PRILOGA NSPONEDELJEK, 14. NOVEMBER 2005 • ŠT. 219

SREDA , 21 . 12. 2005 • ŠT. 246 • ooggllaassnnaa pprr ii llooggaa • www.f inance-on.net• te le fon: (01) 30 91 590 • e-poš t a: og las i i@f inance-on.net 29

Iz vsebine

BOJANA K. ŠKODIČ,urednica prilogebojana.skodic@finance-on.net

Le še trije dnevi nas ločijo od božičnegavečera, ko se bodo mize spet šibile pod raznovrst-nimi dobrotami, ki jih ponavadi pripravljamoob tem za marsikoga najlepšem prazniku v letu.Na žalost pa je tako, da se po takšnih razvajan-jih rado zgodi, da pod težo kulinaričnih dobrotpopustijo tudi naši želodci. Prav tako nas v temčasu prijatelji in znanci vabijo na številne prired-itve in zabave, kjer s kozarčkom ali dvema naz-dravimo dobrim željam v prihajajočem letu. Dabi bilo težav zaradi prenajedanja in drugih pre-tiravanj čim manj, vam danes ponujamo članeko tem, kako kar najbolje, če že ne preprečiti, pavsaj omiliti posledice.

Praznične zgodbe, ki jih živimo v teh de-cembrskih dneh, so lepe in vesele, a vse zgodbeniso takšne. Tiste iz knjige Vlaste Nussdorferprav gotovo ne. Ker je december mesec, ki pri-naša v hiše radost in veselje, otroški smeh in

vzklike, je prav, da se vsaj za trenutek zavemo,da takšne radosti niso dane vsem. Vse preveč jev naši bližini žalostnih zgodb, ki jih piše živl-jenje, zgodb, ki kruto in neizprosno zaznamuje-jo nedolžna otroška srca in zamrznejo nasmehena njihovih licih.

Ko bomo na božični večer na praznično pogrn-jeni mizi prižgali svečko na adventnem venčku, sespomnimo tudi nanje, vse tiste deklice z vžigali-cami, ki trepetaje v strahu, v pričakovanju lepšegajutri, prižigajo vžigalice in upajo ter čakajo, da bonjihov plamen osvetlil jutrišnji dan.

In ker je december čas obdarovanj, jetrenutek več kot primeren, da naredimo nekajveč - prižgemo plamen tudi mi. S preprostimnakupom knjige ali škatlice vžigalic bomo os-rečili sebe, ker bomo storili dobro delo in po-magali številnim deklicam, ki še vedno tavajov temi.

Naredimo več, kot je potrebno

Ko je raznovrstnih dobrot preveč

Za božič in novo leto setrudijo gospodinjeobogatiti slavnostnemenije s tradi-cionalnimi domači-mi jedmi, s katerimiželijo razveseliti naj-bližje. Žal pa so te jedimnogokrat zelo mastnein sladke. To seveda pomeni,da so zelo kalorične, saj je raznimjuham in omakam dodana smetana, veliko je ocvrtih jedi, nevarne paso tudi maščobe, skrite v majonezah in kremah. Odločitev je ve-likokrat težka, saj smo postavljeni pred izbiro, ali se bomo odrekli do-brotam in s tem obvarovali svoje zdravje ali pa bomo posegli poponujenem, ker se nočemo zameriti prijateljem in znancem.

Okužbe dihal na pohoduPozne jesenske, zimske in zgodnje pom-ladanske mesece zaznamujejo prehla-di, neredko tudi respiratorne virusneinfekcije. V tem obdobju se lahko po-javijo epidemije gripe, ko zboli večještevilo ljudi na širšem geografskem ob-močju. Zaradi tega so pogostejše kom-plikacije, ki se lahko pri kroničnih bol-nikih, astmatikih, srčnih bolnikih,starejših in pri majhnih otrocih konča-jo najbolj tragično, s smrtjo. Za kajpravzaprav gre?

Bolnik z erekcijskimi težavami in družinski zdravnik

Motnja erekcije je bila doslej tema,o kateri so zdravniki zelo malo go-vorili z bolniki. O tem se je zzdravnikom pogovarjalo le desetodstotkov bolnikov. Glavni vzrok zato je bila slaba terapevtskaučinkovitost doslej poznanih zdra-vil. Danes pa je zdravljenje erekci-jskih motenj zelo hitro in lahkodostopno, saj je v domenidružinskega zdravnika.

Bolečina v križu - davek na pokončno držo človeka

Bolečina v križu danes pesti do-mala vsakega zemljana. Izjemaniso niti otroci. Kar za tretjino vsehbolečin v hrbtenici pravega vzrokane poznamo, saj je hrbtenica ševedno zelo neraziskana. Odgovorena vprašanja o vseh križih intežavah, ki pestijo človeka in nje-govo hrbtenico, smo poiskali priavtoriteti slovenske ortopedije, prof.dr. Janku Popoviču.

Vlasta Nussdorfer - ženska, ki ji ni vseeno Ženska, mati, žena, tožilka, predvsem pa človek z veliko začetnico. Ko se srečaš z njo, to preprosto začutiš. So stvari, občutki, intuicija, ki te ne pusti-jo na cedilu. Tudi če ne bi spregovorila niti besedice, bi vedela, da je tako. Okoli nje vibrira energija, enostavna, čista in pozitivna, da jo skoraj lahkovidiš. Takšna je ona - Vlasta Nussdorfer.

Fit je oglasna priloga časnika Finance.Urednica priloge: Bojana K. ŠkodičAvtorji prispevkov: mag. Ladko Korošec, dr.med. spec. farmakolog,Barbara Senekovič, Bojana K. ŠkodičVodja projekta: Tanja Pirc PodobnikRačunalniški prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Julija Klančišar

Foto

: Boj

ana

K. Š

kodi

čFo

to:D

ean

Dub

okov

ič

str. 34

str. 36

str. 30

str. 32,33

fi_246_29_nifit 12/20/05 15:23 Page 1

SREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246OGLASNA PRILOGA: FIT30

Za božič in novo leto se trudijo gospodinje obogatiti slavnost-ne menije s tradicionalnimi domačimi jedmi, s katerimi želijo raz-veseliti najbližje. Žal pa so te jedi mnogokrat zelo mastne in slad-ke. To seveda pomeni, da so zelo kalorične, saj je raznim juham inomakam dodana smetana, veliko je ocvrtih jedi, nevarne pa so tu-di maščobe, skrite v majonezah in kremah. Odločitev je velikokrattežka, saj smo postavljeni pred izbiro, ali se bomo odrekli dobro-tam in s tem obvarovali svoje zdravje ali pa bomo posegli po ponu-

jenem, ker se nočemo zameriti prijateljem in znancem. Ti bi mo-rebitno zavrnitev hrane razumeli kot našo kaprico. Da se izogne-mo neljubi situaciji, kaj radi pozabimo na zdravje in se raje izogne-mo zameri. S to potezo pa, nezavedajoč se, poslabšamo svoje zdrav-stveno stanje.

Pozabimo na zamere, mislimo na svoje zdravje Že male pregrehe pa lahko imajo hujše posledice, tako za bol-

nike (žolčne, sladkorne in s preko-merno težo), ki se morajo držati stro-gih diet, kot tudi za tiste brez poseb-nih zdravstvenih težav. Žolčnim bol-nikom se lahko že zaradi majhnegaprekrška (mastna hrana) delno alipopolnoma zamaši žolčevod, kar sekaže kot napad. Tisti, katerim je pred-pisana dieta zaradi prekomerne te-lesne teže, pa se ujamejo v lastno mi-selno zanko. Misleč, da bodo samoenkrat naredili prekršek, zaužijejoraznovrstne dobrote v prevelikih ko-ličinah. Takoj za tem pa se lotijo hitre-

ga hujšanja iz obupa. Mnogim res uspe, nekaterim pa žal ne. Zatose prav slednji iz sramu izogibajo preventivnim zdravniškim pre-gledom. Za oboje pa velja, da se po hitrem hujšanju potem lahkotudi zelo hitro zredimo, in to za več, kot smo prej shujšali.

