LETNO POROČILO 2013skei-lj.si/uploads/skeilj/public/document/48-letno_porocilo_2013_reo_skei_lj_in... · trudijo dovolj«, vsiljujejo nov načrt pomoči, ki podvaja že zadano smrtno

Stran 1 od 40

LETNO POROČILO

2013

»VARČEVANJE pomeni, da delamo zastonj za cilje in srečo bogatih« Workers Solidarity Movement Vir: spletna stran http://www.wsm.ie/c/austerity-working-rich

Regijske organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije LJUBLJANA IN OKOLICA

Letno poročilo 2013 ReO SKEI LJ in okolica.doc ver 1 Stran 2 od 40

SINDIKAT KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE SLOVENIJE REGIJSKA ORGANIZACIJA LJUBLJANE IN OKOLICE

Os ebna izkaznica Uradni naziv: Regijska organizacija SKEI Ljubljana in okolica

Sedež: Dimičeva 14 Ljubljana

Skrajšano ime: ReO SKEI Ljubljana in okolica

Matična številka: 5892708000

Davčna številka: 82164878

Poslovni račun: 61000-3010100079 odprt pri DH d.d. Ljubljana

Članarinski račun 01000-0006100025 Sklicevalna številka – 30101030

Telefoni in elektronska pošta:

[email protected] najnovejši elektronski naslov naše pisarne

[email protected] � 2909945�031-359 662

SPLETNA STRAN SKEI SLOVENIJE http://skei.si/

Regijska organizacija teritorialno obsega naslednje upravne enote:

Ljubljana, Domžale, Ig, Kamnik, Kočevje, Šmartno - Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika

V našo regijo so vključene podružnice iz podjetij osrednjeslovenske regije, ki zaposlujejo skupaj približno 6000 delavk in delavcev. Sindikalna organiziranost postaja svojevrstna značilnost boljših podjetij, z lastniki, ki verjamejo, da je imeti v podjetju organizirane delavce tudi konkurenčna prednost! Pripadnost podjetju namreč ni naprodaj, svoje srce lahko zaposleni podarimo le prostovoljno! Še veno je značilnost, da v podjetjih z višjo dodano vrednostjo (v naših treh dejavnostih) obstaja delujoč sindikat!

Or ganiz i rane s indi kalne podružnice v naš i r eg i j i v letu 2013

NAZIV PODRUŽNICE Predsednica / Predsednik sindikata v podjetju

1 SKEI HELLA LUX SLOVENIJA Vlado HAJDINJAK

2 SKEI LITOSTROJ POWER LJUBLJANA Vincencij JAKOPIČ, podpredsednik ReO

3 SINDIKAT DINOS HOLDING D.D. LJUBLJANA Robert Kordiš

4 SKEI LITOSTROJ JEKLO LJUBLJANA Husein BRAKIĆ

5 SKEI SINDIKAT PODJETJA DANFOSS TRATA D.O.O. LJUBLJANA

Simona BABŠEK

8 SKEI SINDIKAT MAGNETI D.D. LJUBLJANA Matej KRAŠOVEC

9 SKEI SINDIKAT CIMOS TITAN D.O.O. KAMNIK Jože RIJAVEC

10 SKEI SINDIKAT TITAN D.D. KAMNIK Tomaž LIČEN

11 SKEI SINDIKAT KOVINA D.D. (HERZ) ŠMARTNO Milenko MILETIĆ

12 SINDIKAT LAJOVIC TUBA EMBALAŽA D.D. LJUBLJANA Anita BLATNIK

13 SKEI SINDIKAT ISKRA SISTEMI D.D. LJUBLJANA Zvone HIŽAR

14 SKEI SINDIKAT FOTONA D.D. LJUBLJANA Bruno REJA

15 SKEI VEGA LJUBLJANA Robert Štefančič

16 IO SKEI KOLEKTOR MAGMA-MAGNETNI IN NANO MATERIALI LJUBLJANA

Ramiz FERIZI

17 SKEI SINDIKAT LIP D.O.O. LJUBLJANA Bernarda GRAŠIČ

18 SKEI KONFERENCA AS DOMŽALE Emil Žužek

19 SKEI SINDIKAT TURBOINŠTITUT D.D. LJUBLJANA Matjaž KRUŠEC

20 SKEI SINDIKAT SATURNUS EMBALAŽA, LJUBLJANA Leon DUJMOVIČ – predsednik ReO, podjetje Silgan Ljubljana

21 SINDIKAT SKEI KIG IG Ivan ZALAR

22 SKEI SINDIKAT ETRA 33 D.D. LJUBLJANA Boštjan ZUPANČIČ

23 SKEI SINDIKAT IMP ČRPALKE D.D. (IMP PUMPS) Danilo OMERZU

24 SINDIKAT METREL D.D. HORJUL Jože MOLE

25 SINDIKAT METREL MEHANIKA HORJUL Matjaž Grašič


NAZIV PODRUŽNICE Predsednica / Predsednik sindikata v podjetju

26 SKEI EKOP RIBNICA Franc Ambrožič

27 SKEI SIND. PODRUŽNICA TEVIS-AGENCIJA ZA KADRE Kristina ROGELJ

28 SINDIKAT ISKRA VARJENJE D.O.O. LJUBLJANA Dragana SIMEUNOVIČ

29 SEKRETARIAT SKEI SLOVENIJE Barbara KOZINA

30 SINDIKAT SKEI VARNOST GASILSKI SERVIS - VGS .

31 SINDIKAT PODJETJA AUTOCON (KOVINARSKA) .

32 SINDIKAT SKEI ZARJA KOVIS D.O.O. KAMNIK .

33 SKEI FIPIS RIBNICA .

34 SINDIKAT SKEI TIBA ELEKTROMOTORJI LJUBLJANA

35 SAMOPLAČNIKI REO SKEI LJUBLJANE IN OKOLICE

36 SINDIKAT SKEI TRITECH D.O.O. LJUBLJANA

OPOMBA V kurzivi navedene podružnice brez upravnega statusa V kurzivi navedene podružnice brez upravnega statusa

V regijo je torej trenutno vključenih nekaj več kot 30 podružnic s preko 20 člani in še nekaj manjših.

Čl ani i z vršnega odbora ReO SKEI L jub l jane i n okol ice v letu 2013 so b i l i : Leon DUJMOVIČ - predsednik, Silgan Ljubljana Husein BRAKIĆ, član IO, Litostroj Jeklo, Ljubljana Vincencij JAKOPIČ, podpredsednik – Litostroj Power Ljubljana Matej KRAŠOVEC, član, MAGNETI, Ljubljana Vlado HAJDINJAK, član IO, Saturnus Hella d.o.o. Slovenija Zvone HIŽAR - član IO, ISKRA SISTEMI, Ljubljana Anita BLATNIK, članica IO - Lajovic Tuba, Ljubljana Zlatko Hernčič – član IO, SKEI Slovenije Matjaž GRAŠIČ, član IO - Metrel Mehanika, Horjul

Športna komis i ja : Goran JOZIČ - predsednik športne komisije Litostroj Power d.o.o. Darko Dužević - Saturnus Hella d.o.o. Slovenija

Tatjana Levič- Saturnus Hella d.o.o. Slovenija Marijan Pavič-Danfoss Trata

Na dzorni odbor Regi jske orga nizac i je SKEI L jubl jane i n oko l ice Rajko Primc upokojen v letu 2010 predsednik NO REJA Bruno– SKEI FOTONA, Ljubljana Brane BOROVIČ-član SKEI Hella Saturnus

Regi jsk i odbor

je najvišji organ Regijske organizacije SKEI Ljubljane in okolice. Sestavljen je iz večine predstavnikov podružnic, le ti pa so predsednice in predsedniki sindikalnih podružnic v regiji. Sestaja se praviloma vsake tri mesece v tekočem letu, oziroma najmanj 2 krat letno, kot je zapisano v Pravilih o organiziranju in delovanju Regijske organizacije SKEI Ljubljane in okolice.

Na mesto uvoda

Sedem smrtnih grehov moderne družbe

1. Bogastvo brez vloženega dela 2. Užitek brez vesti 3. Znanje brez karakterja 4. Poslovanje brez morale 5. Znanost brez človečnosti 6. Religija brez požrtvovalnosti 7. Politika brez principov

Mahatma Gandhi


V sredo 13. marca 2013 so bili vse evropski protesti pred srečanjem Evropskega sveta, ki se ga bodo udeležili vodilni politiki držav EU. Varčevalna politika evropske komisije, ki je resnični gospodar slovenskim političnim hlapcem, uničuje evropske družbe in socialne države. Trojka, ki jo sestavljajo Evropska centralna banka, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad, je podaljšana roka svetovnega kapitala, ki mu samo prebivalci Slovenije že nekaj let zapored plačujemo 600 mio evrov obresti!

Alain Badiou, francoski filozof

Javni poziv Alaina Badiouja: Kako rešiti Grke pred njihovimi rešitelji

»Iz Grčije hočejo narediti laboratorij za testiranje modela družbene preobrazbe, ki bo nato uporabljen po Evropi.«

Povezava: http://skrci.me/a26vM

»V trenutku, ko sta dva od treh Grkov brezposelna, ko 25.000 brezdomcev kolovrati po ulicah Aten, ko 30 odstotkov prebivalcev živi pod pragom revščine, ko so tisoči družin prisiljeni svoje otroke prepustiti ustanovam, da ne bi umrli od lakote in mraza, ko se begunci in novi revni državljani bojujejo za odpadke iz smetnjakov, »rešitelji« Grčije pod pretvezo, da »se Grki ne trudijo dovolj«, vsiljujejo nov načrt pomoči, ki podvaja že zadano smrtno dozo. Načrt, ki razveljavlja delovno zakonodajo in že tako revne ljudi obsoja na skrajno revščino, medtem ko izginja srednji razred.

Nemš ka kanclerka Angel a Merkel nenehno pr ipoveduje , da n i a l ter nat ive . . .

In kaj nam je stalno govorila Margaret Thatcher? Isto, da pač ni alternative. Na princip »Tina« [Ni alternative] odgovarjam s »Tata« [Obstaja na tisoče alternativ]. O tem sem pisala pred dvajsetimi leti. Merklova je fizik, nima domišljije. Sama nisem imela izbire, morala sem glasovati za Françoisa Hollanda v drugem krogu. Nisem pa volila Merklove in ni mi treba biti spoštljiva do njene politike, ki se mi zdi neumna in kruta. Finančni minister Schäuble je neoliberalec, ob njem je Draghi videti goreč levičar.

VIR http://skrci.me/BIsMJ Sobotna priloga, 25.05.2013 Susan George, ameriško-francoska

politologinja OBSTAJA NA TISOČE ALTERNATIV


Ka ko spoznat e s labo upravo? (a vtor Miha Mazz in i ) Kot posledica nastane potuhnjeno in podlo vodenje, ki ga spoznate po tem, da hvali vse delavce v obraz in jih kleveta v hrbet. Da razpošilja obvestila o tem, da nižajo vsem plače za enak odstotek, in se ukvarja se z ugotavljanjem vsega mogočega, le uspešnosti pri delu ne, če pa vse spodleti, začne malikovati uro za evidentiranje prihodov in pazi samo na opravljene ure in minute – tista naprava pri vhodu postane oltarček objektivnosti, ker pač šef ne upa sprejeti odločitve o dobro ali slabo opravljenem delu. Povezava: http://skrci.me/eM6P4

http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2013/02/odpuscanje_v_javnem_sektorju.aspx

Uvodna beseda sekretar ja

Sindikat nas nezavedno spremlja od rojstva do smrti, saj se deli naše skupne centrale ZSSS pogajajo z različnimi deli vladajočih struktur o temeljnih družbenih »pogodbah«. Sindikat nas v resnici spremlja vse od rojstva, saj se tudi pogoji zdravstvene oskrbe novorojenčka in matere, kot tudi trajanje porodniškega dopusta dogovorijo v Ekonomsko socialnem svetu (ESS). Prav tako se tam določijo nadomestila plač v primeru bolezni, odpravnine ob upokojitvi in prenehanju delovnega razmerja. V ESS se odloča o nivoju skoraj vseh naših pravic, kar vpliva na naša življenja na splošno. Določajo nam naše dolžnosti in obseg pravic na delovnem mestu. Zaenkrat nam je ostal plačan odmor med delom. Se pa še naprej odloča o nižanju dostopnosti, nivoju in kakovosti zdravstvenih storitev. Veliko se govori in predpisuje o naši splošni varnost in ogroženosti psihičnega in fizičnega zdravja na delovnem mestu in drugje. Ves čas poteka boj za višji družbeni standard. V družbi so poleg nekaterih nevladnih organizacij, le še redke organizirane skupine ljudi učinkovito postavijo po robu poskusom ukinjanja socialne države. V glavnem smo priče le različno uspešnemu odporu sindikatov. Tudi ko gre za dostopnost zdravstvenih storitev ali pravico do kakovostnega izobraževanja. Bitka se bije ves čas, ne le v predvolilnem obdobju, ko nam vse stranke obljubljajo raj na zemlji, če jim damo svoj glas. Sindikat deluje skoraj v vseh sferah družbe, vse od kulture in športa, do znanosti in izobraževanja. Sindikat, ki ga vidimo le v »neposrednih« koristih na svojem delovnem mestu, se v resnici bori se za skoraj vse, tudi za tiste čisto »drobne« stvari! Taka »drobna« stvar so bili izgubljeni podpisi z zahtevo po referendumu, kasneje nam je bila uspešno ukradena še pravica do referenduma. Vse to so delčki mozaika, ki odločajo o tem, ali bo naše življenje lepše in bolj prijazno. Boljše za vse prebivalce Slovenije, ne le za privilegirane elite. Skratka anonimni sindikat je vpet v skoraj vsa vprašanja, ki določajo kakovost in »nekakovost« naših življenj. Ta sindikat se zares pogaja za skupno dobro, saj gre končno za vse nas. V sindikatu se borimo tudi za naše nasprotnike in odkrite sovražnike, borimo se tudi za njihov boljši danes in jutri. A prav ta, tudi vaš in moj sindikat je močno ogrožen iz razloga, ker nobena organizirana skupina ljudi, ne more uspešno delovati brez svojega številnega članstva. Zato se nam raje pridružite, ne uničujte sindikalne ideje z obtožbami na naš račun kar povprek, vaš glas med zelo različnimi ljudmi, a z enakimi cilji šteje in bo slišan. Če se želite družiti z enakopravnimi ljudmi, pridite in nas izboljšajte s svojim znanjem, s svojimi človeškimi potenciali in izkušnjami!

Z iskrenim pozdravom!

Zlatko Hernčič

Naslov iz naše Delavske enotnosti po stavki v januarju 2013!


