storitev smo upravičeni, tudi če s seboj nimamo kartice. V tem primeru bomo sicer morali plačati stroške zdravljenja, a bomo lahko domači zavod za zdravstveno zavarovanje prosili za povračilo stroškov. Koristno: Kadar govorimo o načrtovanem zdravljenju v drugi članici EU, pa moramo biti tja napoteni – zdravljenje vam mora vnaprej odobriti zavod za zdravstveno zavarovanje pod veljavnimi pogoji (npr. če takšno zdravljenje v Sloveniji ni mogoče ali je čakalna doba predolga in bi ogrozila vaše življenje). Če se odločimo za zdravljenje v tujini na lastno pest, bomo zdravljeni samoplačniško.

Kot državljani EU imamo pravico do študija v kateri koli njeni članici pod enakimi pogoji kot državljani te države. Univerze v članicah EU imajo različna vpisna pravila, vsekakor pa naše državljanstvo ne sme biti razlog za zavrnitev vpisa na univerzo. Lahko pa od vas zahtevajo npr. preizkus znanja jezika ali katerega drugega znanja. Tudi priznavanje dosežene stopnje izobrazbe ni samodejno – kako je s tem, se moramo vnaprej pozanimati na želeni univerzi. Univerza študentom iz drugih držav EU ne sme zaračunati višje šolnine.Koristno: Študentske izmenjave in finančna sredstva za študij v tujini omogoča med drugim tudi program Evropske unije Erasmus.

Pri spletnih nakupih v Evropi nas varuje zakonodaja EU. V EU lahko spletni nakup prekličemo v sedmih dneh po prejetju blaga. Razloga nam ni treba navajati, prodajalec nam mora vrniti denar v 30 dneh in vanj všteti tudi znesek dostave blaga, strošek vračila blaga pa moramo plačati sami. Prav tako imamo pravico do dveletne garancije, če smo izdelek kupili od spletnega prodajalca v EU. Koristno: Omenjena pravila ne veljajo za spletne rezervacije počitnic, potovanj, prenočitev ali vstopnic.

Klice z mobilnega telefona v drugi državi EU vam mora operater zaračunati po obstoječi evrotarifi.

Poslujemo lahko povsod po EU. Lastniki podjetij lahko prodajajo blago in opravljajo storitve po vsej EU pod enakimi pogoji kot tamkajšnja podjetja. V drugi državi lahko ustanovijo tudi podružnico. Prav tako lahko v drugi državi članici ustanovimo podjetje, pri čemer morajo tudi za nas veljati enaki pogoji in pravila kot za tamkajšnje državljane. Pri širitvi poslovanja v druge članice EU se lahko obrnemo po pomoč tudi na nekatere organizacije. Prvi dober naslov je mreža Enterprise Europe Network (www.enterprise- europe-network.ec.europa.eu), kjer nam bodo pomagali navezati stik z eno od 580 podpornih organizacij v katerikoli od držav EU, ki ponujajo praktično pomoč in nasvete za ustanovitev podjetja v določeni državi. Mladi podjetniki se lahko vključijo v program Erasmus za mlade podjetnike www.erasmus-entrepreneurs.eu) in dobijo nove izkušnje. Podjetnice pa se lahko obrnejo tudi na posebno evropsko mrežo mentorjev za podjetnice (ec.europa.eu/enterprise/policies /sme/promoting-entrepreneurship/women/national_contacts_en.htm).Če v drugi državi EU podjetje oziroma podjetnik opravlja le storitve, lahko to počne bodisi začasno (v tem primeru vam ni treba odpreti podružnice) bodisi neprekinjeno (v tem primeru morate odpreti podružnico). Lastniki podjetij lahko v kateri koli državi EU najamejo bančno posojilo. Banke lahko prošnjo za posojilo zavrnejo le iz komercialnih razlogov, ne pa na podlagi državljanstva.

Pri čezmejnem poslovanju je podjetje zaščiteno pred diskriminatorno obravnavo. Davek od prihodkov pravnih oseb plačate v državi, v kateri ima podjetje sedež. Samostojni podjetniki plačajo dohodnino v državi, v kateri poslujejo. Praviloma lahko podjetje, ki ima sedež v EU, prosto sodeluje pri razpisih javnih naročil v drugih državah članicah EU.

Pravice, povezane z delom

Davčne pravice

Socialne pravice

Izobraževanje v tujini

Potrošniške pravice

Pravice državljanov Evropske unije

Podjetniške pravice

Evrotarifa gostovanja z mobilnim telefonom Odhodni klic (na minuto) Dohodni klic (na minuto) Poslan SMS (na SMS) Prenos podatkov (na MB)

1. 7. 2012 1. 7. 2013 1. 7.2014

0,29 0,24 0,19

0,08 0,07 0,05

0,09 0,08 0,06

0,70 0,45 0,20

�

��

� ���

�

Koristno: V tabeli so objavljene najvišje cene, seveda pa vam operater lahko ponudi še ugodnejše telefoniranje v tujini. Prav tako smo samodejno, če se z operaterjem nismo drugače dogovorili, zaščiteni pred visokimi stroški prenosa podatkov med gostovanjem; ta limit znaša 50 evrov.

Želite vedeti več o pravicah, ki jih imate kot državljani EU? Obiščite spletno mesto Tvoja Evropa, kjer so informacije na voljo v slovenščini (http://europa.eu/youreurope).

V ceni ni vključen DDV.

Vir: vir

Sem Slovenka. In sem Evropejka. Tega se zavedam in tako tudi živim. Koliko pa se evropskega državljan-stva zavedajo državljani EU, tudi Slovenci?

Med teorijo in prakso je še vedno precejšen razkorak, kar je tudi po-sledica odtujenosti državljanov od evropskih politik, ki se s krizo še poglablja. Prav v letošnjem letu ak-tivnega državljanstva pričakujemo akcijski načrt evropske komisije za odpravo ovir, ki še preprečujejo pol-no uresničevanje državljanskih pra-vic. Ključnega pomena pri pripravi so bila prav priporočila evropskega parlamenta, ki prek svojih poslancev zastopa interese državljanov.

Izboljšave nujne na števIlnIh področjIh

Kot evropska poslanka prejmem šte-vilna pisma, v katerih posamezniki ali organizacije povprašujejo za na-svete pri reševanju težav in uvelja-vljanju svojih pravic z najrazličnejših področij. Denimo: zakaj obstajajo diskriminatorni pogoji pri naročilu interneta za slovenske in nesloven-ske državljane; kdo in kako je lahko deležen zdravljenja v tujini; kako je s plačevanjem privezov čolnov v EU; ali mamica, ki se je s tujim partner-jem preselila v drugo državo članico, sme uveljavljati slovenski porodniški dopust; kako se uveljavlja garancija za stroje, kupljene v tujini; kako je s priznanjem spričevala konkretne šole; ali je mogoče na ravni EU eno-tno zagotoviti prost dostop do dvo-dimenzionalnih avtorskih del itn. Kdaj teoretični odgovori sicer so, a so v praksi neizvedljivi. Včasih je glavna ovira pomanjkanje EU-zako-nodaje; nekatera obstoječa pravila bi bilo treba prenoviti, razširiti ali posodobiti. Težava je lahko tudi ba-nalna: v nekaterih članicah, denimo, ne poznajo in ne izdajajo potrdil o nekaznovanosti, ki jih v nekaterih drugih zahtevajo ob sklenitvi delov-nega razmerja, poroki ipd.Evropski poslanci imamo pomemb-no vlogo, saj imamo možnost opo-zarjanja oz. vpliva na države članice EU in evropsko komisijo, da pripravi-jo in sprejmejo življenjske predloge predpisov. Vsekakor pa so potrebni usklajevanje in nadzor nacional-nih ukrepov ter boljše meddržav-no upravno sodelovanje in prenos dobrih praks, ob hkratnem rednem obveščanju in ozaveščanju državlja-nov.Na »mojih« delovnih področjih v evropskem parlamentu (notranja politika, pravosodje in človekove pravice, boj proti korupciji in pranju denarja, tudi transport) je bilo v za-dnjih dveh letih prepoznanih precej težav. Nekatera področja so že do-živela zakonske izboljšave, ponekod nas delo še čaka. Če naštejem nekaj konkretnih tem in ukrepov: zako-nodajni instrumenti za izboljšano