Če smo pretiravali z alkoholom Tisti, ki nimajo nikakršnih zdravniških omejitev glede uživa-

nja hrane in pijače, pa se ob prenajedanju pogosto srečujejo s pre-bavnimi motnjami in težavami zaradi pretiranega pitja alkohola. Ka-dar smo pregloboko pogledali v kozarec in bi se radi znebili mač-ka, je priporočljivo, da še preden gremo v posteljo, popijemo več-je količine vode. Priporočljivo je popiti tudi svež sadni sok, saj po-maga presnavljati alkohol, ki je še ostal v organizmu, poleg tega paje sok boljšega okusa kot čista voda. Alkoholnega mačka (splošnoslabo počutje) ne prestajajte v postelji. Pojdite na svež zrak. Dotoksvežega zraka bo pospešil presnavljanje in s tem izničenje alkoho-la v telesu. Če se kljub temu počutite slabo, vzemite iz hladilnikaledene kocke in si jih položite na čelo ter lezite v zatemnjen pro-stor. Pomagala bo tudi izmenično hladno-topla prha, ki jo usmeri-te natanko v vaš vrat. Vodni curek (vodna masaža) bo razbreme-nil vratne mišice in s tem bolečine v glavi. Prilegla pa se bo tudikakšna kisla ali zeljnata juha.

Piše Barbara Senekovič, raziskovalka Znanstvenega inštituta za regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru.

PRAZNIKI IN NAŠE ZDRAVJE

Ko je raznovrstnih dobrot preveč Približujejo se božični in novoletni prazniki, čas, ko se ne bomo mogli upreti raznovrstnim sladkim kulinaričnim pregreham.Ponavadi vse, kar smo se o zdravi prehrani naučili med letom, v decembru hitro pozabimo. Večina izmed nas bo med prazni-ki pridobila kakšen kilogram ali dva, kljub zaobljubi, da se bomo izogibali vinu, koktajlom, raznovrstnim prigrizkom in slaš-čicam.

KISLA JUHA ZA LAJŠANJE MAČKA

Sestavine: 300 g krompirja, 150 g jušne zelenjave, 350 g čebule, 10 gmoke, 1 dcl kisle smetane, 1,5 litra vode, 1 strok česna, kis, sol.

Ko voda zavre, dodamo narezano jušno zelenjavo, sesekljano čebu-lo, strt česen ter solimo in začinimo. Juho zgostimo s podmetom (voda inmoka). Kuhamo še 10 minut, da se moka razkuha. Nazadnje okisamo indodamo kislo smetano, ki je razredčena z vodo.

ZELJNI SOK ZA PREVENTIVNO ČIŠČENJE TELESA

Zeljni sok ima sposobnost čiščenje organizma (razgradi odpadne snovi,ki so se nakopičile v telesu). Preden začnemo uživati večje količine zelj-nega soka, črevesje temeljito očistimo s korenčkovim in špinačnim sokom.Ko postane telo čez nekaj časa sposobno absorbirati zeljni sok, se pokažejoprvi želeni učinki. Pravilno bomo hitro očistili telo tudi, če bomo jedlimanj živil, ki imajo veliko energetsko vrednost (sladkor, živila iz bele mo-ke, masti, masla in olja), ter raje uživali živila z več balastnimi snovmi (pre-sno sadje in zelenjava).

RECEPTI:Zeljna juha za lajšanje mačka (za 4 osebe)Sestavine: 20 dag krompirja, 25 dag kislega zelja, 4 dag čebule, 2 dag moke, strok česna, 2 žlici paradižnikove me-zge, sol, lovorjev list, bazilika. Skuhamo krompir, da se zmehča, dodamo kislo zelje, ki smo ga skuhali posebej, nato prilijemo še prežganje, ki smomu dodali sesekljano čebulo in strt česen. Jed solimo in začinimo še z lovorom, baziliko in paradižnikovo mezgo. Poželji lahko krompir pretlačimo in nato dodamo zelju. Jed lahko zgostimo tudi s podmetom.

Sarma (za 10 oseb)Sestavine: 20 listov kislega zelja, 80-90 dag mešanega mletega mesa, 10 dag čebule, 2 stroka česna, sol, jajce,18 dag riža, 30 dag narezanega kislega zelja, ščep paprike, dve vejici peteršilja. Omaka: maščoba (oljčno olje), 2 dagmoke, sol, 4 dag paradižnikove mezge.Zeljnim listom porežemo debela debla. Zmletemu mesu dodamo sesekljano popraženo čebulo, strt česen, ščep pa-prike, sol, jajce, sesekljan peteršilj in na pol kuhan riž, ki smo ga dobro odcedili. Vse skupaj zmešamo. Zmes razdeli-mo po listih in oblikujemo sarme. Narezano zelje potresemo po dnu posode, nanj položimo sarme in prilijemo juho alivodo. Ko so sarme na pol mehke, prilijemo omako in dušimo do mehkega.Omaka: na maščobi prepražimo moko, dodamo papriko, paradižnikovo mezgo in prilijemo toliko vode, da dobimo go-sto omako. Omako začinimo in zlijemo na sarme. Dodamo lahko tudi baziliko.

Foto

: Moj

ca F

rang

eš

fi_246_30_31_fit 12/20/05 16:32 Page 1

OGLASNA PRILOGA: FITSREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246 31

izbor

č

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolni-ti običajno prehrano. To so predvsem koncentrirani viri posa-meznih ali kombiniranih hranil s pozitivnim učinkom na našorganizem. Med hranila štejemo vitamine in minerale, katerimso dodani tudi aminokisline, vlaknine in rastlinski izvlečki. Vse-kakor bi bilo bolje uživati raznovrstno pestro prehrano in potej poti pridobiti vsa potrebna hranila, zato vam v nadaljevanjupredstavljamo nekaj takih prehranskih dopolnil, ki so nam ve-dno pri roki, a so zelo koristna za zdravje.

Zeleni čaj Glavne sestavine zelenega čaja so kofein, čreslovina, ete-

rična olja in minerali. Japonske raziskave so pokazale, da ima-jo njihovi otroci zaradi pitja tega čaja mnogo manj lukenj v zo-beh. Čaj vsebuje tudi kalij, ki uravnava raven sladkorja v krvi.

Teobromin pa deluje odvajalno, poleg tega spodbuja delovanjesrca in živčnega sistema ter ugodno vpliva na ožilje. Vitaminiskupine B (tiamin, folna kislina, niacin in riboflavin) so po-membni za rast otrok, ohranjajo pa tudi vitalnost pri starejših.Pomemben je tudi vpliv zelenega čaja na zniževanje visokegakrvnega tlaka ter na zmanjševanje možnosti za pojav arterios-kleroze in možganske kapi. Ugotovili so, da zeleni čaj pozitiv-no vpliva na znižanje vrednosti holesterola v telesu in nas ta-ko ščiti pred arteriosklerozo. Opravili pa so tudi raziskave dru-gih zelišč in črnega čaja, vendar so ugotovili, da je daleč najboljšizeleni čaj.