Polemika o efekt i vnem delovnem času (ZDR1) Ob rob sprejeti mali delavski ustavi ZDR1 in stališče SKEI

1. Kaj se šteje v delovni čas, se ureja s kolektivno pogodbo, ne pa z organizacijskim predpisom.

2. Še nimamo komentarja k novemu ZDR-1, h komentarju 141. člena starega ZDR (definicija delovnega časa), pa je navedeno: 2.1. Doc. Dr. Barbara Kresal, str. 512: Tudi zakonska definicija delovnega časa je zelo

ohlapna. V odvisnosti od dejavnosti, bi se lahko kot takšna obdobja opredelila na primer čas priprave na delo (preoblačenja v delovna oblačila in podobno)

2.2. Darko Krašovec, str. 512: Vsekakor pa se v efektivni delovni čas všteva tudi…čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti (čas priprave na delo…)

3. Delovna obleka je osebno zaščitno sredstvo, umivanje pa zdravstveno higienski ukrep. Tako Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS št. 43/11) v 14. členu določa finančne obveznosti delodajalca, kar pomeni, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročati finančnih obveznosti, prav tako zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegove z delom pridobljeni materialne in socialno položaj.

4. Zaključno stališče: preoblačenje v delovno obleko in iz delovne obleke ter umivanje se šteje v delovni čas, ki ga mora delodajalec plačati delavcu (to je sestavni del delovnega procesa iz vidikov organizacije dela, varstva in zdravja pri delu).


Povzetek k l jučnih dogodkov, k i so v letu 2013 zazna moval i našo regi j o

Odpust i tev ta jn ice r eg i jske or ganiza c i je

Kot osebno vpleten v vsa dogajanja težko komentiram dogajanje in sam potek dogodkov. Naj namesto mene govori sprejet sklep regijskega organa.

Sklep:

Zaradi ukinitve delovnega mesta tajnice regijske organizacije, se zadolži sekretarja, da skupaj z

odvetnikom pripravita vse podlage za zakonito ukrepanje in odpustitev tajnice do 21. decembra 2013.

Sklep o prenehanju iz poslovnih razlogov POZ za nedoločen čas se vroči 19. novembra 2013.

✶

RD EČI KRIŽ – a kc i j a pr idobi vanj a humanitarne pomoči č l anom Skladno z dogovorjeno akcijo v SKEI smo zbrali podatke o 180 potencialnih prejemnikih humanitarne pomoči iz osrednjeslovenske regijske organizacije. Bilo je sicer govora o »samo delni obravnavi članov«, vendar se podjetja in delavci med sabo informirajo o zadevah in bi prav gotovo povzročil nepotreben revolt, če bi pri tem delal razlike. Prav tako so nekatera podjetja, ki so morda v še slabši situaciji, odklonila dajanje seznamov ljudi. Zato smo v imenu delavk in delavcev naše regije zaprosili za pomoč za vse potrebne!

• SKEI SINDIKAT CIMOS TITAN, D.O.O. (49 prosilcev)

• SKEI SINDIKAT TITAN D.D., KAMNIK (101 prosilec)

• IO SKEI KOLEKTOR MAGMA - MAGNETNI IN NANO MATERIALI (20 prosilcev)

• SKEI SINDIKAT LIP, D.O.O., LJUBLJANA (10 prosilcev)

• SKUPAJ 180 PROSILCEV POMOČI


Splošna januars ka sta vka v ja vnem s ektor ju

(januarja se je zgodila stavka v javnem sektorju, ki ga žal tudi v naši organizaciji še vedno obravnavamo preveč enostransko) Stavka je sovpadala z našimi dodatnimi zahtevami vsem trem pogajalskim skupinam!

SKE I je zahteval pogajanja za dvi g p lač , zato s mo se zbra l i pred GZS

Ena najpomembnejš ih st var i za našo pr ihodnost s e je z godi la na Ustavnem sodišču .

Zgleda, kot da smo zanje navadne smeti, a vseeno bodo prišli v zgodovino kot zlati dečki slovenske nove demokracije – partitokracije. Doživeli smo veliki pok slovenskega parlamentarizma. Skupaj z zlatim pravilom in utišanim ljudstvom smo na poti v zlato dobo, ki nas pelje v svetlo bodočnost….


Razsta va ob 70 letni c i Dela vs ke enotnost i

Zgodila se nam je 70 letnica našega edinega časnika, ki mu žal mnogi napovedujejo in celo želijo, da bi prenehal izhajati…

V medi j ih sem zas ledi l (never jetno) mnenje v menda PRAVNI DRŽAVI SLOVENIJ I

»Največjo potuho kršiteljem daje zakonodajalec (državni zbor), ki sprejema take zakone, da so nižje profilirani zaposlenci v brezpravnem položaju prepuščeni na milost in nemilost delodajalcev. Kazenski zakonik v 196. členu teoretično sicer kaznuje delodajalca za neplačevanje prispevkov (2). Ampak v tej določbi zeva globoka zakonska luknja (3): pravica, ki izhaja iz plačevanja prispevkov za pokojnino, ni takojšnja, ampak se uveljavlja in izračuna, ko zavarovanec izpolni pogoje za upokojitev. To pomeni, kot je povedal generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar, da je oškodovanje možno ugotoviti šele, ko delavec izpolni pogoje za upokojitev.

SAMO MIMOGREDE: (Po novem ZDR za prekršek v zvezi s plačilom za delo do 20.000 evrov kazni )

PRAKSA INŠPEKCIJE ZA DELO PO NOVEM ZAKONU O D ELOVNIH RAZMERJIH ZDR1

Predsednikom sindikata, sindikalnim zaupnikom in Delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, da je inšpektorata za delo pripravljen takoj oglobiti delodajalca, ki ne upošteva določil ZDR1. Pobuda: »Uporabljajmo ta določila tudi v primeru varnosti in zdravja pri delu!«


Nat aša Trček imenovana za v . d . g la vne inšpektor ice za delo 6. 6. 2013 novica na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nataša Trček je v letih 2009 in 2010 vodila tudi pripravo novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in je tako ena ključnih avtoric pokojninske reforme. Sodelovala je na mednarodnih konferencah v Evropi, predvsem na področju pokojninskega zavarovanja (Estonija, Nemčija, Portugalska,..). Bila je članica več vladnih delovnih skupin za zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, odpravo administrativnih ovir itd. Njene glavne kompetence so sposobnost timskega dela, komunikacijske veščine, organiziranost in projektno vodenje.

NEPOSREDNO IZPLAČILO BOLNIŠKEGA NAD OMESTILA Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je začel izvajati Neposredno izplačilo nadomestila plače delavcem med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezenskih razlogov v primeru neizplačila s strani delodajalcev Z 12. 7. 2013 se prične uporabljati določba desetega odstavka 137. člena in četrtega odstavka 230. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list, RS, št. 21/2013; ZDR-1), ki določa pogoje, pod katerimi lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) izplača zapadlo neizplačano nadomestilo plače neposredno delavcu. Navedena določba se uporablja za čas odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja po 12.7.2013.

Ocena de lovanja v lade Janš a-Šušterš i č je negat i vna »Sedaj, ko je vlada predsednika J. Janše in finančnega ministra J. Šušteršiča odšla, se bo kmalu začela interpretacija in re-interpretacija dosežkov vlade, ki je delovala v letu 2012. V medijih smo že slišali , da sta se PV in FM hvalila z dosežki vlade. Posebej je zanimivo pogosto nastopanje prejšnjega FM, kot da bi bil zelo uspešen finančni minister. Kakorkoli se bo že odvijala samo re-interpretacija dosežkov vlade letnik 2012, naj ugotovim, da so bili ti dosežke negativni in da so bili negativni zaradi napačnega delovanja ekonomske politike, posebej še zaradi napačnega delovanje javno-finančne politike. Finančni minister J. Šušteršič se nikdar ne bo mogel pohvaliti, da je bil uspešen finančni minister. To ni bila njegova objektivno določena usoda, to je posledica subjektivno izbrane napačne fiskalne politike.« Marjan Senjur 23. marec 2013

SEL ITEV REG IJSKE PISARNE (30.11.2013) s Par move na Di mičevo Z vključno 2.12.2013 smo postali novi najemniki poslovnih prostorov v 5. nadstropju, soba 530, poslovne stavbe Dimičeva ulica 14, Ljubljana. Prihranek zaradi selitve je velik! Telefonska številka je ista: Telefon: 01 290 99 45 Mobilna številka 031 359 662 in elektronski naslovi ostajajo isti. [email protected] ZA POŠTNE POŠILJKE Kratek naziv: ReO SKEI Ljubljane in okolice, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana (Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, regijska pisarna za območje Ljubljane in okolice) Vsa pošta, ki bo po novem prispela na naslov: ReO SKEI Ljubljane in okolice, Dimičeva ul. 14, Ljubljana se bo dnevno prevzemala na recepciji.

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ ČLANOM Znižali smo stroške pravne pomoči in spremenili uradne ure. Odvetnik Igor PIŠEK zdaj uraduje ob četrtkih od 14.00 do 17.00 ure na istem naslovu! Dvig DDV je znižal STROŠKE PRAVNE POMOČI -.


Račun za junij 2013 smo plačali v višini 600 EUR, kot je bilo dogovorjeno. S 1.7.2013 se je DDV dvignil iz 20% na 22%. Vendar je država že aprila 2013 dvignila mejo za DDV zavezance iz 25.000 EUR na 50.000 EUR letnega prometa. Ker 50.000 EUR letno odvetnik ne dosega, je dal predlog za izstop iz DDV sistema. Navedeno pomeni, da bodo računi za mesec julij 2013 in naprej znašali 500 EUR, tako bo tudi sindikat nekaj prihranil.

KAJ PA PO IZSTOPU IZ ČLANSTVA? zaradi pogostih povratnikov, ki kljub izstopu ob koncu leta, pogosto tudi zato, ker niso prejeli »božičnice« iz sindikalne članarine, želijo ohraniti ugodnosti članstva smo izdali okrožnico, ter ji priložili statut SKEI in sledeče pojasnilo: »Dostop članu, do brezplačne pravne pomoči, v primeru ponovne včlanitve: Skladno s statutom SKEI si tisti, ki izstopi, za nekaj časa zapre pot do te ugodnosti! Prosim da to upoštevate in člane opozorite na posledice izstopa. Po Statutu, SKEI se pravice in ugodnosti člana 4. členu pojasnjene tako, »da član pridobi pravico uveljavljanja ugodnosti iz 3., 4. in 8. alineje po treh mesecih od dneva včlanitve in plačilu članarine. Član, ki se je po izstopu ponovno včlanil v SKEI, pridobi pravice iz prejšnjega stavka v enem letu po ponovni včlanitvi.«

SODNE TAKSE TUD I ZA DELOVNE SPORE Žal, je vlada s spremembo zakonodaje poskrbela, da bodo delavske pravice zopet manjše, to pomeni, da tudi brezplačna pravna pomoč preko sindikata ne bo več povsem brezplačna. Vlada je tako uvedla sodne takse za vse denarne terjatve, tudi v delovnih in socialnih sporih. Na osnovi tega, je torej potrebno na podlagi 11. člena tega zakona, plačevati tudi sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave. Primer: če se vloži na delovno sodišče npr. tožba na plačilo 1.800.00 EUR, znaša sodna taksa 110,00 EUR. Torej, ko se kot član/članica našega sindikata obrnete na regijo po pravno pomoč, boste morali v primeru tožbe plačati tudi ustrezno sodno takso, ki bo vaš strošek. Naj vas spomnimo, da so uradne ura odvetnika Igorja PIŠKA vsak ČETRTEK od 14.00 ure do 17.00 ure, na lokaciji ReO SKEI Ljubljane in okolice, Parmova ul. 51, 2. nadstropje. S seboj morate imeti člansko izkaznico in vso morebitno dokumentacijo, ki se tiče vašega primera.

PROB LEMATIKA PLAČEVANJ A ČLANARINE PREKO TRAJNIKOV ZA SAMOPLAČNIKE

SKEI je sicer sofinanciral dograditev programa za plačevanje članarina preko trajnikov (SEPA), vendar ni nikoli pristopil k izvedbi. Postopek pa je takle, član podpiše pooblastilo SEPA, med podatki na pooblastilu je tudi višina mesečne članarine. Služba za evidenco vnese podatke. Do 8. v mescu pošlje podatke DH, ta ji posreduje bankam dolžnikov- bankam, kjer ima član odprt račun. Banke 20. v mesecu izvedejo plačilo. Plačilo nakažejo na zbirni račun zveze pri DH (trenutno je le zveza verificirana za poslovanje s SSD). DH poroča službi za evidenco o realizaciji poročil. Služba uvozi podatke v vplačilih v zbirko podatkov o članih. Nakazani denar se združuje po šifrah sindikalnih podružnic in prenakaže na njihove članarinske račune, kjer se opravi delitev po dogovorjenem ključu. Razdeljeni denar gre nato na račune sindikatov, območij in zveze, lahko tudi sindikalnih podružnic. Kaj mora torej storiti SKEI, če želi izvesti projekt SEPA do konca. Najprej mora zbrati pooblastila. Skupaj s službo za evidenco določiti šifre za članarinske račune, kjer se bo opravila delitev


članarine in jih hkrati s ključem delitve posredovati DH. To zadostuje, za običajni postopek, kaj pa, članarina ni bila plačana? SKEI ni sodeloval pri projektu položničarjev.

Spremembe v zakonodaj i (možnost delavca, da izplačilo nadomestila plače sam uveljavi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Za primere, ko bi delodajalec moral delavcu izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, pa tega ne stori, daje zakon delavcu možnost, da izplačilo nadomestila plače sam uveljavi pri ZZZS.

PISNI OBRAČUN PLAČE - VERODOSTOJ NA LIST INA V primerih, ko delodajalec delavcu ne bo izplačal plače ali drugih prejemkov, bo lahko delavec vložil predlog za izvršbo in zahteval izvršbo pri pristojnem sodišču, saj zakon opredeljuje pisni obračun plače za verodostojno listino.

NAŠ ZDRAVSTVENI SISTEM IN S TEM VELIK D EL SOCIALNE DRŽAVE J E OGROŽEN Dve brošuri, ki ju je dobro poznati, glede na to da nam napadajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Predstavljeni e-brošuri Zavoda za zdravstveno zavarovanje o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sta še veljali avgusta 2013 Ker je za bližnjo prihodnost napovedana zdravstvena reforma, je toliko pomembneje, da se s temi pravicami seznanimo ter se zavedamo njihovega pomena za delavce in jih zato branimo.


PISMO PRED SEDNICE V J ULIJ U 2013 – REGRES ZA LETNI D OPUST Glede na to, da je v petek 30. junija potekel rok za zakonsko obveznost delodajalca, da izplača regres za letni dopust za leto 2013, smo po regiji posredovali pravno mnenje našega odvetnika in poziv predsednice Lidije Jerkič s spletne strani http://skei.si in naslov članka v Delavski enotnosti.