zaščito žrtev kriminalnih dejanj pa tudi za izboljšanje varstva osumljen-cev in obtožencev v kazenskih po-stopkih; olajšana izmenjava osebnih dokumentov (npr. rojstni ali mrliški list) in s tem skrajšanje določenih postopkov; zakonodaja o tem, kate-ro sodišče in zakonodaja katere dr-žave sta pristojna v primeru postop-kov pri mednarodnih parih; olajšana preregistracija avtomobila pri selitvi v drugo članico brez dvojne obdavči-tve; niz enotnih pravil v potniškem prometu: od odškodnin zaradi poto-valnih zamud in prijaznejših ureditev za potnike invalide do tega, da bi letališča in postaje postale informa-cijske točke, na katerih bi se potniki lahko pozanimali o svojih pravicah. Nadgrajuje se spletni portal e-pravosodje, ki deluje v vseh jezikih EU, veliko delamo za zašči-to osebnih podatkov, konzularno zaščito itn. Jeseni bomo sprejeli evropske smernice v boju proti korupciji. Dr-žavljani jo zaznavajo kot najresnejši problem, ki nam letno iz rok izpuli približno odstotek BDP oziroma letni proračun Evropske unije.

aktIven je lahko samo ozaveščen državljan

Kljub številnim spleti-ščem, informacijskim centrom, gradivu ostaja-ta prednostni nalogi za prihodnost ozaveščanje o vrednotah, pravicah in priložnostih, ki jih po-nuja EU, ter spodbujanje participacije državljanov v demokratičnem življe-nju EU. O Uniji, njenih slabostih in prednostih se moramo pogovarjati. Prepričana sem, da bodo

naloge in reforme, ki jih želimo izpe-ljati, uspešne le, če bomo upoštevali pravilo od spodaj navzgor – od lo-kalnih oblasti k vladi, od državljanov k politikom. Aktivno državljanstvo nikakor ni flo-skula, temveč način, na katerega dr-žavljani lahko in celo morajo izraziti svoje pomisleke, predloge, interese. Smo v krizi, v času, ko so slovenska politika in politiki pod drobnogle-dom, ko pada tudi podpora evrop-skim voditeljem. Več kot dovolj razlogov, da se civilna družba z ar-tikulirano mislijo zavzame za drža-vljanske interese in pravice.

Tanja Fajon, evropska poslanka

Današnji ljubljanski dialog bo živah-na razprava med državljani in evrop-skim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom o prihodnosti Evropske unije. Kdor si ni pravočasno zagotovil mesta v Klubu Cankarjevega doma – prijave na dogodek so zbirali po spletu –, bo razpravo lahko spremljal v živo na 3. programu RTV Slovenija med 16.30 in 17.45, na spletni strani delo.si in na multimedijskem portalu MMC nacionalne televizije oziroma portalu evropske komisije http://webcast.ec.europa.eu/eutv/portal/index.html. V razpravo se lahko vključite tudi na twitterju z #eusiti ali spletnem naslovu www.eu-dogodki.si/forum. Poleg treh vsebinskih sklopov, ki so rdeča nit vseh dialogov z državljani, to so pravice državljanov EU, trenutni gospodarsko-finančni položaj v EU in prihodnost Unije, bo evropski komi-sar za okolje Potočnik spregovoril tudi o svojem področju delovanja, tj.

okolju. Praksa dialogov je namreč, da se komisarji posvetijo tudi področju, ki ga vsebinsko pokrivajo. V ospredju trenutnih prizadevanj komisarja Po-točnika je zlasti načrt za Evropo, go-spodarno z viri. Gre za pobudo, ki je večleten okvir za ukrepe na številnih področjih (podnebne spremembe, energija, prevoz, industrija, surovine, kmetijstvo, ribištvo, biotska raznovr-stnost in regionalni razvoj). Osnovna logika je, da bo Evropa lahko ohrani-la gospodarsko rast in delovna me-sta le s preusmeritvijo v nizkoogljič-no gospodarstvo in bolj premišljeno ravnanje z viri. Gospodarnejša raba virov pa pomeni nove priložnosti, boljšo produktivnost, manjše stro-ške in večjo konkurenčnost.

dIalogI tudI v tujInI

Na pobudo podpredsednice Viviane Reding je evropska komisija lansko jesen začela projekt dialogov z drža-

vljani. Do februarja 2014, ko se bodo končali, jih je predvidenih 42. Prvega je Redingova gostila v španskem me-stecu Cadiz, ljubljanski dialog je že 17. po vrsti in edini, ki bo prav na dan Evrope. Dialog 9/5/2013 v Ljubljani je del evropskega leta državljanov 2013, posvečenega pojasnjevanju pravic, ki jih državljanom prinaša državljanstvo Evropske unije. Mnenja državljanov so za Evropo ključnega pomena – ne le zato, ker trenutno išče odgovore na finančno, ekonomsko in socialno krizo, pač pa tudi zato, ker se je zna-šla na pomembnem razpotju glede smeri poglabljanja evropske integra-cije na ekonomskem in političnem področju. Nekatere od predlaganih sprememb bodo namreč zahtevale tudi spremembe temeljnih ustano-vitvenih pogodb, zato si evropska komisija želi, da korake k poglablja-nju integracije pospremi tudi visoka podpora evropskih državljanov. Ne nazadnje pa so tovrstne razprave priložnost za spodbujanje aktivnega vključevanja ljudi v procese odloča-nja na ravni EU ter sodelovanja na volitvah v evropski parlament leta 2014.Poleg današnjega v Cankarjevem domu bo za Slovence zagotovo zanimiv tudi dialog, ki bo 16. sep-tembra v Trstu in se ga bo udeležila podpredsednica evropske komisije Viviane Reding. Tržaški dialog bo posebna vseevropska razprava, ki bo namenjen aktivnemu sodelova-nju državljanov Slovenije, Italije in Hrvaške.

teden evrope po slovenIjI

Poleg dialoga evropskega komisarja z državljani predstavništvo evropske komisije v tednu Evrope organizira

različne aktivnosti. Tako v trinajstih slovenskih mestih med 5. in 12. majem Filmski teden Evrope obisko-valcem kinematografov brezplačno ponuja 18 posebej izbranih evrop-skih filmov, med katerimi so tudi prejemniki nagrade evropskega par-lamenta LUX, nagrajenci najvidnejših evropskih festivalov, tudi festivalov v Cannesu in Berlinu. Filmski teden Evrope spremljajo številni dogod-ki, druženja in pogovori s filmskimi ustvarjalci ter ustvarjalne delavnice za najmlajše. Več na: http://www.filmskiteden.eu/.

dogodkI eu sI tI po slovenIjI

Predstavništvo evropske komisije s partnerji v tednu Evrope organizira interaktivne dogodke z evropsko vsebino pod sloganom EU Si ti tudi v drugih večjih slovenskih mestih. Na dogodkih so predstavljene pravice in priložnosti, povezane s prostim gibanjem znotraj EU, ki jih imate kot evropski državljan oziroma drža-vljanka. Podate lahko svoje mnenje in predloge za boljšo kakovost življe-nja v Evropski uniji in tudi tako soo-blikujete vizijo oziroma prihodnost Evropske unije. Čakajo vas zabavne igre o Evropski uniji, pošljete lahko EU-razglednico, osvojite nagrado na EU-kolesu sreče in se pogovorite z evropskimi prostovoljci. Prvi takšen interaktivni dogodek je bil že v torek, 7. maja, na mariborskem Trgu Leona Štuklja, Celjani so se o Uniji poučili na včerajšnjem dogodku na Krekovem trgu. Danes poteka interaktivni dogo-dek na ploščadi pred Maximarketom v Ljubljani. Slovenjgradčani bodo Evropo podrobneje spoznali 10. maja na Glavnem trgu pri cerkvi med 12. in 16. uro (v primeru slabega vremena pa v dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec). Teden Evrope bo zaokrožilo sobotno dogajanje na Bevkovem trgu v Novi Gorici oziroma v nakupovalnem središču Qlandia, če jo bo vreme zagodlo.