Balastne snoviBalastne snovi (celuloza, hemiceluloza, lignin, pektin) naj-

demo zlasti v sadju, zelenjavi, žitih, stročnicah in raznovrstnihsemenih. Prehrana z malo vlaknin je dejavnik tveganja za po-

jav sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, povišanega krvne-ga tlaka, debelosti, raka na debelem črevesu, žolčnih kamnovin drugih. Vlaknine omogočajo boljše vsrkavanje hranil inboljše delovanje celotnega prebavnega trakta. Sadje in zelenja-va, kot so korenje, melona, mango, vsebujejo veliko beta karo-tena. Vitamin C pa bomo našli v citrusih (limona, pomaranča,grenivka), nekaj pa tudi v zeleni listnati zelenjavi, kot sta bli-tva in špinača. Brokoli, cvetača, zelje, čebula, česen vsebujejosnovi, ki varujejo organizem. Kot antioksidanti pa delujeta tu-

di sadje in zelenja-va temno rdečebarve (vsebujetalikopen).

S sodobnegaprehranskega vi-dika so po-membni tudi na-ravni sadni so-kovi ali indu-strijsko priprav-ljeni z manj slad-korja. Med vita-

mini, ki so v sad-ju, je najpo-membnejši vita-min C (askorbin-ska kislina), zla-sti v citrusih, ja-godah, ribezu.Spojine, ki vpli-vajo na barvo (an-tocianini) in okus(tanini) sadja, sopomembni anti-oksidanti, kiznižujejo raven

holesterola in s temugodno vplivajo na

ožilje.

Med Med in drugi čebelji produkti so sestavni del uravnotežene

zdrave prehrane, saj poleg sadnega in grozdnega sladkorja vse-bujejo še številne rudninske snovi in vitamine. Zaradi visokehranilne vrednosti krepijo or-ganizem, so pa tudi varovalnoživilo, zato jih uporabljamopri vseh obolenjih za varova-nje in krepitev organizma, hit-rejše zdravljenje, preprečeva-nje različnih zapletov medzdravljenjem in njihovega po-zitivnega vpliva na počutjebolnika. Med pa seveda ne bodeloval varovalno, če smo najalergični ali preobčutljivi.

Piše Barbara Senekovič, raziskovalka Znanstvenega inštituta za regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru.

PECIVO K ČAJU

Orehove krogliceSestavine: 200 g moke, žlica pecilnega praška, 100 gsladkorja v prahu, žlička ingverja, 50 g sesekljanih orehovali mandljev, rumenjak, malo konjaka, celi orehi ali man-dlji za dekoracijo. Iz sestavin napravimo testo, iz katerega oblikujemo kroglicein jih položimo na pomaščen ali s papirjem za peko obloženpekač. Kroglice z dlanjo nekoliko stisnemo in na vsako po-ložimo luščen oreh ali mandelj. Pri srednji temperaturipečemo 15 do 20 minut.

ZELENA STRAN

Prehranska dopolnila, ki so vedno pri roki Posledica hitrega vsakodnevnega tempa in pomanjkanjačasa za pripravo kakovostnih obrokov je v zadnjem obdobjutudi vse opaznejša težnja po uporabi prehranskih dopolnil.Tako lahko danes na policah trgovin najdemo velikoraznovrstnih dopolnil v obliki kapsul, tablet, pastil, kapljicin tinktur.

PRAVILNAPRIPRAVAZELENEGA ČAJA

Vrč za pripravo čaja morabiti iz porcelana, stekla alikeramike oziroma gline inga uporabljamo samo zata namen. Tudi ga nesplakujemo z nobenim de-tergentom, ampak samos toplo vodo. Pred pripra-vo čaja mora biti vrč ogret.Vodo za čaj segrejemo vbakreni posodi, nikakorne v emajlirani. Uporabi-mo svežo tekočo vodo,torej ne take, ki je bila žeenkrat prevreta. Ko vodana kratko zavre, jo preli-jemo čez čaj. Pustimo sta-ti štiri do pet minut. Čimdlje pustimo čaj stati, tembolj pomirjujoče deluje nanaš organizem. Naj-pozneje po petih minutahpa moramo čaj odliti in gaprecediti v ogreto skodeli-co.

Ugotovili so, da zeleni čaj znižuje vrednost ho-lesterola v telesu in nas tako ščiti pred arte-riosklerozo. Opravili pa so tudi raziskave drugihzelišč in črnega čaja, vendar so ugotovili, da jedaleč najboljši zeleni čaj.

ČAJ Z VINSKIM ŽGANJEM

Sestavine: 12 žličk mešanice zelenega čaja, liter vode, 8 limoninihrezin, sladkor. V vsak kozarec nalijemo naprej malo vinskega žganja in na-to do vrha dolijemo poprej pripravljen čaj. Limonino rezi-no posujemo z malo sladkorja in položimo v kozarec. Rezi-no med pitjem zadržimo v ustih in prek nje popijemotekočino.

Foto: Mo

jca Fran

geš

fi_246_30_31_fit 12/20/05 15:26 Page 2

SREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246OGLASNA PRILOGA: FIT32

Gripa je nedvomno najbolj razširjena virusna bolezen di-hal, ki prizadene sluznice zgornjega dihalnega trakta, nosu, žre-la in pljuč. Prenaša se s kapljicami na zelo majhni oddaljenostienega metra, pa tudi s posušenimi izločki, obleko in celo z ro-kovanjem, saj lahko virusi dlje časa obstanejo na teh mestih.Bolezen ima kratko inkubacijsko dobo. Pri odraslih je to tri dosedem dni, pri otrocih pa se simptomi pojavijo nekoliko pozne-je, največkrat po dobrem tednu dni.

Klinični znaki in zdravljenje Klinični znaki so zvišana telesna temperatura, glavobol,

utrujenost, suh kašelj ter bolečine v mišicah in sklepih, la-hko tudi nahod. Pri nas gripa običajno razsaja od novembrado marca, vrhunec pa doseže v decembru in februarju. Klasičnogripo povzročajo ortovirusi, in sicer virusa influence A in B.Pri nas je virus A pogostejši. Z razvojem imunologije je posta-lo mogoče viruse tipizirati po njihovih antigenih, ki jih nosi-

jo na površini. Tako smo ugotovili, da se v Sloveniji srečujemopredvsem z virusi influence A z oznakama H3N2 in H1N1, kivsebujejo hemaglutinine in nevroamidazo.

Kako gripo zdravimo? Pri bolezni, ki poteka brez kompli-kacij, zadostujejo počitek, veliko tekočine, najbolje čajev, in an-tipiretiki, zdravila, ki znižujejo povišano telesno temperaturo.Pogosto se uporabljajo tudi različne oblike paracetamola inaspirin, ki pa ni primeren za mlajše od 12 let, saj lahko povzročihude okvare jeter in možganov, tako imenovani Reyev sin-drom, ki se lahko konča celo s smrtjo. Poseganje po drugih zdra-vilih, kot so denimo antibiotiki, je nesmiselno, saj na viruse ne

učinkujejo, bakterij pa pri nekompliciranih oblikah gripe ni.

Dve skupini zdravil proti gripi Virusi prisilijo okužene celice gostitelja, da tvorijo nove vi-

ruse. Za uničenje virusov z zdravili bi zato morali uničiti tu-di celice gostiteljev. V polpretekli dobi so odkrili zdraviloamantadin, ki preprečuje vezavo virusov na celico in deluje pre-

ventivno. Šele zdaj pa imamo na voljo dve skupini zdravilproti gripi, katerih delovanje je bolj specifično: adamantani(amantadin in rimantadin), ki delujejo proti virusu influencetipa A, ter zaviralci nevroamidaze (oseltamivir in zanamivir),ki delujejo proti virusoma A in B. Bolnik jih mora zaužiti do48 ur po izbruhu bolezenskih znamenj in jih nato jemati petdni zapored. Zdravila omilijo simptome in učinkovito pre-prečijo komplikacije, ki so pri gripi pogoste: manj je vnetijsrednjega ušesa, vnetij spodnjih dihal in pljučnic, manj drugihkomplikacij in manj hospitalizacij. Letos tako razvpit tamiflu

je oseltamivir in učinkuje proti virusoma gripe A in B, ne paproti drugim respiratornim in/ali mutiranim oblikam viru-sov.