Kolekt ivne pogodbe SKEI

Dogovor i l i smo novo tar i fno pr i logo za leto 2013 Vse najnižje osnovne plače se povišajo za 3,2% s 1.7.2013 (plače za julij izplačane v avgustu 2013) Dogovorjena je možna izjema: V primeru, da bi se zaradi izplačila plač iz te tarifne priloge zmanjšalo število delovnih mest pri delodajalcu, delodajalec in sindikat pri delodajalcu ob soglasju sindikata dejavnosti lahko skleneta sporazum o izplačilu nižjih plač kot jih določa ta tarifna priloga

• (SKEI bo pripravil pogoje, kot smo jih pripravili za možen postopen prehod izplačila minimalne plače na polni znesek)

• Ukine se del tarifne priloge z možnostjo izbire izplačila izhodiščnih plač in obveznega mesečnega uskladitvenega dodatka.

• Minimalni polni regres za letni dopust za leto 2013 znaša 855€.

Konec a vgusta OKROŽNICA PREDSED NICE V POD JETJ A Želeli smo izvedeti, če bodo v posameznem podjetju uspeli izpogajati predlagano! Gre za izvajanje 42. a člena Kolektivne pogodbe za dejavnost elektroindustrije s smiselno uporabo ostalih dveh KP – dodali smo prošnjo, da se informacija posreduje še vodstvu podjetja.

• Zmanjšanja uravnilovke zaradi uvedbe minimalne plače

• Izločitev dodatkov iz minimalne plače

ORGANIZACIJA SEJE SKEI SLOVENIJE 7. maja smo izvedli predvideno sejo SKEI Slovenije z gostovanjem in ogledom podjetja Hella Saturnus, Obisk smo morali večkrat odpovedati, prestaviti. Na sprejemu žal ni bil prisoten

manager leta 2012 Christopher Droste. Sprejela pa sta nas vodja proizvodnje in odlična sindikalna ekipa na čelu nje pa predsednik Vlado Hajdinjak in njegov namestnik Tomaž Rifelj!. Po seznamu SKEI je bilo prisotnih 37 udeležencev iz naše republiške sestave.


V septembru je bila posredovana popravljena Podjetniška kolektivna pogodba Hella Saturnus….

NOVINARSKA KONFERENCA REPREZENTATIVNIH S INDIKALNIH CENTRAL » N O V A P O G O D B A M E D D E L O M I N K A P I T A L O M Z A I Z H O D I Z K R I Z E « ; D O M S I N D I K A T O V , 2 . 9 . 2 0 1 3 ,


DOKUMENT DELOD AJALCEV K IS IK ZA GOSPOD ARSTVO«

16. maja smo i mel i neskl epčno se jo regi js kega odbor a Izvršni odbor v sredo 12. junija na ponovnem sklicu 6. redne seje, (»prejšnja« seja IO sklicana 16. maja je bila nesklepčna) prav tako ni končal ni končal redne seje, (zaradi odhoda nekaterih članov ni bila zagotovljena sklepčnost), čeprav je tematika izjemno pomembna tudi glede nadaljnjega obstoja regijske pisarne in jih mora nujno obravnavati regijski odbor! Sekretar namreč brez soglasja organa po statutu SKEI ne more »sprovesti« nikakršnih nujnih ukrepov, kot jih predlaga tudi Nadzorni odbor regije, v smislu prilagoditve finančnega plana regije za leto 2013, ker obstoječi prilivi iz članarine sindikata ne zadoščajo za pokritje vseh fiksnih stroškov. Brez soglasja najvišjega organa regijske organizacije pa nadaljnji koraki niso možni, zato vas pozivam in prosim za udeležbo na seji!! Izvršni odbor regijske organizacije, kot že rečeno, pa že drugič ni realiziral oz. zaključil svoje redne seje! 20. junija smo po telefonu odpovedali sejo, ki bi bila ponovno nesklepčna, seznam klicanih in vabljenih:

Konec sept embra OKROŽNICA a genci js ko del o pod lupo inšpekc i je de la

Tudi v naši regiji se pogosto pojavljajo nezakonite metode zaposlovanja s strani neregistriranih agencij, ponekod pa se celo del plač redno zaposlenih plačuje na roko. Nezakonita delovna razmerja olajšajo izkoriščanje posameznika, zato se sindikat proti vsem takih oblikam zaposlovanja bori z vsemi sredstvi. Tako skrivanje dejanskih dohodkov posameznikov, pa seveda na dolgi rok škoduje družbi kot celoti, kar ni ravno dober obet za prihodnost.

POSTOPNO UKINJANJE SOCIALNE DRŽAVE SE SPET NADALJUJE PRAV V POLETNEM ČASU, KO LJUDJE VEČINOMA NISO POZORNI NITI NISO PRIPRAVLJENI RAZMIŠLJATI O RESNIH TEMAH, KER SO NA ZASLUŽENEM DOPUSTU…. Gospodarska zbornica Slovenije,

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica

Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije,

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ in Združenje Manager so javno

objavili zahteve gospodarstva, ki so jih v petek (9. avgusta 2013) v dokumentu Kisik za

gospodarstvo naslovili na Vlado RS in predsednico mag. Alenko

Bratušek.


Zato vam prilagam informacijo, da bo to področje v bodoče še malo bolj pod nadzorom pristojnih služb. No vsaj upamo, da bo temu res tako. Po novem bo bolj jasno opredeljena razlika med opravljanjem dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in opravljanjem storitev na podlagi civilnopravne pogodbe, kjer je bilo do zdaj največ zlorab. Tako bodo lahko dejavnost opravljale le agencije, za katere je to glavna dejavnost, večji pa bo tudi znesek zahtevanega osnovnega kapitala (30 tisoč evrov). Tuja podjetja bodo morala imeti v Sloveniji podružnico. Ministrstvo bo ustanovilo tudi posebno skupino, ki bo nadzorovala posredovanje dela, višje naj bi bile tudi kazni za kršitve - povišale naj bi se z 10 tisoč na 30 tisoč evrov. Če bo inšpektor pri istem delodajalcu več kot dvakrat v zadnjih 12 mesecih pravnomočno izrekel globo za kršitve, bodo takemu delodajalcu lahko odvzeli dovoljenje in ga izbrisali iz registra.


PRISKLEDNIKI V podružnice poslan paket gradiv z opozorilom na priskledništvo v sindikatih…

DELITVENI KLJ UČ ČLANARINE Ključ delitve članarine sindikata SKEI je trenutno naslednji;

SKEI program; 18%, SKEI stavkovni sklad; 7%, Regijska organizacija; 30%, Sindikalna podružnica; 36%, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS; 9%.

(Obstoječi 15. člen pravilnika o finančnem poslovanju SKEI Slovenije se je 25.2.2010 spremenil tako, da se je nov tekst glasil: »Članarina v višini 1,0 % od osnove iz 10. in 12. člena tega pravilnika se ob izplačilu plač razdeli: 36 % se nakaže sindikalni podružnici, 64 % se odvede na zbirni račun SKEI Slovenije pri Delavski hranilnici, z oznako SKEI Slovenije. Obračun in nakazilo obračunane članarine opravi računovodska služba delodajalca na dan izplačila plač.«

V podj et ja s mo pos la l i poz i v , da pr i čnej o s poga janj i na podjetniš kem n ivoju : Glede na doseženo v pogajanjih lahko ugotovimo, da je možno in torej potrebno dosežene odstotke dvigov na državnem nivoju, glede na trenutno stanje urnih in mesečnih tarifnih sistemov v naših podjetjih, ki se praviloma razlikujejo od sistema na državnem nivoju, doseči le z dodatnimi podjetniškimi pogajanji! »Naša obveznost je, da predlagamo in izvedemo pogajanja za povišanje vseh osnovnih plač pri delodajalcih za leto 2013, kjer še to ni bilo izvedeno.« Bogdan Ivanovič Kdor želi, da bi se v pogajalski proces vključil še kdo, naj to prosim pravočasno sporoči, glede na to, da se je že pričel čas občasnih odsotnosti zaradi dopustov.

KOMISIJA ZA VARSTVO IN ZDRAVJ E PRI DELU SKEI 2. Julija 2013 smo poslali v podjetja poziv, da iščemo prostovoljce ki bi bili pripravljeni povabiti našo komisijo na ogled podjetja in pogovor o varnosti in zdravju pri vas v vašem podjetju!! Do sedaj je bila komisija v naši regiji v podjetju HELLA SATURNUS, kjer so bili zelo zadovoljni s stanjem na tem področju!!! Dobili smo pozitiven odziv iz podjetja HERZ Šmartno, kjer sem bil prav v tistih dneh na obisku, a kasneje ni prišlo do dogovora.

VARSTVO OSEBNOSTI IN INTEGRITETA PISEMSKIH POŠILJ K Julija smo poslali okrožnico v podjetja. Vir: http://skrci.me/uH4VT o videonadzoru http://skrci.me/Jlpog ter informacijo »Odločbe in mnenja« - Varstvo osebnih podatkov

POSEGANJE V NEOD VISNOST S INDIKATA Zaznanih vse več poskusov vodstev glede poseganja v neodvisnost sindikata v podjetju Ker se vse več vodstev vpleta v delo neodvisnega sindikata SKEI, smo podružnicam poslali vse pravne okvire, ki ščitijo pravno neodvisnost in samostojnost naše organizacije. Nenazadnje je neodvisnost od delodajalcev osnovni predpogoj, da smo skladno z mednarodnimi konvencijami in tudi ustavo republike Slovenije s strani slovenske države prepoznani, kot reprezentativni sindikat za območje države SLOVENIJE!


Akt i vnost i in probl emat i ka v podružni cah

C IMOS TITAN Kamnik Kršitve in pritiski na predsednika v podružnici se v maju nadaljujejo, na sliki je delček pojasnila našega pravnika, da delodajalec ni storil kaznivega dejanja, pojasnilo je terjal predsednik sindikata…. V podjetju se je dogajal nepravilen obračun nadurnega dela, zato je predsednik delodajalca prijavil inšpekciji za delo. Pojasnilo se je slišalo takole; delavci prejemajo minimalno plačo. Na plačilni listi je napisana osnovna plača, dodatek na minulo delo in drugi morebitni dodatki, na koncu pa še vedno zmanjka do minimalne plače. Ker mora delodajalec izplačati vsaj minimalno plačo, ponavadi napišejo na plačilno listo »dodatek do minimalne plače« in tako pokrijejo razliko. S tem samo po sebi ni nič narobe. Ustna obrazložitev, češ, da gre pri tem dodatku za plačilo nadurnega dela, takšnem primeru ni bila pravilna. Nadurno delo je namreč potrebno plačati poleg minimalne plače!

C IMOS TITAN Kamnik – V podjetju CIMOS TITAN Je prejelo regres domnevno le 28 zaposlenih z najnižjimi plačami. Ostali v imenu sindikata zahtevajo, da podamo prijavo na Inšpekcijo za delo saj gre za domnevno kršitev Zakona o delovnih razmerjih in sicer neizplačila regresa za letni dopust vsem zaposlenim, razen cca 28 zaposlenim z najnižjimi plačami. Kakor izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih in njegovega 131. člena, je regres delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in to najmanj v višini minimalne plače. Regres mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V 55. členu KPD stoji, da je regres za letni dopust in višina regresa določena s tarifno prilogo in se izplača najkasneje do konca meseca junija tekočega leta. Skladno s KPD za kovinske materiale in livarne 830 € (Ur.l. RS št. 70/12) V lanskem letu je sindikat pisno nasprotoval pri nekaterih odpuščanjih invalidov, a žal nismo bili uspešni.

Iz članka v našem časniku DE: »Predstavniki Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) in vodstva Cimosa so se sestali na sedežu Cimosa v Kopru v aprilu 2013. S sindikalne strani so na pogovoru poleg Jerkičeve sodelovali še predsedniki podružnic Skeia Trajko Isovski (Cimos Koper), Vincencij Jakopič (Litostroj Power), Jože Rijavec (Cimos Titan), Jože Kolar (Livarna Vuzenica), Ivan Likar (Cimos TAM AI) in sekretar kraško-notranjske in obalne regijske organizacije Skeia Sašo Ristić.«


PRIJAVA NA INŠPEKCIJO DELA Gre za domnevno kršitev Zakona o delovnih razmerjih in sicer neizplačila regresa za letni dopust vsem zaposlenim razen cca 28 zaposlenim z najnižjimi plačami. Kakor izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih in njegovega 131. člena, je regres delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in to najmanj v višini minimalne plače. Regres mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V 55. členu KPD stoji, da je regres za letni dopust in višina regresa določena s tarifno prilogo in se izplača najkasneje do konca meseca junija tekočega leta. KPD za kovinske materiale in livarne 830 € (Ur.l. RS št. 70/12)

IX. KAZENSKE DOLOČBE ZDR1

217. člen (1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: 25. delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom tega zakona;

D inos V Dinosu nadaljujejo z »ukrepi« nižanja plač, ker pisnih meril za konkretno delovanje ni oz. jih ne pokažejo sindikatu. V nekaterih poslovalnicah so že začeli ponujati v podpis dodatke k POZ, mnenje našega pravnika je da sklep uprave z dne 28.5.2013 nima glede nižanja plače sam po sebi nobenih pravnih posledic. Brez podpisa nove pogodbe oz. aneksa ni nižje plače za delavce! Kdor dodatek k pogodbi podpiše, se mu plača zmanjša, se pravi dogovorno, kar je v skladu s predpisi. Kdor ne želi, da se mu plača zniža, pač aneksa ne podpiše.

Pisno s mo opozor i l i predst avnico podjet ja Dinos z a varnost in zdra vje Stanislav Gaber – šikaniranje sindikalnega zaupnika zaradi sindikalnih dejavnosti in opozarjanje na nepravilnosti. Posledično so se v podjetju začela šikaniranja in kazenska premestitev delavca, ki je opozoril na težave iz Celja v Ljubljano, da bi ga imeli bolj na očeh. Žal je bilo zaradi obstoječih POZ vse zakonito, sindikat v podjetju pa z novim vodstvom ne deluje v smeri zaščite delavcev, pač še bolj v smeri obveščanja vodstva! Ugotovitve pri transportu materiala in logistiki pri popoldanski izmeni, so vsebovale opozorila na neustrezno razsvetljavo nevarnega delovišča, saj delo poteka v popolni temi, sindikat zahteva, da se izpolnijo naslednji pogoji, kot so luči na samem skladišču v Celju (deponija kovin pri škarjah), enako za Slovenske Konjice, Velenje, Trbovlje. Zahtevali smo, da vodstvo zagotovi, da bodo transportni kontejnerji pokriti z mrežo (papir, karton časopis, folija), saj na teh skladiščih nimajo mrež. Zahtevali smo, da se kontejnerje v katerih je naložen kovinski material pred odvozom stehta zaradi pogostih preobremenitev vozil. Zahtevali smo, da zagotovijo, da ima voznik v kabini baterijsko svetilko. Opozorili smo, da bi v snežnih razmerah morale biti vse prevozne poti očiščene in posute s soljo že v dopoldanskem času, saj so se pripetili zdrsi vozil in tudi ena nesreča s tovornim vozilom. Zaradi neurejene logistike, za katero šoferji ne morejo biti odgovorni, ko se material dostavi neposredno iz skladišča do končnega prevzemnika, se je potrebno prej dogovoriti za prevzem v popoldanskem času, (primer: iz skladišča Velenje v Štore Steel ) saj imajo v Štore Steel dobavo jekla od 6 do 14 ure v izjemnih primerih do 18 ure za kasnejšo dobavo pa se je potrebno vnaprej dogovoriti. Voznike je motilo še, da dopoldan stoje, prevozi se opravljajo popoldan, kar je zagotovo manj racionalno.