Bl. Ko.

Evropska unija in njene države čla-nice so za stabilnost evra, zdrave javne finance in oblikovanje pogo-jev za trajnostno okrevanje spre-jele številne ukrepe brez primere. Vzpostavili smo finančno podporo v obliki evropskega mehanizma za stabilnost s 500 milijardami evrov ter ustvarili znatno močnejša evrop-ska orodja za boljše ekonomsko upravljanje. Obsežni ukrepi Evrop-ske centralne banke so odločilno prispevali k ublažitvi napetosti na trgu, čeprav posojilni pogoji za go-spodinjstva in podjetja marsikje v Evropi ostajajo neugodni. Kmalu pa bomo v območju evra in drugih dr-žavah članicah EU, ki se bodo želele pridružiti, vzpostavili tudi enotni nadzorni mehanizem za banke.

Poleg močnejšega in bolj pogloblje-nega ekonomskega ter finančnega povezovanja pa moramo še naprej ustvarjati tudi socialno razsežnost naše Unije, saj kriza močno vpliva na življenja številnih ljudi. Danes je eden največjih izzivov v Evropski uniji brezposelnost, ki je z 10,9 odstotka – ali več kot 26 mili-joni brezposelnih v celotni EU – ne-sprejemljivo visoka. Posebej skrb zbujajoča je brezposelnost mladih, ki je 23,5-odstotna, kar pomeni, da več kot 5,5 milijona mladih ne najde zaposlitve. V državah, kot sta Grčija in Španija, stopnja brezposelnosti med mladimi celo presega 55 od-stotkov. V Sloveniji je stopnja brez-poselnosti 9,9-odstotna, med mladi-mi pa 24,4-odstotna.Zato ni presenetljivo, da državljane najbolj skrbi trenutno stanje go-spodarstva: devet Evropejcev od desetih meni, da sta brezposelnost ali gospodarski položaj med najpo-membnejšimi vprašanji, s katerimi se danes soočajo. Politiki se morajo na to odzvati, saj je socialna razse-žnost drugi najpomembnejši del ekonomske in monetarne unije. Evropska unija je boj proti brezposel-nosti postavila v središče odziva na krizo. V okviru »jamstva za mlade«, kot ga je predlagala evropska komi-sija in o katerem so se dogovorile dr-žave članice, bodo morale vlade za-gotoviti, da noben mlad državljan ne

bo brez zaposlitve, pripravništva ali usposabljanja več kot štiri mesece. Trenutno pa še vedno pogrešamo resnično evropski trg dela. Kako je mogoče imeti enoten trg v Evropi s prostim pretokom blaga, storitev in kapitala ter skupno valuto v obmo-čju evra brez popolnega prostega pretoka delovne sile? Stremimo k Evropski uniji, v kateri bodo lahko vsi državljani svobodno iskali zapo-slitev v kateri koli državi članici EU, tako kot lahko to počnejo ameriški državljani v New Yorku, Michiganu in Austinu.Številni državljani EU se še ne odlo-čajo za iskanje zaposlitve v drugih državah članicah EU, saj jih skrbi po-ložaj, če ne bi hitro našli zaposlitve. Trenutno ljudje, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici, ohranijo upravi-čenost do finančne podpore iz svoje matične države, in sicer za tri mese-ce oziroma v nekaterih primerih za največ šest mesecev. Vendar po vsej Evropi trenutno brezposelni v pov-prečju potrebujejo 16 mesecev, da najdejo zaposlitev. Razumljivo je, da si veliko ljudi ne upa tvegati in iskati zaposlitve v drugi državi članici EU, zlasti ker je čedalje več zaposlitev kratkoročnih.To pomeni izgubljeno priložnost tudi za ustvarjanje rasti in inovacij v evropskem gospodarstvu: kljub viso-ki stopnji brezposelnosti se namreč število nezasedenih delovnih mest povečuje, podjetja pa težko najde-jo ustrezno usposobljeno osebje. Ljudje so prikrajšani za zaposlitvene priložnosti, ki se ponujajo v drugih državah in regijah, in za zaslužek, hkrati pa gospodarsko rast ovirajo tudi stroški, ki še dodatno obreme-njujejo sisteme socialne varnosti.

Statistični podatki pogosto povedo več kot besede: mobilnost po širitvi leta 2004 je BDP držav EU-15 poveča-la za skoraj odstotek. Vpliv nedavnih tokov mobilnosti med članicami na BDP celotne EU je enak dohodku v višini približno 24 milijard evrov. V današnjem svetu je mobilnost de-lavcev gospodarska potreba in ne strošek.

In prav zato je omogočanje Evropej-cem, da izkoristijo zaposlitvene mo-žnosti v drugih državah EU ter tako prispevajo k rasti gospodarstva, v ospredju poročila o državljanstvu EU za leto 2013, ki ga bo evropska komisija predstavila 8. maja, pred letošnjim dnevom Evrope. Predla-gali smo posodobitev pravil EU za usklajevanje socialne varnosti, s čimer bodo lahko državljani še na-prej prejemali finančno podporo, do katere so upravičeni doma, in sicer dalj časa kot tri mesece, kot velja danes. Države članice bi mo-rale tudi v celoti izkoristiti zdajšnja pravila, da bi lahko iskalci zaposli-tve prejemali nadomestila za brez-poselnost za največ šest mesecev, medtem ko bi iskali zaposlitev v drugi državi članici, ter okrepiti so-delovanje javnih zavodov za zapo-slovanje, da bi iskalcem zaposlitve zagotovili učinkovito pomoč kjer koli v EU. To bo preskusni primer za države članice, da pokažejo svojo zavzetost za omilitev posledic krize za državljane. Hkrati bomo mladim omogočili lažji dostop do informacij o pripravni-štvu in vajeništvu v drugih državah članicah EU v okviru služb EURES, tj. evropskih služb za zaposlovanje, in njihovih spletnih zaposlitvenih por-talov. Poleg tega želimo mladim za-gotoviti kakovostno delovno prakso, in sicer z vzpostavitvijo evropskega okvira za kakovost pripravništva, ki bo zagotovil spoštovanje njihovih pravic in pridobitev kar najboljših delovnih izkušenj.Evropske državljane v evropskem letu državljanov postavljamo v sre-dišče pozornosti, da bi s tem okrepi-li EU in znova vzpostavili rast. Komi-sija si prizadeva, da bi državljanstvo EU postalo realnost v vsakdanjem življenju ljudi — ključni pri tem so konkretni predlogi in ukrepi, ki bodo državljanom omogočili, da bodo pri-šli lažje do zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja v drugih državah članicah EU.

Viviane Reding, Olli Rehn in László Andor

Državljanske pravice v EU četrtek, 9. maja 2013oglasi@delo.si12 Državljanske pravice v EUčetrtek, 9. maja 2013

oglasi@delo.si 13

Mnenje – Ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik o državljanskih pravicah EU