Učinkovita rešitev - cepljenje proti gripi

Najučinkovitejša oblika preprečevanja gripe je cepljenje zoslabljenim virusom. Cepiti bi se morali predvsem ljudje, sta-rejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi ledvic, jeter, kr-vi, astmatiki, srčni in sladkorni bolniki, ženske, ki bi utegnilebiti v času epidemije noseče, zdravstveno osebje in tisti, ki ima-jo po službenih dolžnostih stike s številnimi ljudmi. Prav takona tem spisku ne bi smeli manjkali bolniki, ki jemljejo imuno-supresijska zdravila in citostatike, bolniki po transplantacijahorganov, okuženi s HIV ali bolniki z aidsom.

Stranskih učinkov po cepljenju je malo (do enega odstot-ka), če upoštevamo vse kontraindikacije. Neželeni učinki sodenimo vročina, mišični krči, boleče mesto injiciranja in aler-gije. Redko se pojavijo znaki gripe ali imunskih obolenj, medkatere sodi tudi sindrom Guillain-Barre.

Cepljenje proti gripi je edini način učinkovite zaščite in stem preprečevanja epidemij in kasnejših komplikacij. Obo-levnost in smrtnost se bistveno zmanjšata. Pri pravilnih indi-kacijah je cepljenje povsem varno. Ne smemo pa pozabiti, datraja tvorba protiteles vsaj 12 dni, tako da v tem času še nismovarni pred virusno infekcijo. Protivirusna zdravila, ki se dobi-jo na trgu, pa so primerna le za tiste, ki se morajo zaradi ob-veznosti neobhodno napotiti na epidemično območje.

KKoorroonnaa vviirruussii iinn ssaarrssKorona virusi so patogeni za vretenčarje, sesalce in ptiče.

Izolirali so jih pri piščancih že davnega leta 1937. Doslej je zna-nih kar 15 vrst virusa tedružine, ki ne okužijo sa-mo človeka, temveč tudiživino, prašiče, glodalce,mačke, pse in ptiče, pred-vsem so patogeni zapiščance. Pri človeku pov-zročajo okužbe dihal, vk-ljučno s hudim akutnimrespiratornim sindromom(SARS - Severe AcuteRespiratory Syndrome),

LCP slo (finance) 136x198mm OGLAS 12/16/05 15:34:42

Okužbe dihal na pohodu V čem so si podobni influenca, gripa, sars in ptičja gripa Pozne jesenske, zimske in zgodnje pomladanske mesece zaznamujejo prehladi, neredko tudi respiratorne virusne infekcije. Vtem obdobju se lahko pojavijo epidemije gripe, ko zboli večje število ljudi na širšem geografskem območju. Zaradi tega so pogostejšekomplikacije, ki se lahko pri kroničnih bolnikih, astmatikih, srčnih bolnikih, starejših in pri majhnih otrocih končajo najboljtragično, s smrtjo. Za kaj pravzaprav gre?

V letih 1918 in 1919 je po Evropi razsajala pandemija in-fluence A z genotipom H1N1, tako imenovana španska gri-pa. Umrlo je kar 50 milijonov ljudi. Kasnejše hujše pan-demije so bile leta 1957 azijska in leta 1968 hongkonška. Smr-tnost pri epidemijah in pandemijah gripe je zelo visoka, kar70- do 80-odstotna. Zadnja epidemija, ko je obolelo kar 27tisoč ljudi, je bila leta 2002 na Madagaskarju, kjer je za gripoumrlo 800 ljudi.

Cepljenje proti gripi je kontraindicirano pri alergičnih na jajč-ne beljakovine in tisti, ki so po cepljenju za gripo zboleli zapoliradikulitisom oziroma sindromom Guillain-Barrť. Pravtako ne smemo cepiti otrok, mlajših od šest mesecev, innosečnic.

Virus

Odgovor na vprašanje, zakaj zbolimo zagripo ali prehladom, je preprost - ljudjezbolimo, ker imunski sistem, ki je odgo-voren za zaščito našega organizma, ne delu-je dovolj učinkovito. Takrat se telo nisposobno upirati mikrobom. Naš imunskisistem deluje zelo inteligentno: zazna inizsledi "sovražnika", nato ga onemogoči inodstrani iz telesa. Nezdrava prehrana,telesna neaktivnost, stresno življenje,zvečana koncentracija bolezenskihpovzročiteljev v okolju in kajenje pa imun-ski sistem oslabijo.

Učinkovito proti prehladu in gripi

Kadar opazite prve znake bolezni, kotso kihanje, glavobol, oslabelost in srbenjev grlu, vam priporočamo, da začnete je-mati zdravili lekadol plus C in immunal. Zimmunalom si boste zvečali obrambnosposobnost organizma in lahko preprečilirazvoj bolezni, z lekadolom plus C pa bostelajšali bolečine.

Obe zdravili vam priporočamo tuditakrat, ko se je bolezen že razvila.

Zakaj vam priporočamo immunal?

Immunal vam priporočamo, ker delu-je na vzroke, hkrati pa lajša tudi simptomeprehlada in gripe. Pomaga krepiti imunski

sistem našega organizma. Svojega farma-cevta vprašajte za tablete ali kapljice im-munal.

Kapljice priporočamo odraslim inotrokom, starejšim od šest let.

Tablete priporočamo odraslim inotrokom že od četrtega leta dalje.

Zakaj vam priporočamo lekadol plus C?

Lekadol plus C varno in učinkovitolajša bolečine, kot so glavobol, bolečine vmišicah in sklepih, bolečine v grlu, in znižujezvišano telesno temperaturo. Zdravilo je vobliki zrnc za pripravo toplega napitka. Taoblika je zelo priporočljiva pri gripi inprehladu, saj potrebuje telo med boleznijovečje količine tekočine. Vitamin C (v enivrečki ga je kar 300 miligramov, kar je naj-večji odmerek med prehladnimi analgetikina našem trgu) deluje antioksidacijsko in po-maga imunskemu sistemu v boju z virusi.Lekadol plus C vsebuje paracetamol, zato jeprimeren za lajšanje težav pri gripi inprehladu tudi za ljudi z občutljivim želod-cem, za bolnike, ki jemljejo zdravila zazniževanje krvnega tlaka, za sladkorne bol-nike in tiste, ki jemljejo tablete za zniževan-je vrednosti maščob v krvi. Zdravilo se smevzeti tudi na prazen želodec.

Lekadol plus C priporočamo odraslimin otrokom, starejšim od 12 let.

Ko na vratatrkata prehladin gripa Vsak dan smo v stiku z množico bakterij in virusov, ki živijo v našem okolju. Neka-terim uspe prodreti v naše telo in lahko povzročijo bolezen. Vsi smo napadalcemenako izpostavljeni, vendar nekateri ljudje zbolijo pogosto, drugi pa ostanejozdravi. Se kdaj vprašate, zakaj?

fi_246_32_33_fit 12/20/05 15:28 Page 1

OGLASNA PRILOGA: FITSREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246 33

okužbe prebavil (najpogostejepri dojenčkih, mlajših od letadni) in redko nevrološke težave.