Predlagali smo, da se delo prekine za 30 dni in da se zadeve najprej uredijo, saj so ogrožena tako življenja kot premoženje lastnika.

Krš i t ev »prav i l« komis i je za pogojn i odpust inval idov V Dinosu smo zaznali domnevne nedoslednosti v postopku. Pooblaščenka za kadrovske zadeve v DINOS d.d. je priznala, da sindikata (v tem primeru in morda tudi v ostalih odpuščanjih invalidov niso obveščali, ker menijo, da to storijo šele po prejemu odločbe državne komisije!! O tej neskladnosti, napačnemu ravnanju in nedoslednost v postopkih obveščanja SINDIKATA, ki so v nasprotju s temeljno pravico, ki jo daje zakonodaja, da je sindikat pravočasno obveščen o usodi članov! Predvsem glede odsotnosti pravočasnega obveščanja sindikata in hkraten obstoj izrecnega pooblastila in napotila v kadrovski mapi, da se v vseh primerih, ko gre za usodo delavčevega delovnega razmerja obvesti sindikat v podjetju in širše!

SOLIDARNOSTNA POMOČ ČLANU Na 4. korespondenčni seji, za odločanje o možnosti dodelitve solidarnostno-finančne pomoči našemu članu …………….. iz SKEI DINOS. Na osnovi navedenega smo mu za saniranje poplave odobrili solidarnostno-finančno pomoč v višini 200,00 €. (prošnjo za dodelitev solidarnostne pomoči s slikovnim materialom.)

Prepoved uporabe mobi lnega t e le fona Je doživel predsednik sindikata iz CIMOS Titana. Težave s telefoni se pojavljajo tudi v podjetju Lajovic Tuba. Podobno prepoved je zapovedal predsednik uprave v podjetju MAGNETI Stopnja demokracije je na delovnem mestu dejansko močno omejena, skratka pravno mnenje je tako kot je, dejansko pa delavec lahko tvega opomin, če ne dela skladno s pogodbenimi določili. Gre sicer za povsem legitimno pravico odgovornih v podjetju, da zahtevajo, da med delom delavec ne počne karkoli, kar bi vplivalo na njegovo učinkovitost, kot je to že sicer zapisano v posameznih pogodbah o zaposlitvi in delovni zakonodaji. Imajo pa vse stvari svoje meje. Veliko lahko na tem področju dosežemo s pogovorom med predstavniki sveta delavcev, vodstva in sindikata...je pa problem telefoniranja lahko zelo različen in moteč faktor ali celo nevaren moment po različnih delovnih okoljih.

Mnenje odvetnika o uporabi te le fonov med del ovni m časom Delodajalec ne more prepovedati delavcu uporabo mobitela na splošno, saj za kaj takega ne obstaja zakonska podlaga. V določenih primerih pa je lahko uporaba mobitela prepovedana, kot npr. voznikom med vožnjo vozila, ker to določajo posamezni predpisi, sprejeti s strani države. Seveda pa gre lahko za kršitev delovne obveznosti, če delavec, namesto da bi delal, govori »privat« po telefonu. Nihče pa ne more prepovedati delavcu, da bi uporabljal Mobitel, ko ima npr. odmor ali ko čaka na delo!

STEČAJ TOSIN Delavci podjetja Tosin so nas ponovno klicali in spraševali po stanju »Žal po več kot letu dni od sklenitve dogovora delavci še vedno niso poplačani. Tako ni preostalo drugega, kot da smo ponovno vložili predlog za stečaj, obenem pa še izvršbe in preostale tožbe.« Zoper Tosin smo konec leta 2010 vložili predlog za začetek stečajnega postopka. Na prvi stopnji so nam zahtevo zavrnili, češ, da je dovolj sredstev za poplačilo vseh terjatev, na drugi stopnji so naši pritožbi ugodili, nato pa smo se v ponovljenem postopku dogovorili z direktorjem, da proda na trgu


nepremičnine in delavce poplača. Naredili smo poimenski seznam delavcev in seznam terjatev po posameznem delavcu. Namreč, prodaja na dražbi v okviru stečajnega postopka običajno prinese manj, kot redna prodaja.

AS Domža le Sredi poletja so v podjetju AS Domžale prerazporedili delovni čas, najprej na nezakonit način obšli sindikat v podjetju, kamor smo naslovili pismo; Obvestilo vodstva mora predstavljati informacijo sindikatu o začasno prerazporejenem delovnem času za obdobje 6 mesecev. Točno po urah in dnevnih se bo delovni čas verjetno določal sproti, vendar morajo biti delavci obveščeni najmanj 24 ur prej. Če se npr. delovni čas prerazporedi v četrtek, morajo o tem biti delavci obveščeni najmanj v torek. Iz prve točke obvestila izhaja, da se bodo delavci napotili na letne dopuste v skladu s poslovnimi potrebami. Iz zakona pa izhaja, da je potrebno upoštevati tako potrebe delovnega procesa, kot tudi potrebe delavca in njegove družine. Dopust se tako določa sporazumno (1. odstavek 163. člena ZDR-1) Razumljivo je, da če v podjetju ni dela npr. junija, da se skuša v podjetju doseči, da čim več delavcev ta mesec koristi dopust. Če se delavec strinja, da gre npr. junija na dopust, potem problema ni. Če pa se ne strinja, potem pa predlagamo, da se to jasno izpostavi, da se vloži zahteva za varstvo pravic ter da se pojasni, zakaj tedaj delavcu koriščenje dopusta ne ustreza. Če posebnega razloga nima, potem menim, da delavcu ne preostane drugega, kot da pač koristi letni dopust. Če prav razumem, bodo delavci morali koristiti celoten letni dopust v času od junija do novembra 2013, razen treh dni, ki jih bodo lahko koristili konec leta. Pri teh zadevah predlagam fleksibilnost oz.prilagodljivost. Namreč, lahko se zgodi, da delavec raje koristi dopust pozimi, ker rad z družino smuča, vendar je dejstvo, da brez soglasja delodajalca delavec dopusta ne more koristiti, razen enega dneva. Teden dni pa lahko delavec z šoloobveznimi otroki koristi v času šolskih počitnic (2 in 3. odstavek 163. člena ZDR-1). Navedeno pomeni, da v prvi vrsti se koristi dopust tedaj, ko to omogoča delovni proces. In v okviru tega možnega, ko to delavcu ustreza. Menim, da podjetje ne more preživeti, če je v težavah in občasno nima dela, in bi dopuščalo, da so delavci v času pomanjkanja na delo na čakanju na delo, v času, ko delo je, pa bi koristili letni dopust. To enostavno ne gre. Najbolje, da se v čim večji meri delavci uskladijo med sabo, s svojimi družinami in z delodajalec, kdaj na dopust. Seveda, v okviru možnega, tako da do "prisilnega" dopusta ne pride.

FOTONA Julija so lastniki posesali vse dobičke iz podjetja FOTONA, »Država lasersko obdelala dobiček Fotone« je bil naslov v nacionalnih medijih… Država je predčasno odpoklicala vse nadzornike Fotone in imenovala nove, po meri upravnega odbora PDP, ki ga vodi Borut Jamnik. Še večje presenečenje je bil izglasovani predlog o izplačilu dividend za lani, s katerim je država iz ljubljanskega proizvajalca laserjev počrpala ves bilančni dobiček preteklih let. Prodajna pogodba za družbo Fotona, ki je prek družbe PDP v večinski lasti države, naj bi bila sklenjena v prihodnjih dnevih. Poleg finančnega sklada Alpe Adria Balkan Fund, ki ima sedež v Gibraltarju, naj bi se za nakup družbe zanimalo tudi ameriško podjetje Technology4Medicine. To podjetje je ustanovil nekdanji direktor družbe Biolase Technology Jeffrey Jones. Tako kot Fotona se tudi Technology4Medicine ukvarja s proizvodnjo dentalnih laserjev. Po neuradnih informacijah naj bi izbrani kupec za Fotono odštel od 15 do 20 milijonov evrov. Predsednik Fotonine uprave Matjaž Lukač je pojasnil, da so v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani prihodke od prodaje zvišali kar za 43 odstotkov, na okoli 15 milijonov evrov. Poleg tega se je zvišal tudi čisti dobiček, vendar njegove višine Lukač ni želel razkrivati. Za predstavo, Fotona je lani dosegla 711.000 evrov čistega dobička, pri čemer so prihodki znašali 18,4 milijona evrov.


Veliko zaslug pri pospešku razvoja Fotone ima nedavno razviti ginekološki laser, ki se med drugim uporablja za zdravljenje inkontinence in vaginalno releksacijo. V svetu so sicer zelo cenjeni Fotonini dentalni laserji, s katerimi slovenska družba obvladuje od 30 do 40 odstotkov globalnega trga. Poleg državnega podjetja PDP sta večja lastnika Fotone še ciprsko podjetje G. I. Dakota Investments Limited, ki je del skupine KS Naložbe Igorja Laha, in Iskra (10,40 odstotka delnic).

I skra SISTEMI Večinski lastnik in direktor Šešok nadaljuje z ustrahovanjem in grožnjami predsedniku sindikata Zvonetu Hižarju, tako da je zadeva že močno zaostrena. Prepričevanje predsednika uprave, naj Hižar prepriča delavce k podpisu priloženega aneksa, počasi presega vse normalne okvire. »akon in kolektivna pogodba določata najnižjo možno plačo. Delavec in delodajalec pa se lahko s pogodbo oz. aneksi dogovorita za isto ali pa višjo plačo. Podjetje je v težavah in to pomeni pritisk na lastnike ter vodstvo podjetja, le-ti pa izvajajo pritisk na zaposlene in tako skušajo zmanjšati stroške, ki jih predstavljajo plače.« Če bi ti pritiski prerasli v mobing, tj. vsakodnevno šikaniranje sindikalistov in drugih delavcev, je odvetnik predlagal, da se najprej preko sindikalne pravne službe vloži zahteva za varstvo pravic, nato po potrebi obvesti inšpektorat za delo ter zainteresirano javnost in na koncu, če ne bo rešitve, pa sproži spor pred delovnim sodiščem in v najhujših primerih tudi vloži kazensko ovadbo na podlagi 197. člena KZ.

L ikvidac i j e , združevanja in pr ipo j i tve podjet i j s i s tema ISKRA v last i Duš ana Šešoka Dušan Šešok je pred prihodom na čelo finančnega (in kasneje industrijskega ministrstva) vodil Julon. »Šešok je rotiral papirje in zamenjeval deleže v skladih« (naslov članka v slovenskem Dnevniku) Vodja Iskre d.d. je Dušan Šešok in je na čelu podjetja od leta 1993. V letu 2006 je opravil menedžerski odkup, 15 let je bil tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije, marca 2010 pa je odstopil s položaja predsednika KZS. Šešok je bil tudi minister za finance v prvi Peterletovi vladi v obdobju 1991-1992., nato pa minister za industrijo in gradbeništvo v Drnovškovi vladi med letoma 1992 in 1993. »Leta 2006 je prek podjetja MAOS skupaj s 50 menedžerji izpeljal menedžerski odkup podjetja.« Marca 2007 so Finance objavile, da se je nekaj menedžerjev uprlo Šešoku. Očitali so mu nepregledno trgovanje s parkiranimi delnicami pred menedžerskim prevzemom in zavajanje pred dokapitalizacijo Iskre. Zaradi tega so zahtevali njegov odstop. Šešok je povedal le, da je Iskra zdaj zasebno podjetje, »in ni prav, da se javno govori, kaj se dogaja v podjetju«.

Skora j spregledano v a vgustovski vroč in i - ŠEŠOKOMANIJA Teksta Gorana Lukića: »Ob rob hvalnicam norosti: ko je pot iz krize - ukinitev minimalne plače in »ob rob šešokonomiji: Reši nas šešokonomija hudobnega duha minimalne plače« »Vsi se še spomnimo izjave iz javne tribune Gospodarske zbornice Slovenije o rasti o gospodarstva in novih delovnih mestih, kjer je bilo med drugim rečeno, da je treba ukiniti minimalno plačo ter regulacijo plač v celoti prepustiti trgu. A ta izjava Dušana Šešoka, predsednika uprave Iskra Sistemi, ima še drugi del, ki smo ga lahko slišali tudi včeraj v oddaji Utrip, in sicer: »Pa naj začnejo delati z recimo 400 EUR bruto, pa naj se dokazujejo«. Seveda Šešok ni mislil na menedžerje, temveč na delavce.«


IZJAVA STOLETJA - Dušan Šešok:

»Sprejetje fiskalnega pravila v ustavo bo jasno znamenje finančnim trgom, da smo v Sloveniji pripravljeni na spremembe, da bomo porabili toliko kot ustvarimo ... Janša se je dobro lotil ukrepov za zmanjšanje porabe, a izkupiček je manjši, kot ga potrebujemo. Še vedno je čas, da politika najde konsenze in izpelje reforme. V sobo bi morali zapreti Janeza Janšo, Zorana Jankovića, Boruta Pahorja, Gregorja Viranta in Radovana Žerjava. Če se ne morejo dogovoriti, naj nas vodi Bruselj. Tehnična vlada ni rešitev. Če pade zdajšnja vlada, je to zelo sabo znamenje finančnim trgom, in preden bi dobili tehnično vlado, bi trgi ponoreli.«

Kaj je to RUMENI S IND IKAT izjava rumenega sindikalista iz Kranja: http://skrci.me/64O63 »Dokler so stvari neškodljive za zaposlene in se lastnik, ki nas prepričuje, da je treba odstraniti slabe in nedobičkonosne programe, pri tem vsaj poskuša obnašati socialno, je to v redu,« pravi vodja sindikata SGS v podjetju Bojan Jančar. Predsednik tega sindikata je očitno na strani Šešoka, kar sva skupaj z Dušanom Velšetom izkusila na sestanku pri Šešoku v Ljubljani. Povzeto po članku v DELO »Prave« Iskre v Kranju, kjer je nastala pred 66 leti, ni več

POJAVI NEZAKONITEGA NIŽANJ A OSNOVNIH PLAČ Že januarja je direktor v ISKRA SISTEMI enostransko znižal plače za 10%. Pričeli smo s pravnim postopki s pomočjo regijskega odvetnika in pisnimi nasprotovanji s strani podružnice. V bistvu gre za pravno vzdržnosti sklepa (zmanjšanje plač - 10%) iz naziva poslovne uspešnosti na račun uspešnosti delavca. Zadeva je najmanj dvomljiva, če že ne nezakonita. Obvestilo, ki smoga prejeli v pisarno navaja; »Delavci Iskre Sistemov d.d. dobivamo že 4. mesec zapored zmanjšano plačo za 10% iz naziva delovne uspešnosti ; razlog: nedoseganje začrtanega letnega plana »