ZnAni SLOVenci O dRžAVLjAnSKih pRAVicAh

Najpomembnejša je svoboda gibanja

Zame daleč najpomembnejša pravi-ca kot državljana EU je svoboda giba-nja, ki mi omogoča, da se brez nadle-govanja carinikov gibljem kjer koli znotraj EU in sploh brez kakršnih koli ovir znotraj celotnega schengenske-ga območja. Naši starši so lahko le sanjali, da bi v Pariz, Rim, Barcelono ali Berlin odpotovali brez kakršnih koli ovir. Kdo se sploh še spomni nadlog, kot so plačilo depozita pri iz-hodu iz države, natančnih carinskih

pregledov ob vrnitvi domov, policisti in graničarji na meji ...? Danes vsega tega ni več, tako da se nam neomeje-na svoboda gibanja, ki je neprecenlji-va, zdi popolnoma samoumevna. Druga pomembna pravica je enoten trg EU, ki nam omogoča, da kupuje-mo brez carinskih ovir, kjer se nam pač zdi najugodneje. Tretja dobra stvar so evropske direktive, ki drža-vljane EU ščitijo pred nekaterimi ne-umnostmi in zagotavljajo minimalni

standard potrošnikovih pravic. Naj-bolj banalna, ampak zelo koristna zadeva je, da lahko kot državljan EU telefoniram na primer v Veliko Brita-nijo bistveno ceneje kot v bližnje dr-žave, ki še niso v EU. Pravi učinek tega enotno reguliranega trga bodo po 1. juliju v svojih denarnicah zaradi pre-cej cenejših klicev čutili vsi slovenski turisti, ki bodo letovali na Hrvaškem in bodo zaradi evropskih smernic te-lefonirali precej ceneje. Ljudje se pre-malo zavedajo pomena direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bo začela veljati oktobra 2013. Ta bo državljanom dala pravico, da si bodo v primeru, ko jim njihov zdravstveni sistem ne zagotovi zdravljenja v ra-zumnem roku, zdravljenje uredili v tujini v okviru stroškov zdravstvene-ga zavarovanja. Na tem področju je še precej nejasnosti, kaj je razumni rok in podobno, vendar se stvari tudi tukaj premikajo. Pomembna pravica je tudi prost pre-tok delovne sile, ki omogoča našim državljanom delo v drugih članicah EU, kar številni naši rojaki v obmej-nih krajih, zlasti v Prekmurju in na Koroškem, dobro izkoriščajo, saj so si našli zaposlitev v sosednji Avstriji.

dr. Matej Lahovnik, ekonomist

(foto

: Mat

ej L

ahov

nik,

arh

iv w

ikip

edija

)

Dr. Matej Lahovnik, ekonomist

Evropski državljani imamo tudi dolžnosti!evropsko državljanstvo v teoriji in praksi – Pogled evroposlanke Tanje Fajon na naše pravice in dolžnosti

Tanja Fajon, evropska poslanka

Viviane Reding, podpredsednica EK

Dialog v Ljubljanidan evrope – V Cankarjevem domu bo danes, 9. maja, ob 16. uri evropski komisar za okolje Janez Potočnik prisluhnil našim predlogom o prihodnosti Evrope

letošnji dan evrope bo v znamenju evropskega leta državljanov in neposrednega di-aloga. predstavništvo evropske komisije v sloveniji v sodelovanju s partnerji v klubu Cankarjevega doma organizira javno razpravo z naslovom eu si ti – dialog 9/5/13 o tem, v kakšni evropi želimo živeti.

MiSeL O eUDržavljanstvo Evropske unije in s tem povezane pravi-ce so velika stvar, ki je postala samoumevna, a se je premalo zavedamo. V evropskem parlamentu temu namenjamo veliko pozornost, predvsem diskriminaciji. Prepričan sem, da bodo vprašanja, povezana z evrop-skim državljanstvom, pomembno izhodišče v razpravi o prihodnosti Evrope. Več Evrope bomo imeli, če bodo to zahtevali njeni državljanke in državljani. Biti drža-vljan EU pomeni tudi spoštovati skupna pravila igre. V krizi smo, ker nismo živeli v skladu z njimi.

Lojze peterle, evropski poslanec

Obj

avo

prilo

ge je

fin

anci

rala

evr

opsk

a ko

mis

ija.

Mobilnost delavcev: priložnost Evrope v boju proti kriziporočilo evropske komisije – Komisarji Redingova, Rehn in Andor o državljanstvu EU

ob predstavitvi novega poročila evropske komisije o državljanstvu eu za leto 2013 so viviane reding, podpredsednica evropske komisije, pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, olli rehn, podpredsednik evropske komisije, pristojen za eko-nomske in monetarne zadeve ter evro, in evropski komisar lászló andor, pristojen za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, svoje misli strnili v naslednji prispevek.

Olli Rehn, podpredsednik EK

László Andor, evropski komisar

denis Avdić, radijski in TV voditeljDo desetega leta je živel v Bosni. Med vojno so ga poslali v Slo-venijo. Že med šolanjem za policista se je z duhovitostjo

izkazal na različnih radijskih po-stajah. Kot radijski voditelj je pre-jel tri viktorje za radijsko osebnost leta, letos vodi tudi televizijski šov. Kaj si misli o EU, bo povedal 10. maja na nacionalnem odprtju tedna vseživljenjskega učenja v Novi Gorici.

igor e. Bergant, novinarSvojo novinar-sko pot je začel na TV Slovenija kot športni komentator in urednik, zdaj ga poznamo kot suverene-ga voditelja

Odmevov. Športu ostaja zvest, tudi kot maratonec. Kot ponosen Evropejec pa ugotavlja, da se iz krize lahko izvijemo le z neomajno vseevropsko solidarnostjo, z »več Evrope« in manj egoizma privilegi-ranih elit.

Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije

Je že kar sino-nim skrbi za varnost in pra-vice potrošni-kov. Uveljavila se ni samo kot p re d s e d n i c a Zveze potro-šnikov Slove-

nije, ki jo je ustanovila in jo vodi že od leta 1990, temveč tudi kot urednica mesečnika VIP, edinega neodvisnega potrošniškega glasi-la. Je tudi med voditelji evropske in svetovne organizacije potrošni-kov in svetuje novim članicam EU.

peter Matjašič, predsednik evropskega mladinskega foruma

Matjašič je že v drugem mandatu pred-sednik Evrop-skega mladin-skega foruma (YFJ), ki zdru-žuje več kot 90 nacionalnih

mladinskih svetov in mednaro-dnih nevladnih organizacij. Forum želi biti »glas mladih, ki niso le prihodnost, temveč sedanjost s specifičnimi potrebami« in preseči razmere, ko je »glas mladih slišan, ne pa upoštevan«.

Fanči Moljk, prostovoljka pri projektu Simbioza

Upokojena uči-teljica iz Dola pri Hrastniku je po načelu med-generacijskega sode lovan ja vpeta v vseslo-venski projekt Simbioza, kjer

navdušuje starejše za računalništvo. Zasnovala je spominsko pot rojaka, klasičnega filologa in prevajalca Antona Sovreta. S potopisno knjigo Po Evropi malo drugače je dokazala: »Bolj bomo Evropo spoznavali, večjo pripadnost bomo čutili do nje.«

Renata Salecl, sociologinja in filozo-finja, ljubljanska pravna fakulteta

Kot filozofinja in sociologinja je odprta v svet. Poleg tega, da vodi razisko-valni program na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fa-

kulteti v Ljubljani, je redna gostu-joča profesorica na Cardozo School of Law v New Yorku in na School of Law na Birkbeck Collegeu v Londo-nu. Kot kolumnistka v Delu pa kritič-no pretresa sodobno kapitalistično družbo.

SLOVenSKi AMBASAdORji eVROpSKegA LeTA dRžAVLjAnOV

FranCI petek, nekdanjI svetovnI prvak v poletIhAli veste, da imate kot državljan eU tudi ne-katere pravice?Vem, otroci so mi prinesli mini knjižico o te-meljnih pravicah v EU.naštejte nekaj pravic, ki vam pripadajo kot državljanu eU. Svobodna izbira izobraževanja, pravica do vode ...Ste kdaj uveljavljali katero od njih? Upam, da jih uveljavljam dnevno.pogrešate še kakšno? Zagotovo, predvsem zaščito pred neresnični-mi natolcevanji in obrekovanjem.

alja n. vIryent, oblIkovalkaAli veste, da imate kot državljanka eU tudi nekatere pravice?Vem, da imam tudi pravice, pa jih ne poznam prav dobro.naštejte jih nekaj.Poznam le eno, in sicer pravico do prostega gibanja med državami EU, kar se mi zdi kot podjetnici še posebej koristno. Za službeno pot v države zunaj EU namreč potrebujem več dokumentov in s tem več časa. Pogosto pa je to povezano tudi z višjimi stroški.Ste kdaj uveljavljali katero od njih?Zagotovo, številne sicer nevede, saj jih, kot sem že dejala, ne poznam dovolj dobro.

pogrešate še kakšno?Ne. Vendar menim, da se o teh pravicah premalo piše in govori, zato jih premalo poznamo.

polonCa komar, poslanka v dzAli veste, da imate kot državljanka eU tudi nekatere pravice? Vem, Evropska unija je demokratična in do državljanov prijazna.naštejte jih nekaj. Pravica do svobode, prostega prehoda državnih mej, pravica do zdra-vstvene oskrbe so že nekatere.