Razširjajo se kapljično, de-nimo s kihanjem, po oralno fe-kalno poti in z mehaničnim pre-nosom. Poleg dihal lahko priza-denejo tudi celice ledvic, srca,oči in krvnih makrofagov.Običajno viroza mine sama od

sebe, kot prehlad ali kot težave s prebavili. Ker so korona vi-rusi razširjeni po vsem svetu, so okužbe z njimi strogo sezon-ske in najpogostejše pri otrocih pozimi. Pri sarsu pa gre za težkookužbo spodnjih dihal. Sars je pravzaprav oblika virusnepljučnice, ki redkeje prizadene odrasle. Zaradi številnih anti-genskih različic je za zdaj cepljenje neučinkovito. Korona vi-rusi okvarijo tudi limfatično tkivo in jetra.

Bolezenska znamenja pri okužbi s korona virusi se kažejokot gripa: dobimo vročino, bolijo nas kosti in mišice. Izgubaapetita, driska, bruhanje in bolečine v trebuhu se pojavijoredkeje. Inkubacija je kratka, le šest do pet dni. Smrtnost je priljudeh, mlajših od 60 let, 13-odstotna, pri starejših pa 43,3-od-stotna.

Pri sesalcih so virus prvič izolirali iz cibetovk (Paguma lar-vata), mačkam podobnih sesalcev v kitajskem Kvangdongu, kjerje bila tudi prva epidemija sarsa, ko je leta 2003 zbolelo 300ljudi, najmanj pet pa jih je umrlo. Na žalost učinkovitegaorožja proti sarsu nimamo, zato so ključni higienski ukrepi. Bol-nike je treba izolirati, se izogibati množicam, redno umivati ro-ke, se preoblačiti, kot pomožno zdravljenje pa piti obilo te-kočine, jemati anipiretike in počivati.

Naslednja epi(pan)demija - ptičje gripe?Ptičja gripa je nalezljiva virusna bolezen ptic, ki so jo pr-

vič odkrili v Italiji pred več kot 100 leti, povzročajo pa jo pod-tipi virusa influence A, in sicer H5N1. Prvič so ga izolirali vHong Kongu leta 1997, od takrat pa se je razširil v več kot 120držav vzhodne Azije in vzhodne Evrope. Število ptic, ki so za-radi gripe poginile ali pa so jih pobili, da bi preprečili širjenjebolezni, je že preseglo 120 milijonov.

Virus H5N1 je znan kot povzročitelj ptičje gripe, ki običaj-no ne prizadene človeka, lahko pa mutira. Takrat bi postal re-

sna grožnja, saj bi lahko povzročil pandemije gripe med ljud-mi. Nevarnejša oblika je virus H7N7, ki so ga leta 1997 odkri-li v perutninski farmi na Nizozemskem.

K preprečevanju širjenja bolezni lahko krepko pripomore-mo sami. Bolnike moramo natančno izprašati, ali morda nisobili v krajih, kjer je razsajala epidemija virusne ptičje gripe. Bol-nika moramo izolirati, zdravimo pa simptomatsko, z obilo na-pitkov, počivanjem in antivirusni-mi zdravili, ki jih ima-

mo na voljo. Ker je

ptičja gripa,če bi virus mu-tiral in se pre-nesel na člove-ka, veliko bolj

nalezljiva od sarsa, sopotrebni še strožji ukre-

pi, kot jih poznamo priepidemiji običajne gripe in

pri sarsu.

Piše mag. Ladko Korošec,dr. med.spec. farmakolog

Virus se prenaša predvsem po oralno fekalni poti z izločkiokuženih ptic. Bolezen je med divjimi pticami bolj spo-radična, če pa zaide na farme, sta obolevnost in smrtnost pe-rutnine izjemno visoki. S tem virusom se lahko okužijo tu-di prašiči in konji. Pri človeku so doslej odkrili le nekaj red-kih primerov. Bolezenski znaki so povišana telesna temper-atura (nad 39 stopinjami Celzija), kašelj, vneto grlo, bolečinev mišicah, vnetje oči, težko dihanje in pljučnica. Inkubaci-jska doba je nekolika daljša kot pri klasični gripi in trajaokrog deset dni.

Vsekakor strah pred pandemijo ptičje gripe ni primeren.Smiselno pa je, da smo seznanjeni s priporočili zdravstvenihorganov in da (že zdaj) upoštevamo vse higienske preventivneukrepe. Cepljenje proti običajni gripi ne učinkuje zoperptičjo gripo ali sars, vendar prepreči, da nam bi padlaodpornost že zaradi običajne virusne okužbe. Naštete riz-ične skupine se vsekakor morajo cepiti. Zdravil ni primernojemati, saj so ena zgolj preventivna, za druga pa ni po-datkov, ali in koliko bi bila učinkovita zoper virus H5N1 aliH7N7. Zato so nakupi zdravil na zalogo povsem nesmiselni.Potrebovali jih bodo le tisti, ki bodo morali po službenidolžnosti bivati na okuženih območjih, in medicinski delav-ci, ki bodo skrbeli za bolnike. Pri preostalih pa bo že umivanjerok, izogibanje gneči in kašljanju ter kihanju neposredno vobraz povsem zadostovalo.

Letos tako razvpit tami-flu je oseltamivir. Učinku-je proti virusoma gripe A inB, ne pa proti drugim respirator-nim in/ali mutiranim oblikam virusov.

Sars

Slovenska podružnica farmacevtske družbeSchering AG je novembra organizirala simpo-zij za ginekologe, kjer je predstavila svoje novozdravilo za ženske v menopavzi. Te bodo lahkoodslej svoje težave učinkovito zmanjšale s po-močjo hormonskega nadomestnega zdravila zanepretrgano uporabo, ki vsebuje novi hormondrospirenon.

To je prvo registrirano zdravilo za hor-monsko nadomestno zdravljenje zdrospirenonom, ki izboljšuje kakovost življen-ja ženske v menopavzi. Za to obdobje so nam-reč značilne spremembe, ki so posledicazmanjšanega tvorjenja ženskih spolnih hor-monov v telesu estrogena in progesterona.Zdravilo z majhnim odmerkom hormonovučinkovito lajša klimakterijske težave, kot sovročinski valovi, znojenje, razbijanje srca, ne-spečnost, glavobol, pešanje spomina inzmanjšana sposobnost koncentracije, čezmernautrujenost in spremenljivost razpoloženja.Hkrati preprečuje povečanje telesne teže zara-di zastajanja tekočine, ki jo lahko povzroča es-trogen, pa tudi pomenopavzno osteoporozo.

Telo odrasle ženske je navajeno nadoločeno raven spolnih hormonov, ki jih izloča-ta jajčnika. Ko se začne njihova raven zniževati,se lahko pojavijo težave. Približno tretjina žen-sk nima skoraj nobenih težav, druga tretjinadoživlja blage ali zmerne težave, pri tretjini pa

so težave lahko zelo hude. Najboljši način za nji-hovo premostitev je zdravljenje z novim zdra-vilom, ki ga zdravi ženski predpiše zdravnik.Ginekolog mora namreč ob pregledu ocenitikoristi in morebitna tveganja uporabe hor-monskega nadomestnega zdravljenja, to pa storina podlagi preverjanja zdravstvenega stanja,življenjskega sloga, starosti in bolezni ženske tu-di v preteklosti.

Novo zdravilo bo v menopavzi, ko je potreb-

nih veliko sprememb življenjskega sloga,mnogim ženskam pomagal ohraniti kakovostživljenja. Z napredkom medicine in higiene seje pričakovana življenjska doba žensk namrečzelo podaljšala, saj danes že dve tretjini ženskdoživi 80 let in več, kar pomeni, da ima sodob-na ženska v menopavzi pred seboj še celo tretji-no življenja. Naj bo to odslej začetek novega ob-dobja, ki bo za žensko in njeno okolico enakozanimivo in dejavno kot vsako drugo.