L i tostro j Jek lo Prišlo je do zaostrovanja s strani direktorja Gnamuša, navkljub dejstvom, da delodajalec ne izpolnjuje zavez po zakonu iz preteklosti. Delavci predolgo molčijo. Plačilo prispevkov za vse za nazaj še ni realizirano. Vendar posamezniki, ki to vedo, zaenkrat ne želijo sodelovati v postopku. Za pokojninsko zavarovanje pa Litostroj še vedno za vse zaposlene zamuja za mesec do dva. Kar bi lahko dokazali z izpiski iz DURS. Gnamuš je grozil z odpuščanjem 15 delavcev enega dela livarne, pa je potem odpustil le dva, ki sta začela sodni postopek na DSS, zaradi domnevnega šikaniranja… Delodajalec Litostroj Jeklo prispevke za ZPIZ kompenzira z državo, ko mu ta vrača DDV, ima pa velike likvidnostne težave zaradi vračanja svojega managerskega kredita, ker je 100% lastnik tovarne. Novo vodstvo sindikata LITOSTROJ JEKLO je od junija 2012, ko smo predlagali izključitev

ZGODOVINA JE NEIZPROSNA

“Bila je sreda, 6. decembra 1989. Moški v črni obleki je stal nasproti 150 delavcem Iskre Avtomatike, takratnega tozda Tovarne naprav za energetiko v ljubljanskih Stegnah. Dvignil je roko, z njo pokazal po prostoru in rekel: »Te zidove ste že požrli in zapravili denar upnikov.« Bil je dan sv. Miklavža, ki prvi iz skupine treh dobrih decembrskih mož obdaruje pridne, moškemu pa je bilo ime Igor Triller. To so bili začetki konca velike Iskre, ki je dobri dve desetletji kasneje v veliki večini pristala v rokah dveh novodobnih tajkunov – Dušana Šešoka in Jožeta Godca.”


iz sindikata, zaradi zlorabe pooblastile prejšnjega predsednika v sestavi: predsednik Brakić Husein, podpredsednik Gilly Aleksander, blagajnik Gerzić Asim, ostali člani IO Bajinović Milivoje, Pandžić Halid. Žal je prišlo do neizplačila regresa za letni dopust 2013, čeprav je direktor Gnamuš obljubil, da bo izplačan pravočasno. V juliju smo potrebovali nujno pravno pomoč , saj se je likvidnostna situacija zaostrila do tem mere, da je imelo podjetje dalj časa blokirane račune… , direktor podjetja, ki ima v lasti več podjetij, le tega očitno ne zmore več. Trenutno ima ljubljanski kolektiv blokiran račun, plače dobijo preko firme v lasti vodilnih mož.

DOSEDANJ E KRŠITVE NA KATERE JE B IL DELODAJ ALEC PISNO OPOZORJ EN TUD PRED STAVKO: Zahteve do našega delodajalca:

Redno izplačilo plač Redno vplačilo pokojninskega zavarovanja Redno izplačilo jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči in odpravnin ob

upokojitvi. Lani je bila v podjetju polovica članov sindikata, kar je okoli 150. Po dogovoru s sindikatom v podjetju so s 30. majem 2013 poslali na čakanje na domu približno 50 zaposlenih v glavnem iz republik bivše skupne države, ki najteže preživijo brez rednega toplega obroka v tovarni in v glavnem s slabše neurejenim bivanjem pri nas. S tem dejstvom je seznanil vodstvo kar predsednik sindikata, tako da so pri sestavi spiska upoštevali ta kriterij. Podjetje nima sredstev za redno proizvodnjo, pa tudi sindikat okleva zaradi domnevnih dogovorov lastnika z ministrstvom za gospodarstvo, Ne ve se pa skoraj nič ne o dolgovih firme, ne o morebitnih hipotekah…preveč podjetij ima v lasti ista struktura ljudi. Pogovarjajo se z bankami in celo bivšim lastnikom IHC iz Nizozemske, ki je po privatizaciji v Sloveniji prodal tovarno sedanji strukturi. Problem ni toliko v naročilih pravijo, pač pa v obratnem kapitalu za financiranje proizvodnje, nabave materiala. V podjetju je prisotna visoka stopnja negotovosti v podjetju, Brakić prosi »da damo še malo časa« pred obveščanjem javnosti….več informaciji takoj po 18. juniju, ko bo verjetno jasno več…

MALO ZGOD OVINE lastnin jenja l i varne turbi n L i tostro j Lani smo s tem sindikatom doživeli prekinitev sodelovanja z bivšim predsednikom Igorjem Pervanom , (izvoljen februarja 2010, v letu 2011 pa je prenehal hoditi tudi na seje Izvršnega odbora regije), potem pa se je razvedelo, da je verjetno »posvojil« sredstva na računu, bil disciplinsko obtožen, sam sem bil pozvan da ga branim, potem pa je odšel in se očitno pogodil z vodstvom da je šel na zavod, da bo še malo nagajal sindikatu pri postavljanju na noge. Potem je zapustil podjetje in po nekaj mesecih sicer vrnil denar, ko smo vložili namero za kazensko ovadbo. Dokumentacija sindikata pa je bil pridobljena šele naknadno… V maju 2012 smo nekako začeli postopek volitev in zamenjave, kar se je vleklo skoraj vse do konca leta 2012…v juniju so med vsem »cirkusom« predlagali predsednika Halida Pandžića, ki je potem dan pred volitvami odstopil od kandidature…koncem junija nam je nato nekako uspelo izvoliti predsednika Brakića in delno novo ekipo …v jeseni smo imeli v podjetju med drugim še smrtno nesrečo…. V podjetju je sicer varnost na nizkem nivoju, a mi je vodja kadrovske po mojem posredovanju namignila, da bodo probleme sicer laže reševali sami….z direktorjem sem se srečal le enkrat na »obrambi« pred »odpustom« za Igorja Pervana, govorila pa je takrat v glavnem le direktorjeva desna roka ga. Hartman Doroteja….Direktor je vsaj meni že takrat nakazal z obnašanjem, da so njemu kontakti s sindikalisti bolj muka in nujno zlo, ki je bolj pod častjo takega gospoda, kot del


normalnega poslovnega odnosa…Po izjavah delavcev na športnih igrah v Novem mestu, se je v letošnjem letu končno odrekel pregrešno dragega mercedesa, ki je bil edini tak v Sloveniji, gospod pa sicer še vedno poseduje »Cesno«, …Direktor Miroslav Gnamuš je žal zelo tipičen slovenski tajkun. Gre za človeka, ki je po seznamu društva malih delničarjev bil v letu 2009 97. na seznamu najbogatejših Slovencev, z 11. 5€ milijona ocenjene vrednosti premoženja in precejšnjim portfeljem podjetij v lasti. Seveda so visoke anuitete in kriza naredile svoje)

Pogajan ja za tar i fno pr i logo l i varn in kovinsk ih mater i a lov Predsednika Brakića in Joca Rijavec smo opozorili na nevarnost odpovedi kolektivne pogodbe. Rijavec predlagal posredovanja za skupni sestanek sindikalistov skupine CIMOS z državnim sekretarjem iz urada predsednice vlade Gašparjem G. Mišičem glede državne pomoči financiranja novega projekta z novim kupcem iz Nemčije, saj matični CIMOS očitno glede pomoči svoji livarni ne kaže velikega zanimanja. Direktor Drago BRENCE ima po besedah sindikalista, zadosti velik vpliv v združenju, da bi bi bilo pomembno prepričati ga v posredovanje za KPD.

LAJ OVIC TUBA Predsednica Anita BLATNIK – povedala, da so v podjetju po pogajanjih dosegli, da je sedaj 710,70 € bruto sedaj njihova najnižja osnovna plača I. tarifnega razreda v podjetju, nimajo pa več takih najnižjih plač, kot so dogovorjene v tarifni prilogi SKEI! Izjemnega pomena za podjetje je tako dosežena trajna sprememba plačnega sistema, saj je bil dosežen dogovor, da se ukinejo trije najnižji plačilni razredi. Tako je zdaj najnižja plača v podjetju skoraj že izenačena z zakonsko minimalno plačo, ki je zdaj 783,66 € bruto. Na osnovi tega uspeha pri pogajanjih z vodstvom in lastnikom, je bil opravljen tudi intervju s predsednico, ki bo objavljen eni od prihodnjih številk naše Delavske enotnosti.

L ITOSTROJ POWER Ljub l jana – »V britanskem časniku Financial Times je bil objavljen mednarodni razpis za prodajo Cimosovega hčerinskega podjetja Litostroj Power. Čeprav se je še pred kratkim pojavila ideja, da bi proizvajalca turbin za hidroelektrarne prodajali brez pripadajočih zemljišč, na katerih ima hipoteke SID banka, je naprodaj skupaj z njimi. Po najnovejšem dogovoru je namreč SID banka, ki ji Cimos dolguje okoli 60 milijonov evrov, soglašala, da se na ločenem računu začasno zadrži kupnina od prodaje družbe, in sicer dokler se ne vzpostavi nadomestno zavarovanje.« Na zahtevo bank upnic je poskušal Cimos že lani prodati Litostroj Power. Kot favorit se je omenjal poljski finančni sklad, ki je za družbo najprej ponujal okoli 40 milijonov evrov, kasneje pa je ponudbo skoraj prepolovil. Za nakup Litostroja Powerja naj bi se zdaj zanimal drug poljski finančni sklad ARX Equity Partners. Ta je pred leti prevzel medvoško družbo Donit Tesnit in jo po dveh letih preprodal

Moje p is mo č l anom s indi kata v L i tostro j POWER »Igračkanje z usodami slovenskih državljanov in narodnim bogastvom bo počasi preseglo vse mere dobrega okusa in strpnosti. Zgodba mora na tak ali drugačen način v javnost, najbolje da gre skozi usta delavcev Litostroja vseh nivojev! Verjamem, da zbrano znanje v glavah in rokah, predvsem pa srčna kultura zaposlenih Litostrojčanov ne bosta dovolili, da bi bogastvo, ki je plod dela in znanja preteklih in up bodočih generacij, prešlo v roke prekupčevalcev in kramarjev, ki kot jastrebi krožijo okoli Slovenije. Neodgovorna politika in samooklicana elita sta nas očitno že prodali najslabšemu ponudniku.


Krivični dolg, ki ga je vaši tovarni nakopala neodgovorna in pohlepna klika različnih interesov v politiki in gospodarstvu sodi brez dvoma v kategorijo krivičnega, gnusnega dolga! (ODIOUS DEBTS) »Doktrina ''gnusnega dolga'' pravi, da drž. dolga, ki ga oblast uporabi za namene, ki ne služijo interesom državljanov, le-ti niso dolžni odplačevati. To je koncept mednarodnega prava, ki je podoben konceptu ničnosti pogodbe.« P.S. Zato bi lahko razmišljanja o zasedbi tovarne s strani zaposlenih in nadaljevanju pogovorov s pravim strateškim lastnikom iz rubrike »znanstvena fantastika«, premaknili v dejansko opcijo DELAVSKA KOOPERATIVA v upravljanju zaposlenih, pa čeprav samo začasnem!. Vsaj do trenutka, ko se ne razjasni ozadje uničevanja s strani Cimosa in sproži postopke o ugotavljanju ničnosti pogodb za hipotekarne kredite, ki so krivično obremenili sicer uspešno podjetje.«

REVIZ IJA OCENE TVEGANJA 19-04-2013 Glede na izjemno pomembnost problematike in neodzivnost podružnic na tem področju, predvsem glede potrebnih revizij ocen tveganja po podjetjih, menim da moramo priložen zapisnik komisije za VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU SKEI in to tematiko obravnavati na eni od seji sveta delavcev (kjer je organiziran) in na izvršnem odboru prav vsake podružnice!

Tomaž Rifelj iz podjetja H ELLA SATURNUS je naš predstavnik v tej republiški komisiji in bi

morda njega ali celotno komisijo povabili na eno od prihodnjih sej Regijske organizacije, da bi na kaj več povedali o delu komisije, predvsem pa da si izmenjamo potrebne informacije o področju, ki je povsem po krivici zapostavljeno pri delu sindikata.

REŠILI SMO DELOVNO MESTO ČLANU SINDIKATA (domnevno nameščen konflikt in zlonamerno podtikanje članu sindikata) V imenu sindikata je nasprotovanje napisal Vlado HAJDINJAK predsednik sindikata SKEI v HELLA SATURNUS , v postopkih je sodeloval Svet delavcev in sicer namestnik predsednika sindikata Tomaž Rifelj kot tudi predsednik Sveta delavcev Janez Debeljak. Ker sej je ekipa iz podjetja zavzela za sodelavca, smo kljub majhnemu upanju na pravno rešitev spora, saj je strokovno oceno podal odvetnik Pišek in rekle, da ima v takem primeru po njegovih izkušnjah minimalne možnosti, da obdrži delo, ker je bil slednji nemudoma suspendiran z dela, ker da naj bi udaril sodelavca. Podjetje po zakonu ni dolžno voditi dokaznega postopka, to zdaj opravi le sodišče. Na neformalnem zagovoru je tako prisotnost sodelavcev in odvetnika, oseben odnos do DELAVCA N.A. odločilno vplival na odločitev direktorja in delavec se je po 15 dneh lahko vrnil na delo. Odločilno je pomagalo mnenje nadrejenega in nasprotovanje sindikata izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Predmet: Obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi N.A., saj je delavec slednji dne 3.9.2013 zahteval, da se o postopku izredne odpovedi obvesti svet delavcev podjetja in naknadno še sindikat SKEI, katerega član je.