Ste kdaj uveljavljali katero od njih? Seveda. Ker zelo pogosto potujem, redno uveljavljam pravico do prostega gibanja.pogrešate še kakšno? Da. Menim, da je dostop do svetovnega spleta v informacijski dobi, v kateri živimo, tako pomemben, da zahteva formalno in dejansko priznanje te pravice – z uvedbo brezplačnega, brezžičnega dostopa za vse. V prihodnosti pa si želim tudi pravice do vsem dostopnih in hitrih prometnih povezav.

andrej brglez, soCIologAli veste, da imate kot državljan eU tudi neka-tere pravice?Seveda. Vem, da uživam pravice na raznih po-dročjih, pa tudi različne vrste zaščit. naštejte jih nekaj.Prva, ki mi pride na misel, je pravica do pro-stega gibanja znotraj držav EU, pa do prostega pretoka blaga in storitev. Prav tako vem, da mi na ravni EU pripada vrsta pravic, ki izhajajo iz zaščite potrošnikov. Ste kdaj uveljavljali katero od njih?Ja. Več in različne. Najpogosteje pa se k njim zatečem kot reden potnik v letalskem prome-

tu. Občutek, da lahko na enako raven zaščite, pravic in ugodnosti z gotovo-stjo računam v tako raznolikem (kulturnem, jezikovnem ipd.) in geografsko velikem prostoru, je vsekakor velika pridobitev, ki zmanjšuje razlike med sistemi različnih držav. Zadnje izenačuje tudi pravice državljanov različnih držav, kar se mi zdi, da nas hkrati tudi dodatno povezuje.pogrešate še kakšno?Bolj kot (še) kakšno pravico bi prej rekel, da pogrešam bolj enakomerno uve-ljavljanje že obstoječih. Pa ne samo pravic, tudi različnih uredb in drugih predpisov, ki prav tako dvigujejo raven naših pravic, vplivajo na varnost ži-vljenja v vseh pogledih, skrbijo za okoljsko odgovornejše življenje in oblju-bljajo trajnostno naravnano gospodarsko rast. Kar pomislite, kolikokrat slišimo, da EU nekaj urejuje tako in da tako mora biti. Ni res. Lahko je tudi bolje, tudi to pravi EU. In seveda pravijo tudi, da ne sme biti slabše.

Zbrala: janka peterca

Evropski komisar Janez Potočnik sodeluje na današnjem dialogu z državljani v Cankarjevem domu.

Evropsko leto državljanov 2013www.europa.eu/citizens-2013

Evropsko leto državljanov 2013 www.europa.eu/citizens-2013

Državljani EU za delo v drugi državi članici ne potrebujemo delovnega dovoljenja. Državljani EU, ki iščejo delo v drugi državi članici, imajo enake pravice kot državljani države gostiteljice v zvezi z dostopom do dela (izjema so nekatera dela v javnem sektorju), pomočjo na zavodih za zaposlovanje in finančno pomočjo pri iskanju zaposlitve. Koristno: Seznam prostih delovnih mest v drugih državah EU lahko najdemo na spletnem mestu EURES (evropske službe za zaposlovanje): http://ec.europa.eu/eures.

Državljani EU imamo pravico, da svoj poklic opravljamo v drugi državi članici. Če poklic v državi gostiteljici ni reguliran, ga lahko opravljamo pod enakimi pogoji kot državljani države gostiteljice, celo brez uradnega potrdila o priznavanju kvalifikacij. Za regulirani poklic bomo verjetno morali pridobiti uradno potrdilo o priznavanju kvalifikacij. Prav tako bomo morda morali dokazati, da smo v domovini v zadnjih desetih letih poklic opravljali vsaj dve leti. Koristno: Več informacij o pravilih, ki se uporabljajo za naš poklic, lahko najdemo tudi na http://ec.europa.eu/internal_market/qualifications/regprof.

Če se preselimo v drugo državo članico in tam plačujemo davke, nas morajo obravnavati enako kot svoje državljane.Predpisa, ki bi za vso EU opredelil način obdavčevanja državljanov EU, ki živijo in delajo v drugi državi članici, za zdaj ni. Uporabljajo se ustrezni nacionalni predpisi in sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med državami. Nacionalni davčni organi nas morajo obravnavati enako kot svoje državljane. Pri obdavčitvi dohodka in dobička bi morale tudi za nas veljati enake olajšave kot za rezidente države gostiteljice. Koristno: Če v drugi državi članici živimo več kot šest mesecev na leto, nas lahko štejejo za svojega davčnega rezidenta, kar pomeni, da lahko ta država obdavči vse dohodke, ki jih prejemamo, tudi tiste iz drugih držav sveta. Če pa bivamo v državi gostiteljici manj kot pol leta, praviloma ostanemo davčni rezident v domovini (oziroma tam, kjer imamo stalno prebivališče), v državi gostiteljici plačujemo le davek na tamkajšnji dohodek in dobiček.

Tudi če delamo v več državah EU, plačujemo prispevke za socialno varnost samo v eni. Praviloma nam bo socialna nadomestila izplačevala izključno ta država.Običajno bo za našo socialno varnost poskrbela država EU, v kateri smo dejansko zaposleni in v kateri tudi plačujemo prispevke. Za nas bo veljala tudi zakonodaja te države članice. Pri tem ni pomembno, kje sicer živite in kje ima sedež vaš delodajalec. Izjema so napotitve na delo v drugo državo članico za največ dve leti. Da se vam pogoji socialne varnosti ne bi prepogosto spreminjali, boste v tem primeru še vedno zavarovani v državi, ki vas je napotila na delo. Koristno: Če izgubimo zaposlitev, se moramo prijaviti na zavodu za zaposlovanje in zaprositi za nadomestilo za brezposelnost v državi, v kateri smo nazadnje delali, ali v državi prebivališča, če smo bili t. i. obmejni delavec (to pomeni, da smo se vsaj enkrat tedensko vozili na delo v drugo državo članico).

V skladu s predpisi EU imamo pravico do zdravljenja v drugi državi EU, domači zavod za zdravstveno zavarovanje pa nam lahko povrne stroške zdravljenja. Z evropsko zdravstveno kartico, ki jo brezplačno pridobimo na zavodu za zdravstveno zavarovanje, bomo upravičeni do zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži, če se med bivanjem v drugi članici EU ponesrečimo ali nenadoma zbolimo. Do zdravstvenih storitev smo upravičeni, tudi če s seboj nimamo kartice. V tem primeru bomo sicer morali plačati stroške zdravljenja, a bomo lahko domači zavod za zdravstveno zavarovanje prosili za povračilo stroškov. Koristno: Kadar govorimo o načrtovanem zdravljenju v drugi članici EU, pa moramo biti tja napoteni – zdravljenje vam mora vnaprej odobriti zavod za zdravstveno zavarovanje pod veljavnimi pogoji (npr. če takšno zdravljenje v Sloveniji ni mogoče ali je čakalna doba predolga in bi ogrozila vaše življenje). Če se odločimo za zdravljenje v tujini na lastno pest, bomo zdravljeni samoplačniško.

Kot državljani EU imamo pravico do študija v kateri koli njeni članici pod enakimi pogoji kot državljani te države. Univerze v članicah EU imajo različna vpisna pravila, vsekakor pa naše državljanstvo ne sme biti razlog za zavrnitev vpisa na univerzo. Lahko pa od vas zahtevajo npr. preizkus znanja jezika ali katerega drugega znanja. Tudi priznavanje dosežene stopnje izobrazbe ni samodejno – kako je s tem, se moramo vnaprej pozanimati na želeni univerzi. Univerza študentom iz drugih držav EU ne sme zaračunati višje šolnine.Koristno: Študentske izmenjave in finančna sredstva za študij v tujini omogoča med drugim tudi program Evropske unije Erasmus.