NA SLOVENSKI TRG PRIHAJA NOVO UČINKOVITO ZDRAVILO ZA ŽŽENSKE V KLIMAKTERIJU

Predstavitev novega hormonskega zdravila za ženske na tiskovni konferenci v Ljubljani - organizatorji farmacevtskedružbe Schering AG: vodja poslovne enote ginekologije Andreja Smolnikar Prah, mag. pharm., produktna vod-ja mag. Jana Mrak, dr. med., in prof. dr. Marjetka Uršič Vrščaj, specialistka ginekologije in porodništva.

fi_246_32_33_fit 12/20/05 15:31 Page 2

SREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246OGLASNA PRILOGA: FIT34

Motnja erekcije je bila doslej tema, o kateri so zdravni-ki zelo malo govorili z bolniki. O tem se je z zdravnikompogovarjalo le deset odstotkov bolnikov. Glavni vzrok zato je bila slaba terapevtska učinkovitost doslej poznanihzdravil. Danes pa je zdravljenje erekcijskih motenj zelohitro in lahko dostopno, saj je v domeni družinskegazdravnika.

Diagnoza se lahko postavi zgolj na podlagi pogovoraz bolnikom in skorajda rutinskega pregleda pri družinskemzdravniku.

Del anamneze so tudi diferencialna diagnostičnavprašanja o psihogenih vzrokih za težave z erekcijo. Pri pre-gledu zdravnik moškega povpraša naslednje:• ali ima nočne erekcije, • se zbuja z erekcijo,• ima erekcijo pri samozadovoljevanju.

Pozitivni odgovori na ta vprašanja kažejo na psihogenevzroke težav z erekcijo.

Dejavniki tveganja Na prezgodnji pojav težav z erekcijo pomembno vplivajo

tudi dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Kerod leta 2002 vsi osebni zdravniki v Sloveniji preventivno pre-gledujejo svoje varovance, je tak pregled tudi primerentrenutek za seznanjanje s težavami z erekcijo.

Zdravnik najprej poišče morebitne odstranljive vzroke(zdravila, razvade, anatomske spremembe) in izključi psi-hogene vzroke za teževe z erekcijo. Oralna terapija ob neka-terih boleznih ni dovoljena, zato jo mora obvezno predpisatizdravnik. V Sloveniji so zdravniki družinske medicine zapredpisavanje take terapije dobro usposobljeni. Na voljoimamo tri zdravila, saj sta se v novejšem času pojavila še var-

denafil in tadalafil. Od vseh treh najhitreje učinkuje varde-nafil (levitra). Raziskave so pokazale, da je prav hitro učinkov-naje zdravila vardenafil (levitra), ki pri nekaterih moškihučinkuje že v 10 minutah, za moške in njihove partnerke ze-lo pomembno, celo pomembnejše od trajanja delovanja.Zaradi hitrega delovanja, dobrega terapevtskega učinka in ma-lo stranskih posledic je zdravilo vardenafil (levitra) zelouporabno.

Napotitev k urologu je potrebna le, če gre za hujševaskularne motnje (operativni poseg), ali pa pri zelomladih osebah z impotenco (kandidatih za penilno pro-tezo), oziroma če se bolnik ne odziva na oralno terapi-jo.

“Kdaj?”

“Zdaj.”

Baye

r Pha

rma d

.o.o.,

Celo

vøka

135,

1000

Ljub

ljana

, www

.baye

r-pha

rma.s

i

JA, øe vedno sva spolno aktivna. In to TAKOJ, ko si zaæeliva.Za najhitrejøo reøitev TEÆAV Z EREKCIJO vpraøajte zdravnika.

www.erekcija.si

Bolnik z erekcijski-mi težavami indružinski zdravnik Danes je zdravljenje erekcijskih motenj zelo hitro in lahkodostopno, saj je v domeni družinskega zdravnika

Motnja erekcije ali erektilna disfunkcija (ED) pomeninesposobnost doseganja ali vzdrževanja zadostne erek-cije za normalen spolni odnos. Dokazana je povezanostmed pogostostjo motnje erekcije in bolnikovo starostjo,vendar ta motnja ni neposredna posledica starosti,temveč spremljajočih bolezni, zdravil ...

TEŽAVE Z EREKCIJO SE NAJPOGOSTEJE POJAVLJAJO PRI BOLNIKIH:

•ki imajo kronično bolezen (bolezni srca, sladkorna bolezen,multipla skleroza, ledvična odpoved, bolezni jeter, kroničnebolezni pljuč, depresija ...),

• po kirurškem posegu (poškodbi) na glavi ali hrbtenjači,odstranitvi prostate,

• s tveganim življenjskim slogom (alkoholizem, kajenje, droge),• ki se zdravijo z določenimi zdravili (zniževanje povišanega

krvnega tlaka, zniževanje vrednosti holesterola, zmanjševan-je povečane prostate, psihotropna zdravila),

• z anatomskimi spremembami (ozka kožica prepucija - fi-moza, kratek frenulum in ukrivljenost spolnega uda, ki jelahko prirojena ali pridobljena).

fi_246_34_35_fit 12/20/05 15:32 Page 1

OGLASNA PRILOGA: FITSREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246 35

NASILJE V DRUŽINI - ZGODBE, KI JIH NE BI SMELO BITI

Vlasta Nussdorfer - ženska, ki ji ni vseeno

Njena knjiga Naše deklice z vžigalicami je, kot v uvo-du povzame Manca Košir, dragocena misija, ki nas pope-lje skozi številne zamolčane zgodbe in nam odkriva tanči-co neslutenega trpljenja številnih žensk in otrok ter neiz-prosno prekinja molk, ki ga ne bi smelo biti. Zgodbe, kirežejo, trgajo, bolijo. Zgodbe, ki te vržejo iz tira, ti vzbu-dijo željo, da bi storilce poiskal sam, jim sodil sam. A kaj,ko so tudi sami žrtve. Začaran krog, kjer trpijo in so žrtvevsi udeleženi.

Malce posebna tožilkaTakole pravi o sebi: "Sem tožilka, ampak malce poseb-

na. Tožilca vedno vidiš kot strogega, ostrega človeka, ki pre-ganja storilce kaznivih dejanj, kot človeka, ki ga pravzapravnerad srečaš. Vseskozi sem v svojem tožilskem delu žele-la poudariti, da je tožilec pravzaprav tisti, ki lahko storiveliko pozitivnega v kazenskem postopku. Oddelek zamladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto je odde-

lek, na katerem delaš z ljudmi. Tu preprosto ne moreš bi-ti uradnik. Papir namreč vse pre-nese. Tu pa je zgodba povsem dru-gačna. Lahko nekoga obtožiš inte ne zanima žrtev. Enostavnoizpelješ postopek pred so-diščem, počakaš na obsodilnosodbo in greš. Pa vendaruspeh ni v tem, da je storileckaznovan, ti pa mirno od-korakaš dalje. Mene so za-čele zanimati usode tehljudi - žrtev, žensk, otrok,nemalokrat čisto majh-nih. Večkrat sem si žele-la, da končana razpra-va ne bi pomenila kon-ca v smislu, storilecje obsojen, zdaj panas več nič ne zani-ma. Zato sem za-čela v odnosu dožrtev kaznivih de-janj delovati po-vezovalno, jimsvetovala, da seobrnejo nacenter za so-cialno delo,n e v l a d n eu s t a n o v e ,

poiščejo pomoč in podobno. Pri tem se ugotovila, da soljudje v hudih stiskah. Ko žrtev prijavi storilca, sprva mi-sli, da se je vsega rešila. Resnica pa je povsem drugačna.