Neprav i lnost v podjet ju TURBOINŠTITUT – anoni mna pr i ja va na SKEI Po izvolitvi novega vodstva je leto minilo žal bolj neodzivno kot odzivno, preveč javne pomoči očitno nočejo. Do lani nismo imeli sestanka z nikomer od članstva. Jim je šlo dobro in niso potrebovali stikov. Smo pa ves čas (na nekaj mesecev) v kontaktih od februarja letos. Nekdo je skušal javno zbiti ceno podjetju z naslovom članka: »Turboinštitut diha na škrge; ga bo kupil Kolektor Stojana Petriča? 13.09.2013 Finance 177/2013 Mateja Bertoncelj


V Turboinštitutu, ki ga vodi Vladimir Kercan, zaposleni že tri mesece niso dobili plač. Tatjana Cibic pojasnjuje: »Imamo likvidnostne težave. Rešili jih bomo prihodnji teden.« Naši viri pravijo, da se o prevzemu pogovarjajo s Kolektorjem. Predsednik uprave Stojan Petrič komentira: »Prevzemi podjetij, ki sodelujejo pri izdelavi vodnih elektrarn, kot sta Turboinštitut in Litostroj Power, nas zanimajo.« Medtem so mi v osebnem pogovoru nekateri zaupali, da so odnosi v podjetju na visokem nivoju, prav tako medsebojno zaupanje, zaposleni kot solastniki, razumejo težave podjetja in niso hoteli javno razkrivati problemov. Podpisan je bil TRIPARTITNI SPORAZUM, ki ga je za člane podpisal Matjaž Krušec predsednik sindikata. Svet delavcev in IO sindikata v sta na svoji skupni seji v sredo 7.3.2012 sklenila, da podpreta predlog ukrepa direktorja, ki ga je dal na skupnem sestanku dne 6. 3. 2012 o začasnem zmanjšanju točke za 5% se sprejme in sicer v skladu z njegovim predlogom pod naslednjimi pogoji, da Ukrep velja do 30.6.2012 torej z izplačilom plač za mesece marec, april, maj in junij 2012, Na osnovi rezultatov poslovanja za prvih 6 mesecev 2012 se Svet delavcev, IO sindikata in direktor dogovorijo o naslednjih možnostih:vrednost točke se vrne na prvotno vrednost, ki velja dne 29. 2. 2012 pred uveljavitvijo predloga ukrepa in sicer s 1. 7. 2012, se predvidi možnost povečanja točke, možnost povrnitve razlike plač, ki je nastala zaradi uveljavitve tega ukrepa, podaljšanje ukrepa za določen čas. Izvedena mora biti kontrola, da je povprečna masa plač po posameznih programih v času trajanja ukrepa za 5% manjša od sedanje. Plače se izplačujejo v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo (do 15. v mesecu za pretekli mesec). Vsaka izredna zamuda izplačila plač za pretekli mesec mora biti napovedana najmanj do 5. v

mesecu. Uprava in vodje programov sprejemajo predloge zaposlenih za izboljšanje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov z izboljšanjem delovnega procesa in siceršnjega smotrnega varčevanja. Kljub pritiskom urednika spletne strani SKEI zaposleni nikakor zaenkrat ne želijo javne objave ne na črni listi ne razkritja informacij o slabem stanju… Novi predsednik sindikata Matjaž Krušec mi je povedal, da Zaenkrat ne želijo ne javne? publicitete, ne »slabih« informacij o podjetju, ker jim menda dela še ne manjka je problem očitno plačevanja s strani naročnikov. Gre za probleme v tujini, poteka pa spor med dvema bankama in sicer NLB in A Banko, ki si skačeta v zelje, saj gre za obetavno podjetje še naprej. Ker sem zaznal korekten odnos predsednika sva dosegla zadostno stopnjo zaupanja. Predsednik se je zavedal pomena pravne legitimnosti podružnice, na moja opozorila so se januarja takoj odzvali, imajo »notifikacijski« sklep«, postopek izvolitve in registracijo podružnice pravilno regulirano, mi je pa Krušec obljubil, bolj redne stike.

KOLEKTOR IZ ID RI JE NAKUPUJE POD JETJ A V LJUB LJANI

Po prevzemu ETRE33, se njihovi apetiti selijo še k Turboinštitutu in k Litostroju Power. Zapis v Financah je zgovoren:

»Z izjemo generatorjev lahko vse naredimo doma. Težavi pa sta kakovost in nadzor, zlasti po izkušnjah pri gradnji TEŠ 6 in avtocest. Treba je zagotoviti dober nadzor. Posli se bodo tu našli za projektante, pravnike, pripravljavce dokumentacij, dobavitelje elektrostrojne opreme in gradbince. Med podjetji vidim priložnosti za Turboinštitut, Litostroj Power (turbine), Etro 33 (transformatorji), projektante IBE, gradbince GH Holding, RGP, CGP, Pomgrad in Strabag. Seveda je tu tudi Riko, ki je reference dobil z gradnjo hidroelektrarne v Makedoniji,« pravi naš sogovornik iz ene od tujih energetskih družb.«

EKOP Ribni ca (KOMISIJA ZA UGOTOVITEV PODLAGE ZA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI) Naš član iz podjetja EKOP Ribnica ( št. Izkaznice x, …… rojen 18.12.1966), je dobil na državni komisiji priznano III. Kategorijo invalidnosti. Po poklicu je PLESKAR in ima po prvotnih zagotovilih solastnika podjetja Drobniča dovolj dela zanj. Po nekaj dneh pa si je omenjeni gospod premislil in


zdaj pravi, da dela zanj nima. Predsednik sindikata v podjetju Frenk Ambrožič temu mnenju nasprotuje in pravi, da delo je. Če bo potrebno, bo podružnica sindikata v podjetju nasprotovala odpustu.

AVGUSTA SMO POSLALI KRITIČNO PISMO VOD STVU ZARADI IG NORIRANJA SIND IKATA Nato še zaradi Negativne stimulacije - vzorčna sodba višjega sodišča jih je spametovala in so delavcem vrnili denar.

IMP PUMPS V podružnici imamo novo vodstvo, a nikakor ne uspemo začeti na zdravih legitimnih temeljih, po volitvah se ni zgodilo še nič, ponovno poslani vsi potrebni dokumenti za predsednika. (PREDLOG - pravila-sindikalna podružnica SKEI IMP PUMPS Ig april 2013.doc in še PREDLOG - SPORAZUM O POGOJIH ZA DELO SINDIKATA sindikalna podružnica SKEI IMP PUMPS Komenda junij 2013.doc) Namera delodajalca da ne bo poravnal povišanih stroškov prevoza zaposlenim v celoti, ki zaradi selitve na novo lokacijo (najprej iz Ljubljane na Ig in zdaj po nekaj letih v Komendo)... Tudi sam se slutil, da je tako ravnanje nezakonito. Stroški za prevoz se morajo poravnati upoštevajoč 130. člen ZDR-1 ter 51. člen Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije. Navedeno pomeni, da se bodo potni stroški pri selitvi delodajalca iz Iga v Komendo za posamezne delavce spremenili, lahko zvišali, lahko pa tudi znižali, odvisno, od kje posamezen delavec prihaja na delo. Kolikor delodajalec ne bo hotel izplačevati povišanih stroškov, ga pač lahko delavci tožijo. V zvezi s priloženim dogovorom glede povračila stroškov za delo, po katerem delavcu pripada 0,18 EUR/km je potrebno povedati, da so delavci primarno upravičeni do najmanj 80% stroškov javnega prevoznega sredstva, kar običajno znaša več, kot pa t.i. znižana kilometrina. Zgolj v primeru, da javnega prevoznega sredstva ni, se lahko izplačuje t.i. znižana kilometrina. Glede na navedeno lahko kljub temu dogovoru oškodovani delavci zahtevajo razliko v stroških za prevoz, kot jim pripadajo po kolektivni pogodbi in zakonu.


MAGNETI Intervju z našim kolegom Mateja Krašovca iz sindikalne podružnice SKEI Magneti. Skoraj sam bije boj z velikim podjetnikom leta 2012 in javno pohvaljenim zaposlovalcem s strani RTV Slovenija, ki je bil še posebej promoviran v oddaji »Prava ideja« in v nekaterih medijih skoraj glorificiran…. Delavska plat te zgodbe o uspehu je žal malce drugačna. Glede akcije proti Magnetom so na žalost mnenja na redkih regijskih sestankih zelo različna, od skrajno revolucionarnih do mehkih oblik. Previdnost žal ni odveč. V praksi preveč goreč salonski sindikalizem zlahka spregleda dejstvo, da je potrebno v podjetju živeti tudi naprej in se Matej po še tako odmevni bitki v imenu sindikata vedno vrača na svoje delovno mesto.

STEREOTIPI O AGENCIJAH za zapos lovanje so pogost i …

• Od letos lahko svoje delo zakonito opravljajo le še agencije, ki v zadnjih dveh letih niso kršile delovne zakonodaje!

• Od te uredbe dalje je v registru agencij, ki lahko delajo ostalo le še 70 od prejšnjih 200.

• Agencije lahko provizije zaračunavajo samo delodajalcu! (od 10% do 25% je strošek najema delovne sile)

• Delavcem se žal v praksi zniža urna postavka, tako si agencije konkurirajo med sabo.

• V tekmi proti dnu na delavski račun!

»Nefleksibilna delovna zakonodaja je cokla gospodarskega razvoja!«

To napačno trditev je (kot zlajnan in večen stereotip delodajalcev) izrekla tudi voditeljica sicer odlične oddaje

»Prava ideja!«

»S stališča nacionalnega gospodarstva ali kapitala v celoti, fleksibilnost ne pomeni, da bomo imeli več delovnih mest. To pomeni le to, da bo delovna sila, hitreje prehajala od enega delodajalca k drugemu, novih delovnih mest pa ne bo zato nič več. Nova delovna mesta ne nastanejo zato, ker smo spremenili pogoje na trgu dela! Trg namreč ne producira delovnih mest, trg stremi le k čim večjim dobičkom.« Profesor Rastko Močnik


V ZUTD je glede evidence delodajalcev z negativnimi referencami zapisano naslednje:

27. člen

(odklonitev posredovanja zaposlitve delodajalcu) (1) Delodajalcu, ki ne spoštuje delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za socialno varnost, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo krši pravice delavcev iz dela, zavod in drugi izvajalci po tem zakonu na objavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela niso dolžni posredovati delavcev in ga obravnavajo kot delodajalca z negativnimi referencami. (2) Podatke o delodajalcih iz prejšnjega odstavka zavod in drugi izvajalci pridobivajo od Inšpektorata Republike Slovenije za delo in iz uradnih evidenc Davčne uprave Republike Slovenije kakor tudi od delavcev pri teh delodajalcih.

Danfoss Trata - lans koletn i gost i te l j s kupne sej e SKEI S l oveni ja v naš i r egi j i

Manjše odpuščanje zaposlenih zaradi krize pri prodaji, je pri podjetniškem sindikatu zbudilo dvom v pravilnost postopka. Lani so dejansko odpustili 8 zaposlenih, iz režije in proizvodnje, ki so bili obveščeni o tem kak dan prej. Predsednica sindikata Simona pa je bila obveščena o tej nameri vodstva pozneje, samo ustno. Pred tem so v poletnem času prekinili pogodbe z 18 agencijskimi delavci iz podobnih razlogov. Za naprej se jim po besedah slednje v jeseni sicer obeta več poslov. Po posredovanju se je zadeva umirila, predsednica je opravila razgovor pri odgovornih. V jesenskem času se je v medijih pojavil članek »Danfoss letos na novo zaposlil 57 delavcev.« »Letos je za nas leto optimizacije. Prodajo povečujemo za šest odstotkov. Ker se ob razvoju trga posvečamo tudi notranji učinkovitosti, bo dobiček iz poslovanja večji za petino. Čisti dobiček pa bo manjši kot lani, ker smo združili družbo Danfoss Trata in prodajno organizacijo Danfoss, d. o. o. Ta je prostore nekdanjega podjetja Danfoss Compressors v Črnomlju prodala s knjigovodsko izgubo,« je povedal Aleksander Zalaznik, direktor družbe Danfoss Trata. Kasneje sem v medijih zasledil še naslov; »Dobiček iz poslovanja bo večji za petino« Komentar ni potreben. Je pa morda za koga zanimivo stališče dveh managerskih gurujev ODLOMEK:

Kako sindikaliste prepričaš o nujnosti odpuščanj?

• »Vodstvo podjetja in lastnik si morata biti tu enotna. Sindikalistom moraš znati zelo jasno in natančno povedati, kaj nameravaš storiti, zakaj in kako. Treba je denimo reči, odpustili bomo 200 ljudi, ker je prodaja upadla za 30 odstotkov in nimamo dovolj dela. Ko bomo naredili izdelek bolj privlačen za kupce, mu našli nove trge in povečali prodajo ter spet ustvarjali dobiček, kar pomeni, da bomo imeli denar za razvoj, bomo spet zaposlovali.« Dirk Bunthoff, svetovalec za prestrukturiranje podjetij

Pa razumejo, da je dobiček nujnost?

»Seveda razumejo. Sindikalistov o nujnosti odpuščanja sicer ne moreš nikoli povsem prepričati, lahko pa dosežeš, da ga sprejmejo. Kot menedžer zaposlenim nisi tako blizu, kot so jim sindikalisti. Če jim bodo ti rekli, da so odpuščanja res nujna, bodo zaposleni to sprejeli. Potem je treba prepričati srednji menedžment, doseči učinek snežne kepe. Sediš v skupini 20 ljudi in jim daš možnost, da vprašajo karkoli. Če hočeš doseči spremembe, ni dovolj, da ljudem govoriš, treba jih je poslušati in slišati in jim odgovoriti.« Dirk Bunthoff, svetovalec za prestrukturiranje podjetij


Tita n Secur idev Ka mni k V podružnico Titan Securidev Kamnik Sem posredoval malce popravljeno pismo upravi, kjer napovedujemo stavko v primeru neizpolnitve zahtev… »Svet delavcev in Sindikat v podjetju odločno protestirata proti sedanjemu načinu vodenja in komuniciranja z zaposlenimi v podjetju. Menimo, da si zaposleni ob tako pomembnih in bolečih potezah vodstva zaslužimo vsaj pisno pojasnilo in utemeljitev. Predlagani in kar zapovedani način »varčevanja« z ukinjanjem osebnih ocen (ne vsem zaposlenim) za nazaj, je najmanj sporen, če ne tudi nezakonit. Predlagamo, da se končno uvede boljši način varčevanja in to tako, da za nov začetek in motivacijo zaposlenih, odgovorni poženejo nove (že pred časom) nabavljene stroje! Predlagamo enakopravnost ukrepov za vse zaposlene! (na nizko motivacijo zaposlenih negativno vpliva »krivično« obravnavanje privilegiranih posameznikov.)« Po telefonskem razgovoru z g.Tacchinojem je zaposlenim ponovno dal vedeti, kaj so se na zadnjem sestanku dogovorili. SRAMOTNO REŠEVANJE SI ZASLUŽI JAVNO OBJAVO!

1.) Da ta “dodatek” ni božičnica, ampak stimulacija na prisotnost ter se tako tudi obravnava (v planu za leto 2013 ni bilo odobreno).

2.) Da se stimulacija izplača: polovica letos (december 2013), polovica pa v letu 2014 (marec 2014), če bo rezultat iz poslovanja za leto 2013 pozitiven

3.) Da se stimulacija glede prisotnosti izplača po enakem sistemu kot v letu 2012: a. Polovica izplačila v decembru 2013 pomeni: 0 bolniške odsotnosti = 45€; do 10

dni bolniške odsotnosti = 22,5€; do 20dni bolniške odsotnosti = 15€; več kot 20 dni bolniške odsotnosti = 0€

4.) Glede tistih, ki so bili v bolniški in imajo še neizplačane nadure, jih lahko odpišejo/kompenzirajo za bolniško odsotnost v razmerju 1:1. Jutri do 12:00 ure nam morate sporočiti, če se s tem predlogom strinjate, v nasprotnem primeru gredo predlagane nadure za November 2013 v izplačilo. Potrebujemo tudi poimenski, podpisani seznam zaposlenih, ki se s tem predlogom strinjajo. Obrazložitev 4. točke: stimulacija je v tem primeru namenjena prisotnosti na delu! Bolniške odsotnosti, kot tudi predlagane nadure zaposlenih, so bile namreč že plačane. Se pravi da delavec ni izgubil ničesar!