Pri spletnih nakupih v Evropi nas varuje zakonodaja EU. V EU lahko spletni nakup prekličemo v sedmih dneh po prejetju blaga. Razloga nam ni treba navajati, prodajalec nam mora vrniti denar v 30 dneh in vanj všteti tudi znesek dostave blaga, strošek vračila blaga pa moramo plačati sami. Prav tako imamo pravico do dveletne garancije, če smo izdelek kupili od spletnega prodajalca v EU. Koristno: Omenjena pravila ne veljajo za spletne rezervacije počitnic, potovanj, prenočitev ali vstopnic.

Klice z mobilnega telefona v drugi državi EU vam mora operater zaračunati po obstoječi evrotarifi.

Poslujemo lahko povsod po EU. Lastniki podjetij lahko prodajajo blago in opravljajo storitve po vsej EU pod enakimi pogoji kot tamkajšnja podjetja. V drugi državi lahko ustanovijo tudi podružnico. Prav tako lahko v drugi državi članici ustanovimo podjetje, pri čemer morajo tudi za nas veljati enaki pogoji in pravila kot za tamkajšnje državljane. Pri širitvi poslovanja v druge članice EU se lahko obrnemo po pomoč tudi na nekatere organizacije. Prvi dober naslov je mreža Enterprise Europe Network (www.enterprise- europe-network.ec.europa.eu), kjer nam bodo pomagali navezati stik z eno od 580 podpornih organizacij v katerikoli od držav EU, ki ponujajo praktično pomoč in nasvete za ustanovitev podjetja v določeni državi. Mladi podjetniki se lahko vključijo v program Erasmus za mlade podjetnike www.erasmus-entrepreneurs.eu) in dobijo nove izkušnje. Podjetnice pa se lahko obrnejo tudi na posebno evropsko mrežo mentorjev za podjetnice (ec.europa.eu/enterprise/policies /sme/promoting-entrepreneurship/women/national_contacts_en.htm).Če v drugi državi EU podjetje oziroma podjetnik opravlja le storitve, lahko to počne bodisi začasno (v tem primeru vam ni treba odpreti podružnice) bodisi neprekinjeno (v tem primeru morate odpreti podružnico). Lastniki podjetij lahko v kateri koli državi EU najamejo bančno posojilo. Banke lahko prošnjo za posojilo zavrnejo le iz komercialnih razlogov, ne pa na podlagi državljanstva.

Pri čezmejnem poslovanju je podjetje zaščiteno pred diskriminatorno obravnavo. Davek od prihodkov pravnih oseb plačate v državi, v kateri ima podjetje sedež. Samostojni podjetniki plačajo dohodnino v državi, v kateri poslujejo. Praviloma lahko podjetje, ki ima sedež v EU, prosto sodeluje pri razpisih javnih naročil v drugih državah članicah EU.

Pravice, povezane z delom

Davčne pravice

Socialne pravice

Izobraževanje v tujini

Potrošniške pravice

Pravice državljanov Evropske unije

Podjetniške pravice

Evrotarifa gostovanja z mobilnim telefonom Odhodni klic (na minuto) Dohodni klic (na minuto) Poslan SMS (na SMS) Prenos podatkov (na MB)

1. 7. 2012 1. 7. 2013 1. 7.2014

0,29 0,24 0,19

0,08 0,07 0,05

0,09 0,08 0,06

0,70 0,45 0,20

�

��

� ���

�

Koristno: V tabeli so objavljene najvišje cene, seveda pa vam operater lahko ponudi še ugodnejše telefoniranje v tujini. Prav tako smo samodejno, če se z operaterjem nismo drugače dogovorili, zaščiteni pred visokimi stroški prenosa podatkov med gostovanjem; ta limit znaša 50 evrov.

Želite vedeti več o pravicah, ki jih imate kot državljani EU? Obiščite spletno mesto Tvoja Evropa, kjer so informacije na voljo v slovenščini (http://europa.eu/youreurope).

V ceni ni vključen DDV.

Vir: vir

Peter, slovenski študent 5. letnika medicine, je, odkar je prestopil prag medicinske fakultete, želel izkusiti način dela v kateri od bolnišnic v tu-jini. Ker bi rad po končanem študiju nadaljeval specializacijo v kirurgiji, ga je najbolj zanimalo, katere kirur-ške pristope uporabljajo v tujini.

Program Erasmus

Starejši kolegi so mu večkrat pravili o pozitivnih izkušnjah, pridobljenih z EU-programom študijskih izmenjav Erasmus, ki omogoča izmenjave štu-dentov med državami članicami EU, evropske skupnosti za prosto trgo-vino (EFTA) in še nekaterimi drugimi v program vključenimi državami. Pomembna prednost programa Era-smus je ta, da je študent oproščen plačila šolnine na tuji univerzi, prav

tako pa se lahko pridobi še t. i. šti-pendija Erasmus, ki krije del stroškov poti in bivanja. Program študentom iz vključenih držav omogoča, da v tujini opravijo del študijskega pro-grama (govorimo o t. i. študijski izmenjavi) ali pa študijsko prakso (govorimo o t. i. praksi Erasmus). Vsakemu študentu je v sklopu pro-grama omogočeno, da enkrat med študijem opravlja izmenjavo in en-krat prakso.

PEtrova Praksa v varšavi

»Želel sem opazovati tuje kirurge pri njihovem delu, zato sem se odločil za opravljanje obvezne študijske prakse v programu Erasmus. O po-drobnostih, kako deluje program, sem prebral na internetu, nekaj ko-ristnih informacij pa so mi dali tudi v

naši mednarodni pisarni na fakulteti. Sprva sem predvideval, da bo prijava v program zapletena, a na koncu se je izkazala za zelo enostavno,« pove Peter. V mednarodni pisarni fakulte-te je izvedel, da vsako leto objavijo javni razpis programa Erasmus za njihovo fakulteto in da se lahko nanj prijavi v določenem roku in predlo-ži vsa potrebna dokazila. Ali bo de-jansko tudi izbran, pa je odvisno od tega, ali bo izpolnjeval vse pogoje, so mu razložili. »Na spletni strani fakultete je obja-vljen seznam institucij, s katerimi ima medicinska fakulteta v Ljublja-ni sklenjene sporazume za program Erasmus, in na njem mi je padla v oči medicinska fakulteta v Varšavi,« pravi Peter, ki je svojo varšavsko iz-kušnjo ohranil v lepem spominu. Sle-dilo je zbiranje potrebnih dokazil za

razpis. »Na razpisu sem bil uspešen in se za tri mesece (op. p. program Erasmus omogoča študij v tujini od najmanj treh mesecev do največ leta dni) preselil v študentski dom v Var-šavi. Bilo je super. Spoznal sem ne-kaj novih prijateljev, predvsem med tujimi študenti, ki so bili tam na iz-menjavi in s katerimi smo se družili. Tamkajšnji kirurgi so mi pokazali ne-katere nove prijeme, ki jih doma še nisem srečal, prav tako pa so mi do-volili, da sem aktivno sodeloval pri operacijah. To, da so mi dovolili ope-rirati – seveda pod budnim očesom mentorja, je bilo zame kot študenta medicine veliko priznanje,« na krat-ko razloži svojo izkušnjo v Varšavi.Trije meseci so minili, kot bi mignil, in kmalu je napočilo slovo od Varša-ve. Že med opravljanjem prakse je poslal kratko poročilo o njej na na-slov mednarodne pisarne medicin-ske fakultete. Po vrnitvi v Ljubljano je na fakulteti oddal še končno po-ročilo o praksi pa tudi dokumente, ki so mu jih potrdili v Varšavi in na podlagi katerih so mu na matični fa-kulteti v Ljubljani priznali opravljeno prakso v Varšavi kot del študijskih obveznosti.

Bl. Ko.

Pravico do državljanske pobude sta februarja leta 2011 sprejela evropski parlament in svet Evropske unije, a je v praksi, ko so lahko prvi državljani EU vložili svoje pobude, zaživela šele aprila 2012. Potrebno je bilo enoletno prehodno obdobje, da so vse države članice posodobile svojo nacionalno zakonodajo tako, da se državljanom omogoča izvajanje te nove pravice. Z njo lahko milijon državljanov EU iz najmanj četrtine držav članic pozove evropsko komisijo, naj pripravi zako-nodajni predlog, s čimer lahko uspe-šna državljanska pobuda pomembno oblikuje zakonodajo EU. »Državljanska pobuda je popolnoma novo orodje participativne demokra-cije in prva tovrstna na mednarodni ravni. Okrepila bo demokratični temelj Evropske unije in povezala Evropo z njenimi državljani, saj jim omogoča neposreden vpliv na odlo-čanje v Bruslju,« je našo novo pravico pospremil Maroš Šefčovič, podpred-sednik evropske komisije.