Travme se namreč nadaljujejo. Tudi izrečena sodba neglede na to, da je obsodilna, žrtvi ne pomaga veliko. Živ-ljenje gre naprej in živeti je treba dalje ne glede na travme

in občutke, ki ti jih je dejanje zapusti-lo. To pa je zelo težko. Zato sose mi te žrtve zasmilile. Ugoto-vila sem, da potrebujejo pomoč,da jih je treba spremljati, da jimje treba pokazati pot, da se od-

prejo, jim olajšati postopek, inkar je najpomembneje, da jih nesmeš zapustiti niti potem, ko jepostopek končan. Ker kot tožilectega ne moreš narediti sam, saj si

udeležen le v neki fazi, sem začelazdruževati organizacije, sodelova-ti s centri za socialno delo, se skrat-

ka trudila, da bi naredila več, kot jenujno potrebno. To službo sem ve-dno jemala kot neko poslanstvo.Najbrž sem res drugačna."

V sodne dvorane vnesla nov pristop k tožilskim govorom

Ni pomembno, kaj si, zdravnik,prodajalec, smetar ... V prav vsakempoklicu lahko narediš več, kot je nujnopotrebno. Žalostno je, da veliko ljudihodi v službo zgolj zaradi nuje in komaj

čaka, da se vrne domov. Neka resnicaje prav gotovo tudi v tem dejstvu, saj vsipotrebujemo denar za preživetje. A čeimaš to srečo, da lahko delaš tisto, kar rad

počneš, potem lahko narediš še precejveč. So poklici, kjer lahko narediš veliko

dobrega. Kot zdravnik, denimo, si lahkosvetla luč mnogim ljudem, morda lahko stavek več, ki gapoveš, nekoga opogumi in reši.

Pravi, da se nikoli ni držala ustaljenih stereotipov na-govora, razpravna dvorana ji je vedno pomenila oder, nakaterem je več kot 25 let uspešno razkrivala vso kruto re-

alnost dogodkov, ki so sestavljali storjeno kaznivo dejanje.Njeno kariero je zaznamovalo veliko hudih procesov, medkaterimi so bili čustveno obarvani zlasti tisti, kjer so bili

udeleženi otroci, veliko je bilo tajnih obravnav v zvezi sspolnimi zlorabami in prav gotovo je na sodišča vnesla pre-cej drugačen način nastopanja tožilca. Žrtvam je vedno po-magala tudi po končanem postopku, jih spremljala, spod-bujala.

Od ustanovitve društva do izdaje knjige Njeno novo delovno mesto na pritožbenem oddelku

vrhovnega državnega tožilstva ne bo tako razburljivo,prav gotovo pa pomeni nadaljevanje njenega dosedanjegadela. Pravi, da sodnih dvoran ne bo preveč pogrešala, sajje v prehodnem obdobju, ko je pred dvema letoma posta-la višja tožilka, opravljala delo vodje oddelka na okrožnemtožilstvu in se tako že pred časom nekako poslovila od raz-pravnih dvoran. Njena nova funkcija pa je nikakor ne boločila od njenega prvobitnega poslanstva - pomagati žrtvam

kaznivih dejanj, saj je med tem časom tudi ustanoviladruštvo Beli obroč. Kot predsednica društva tožilcev, ki muje predsedovala šest let, je dala pobudo, da bi po vzoru dru-gih držav, predvsem Avstrije, tudi pri nas ustanovilidruštvo, ki povezuje organizacije in ljudi, ki pomagajožrtvam kaznivih dejanj.

"Društvo sodeluje z mnogimi nevladnimi organizaci-jami. Ustanovljeno je bilo na Pravni fakulteti v Ljubljani,deluje na Mali ulici 8 in prav vsak človek dobrega srca involje je dobrodošel, saj je dela na tem področju ogromno."Kot pravi Nussdorferjeva, društvo ni konkurenca drugimnevladnim organizacijam. Ko se je ukvarjala z mislijo, ka-ko tudi finančno pomagati žrtvam kaznivih dejanj, se ji jeporodila ideja, da napiše knjigo s pomenljivim naslovomNaše deklice z vžigalicami, izkupiček od prodaje pa namenilepši prihodnosti žrtev teh dejanj.

Pogovarjala se je Bojana K. Škodič.

Ženska, mati, žena, tožilka, predvsem pa človek z velikozačetnico. Ko se srečaš z njo, to preprosto začutiš. So stva-ri, občutki, intuicija, ki te ne pustijo na cedilu. Tudi če nebi spregovorila niti besedice, bi vedela, da je tako. Okoli njevibrira energija, enostavna, čista in pozitivna, da jo sko-raj lahko vidiš. Takšna je ona - Vlasta Nussdorfer.

Ni pomembno, kaj si, zdravnik, prodajalec, smetar... V prav vsakem poklicu lahko narediš več, kot jenujno potrebno. Če imaš to srečo, da lahko delaš ti-sto, kar rad počneš, potem lahko narediš še precejveč.

"To službo sem vedno jemala kot neko poslanstvo.Najbrž sem res drugačna," pravi Nussdorferjeva.

"Vsak mladoletnik, ki se znajde v kazenskem postopku,ima za seboj svojo zgodbo, ki ga je pripeljala do takšne-ga ravnanja. Za vsakim kaznivim dejanjem se skriva ne-ka travma. Seveda je lahko nekdo tudi rojen kot tako ime-novani Lombrosov tip, vendar mislim, da je takšnih ze-lo malo. Veliko večino storilcev pa je zaznamovalo življe-nje, okolje, v katerem so se znašli. V velikem številu pri-merov sem namreč ugotovila, da gre za družinski misel-ni vzorec," razlaga Nussdorferjeva.

Nikoli se ni držala ustaljenih stereotipov nagovora, razpravna dvorana ji je vedno pomenila oder, na katerem je večkot 25 let uspešno razkrivala vso kruto realnost dogodkov, ki so sestavljali storjeno kaznivo dejanje. Njeno karieroje zaznamovalo veliko hudih procesov, med katerimi so bili čustveno obarvani zlasti tisti, kjer so bili udeleženi otro-ci, veliko je bilo tajnih obravnav v zvezi s spolnimi zlorabami in prav gotovo je na sodišča vnesla precej drugačen načinnastopanja tožilca. Žrtvam je vedno pomagala tudi po končanem postopku, jih spremljala in spodbujala.

"Ko žrtev prijavi storilca, sprva misli, da se je vsega rešila. Resnica pa je povsem drugačna. Travma se nmreč nadaljujejo."

V knjigi avtorica predstav-lja 12 zgodb žrtev spolnega, fizičnegain psihičnega nasilja. Številka 12 se nanaša na 12 me-secev v letu in 12 številk na številčnici, kar simbolično govori o tem, da senasilje dogaja vsak dan vse ure dneva in noči.

Foto

: Boj

ana

K. Š

kodi

č

fi_246_34_35_fit 12/20/05 15:32 Page 2

SREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246OGLASNA PRILOGA: FIT36

ZZaa kkaatteerriimmii bboolleeččiinnaammii nnaajjppooggoosstteejjee ttoožžiijjoo lljjuuddjjee,, kkii pprriihhaa--jjaajjoo vv vvaaššoo oorrddiinnaacciijjoo??