Predlog sindikata je da se nagrada za konec leta izplača vsem zaposlenim, ker smo mnenja, da prisotnost glede na bolniško ni pošteno merilo. Zgodi se lahko da je nekdo bil na bolniški, je pa veliko prispeval z izrednim delom in se mu potem naredi krivica. Primeri:

- Oseba je bila 48 ur na bolniški in je naredila 86 ur nadur - Oseba je bila 64 ur na bolniški in je naredila 323 ur nadur - Oseba je bila 80 ur na bolniški in je naredila 160 ur nadur - Oseba je bila 64 ur na bolniški in je naredila 207 ur nadur - Oseba je bila 96 ur na bolniški in je naredila 150 ur nadur - Oseba je bila 40 ur na bolniški in je naredila 185 ur nadur Vsi delavci imajo še ure za koriščenje oziroma morebitno kasnejše izplačilo. Še enkrat tudi pozivamo vodstvo in lastnika za celotno izplačilo nagrade v letošnjem letu. Za drugo leto pričakujemo, kot smo se dogovorili, dogovor o mesečni stimulaciji bolniškega staleža.


Komentar k »PROTIS IND IKALNI KARTICI«, k i sem jo pos la l v podjet ja

»Če vam nis(m)o všeč sindikalni aktivisti ali morda posamezni sindikalni voditelji, prosim, ne napadajte kar povprek SINDIKALNEGA GIBANJA. to je najmanj nemoralno, če že ni neumno početje. Nemoralnost je sicer »diskurz« »modernih« časov, pa vseeno. Torej če se niste poprej odrekli vseh koristi, ki so jih tudi v Sloveniji sindikati dokazljivo izborili za vse, tudi za prisklednike in nasprotnike sindikalizma. prilagam pisno izjavo, ki jo podpisano posredujte svojim šefom. Z lahkoto boste dosegli da vam izda novo pogodbo o zaposlitvi. brez vse te navlake, sem jim še napisal, v upanju da jo bo kdo le objavil….

Konec a vgusta OKROŽNICA PREDSED NICE V POD JETJ A – pomembna novost , i z loč i t ev dodat kov iz mini malne p l ače Želeli smo izvedeti, če bodo v posameznem podjetju uspeli izpogajati predlagano! Gre za izvajanje 42. a člena Kolektivne pogodbe za dejavnost elektroindustrije s smiselno uporabo ostalih dveh KP – dodali smo prošnjo, da se informacija posreduje še vodstvu podjetja.

1. Zmanjšanja uravnilovke zaradi uvedbe minimalne plače 2. Izločitev dodatkov iz minimalne plače

Defin ic i ja mi nimalne p lače Zakon določa, da je minimalna plača mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Iz tega izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnova plača delavca za določen mesec in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Zaposleni, ki za delo v polnem delovnem času v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma zakonom prejema minimalno plačo, mora v primeru, da opravlja delo preko polnega delovnega časa, poleg minimalne plače prejeti še plačilo in dodatek za delo preko polnega delovnega časa. V minimalno plačo se ne vštevajo prejemki, ki imajo naravo povračil stroškov v zvezi z delom, kot so npr. dnevnice, terenski dodatki, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov za prehrano med delom. Prav tako se v minimalno plačo ne všteva regres za letni dopust. VIR: MDDSZ


Sedanja definicija minimalne plače, po kateri je to plačilo za polni delovni čas, je škodljiva, uradno opozarja ZSSS, saj delavcev ne motivira, ampak ustvarja dodatne napetosti v podjetjih. Zaradi opredelitve, da je to plača za polni delovni čas, se v minimalno plačo vštevajo vsi dodatki, npr. za posebne pogoje dela zaradi razporeditve delovnega časa ter posebnih obremenitev pri delu, za delovno dobo in za delovno uspešnost. Minimalni plači se dodajajo le nadure. Zaradi takšne definicije prihaja do uravnilovke pri spodnjih tarifnih razredih, delodajalci do četrtega ali celo petega tarifnega razreda doplačujejo razliko do polne minimalne plače. Prihaja do primerov, da nekdo dela ponoči, nekdo pa le dopoldne, oba pa prejemata enako, minimalno plačo. Zato bi bila potrebna sprememba zakona o minimalni plači, da bi minimalna plača postala dejansko plačno dno. Definicija naj določi, da se v minimalno plačo ne vštevajo dodatki za posebne pogoje dela, za neugoden delovni čas, delovno dobo in delovno uspešnost! Tako je največja krivičnost obstoječe rešitve, da je celo minulo delo posameznika skrito v minimalni plači! p.s. Glede na številne pomembne pobude, ki jih v javnost plasira naša krovna organizacija Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije – ZSSS, ponovno posredujem link do spletne strani, kjer je veliko koristnih informacij. http://zasolidarnost.blogspot.com/ na spletu se je pričelo z javnimi objavami delodajalcev, ki ne izplačujejo plač!

Zbirno poroči lo o i zp l ačanih regres i h v regi j i pos lano na SKEI

Povečanje p lač in poga janja so vedno dvoni vojs ka Kolega iz Posočja je prijazno posredoval dopis za pričetek pogajanja na podjetniškem nivoju odstavek 44. člena KPD pa določa za vrednotenje osnovnih plač (znotraj podjetja) še najmanj naslednje kriterije (…. Bolj zahtevno delo): zahtevane sposobnosti (strokovna izobrazba in izkušnje), odgovornosti, fizični in umski napori. To pomeni, da so dejanske osnovne plače pri v podjetjih višje zato, ker gre za zahtevnejša dela od najbolj enostavnih del, ki jih določa tarifna priloga h KPD. Kar predstavlja dejstvo, da morajo biti v podjetju plače višje od Najnižjih osnovnih plač doseženih s pogajanj na državnem nivoju! Seveda je uspeh odvisen predvsem od prodornosti sindikalistov v podjetju in pripravljenosti delodajalca na socialni dialog.


Uporaba s indika lne č lanar ine za raz l i čne namene Zaradi stalnih pritiskov na predsednike, da se s članarino »obdari« člane kar v gotovini ali bonih smo od kolega iz podjetja KIG pridobili stališče DURS poraba članarine za nesindikalne dejavnosti in obdavčitev za podružnice!

20. 11 . 2013 se nas je nekaj ude lež i lo pos veta o t rp inčenju v Drža vnem s vetu Organizacija je potekala v okviru evropskega projekta ZSSS o preprečevanju, odpravljanju in obvladovanju trpinčenja na delovnem mestu / mobinga. Še nekaj pravne teorije, ki jo naši delodajalci vedno bolj pozabljajo…

REPREZENTATIVNOST S IND IKATOV Zakon o reprezentativnosti sindikatov, v svojem 6. členu med drugim navaja, da so reprezentativni tisti sindikati, ki: • so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti, • so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, • se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov, • imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona. Enako pomemben je tudi 7. člen tega zakona, ki navaja sledeče: »Reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo in sodelujejo v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev ter predlagajo kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju, v skladu s posebnimi predpisi.«

MEDNARODNI PRAVNI OKVIRI Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter različne konvencije Mednarodne organizacije dela opredeljujejo sindikate in njihov status. Vse tri spodaj omenjene konvencije so v veljavi tudi v Sloveniji. Vsebina konvencije št. 87 se nanaša tako na svobodno ustanavljanje organizacij kot tudi na svobodno delovanje organizacij ter prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo na področju sindikalne svobode, ki mora biti zagotovljena vsem delodajalcem in delojemalcem ne glede na to, ali so zaposleni v zasebnem ali javnem sektorju, in ne glede na poklic, spol, barvo, raso, vero, državljanstvo ali politično prepričanje.


Za »organizacijo« v smislu te konvencije šteje vsaka organizacija delavcev in delodajalcev, katerih namen je izboljšati in varovati interese delavcev in delodajalcev (10. člen), da mora država storiti vse potrebno, da bo delavcem in delodajalcem zajamčena sindikalna svoboda (11. člen). Osnovni cilj konvencije št. 98 je zagotoviti varstvo delavcev pred diskriminacijo pri zaposlovanju zaradi uresničevanja sindikalne svobode ter spodbujati razvoj in uporabo postopkov prostovoljnega dogovarjanja med delodajalci ali delodajalskimi organizacijami in delavskimi organizacijami, ter na drugi strani vzpodbuditi uporabo postopkov prostovoljnega s kolektivnimi pogodbami. Konvencija določa, da morajo biti delavci zavarovani proti diskriminaciji, ki bi ogrožala sindikalno svobodo na področju zaposlovanja in sicer zlasti pred dejanji, ki imajo namen: a) da se delavca zaposli pod pogojem, da se ne včlani v sindikat ali da iz njega izstopi b) da se odpusti delavca ali kako drugače škoduje, ker je član sindikata ali se udejstvuje v sindikalnih dejavnostih (1. člen) Konvencija št. 135 določa, da je potrebno delavskim predstavnikom v podjetju zagotoviti učinkovito pravno varstvo pred vsakim, zanje neugodnim ravnanjem vodstva podjetja. Če sta v istem podjetju imenovani oziroma izvoljeni obe vrsti delavskih predstavnikov, je treba storiti vse potrebno, da se izvoljene predstavnike delavcev (Svet delavcev) ne izkoristi za ogrožanje položaja zainteresiranih sindikatov, ampak vzpodbudi medsebojno sodelovanje. Pomembna je še Evropska socialna listina (ESL); citat; »Vsakdo ima pravico, da mirno zboruje in se svobodno združuje, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zavaroval svoje interese.«

OSTALE ZAKONSKE OPREDELITVE STATUSA IN INTERESA ČLANOV S INDIKATA Najpomembnejši Ustavnopravni okvir za razvoj in ureditev pravnih razmerij med predstavniki delavcev in delodajalcev na ravni podjetja predstavljajo predvsem naslednje ustavne določbe: - 2.čl.; Slovenija je demokratična republika - 3. čl.; Slovenija je pravna in socialna država - 75.čl.; soodločanje - 76. čl.; sindikalna svoboda (ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno) - 77. čl,; pravica do stavke (delavci imajo pravico do stavke, omejitev – z zakonom, če zahteva javna korist, upoštevaje vrsto in naravo dejavnosti) - 66. čl.; varstvo dela - 67. čl,; lastnina (tudi socialna funkcija) - 74.čl.; podjetništvo (gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo). Najpomembnejši zakoni, ki urejajo navedeno materijo pa so: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR; Ur.l. RS, 42/02), ter v (103/2007- novela ZDR-A, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1 - Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013 ), • Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU; Ur.l. RS, 42/93, 56/01) • Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRS in, Ur.l. RS, 13/93) • Zakon o stavki (Ur.l. RS, št. 23/1991) • ZDR90 (112.-119. čl.) in ZTPDR (86.-87.) in 7. čl. ZDR (Ur.l. RS, 42/02) • Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur.l. RS, št. 2/04).


ZG ODOVINA S IND IKATOV »Sindikati so bili ustanovljeni za obrambo in izboljšanje delavskih pravic v času kapitalizma. Nastali so iz potrebe po združevanju delavcev in njihovih skupnih interesov v boju z delodajalci in njihovimi kapitalističnimi težnjami. Sindikati svojim članom zagotavljajo večje plače in ugodnosti ter boljše delovne pogoje, v večini evropskih držav pa pravice, ki jih izborijo sindikati, veljajo tudi za druge delavce v državi. Poleg tega prispevajo k delavcem bolj naklonjeni zakonodaji, delodajalce primorajo, da zaposlene obravnavajo z dostojanstvom in spoštovanjem, in kar je najpomembneje, delavcem utirajo pot v bolj demokratično in enakopravno družbo. Sindikati so edina zaščita delavcev. Največkrat so samo oni med podjetjem/upravo in delavcem. Izjemno pomembna je zavest, da sindikati, čim več članov imajo, tem lažje in učinkoviteje branijo naše pravice.« VIR: http://skrci.me/ILLOc

Drža va se danes obnaš a kot podjet je – krč i s t roš ke in mer i uč inkovitost« I rena Štaudohar , VIR http://m.delo.si/clanek/253371 Oblikoval se je globalni trg in podjetja so morala na tem velikanskem trgu začeti tekmovati z drugimi podjetji. Eden od načinov, kako uspešno tekmovati, je bila prilagodljiva delovna sila. Zaveza med podjetji in delavci je bila razbita – konec je bilo lojalnosti in pravične izmenjave, saj so bila podjetja konkurenčnejša, če so delavce najemala, ko so imela veliko dela, in jih odpuščala, če jih niso več potrebovala. Zato danes varnih delovnih mest v bistvu ni več. Podjetja ne vlagajo več v usposobljenost in izobraževanje delavcev, a vendar od njih pričakujejo tako lojalnost kot zvestobo in seveda učinkovitost.

Odnosi med l judmi Nekoč je bila povezanost družine in skupnosti bistvena za preživetje. Zdaj pa nas ekonomska zgodba uči, da je tekmovanje med ljudmi pomembnejše od sodelovanja. V neki skupini ste zaradi svojih interesov in skupina vas ceni glede na to, koliko ste zanjo vredni, in ne zaradi tega, kakšen človek ste. Če je vaš prispevek k skupini majhen, ste nepomembni.

USTAVNO VARSTVO S IND IKATOV Ustava Republike Slovenije, ki je temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in s tem tudi najvišji akt v državi, zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije. Tako Ustava republike Slovenije v svojem 76. členu določa, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. V 77. členu nadaljuje, da imajo delavci pravico do stavke, vendar se ta pravica, če to zahteva javna korist, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti, lahko z zakonom omeji, ne sme pa se je prepovedati. V 42. členu lahko preberemo, da je vsakomur zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in javnega zborovanja. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne le, če to zahteva varnost države, javna varnost ali varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Zatorej nam nihče ne more prepovedati včlanitve v sindikat niti nas zaradi tega kaznovati ali šikanirati na delovnem mestu.


SEPTEMBRSKI POSVETI S IND IKATA Pričeli smo s sindikalnimi posveti, (tako regijskimi kot tudi na višjih nivojih organiziranosti) glede izjemno slabe splošne situacije, tako v državi kot tudi v gospodarstvu, s poudarkom kako sploh naprej… Regijski posvet je bil namenjen predvsem obstoju in organiziranosti regijske organizacije in regijske pisarne in odločanje o naših skupnih nadaljnjih korakih. Splošna situacija krize kazino kapitalizma je prizadela tako posameznike, kot tudi (skoraj) vse dele naše družbe, močno tudi naš sindikat. Zato sem upal, da bo udeležba visoka. Pa žal ni bila.