Evropsko državljansko pobudo lahko vloži vsakdo, ki je dovolj star, da lahko voli na volitvah v evropski parlament. Drugače povedano, tudi vi lahko po-stanete organizator pobude in začne-

te zbirati podpise. Pred tem moramo sicer sestaviti t. i. državljanski odbor iz najmanj sedmih državljanov EU, ki prebivajo v vsaj sedmih različnih državah članicah EU, oziroma če po-kažemo nazorneje: Janez iz Slovenije, Hans iz Avstrije, Inge iz Švedske, Hei-di iz Nemčije, Marija iz Poljske, Dino iz Grčije in Lars iz Danske sestavljajo državljanski odbor, ki skrbi za potek

in izvedbo pobude. Zapišimo še, da organizacije – gospodarske družbe in neprofitna združenja – ne morejo vložiti državljanske pobude, lahko pa skrbijo za njeno promocijo in jo sponzorirajo, če pri tem poskrbijo za popolno preglednost. rad bi PodPrl Pobudo

Pobudo nato organizatorji registri-rajo na spletnem mestu evropske komisije in ta v dveh mesecih odgo-vori, ali ustreza pogojem za nada-ljevanje postopka. Poleg formalnih pogojev mora pobuda vsebinsko spadati v področje, na katerem ima evropska komisija zakonodajne pri-stojnosti. Podobno kot lahko vsakdo vloži po-budo, jo lahko tudi vsak evropski državljan z volilno pravico podpre. Vse doslej registrirane pobude so objavljene na spletnem mestu evrop-ske komisije http://ec.europe.eu/citizens-initiative, kjer lahko preveri-mo njeno trenutno stanje in osnovne informacije. Od organizacije pobude je odvisno, ali bomo svoj podpis pod-pore oddali po spletu ali bo potrebno klasično izpolnjevanje papirnatega obrazca, ki ga bomo nato (po pošti)

vrnili organizatorjem. Pri podpisova-nju spletne podpore bodimo previdni in preverimo, ali je pristojni organ države članice potrdil sistem sple-tnega zbiranja podpisov (to potrdilo o skladnosti objavijo organizatorji na svoji spletni strani) in ali vpisovanje poteka po varni spletni povezavi. Za podpis podpore ne potrebujemo elektronskega podpisa. Seveda lahko

vsako pobudo podprete le enkrat. Tako organizatorji kot nacionalni organi morajo varovati vaše osebne podatke in ne smejo javno objaviti seznama podpisnikov.

NaslEdNji koraki

Zbiranje podpisov podpore lahko tra-ja največ eno leto. Pri tem velja, da ni treba zbrati podpisov v vseh 27 državah članicah EU; potrebujemo le najmanjše število podpisnikov iz vsaj sedmih držav članic. To izračunamo tako, da pomnožimo število evrop-skih poslancev posamezne države s 750. Tako moramo v Sloveniji zbra-ti 6000 podpisov, v Nemčiji pa kar 74.250. Ko so podpisi zbrani, organizator državljanske pobude prosi pristojne organe v vsaki državi članici, kjer je potekalo zbiranje, za preverjanje in potrditev števila zbranih veljavnih izjav podpore v tej državi. Nacional-ni organi na to prošnjo odgovorijo v treh mesecih.

s PodPisi Na komisijo

Zadnji korak državljanske pobude je njena predložitev evropski komisiji. To storimo, ko dobimo uradno potr-dilo, da smo zbrali dovolj izjav pod-pore: vsaj najmanjše število v vsaj sedmih državah članicah in skupaj vsaj milijon podpisov. Nato ima ko-misija tri mesece časa, da se odloči, kaj bo storila s pobudo. Najprej se njeni predstavniki sestanejo z organi-zatorji pobude, ki jim pojasnijo razlo-ge zanjo. Organizatorji lahko pobudo javno predstavijo tudi evropskemu parlamentu. Evropska komisija nato sprejme uradno stališče, v katerem predstavi morebitne ukrepe, ki jih namerava izvesti, in razloge zanje. Lahko bo to samo predhodno mne-nje komisije, lahko pa bo predlagala konkreten zakonodajni predlog, ki bo šel naprej v postopek v evropski par-lament in svet EU.

Blaž Kondža

Vseevropska raziskava Eurobaro-meter ugotavlja, da državljani EU najbolj poznamo pravico neome-jenega gibanja med državami čla-nicami; v povprečju jo pozna 88 odstotkov vprašanih Evropejcev in 85 odstotkov anketiranih Sloven-cev. Na drugem mestu je pravica do naslavljanja različnih peticij na institucije Evropske unije. Tako odgovarja 89 odstotkov vprašanih Evropejcev in kar 93 odstotkov v anketi sodelujočih Slovencev. Da prost pretok ljudi prinaša koristi nacionalnim gospodarstvom, meni 72 odstotkov vprašanih Slovencev in 67 odstotkov Evropejcev.

slovENski PoglEd

Kot kažejo izsledki raziskave, tako slovenski (66 odstotkov) kot evrop-ski državljani (74 odstotkov) misli-mo, da smo premalo obveščeni o tem, kaj lahko naredimo, kadar so naše pravice kršene. Vsekakor izziv za evropske institucije, da izboljša-jo seznanjanje, in tudi za državlja-ne, da se o svojih pravicah in prilo-žnostih, ki nam jih ponuja skupni prostor, bolje poučimo.Med pravicami, kjer je opazen ve-čji razkorak med odgovori Sloven-cev in povprečjem EU, je pravica

do enake oz. nediskriminatorne obravnave, kot jo imajo prebival-ci države gostiteljice. Dvaintride-set odstotkov Slovencev meni, da vsem državljanom ni zagotovljena enaka obravnava, če prebivamo v drugi državi članici; evropsko povprečje pri tem odgovoru je 18 odstotkov.

Novo Poročilo komisijE o ovirah Pri uvEljavljaNju Pravic državljaNstva Eu

V evropskem letu državljanov evropske institucije pripravljajo veliko aktivnosti za boljšo obve-ščenost državljanov o tem, katere pravice jim prinaša državljanstvo EU. Hkrati pa sprejemajo nove od-ločitve in ukrepe, s katerimi želijo vsakdanje življenje še olajšati. Ko-misija je tako letos pripravila novo – drugo – poročilo o državljanstvu EU. Včeraj objavljeno poročilo pre-verja izvajanje 25 ukrepov, ki jih je napovedala pred tremi leti v prvem poročilu o državljanstvu EU, hkrati pa napoveduje sprejetje 12 novih. Kaj je glavno sporočilo novega poročila? V ospredju so predvsem prizadevanja, da bi Evropejci bolj izkoriščali zaposlitvene možnosti v drugih državah članicah. Evropska

komisija denimo v poročilu med drugim predlaga posodobitev pra-vil EU za usklajevanje socialne var-nosti, kar bi omogočilo državlja-nom, ki iščejo zaposlitev v drugi

državi članici, prejemanje finančne podpore, do katere so upravičeni doma, dlje kot tri mesece, kot zdaj določajo pravila.

O. R.

Državljanske pravice v EU četrtek, 9. maja 2013oglasi@delo.si14

Želimo si še več informacijEurobarometer – Evropejci se svojih pravic zavedamo, vendar ne vemo vedno, kaj natančno zajemajo

Zadnja raziskava Eurobarometra o evropskem državljan-stvu, ki jo je evropska komisija objavila na začetku leta, daje spodbudne rezultate. več kot 80 odstotkov Evropej-cev ve, da imajo poleg državljanstva svoje države tudi državljanstvo unije. kljub temu pa jih le 36 odstotkov meni, da so dobro obveščeni o tem, kaj jim državljan-stvo prinaša.