Moj na govor dela vcem v č lanskem p ismu Sindikat nas nezavedno spremlja od rojstva do smrti, saj se deli naše skupne centrale ZSSS pogajajo z različnimi deli vladajočih struktur o temeljnih družbenih »pogodbah«, vse od rojstva torej, saj se kriteriji porodniškega dopusta dogovorijo v Ekonomsko socialnem svetu ESS, prav tako se tam določijo nadomestila plač v primeru bolezni, odpravnine ob upokojitvi in prenehanju delovnega razmerja, določa se nivo naših pravic, kot je plačan odmor med delom, določa se nivo in kakovosti zdravstvenih storitev, veliko se govori in predpisuje naša varnost na delovnem mestu, da o višjem družbenem standardu glede dostopnosti zdravstvenih storitev in izobraževanja, pa vse do kulture in športa, skratka sindikat je vpet v skoraj vsa vprašanja, ki določajo kakovost in »nekakovost« naših življenj, sindikat se skupno za vse nas pogaja in bori za boljši danes in jutri. A prav ta, tudi vaš in moj sindikat je močno ogrožen iz razloga, da nobena organizirana skupina ljudi, ne more uspešno delovati, brez svojega številnega članstva… Opozoril sem na aktualno uničevanje socialne in pravne varnosti državljanov. Da je mera polna, celo s strani državnih organov in z njimi povezanih kapitalskih in finančnih krogov, ki so očitno izgubili stik z lasnim narodom. Rešujejo se banke, namesto naših delovnih mest… Privatizirati se poskuša vse, celo pitna voda, naše ceste, električno in informacijsko omrežje, zdravstveni domovi, šole in domovi za ostarele…

Trad ic ionalno reg i js ko i zobraževanje je odpadlo

2 mis l i dveh modr ih mož namesto za kl jučka : »Naša kriza je strukturne narave, zato potrebujemo korenite spremembe v načinu razmišljanja in delovanja. Dosedanji tovarišijski model je izpet. Po drugi strani zaradi vedno večje prevlade neoliberalizma propada predvsem tisto skupno« Aleksandar Kešeljević

Agencija je zakoniti tat, ki vsakemu delavcu odtuji del plače, ki jo je ta prigaral v drugem podjetju. Posredovanje dela drugemu uporabniku ni nič drugega kot »zakoniti »reket«. Marko T., sindikalist Svobodnih sindikatov

Nedokončana i n neoprav l jena na loga PROTIKORUPCIJ SKE KOMISIJ E Preiskovalni novinar Blaž Zgaga razkriva slovenske lastnike podjetij v karibskih davčnih oazah http://skrci.me/rTPcu

Poročilo pripravil Zlatko Hernčič Sekretar Regijske organizacije

SKEI Ljubljane in okolice


VSEBINA OSEBNA IZKAZNICA .................................................................................................................................................2 ORGANIZIRANE SINDIKALNE PODRUŽNICE V NAŠI REGIJI V LETU 2013 ...............................................................2 ČLANI IZVRŠNEGA ODBORA REO SKEI LJUBLJANE IN OKOLICE V LETU 2013 SO BILI: ..........................................3 ŠPORTNA KOMISIJA:................................................................................................................................................3 NADZORNI ODBOR REGIJSKE ORGANIZACIJE SKEI LJUBLJANE IN OKOLICE ..........................................................3 REGIJSKI ODBOR ......................................................................................................................................................3 NAMESTO UVODA ...................................................................................................................................................3 ALAIN BADIOU, FRANCOSKI FILOZOF .....................................................................................................................4 JAVNI POZIV ALAINA BADIOUJA: KAKO REŠITI GRKE PRED NJIHOVIMI REŠITELJI ................................................4 »IZ GRČIJE HOČEJO NAREDITI LABORATORIJ ZA TESTIRANJE MODELA DRUŽBENE PREOBRAZBE, KI BO NATO UPORABLJEN PO EVROPI.« .....................................................................................................................................4 POVEZAVA: HTTP://SKRCI.ME/A26VM..................................................................................................................4 NEMŠKA KANCLERKA ANGELA MERKEL NENEHNO PRIPOVEDUJE, DA NI ALTERNATIVE ... ................................4 KAKO SPOZNATE SLABO UPRAVO? (AVTOR MIHA MAZZINI) ................................................................................5 UVODNA BESEDA SEKRETARJA ...............................................................................................................................5 POLEMIKA O EFEKTIVNEM DELOVNEM ČASU (ZDR1) ...........................................................................................6 POVZETEK KLJUČNIH DOGODKOV, KI SO V LETU 2013 ZAZNAMOVALI NAŠO REGIJO.........................................7 ODPUSTITEV TAJNICE REGIJSKE ORGANIZACIJE.....................................................................................................7 KOT OSEBNO VPLETEN V VSA DOGAJANJA TEŽKO KOMENTIRAM DOGAJANJE IN SAM POTEK DOGODKOV. NAJ NAMESTO MENE GOVORI SPREJET SKLEP REGIJSKEGA ORGANA..................................................................7 RDEČI KRIŽ – AKCIJA PRIDOBIVANJA HUMANITARNE POMOČI ČLANOM ............................................................7 SPLOŠNA JANUARSKA STAVKA V JAVNEM SEKTORJU ...........................................................................................8 SKEI JE ZAHTEVAL POGAJANJA ZA DVIG PLAČ, ZATO SMO SE ZBRALI PRED GZS .................................................8 ENA NAJPOMEMBNEJŠIH STVARI ZA NAŠO PRIHODNOST SE JE ZGODILA NA USTAVNEM SODIŠČU. ................8 ZGLEDA, KOT DA SMO ZANJE NAVADNE SMETI, A VSEENO BODO PRIŠLI V ZGODOVINO KOT ZLATI DEČKI SLOVENSKE NOVE DEMOKRACIJE – PARTITOKRACIJE. DOŽIVELI SMO VELIKI POK SLOVENSKEGA PARLAMENTARIZMA. SKUPAJ Z ZLATIM PRAVILOM IN UTIŠANIM LJUDSTVOM SMO NA POTI V ZLATO DOBO, KI NAS PELJE V SVETLO BODOČNOST…. .................................................................................................................8 RAZSTAVA OB 70 LETNICI DELAVSKE ENOTNOSTI .................................................................................................9 V MEDIJIH SEM ZASLEDIL (NEVERJETNO) MNENJE V MENDA PRAVNI DRŽAVI SLOVENIJI ..................................9 PRAKSA INŠPEKCIJE ZA DELO PO NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH ZDR1 ...........................................9 NATAŠA TRČEK IMENOVANA ZA V. D. GLAVNE INŠPEKTORICE ZA DELO............................................................10 NEPOSREDNO IZPLAČILO BOLNIŠKEGA NADOMESTILA.......................................................................................10 OCENA DELOVANJA VLADE JANŠA-ŠUŠTERŠIČ JE NEGATIVNA ...........................................................................10 SELITEV REGIJSKE PISARNE (30.11.2013) S PARMOVE NA DIMIČEVO ................................................................10 BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ ČLANOM.............................................................................................................10 KAJ PA PO IZSTOPU IZ ČLANSTVA? .......................................................................................................................11 SODNE TAKSE TUDI ZA DELOVNE SPORE .............................................................................................................11 PROBLEMATIKA PLAČEVANJA ČLANARINE PREKO TRAJNIKOV ZA SAMOPLAČNIKE ..........................................11 SPREMEMBE V ZAKONODAJI ................................................................................................................................12 PISNI OBRAČUN PLAČE - VERODOSTOJNA LISTINA..............................................................................................12 NAŠ ZDRAVSTVENI SISTEM IN S TEM VELIK DEL SOCIALNE DRŽAVE JE OGROŽEN.............................................12 PISMO PREDSEDNICE V JULIJU 2013 – REGRES ZA LETNI DOPUST .....................................................................13


KOLEKTIVNE POGODBE SKEI .................................................................................................................................13 DOGOVORILI SMO NOVO TARIFNO PRILOGO ZA LETO 2013 ..............................................................................13 KONEC AVGUSTA OKROŽNICA PREDSEDNICE V PODJETJA..................................................................................13 ORGANIZACIJA SEJE SKEI SLOVENIJE ....................................................................................................................13 NOVINARSKA KONFERENCA REPREZENTATIVNIH SINDIKALNIH CENTRAL .........................................................14 DOKUMENT DELODAJALCEV KISIK ZA GOSPODARSTVO«....................................................................................15 16. MAJA SMO IMELI NESKLEPČNO SEJO REGIJSKEGA ODBORA ........................................................................15 KONEC SEPTEMBRA OKROŽNICA AGENCIJSKO DELO POD LUPO INŠPEKCIJE DELA ..........................................15 PRISKLEDNIKI .........................................................................................................................................................17 DELITVENI KLJUČ ČLANARINE ...............................................................................................................................17 V PODJETJA SMO POSLALI POZIV, DA PRIČNEJO S POGAJANJI NA PODJETNIŠKEM NIVOJU: ............................17 KOMISIJA ZA VARSTVO IN ZDRAVJE PRI DELU SKEI..............................................................................................17 VARSTVO OSEBNOSTI IN INTEGRITETA PISEMSKIH POŠILJK................................................................................17 POSEGANJE V NEODVISNOST SINDIKATA.............................................................................................................17 AKTIVNOSTI IN PROBLEMATIKA V PODRUŽNICAH...............................................................................................18 CIMOS TITAN KAMNIK...........................................................................................................................................18 PRIJAVA NA INŠPEKCIJO DELA ..............................................................................................................................19 DINOS.....................................................................................................................................................................19 PISNO SMO OPOZORILI PREDSTAVNICO PODJETJA DINOS ZA VARNOST IN ZDRAVJE .......................................19 KRŠITEV »PRAVIL« KOMISIJE ZA POGOJNI ODPUST INVALIDOV .........................................................................20 SOLIDARNOSTNA POMOČ ČLANU ........................................................................................................................20 PREPOVED UPORABE MOBILNEGA TELEFONA.....................................................................................................20 MNENJE ODVETNIKA O UPORABI TELEFONOV MED DELOVNIM ČASOM ..........................................................20 STEČAJ TOSIN.........................................................................................................................................................20 AS DOMŽALE..........................................................................................................................................................21 FOTONA .................................................................................................................................................................21 ISKRA SISTEMI........................................................................................................................................................22 LIKVIDACIJE, ZDRUŽEVANJA IN PRIPOJITVE PODJETIJ SISTEMA ISKRA V LASTI DUŠANA ŠEŠOKA .....................22 SKORAJ SPREGLEDANO V AVGUSTOVSKI VROČINI - ŠEŠOKOMANIJA.................................................................22 IZJAVA STOLETJA - DUŠAN ŠEŠOK:........................................................................................................................23 KAJ JE TO RUMENI SINDIKAT ................................................................................................................................23 POJAVI NEZAKONITEGA NIŽANJA OSNOVNIH PLAČ.............................................................................................23 LITOSTROJ JEKLO ...................................................................................................................................................23 DOSEDANJE KRŠITVE NA KATERE JE BIL DELODAJALEC PISNO OPOZORJEN TUD PRED STAVKO: .....................24 MALO ZGODOVINE LASTNINJENJA LIVARNE TURBIN LITOSTROJ ........................................................................24 POGAJANJA ZA TARIFNO PRILOGO LIVARN IN KOVINSKIH MATERIALOV...........................................................25 LAJOVIC TUBA ........................................................................................................................................................25 LITOSTROJ POWER LJUBLJANA – ..........................................................................................................................25 MOJE PISMO ČLANOM SINDIKATA V LITOSTROJ POWER....................................................................................25 REVIZIJA OCENE TVEGANJA 19-04-2013 ..............................................................................................................26 REŠILI SMO DELOVNO MESTO ČLANU SINDIKATA ...............................................................................................26 NEPRAVILNOST V PODJETJU TURBOINŠTITUT – ANONIMNA PRIJAVA NA SKEI .................................................26 KOLEKTOR IZ IDRIJE NAKUPUJE PODJETJA V LJUBLJANI ......................................................................................27 EKOP RIBNICA ........................................................................................................................................................27 AVGUSTA SMO POSLALI KRITIČNO PISMO VODSTVU ZARADI IGNORIRANJA SINDIKATA .................................28 IMP PUMPS............................................................................................................................................................28 MAGNETI ...............................................................................................................................................................29 STEREOTIPI O AGENCIJAH ZA ZAPOSLOVANJE SO POGOSTI….............................................................................29


V ZUTD JE GLEDE EVIDENCE DELODAJALCEV Z NEGATIVNIMI REFERENCAMI ZAPISANO NASLEDNJE: ............30 DANFOSS TRATA - LANSKOLETNI GOSTITELJ SKUPNE SEJE SKEI SLOVENIJA V NAŠI REGIJI ...............................30 TITAN SECURIDEV KAMNIK ...................................................................................................................................31 KOMENTAR K »PROTISINDIKALNI KARTICI«, KI SEM JO POSLAL V PODJETJA.....................................................32 KONEC AVGUSTA OKROŽNICA PREDSEDNICE V PODJETJA – POMEMBNA NOVOST, IZLOČITEV DODATKOV IZ MINIMALNE PLAČE................................................................................................................................................32 DEFINICIJA MINIMALNE PLAČE.............................................................................................................................32 ZBIRNO POROČILO O IZPLAČANIH REGRESIH V REGIJI POSLANO NA SKEI .........................................................33 POVEČANJE PLAČ IN POGAJANJA SO VEDNO DVONIVOJSKA ..............................................................................33 UPORABA SINDIKALNE ČLANARINE ZA RAZLIČNE NAMENE................................................................................34 20. 11. 2013 SE NAS JE NEKAJ UDELEŽILO POSVETA O TRPINČENJU V DRŽAVNEM SVETU...............................34 REPREZENTATIVNOST SINDIKATOV ......................................................................................................................34 MEDNARODNI PRAVNI OKVIRI .............................................................................................................................34 OSTALE ZAKONSKE OPREDELITVE STATUSA IN INTERESA ČLANOV SINDIKATA .................................................35 ZGODOVINA SINDIKATOV .....................................................................................................................................36 DRŽAVA SE DANES OBNAŠA KOT PODJETJE – KRČI STROŠKE IN MERI UČINKOVITOST« IRENA ŠTAUDOHAR, .36 ODNOSI MED LJUDMI ...........................................................................................................................................36 USTAVNO VARSTVO SINDIKATOV.........................................................................................................................36 SEPTEMBRSKI POSVETI SINDIKATA.......................................................................................................................37 MOJ NAGOVOR DELAVCEM V ČLANSKEM PISMU ...............................................................................................37 TRADICIONALNO REGIJSKO IZOBRAŽEVANJE JE ODPADLO .................................................................................37 2 MISLI DVEH MODRIH MOŽ NAMESTO ZAKLJUČKA:..........................................................................................37 NEDOKONČANA IN NEOPRAVLJENA NALOGA PROTIKORUPCIJSKE KOMISIJE....................................................37

Documents

LETNO POROČILO 2013skei-lj.si/uploads/skeilj/public/document/48-letno_porocilo_2013_reo_skei_lj_in... · trudijo dovolj«, vsiljujejo nov načrt pomoči, ki podvaja že zadano smrtno