Evropejci lahko sodelujemo pri oblikovanju evropske zakonodajeDržavljanska pobuda – Evropski državljani lahko z zbranim milijonom podpisov iz najmanj sedmih držav pozovemo EU, da sprejme novo zakonodajo

Prejšnji mesec je svoj prvi rojstni dan praznovala najnovejša pravica državljanov Eu – evropska državljanska pobuda. trenutno se na spletnih straneh zbirajo podpisi za 14 državljanskih pobud; prva, ki je bila registrirana 9. maja 2012, torej točno pred letom dni, se imenuje Fraternité 2020 – mobility. Progress. Europe. (slov. bratstvo 2020 – mo-bilnost. Napredek. Evropa). dan pozneje je druga skupina vložila državljansko pobudo za zaščito vode kot človekove pravice in javnega dobrega.

Aplikacija za pametne telefone je vodnik za uporabo evropske karti-ce zdravstvenega zavarovanja v 27 državah članicah EU, na Islandiji, v Liechtensteinu, na Norveškem in v Švici. Vključuje splošne informacije o kartici, telefonske številke za klic v sili, informacije o vrstah zdravlje-nja in stroških, za katere velja kar-tica, navodila za povračilo stroškov in imena kontaktnih oseb, na kate-re se obrnete ob izgubi kartice. Na voljo je v 24 jezikih s preprosto mo-žnostjo preklapljanja med njimi.

Pridobimo jo brEZPlačNo

Aplikacija za pametne telefone za zdaj še ne omogoča, da bi jo upo-rabljali kot nekakšno e-kartico. Še vedno moramo naročiti klasično kartico na zavodu za zdravstveno

zavarovanje, lahko tudi z obrazcem na njihovi spletni strani, in brez-plačno nam jo izdelajo in pošljejo na domači naslov. Evropska kartica seveda ni nadomestilo za dodatno potovalno zavarovanje, ki ga lahko sklenemo v zavarovalnicah.

raZličNE državE, raZličNi sistEmi

Z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja smo med začasnim bivanjem v kateri koli od 27 držav članic EU, Liechtensteinu, Švici ali na Islandiji oziroma Norveškem upravičeni do nujne zdravniške pomoči pri zdravnikih ali zdra-vstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. Prav tako bo-ste z njo upravičeni do zdravniške pomoči pod enakimi pogoji in za

enako ceno (v nekaterih državah to pomeni brezplačno), kot če bi bili vključeni v sistem zdravstvenega zavarovanja te države. Opozorimo, da so nekatere zdravstvene sto-ritve, ki so v Sloveniji brezplačne, v drugih državah članicah morda plačljive. Prav tako nam kartica ne krije stroškov zdravstvenih stori-tev, če smo v tujino potovali z na-menom zdravljenja. To področje je urejeno v okviru možnosti čezmej-nega zdravljenja. Dodajmo še, da nam bo v primeru izgube ali kraje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja zavod za zdravstveno zavarovanje izdal začasno nadomestno potrdilo, ki nam ga v nujnih primerih lahko pošljejo tudi po telefaksu oziroma elektronski pošti v tujino.

An. Ko.

Zdravstveno zavarovani na poti po EvropiEvropska kartica zdravstvenega zavarovanja – Za lažjo uporabo storitev javne zdravstvene mreže v članicah

Nepredvideni zdravstveni zapleti lahko zagrenijo potovanje, če nismo ustrezno zava-rovani. Pri potovanju po državah Evropske unije je zelo koristna evropska kartica zdra-vstvenega zavarovanja, o kateri se lahko poučimo tudi s pomočjo aplikacije European health insurance card za pametni telefon.

Evropsko leto državljanov 2013www.europa.eu/citizens-2013

Evropsko leto državljanov 2013 www.europa.eu/citizens-2013

Objavo priloge je financirala evropska komisija.

Državljanske pobude, ki potekajo v EU, so objavljene na spletnem mestu evropske komisije:

http://ec.europe.eu/citizens-initiative.

V prvem letu je zahtevani milijon podpisov zbrala le ena pobuda, in sicer pobuda Right2Water. Zbiranje podpisov zanjo se sicer nadaljuje, ker morajo izpolniti še merilo geografske uravnoteženosti podpisov v skladu z zakonodajo o evropski državljanski pobudi.

Zavrnitev vkrcanja? Odpoved? Zamuda? Izgubljena pr-tljaga? Zmanjšana gibljivost? Kadar gre na potovanju po EU kaj narobe, je koristno svoje pravice preveriti na mobilni aplikaciji. Prednost bivanja v Evropski uniji je t. i. brezmejnost, za-radi katere so potovanja med državami članicami eno-stavna in hitra. Posledično Evropejci potujemo vedno več in pogosteje. Čeprav je Evropska unija v zadnjih letih sprejela obsežen sklop zakonodaje o pravicah potnikov v letalskem, železniškem, avtobusnem in pomorskem prometu, državljani pogosto ne poznamo svojih pravic. Prihaja turistična sezona, zato je lahko mobilna aplika-cija o pravicah potnikov še kako dobrodošla. Potniki, ki obtičijo na letališčih ali čakajo na izgubljeno prtljago, se lahko zdaj s pomočjo brezplačne mobilne aplikacije evropske komisije takoj seznanijo s svojimi pravicami. Aplikacija, ki je na voljo v 22 jezikih EU, tudi v slovenskem, vsebuje informacije o pravicah v zračnem in železniškem prometu, letos pa je dopolnjena tudi s pravicami potnikov v avtobusnem in pomorskem pro-metu. O svojih pravicah se lahko na pametnem telefo-nu poučijo uporabniki mobilnih platform Apple iPhone in iPad, Google Android, RIM Blackberry in Microsoft Windows Phone 7.

ob kršitvi Pravic

Kaj storiti, če nam kot potnikom kršijo pravice? Najprej jih poskušajmo uveljavljati neposredno pri prevozniku. Če pri tem nismo uspešni, se obrnimo na nacionalni iz-vršilni organ, in sicer v državi, kjer so nam bile pravice kratene. Njihovi kontakti so na voljo v aplikaciji in sple-tišču Europa. Glede izgubljene, pozneje dostavljene ali poškodovane prtljage pa se lahko obrnete na evropski potrošniški center v svoji državi.

Bl. Ko.

PRAvicE POtniKOv tUDi nA mOBilniKU

Zgodbe, ki jih piše EvropaEvropsko življenje – Izkušnja z Erasmusom

življenje v Evropski uniji prinaša številne zgodbe običajnih ljudi. izkušnja slovenskega študenta medicine prikazuje, katere prednosti nam v vsakdanjem življenju prinaša državljanstvo Evropske unije.

Vir: Evropska komisija, Raziskava evrobarometer, 8.–10. november 2012, število anket EU27 = 25.584, Slovenija = 1001

Državljanstvo EU je koncept, ki ga je leta 1993 uvedla maastrichtska pogodba. Kakšne pravice ima po vašem mnenju evropski državljan?

Kako dobro ste po vašem mnenju informirani o pravicah, ki jih imate kot državljan EU?

Ozaveščenost državljanov EU o pravicah in tem, kaj lahko storijo, če so te kršene

Ozaveščenost državljanov EU o statusu v Uniji

89 % 93 %

88 % 85 %

82 % 68 %

79 % 78 %

73 % 72 %

Pravico pritožiti se na evropsko komisijo, evropski parlament ali evropskemu varuhučlovekovih pravic

Pravico pod določenimi pogoji bivati v katerikoli državi članici EU

Kadar prebiva v drugi državi članici, ima pravico do popolnoma enake obravnave kot njeni državljani

Kadar je zunaj EU, ima pravico prositi za pomoč na veleposlaništvih drugih držav članic EU, če ga njegova država tam nima

Pravico do sodelovanja pri državljanski pobudi, ki jo podpiše vsaj milijondržavljanov EU, s katero pozovejo evropsko komisijo, da predlaga nov ukrep

delež pritrdilnih odgovorov

EU27 Slovenija

EU27

Slovenija

dobro

dobro

slabo

slabo

ne vem

ne vem

36 % 63 % 1 %

41 % 58 % 1 %