Najpogostejše so nedvomno bolečine v križu in vratni hrb-tenici, vendar lahko rečem, da so še vedno pogostejše tiste v križukot v vratni hrbtenici. Pravijo namreč, da so bolečine v križu da-vek na pokončno držo človeka. Štirinožni sesalci imajo le red-ko bolečine v križu, izjema so psi in nekatere degenerativne vr-ste sesalcev, medtem ko drugi vretenčarji te težave večinoma nepoznajo.

KKaajj nnaajjppooggoosstteejjee ddiiaaggnnoossttiicciirraattee??Bolečino v križu zdravniki splošno imenujemo lumbalgija,

kadar pa je ta bolečina združena z bolečino v nogi, potem ji reče-mo lumbo ishialgija, za katero je značilno sevanje bolečine iz križav nogo prek živca nervus ishiadikus. Najpogostejša bolečinapredvsem pri mlajših ljudeh, denimo menedžerjih, pa je bo-lečina v križu med medenico in hrbtenico v tako imenovanemsakroiliakalnem sklepu. Ta ima pri ženskah funkcijo, da se priporodu razklene, pri moških pa pravijo, da je njegova edinafunkcija ta, da boli. In to dejansko opažamo zlasti pri mlajšihmenedžerjih. Bolečina je namreč pogosto lokalizirana v omenje-ni sakroiliakalni sklep. Prav gotovo k temu pripomoreta tudi pre-komerno sedenje na nepravilno oblikovanih stolih in pomanj-kanje gibanja. Najboljša preventiva zoper bolečine v križu je gi-

banje, gibanje in spet gibanje. Človeško telo je namreč zgrajenotako, da se mora gibati in ne počivati.

PPrreevveečč sseeddeennjjaa jjee ppooggoossttoo kkrriivvoo zzaa šštteevviillnnee tteeggoobbee vv kkrriižžuu iinnhhrrbbtteenniiccii.. KKaajj ssttoorriittii,, kkaaddaarr jjee nnaaššee ddeelloo ttaakkššnnoo,, ddaa zzaahhtteevvaa vvee--lliikkoo sseeddeennjjaa zzaa rraaččuunnaallnniikkoomm??

Ljudje, ki pri svojem delu sedijo, bi morali več pozornosti na-menjati izbiri stola. Ta naj bo pravilno oblikovan, takšen, da hrb-tenični muskulaturi ne dovoli, da se poleni. Pomembno je na-mreč, da so mišice nenehno v gibanju, saj to preprečuje nepra-vilne obremenitve na medvretenčnih ploščicah.

DDeeggeenneerraattiivvnnee sspprreemmeemmbbee nnaa mmeeddvvrreetteennččnniihh ppllooššččiiccaahh aalliittaakkoo iimmeennoovvaannaa hheerrnniijjaa ddiisskkuussaa jjee nneekkaajj,, kkaarr jjee vv ddaannaaššnnjjeemm ččaa--ssuu žžee kkaarr nneekkaakkoo uuddoommaaččeennoo vv uuššeessiihh lljjuuddii.. KKaajj jjee pprraavvzzaapprraavvttoo??

Če povem na grobo, hrbtenica sestoji iz teles vretenca,obroča vretenca ter trnastih in stranskih nastavkov. Vmes med

dvema telesoma vretenca je medvretenčna ploščica, ki ima trdobroč, znotraj njega pa mehkejšo zdrizasto strukturo, imenova-no jedro. Iz neznanih razlogov obroč začne popuščati in jedro,ki je pod pritiskom, pritisne na raztrganino obroča, kar čutimokot bolečino v križu, saj takrat nastane tako imeno-vani krč muskulature. Če se raztrganina širi naprej,se jedro, ki je pod pritiskom, izbuhne in lahko priti-ska na živčno korenino, ki sestavlja živec nervusishialgikus, zaradi česar se pojavlja bolečina vzdolžnoge, kar imenujemo ishialgija. Izbuh medvretenčneploščice je tako verjetno najpomembnejši vzrok bo-lečin vzdolž noge.

SSttaarroosstt pprrii tteemm nnaajjvveerrjjeettnneejjee nnii ppoommeemmbbnnaa??Degeneracija medvretenčnih ploščic (hernija di-

ski) danes ni redka. Velikokrat je potrebna operaci-ja. Iz svoje prakse se spomnim primera, ko smo za-radi teh težav operirali 11-letno deklico, pri 18 ali 19letih pa to ni več nobena redkost. Danes ima pri 30letih degeneracijo diskusa pravzaprav že vsak človekbrez izjeme, le da nekaterim povzroča bolečine, neka-terim pač ne. Z leti te bolečine izzvenijo, tako daimajo ljudje nad 60 let teh težav bistveno manj, sajhrbtenica ni več tako gibljiva.

OObbssttaajjaa kkaakkššnnaa ppoovveezzaavvaa mmeedd bboolleeččiinnaammii vv hhrrbb--tteenniiccii iinn ssttrreessoomm??

Hrbtenica je še vedno zelo neraziskana. Kateridejavniki vplivajo na bolečine v hrbtenici, je težkoopredeliti. Nedvomno nanje vpliva tudi stres, saj sezaradi njega mišice ne sprostijo enakomerno in to la-hko povzroča še dodatne bolečine in seveda vpliva

na spremembe v medvretenčnih ploščicah, ki so najpogosteje vz-rok za bolečino.

ČČeemmuu ššee llaahhkkoo pprriippiiššeemmoo bboolleeččiinnee vv hhrrbbtteenniiccii??Kar pri tretjini primerov vseh bolečin v križu ne poznamo

pravega vzroka. V zadnjem času se je v svetu razširila tako ime-novana fibromialgija. To je obolenje, za katerega so značilni ju-tranja okorelost, slabo počutje, utrujenost in bolečine. Pravegavzroka zanj še ne poznamo, verjamem pa, da obstaja. Velika veči-na zdravnikov sicer misli, da vzrok za to obolenje ni in da gre zgoljza psihični proces. Vendar pa čedalje več ljudi v svetu, v Ameri-ki kar 20 milijonov, v Nemčiji denimo okoli milijon šesto tisoč,pri nas nekje med 30 in 40 tisoč ljudi, trpi za tem obolenjem.

KKaajj ppaa lleežžiiššččee?? VVeemmoo,, ddaa ččlloovveekk kkaarr ttrreettjjiinnoo ssvvoojjeeggaa žžiivvlljjee--nnjjaa pprreessppii.. VV ppoosstteelljjii ssee rrooddiimmoo,, uummrreemmoo,, vv nnjjeejj ssee lljjuubbiimmoo,,ppooččiivvaammoo,, ookkrreevvaammoo iinn lleennaarriimmoo.. KKaakkoo ppoommeemmbbnnoo vvllooggoo iimmaazzaa hhrrbbtteenniiccoo??

Ležišče je nedvomno dejavnik, ki ima pomembno vlogopri zdravju naše hrbtenice. Ni vseeno, na kakšnem ležišču spi-mo, še zlasti, če so se težave že pojavile. Nekdaj močno razširje-no mnenje, da mora biti postelja trda, je bilo smiselno le v pre-teklosti, ko so poznali le vzmetnice in žimnice. Marsikdo se šedanes spominja nasvetov naših babic in dedkov, da zoper bolečinev hrbtenici pomaga ležanje na deski. Ta ideja je zagotovo prežive-ta. Nasprotno se čedalje bolj uveljavlja mnenje, da je idealno

ležišče takšno, ki se prilagaja našemu telesu in ga enakomernopodpira v vseh točkah. Preiskave pritiska v diskusu namrečkažejo, da ležanje na hrbtu z ohranjenimi krivinami hrbtenicepomeni najmanjšo obremenitev za disk. Ker se človek med spa-njem obrne tudi do 40-krat, je pomembno, da se podlaga medobračanjem spremeni tako, da je pritisk spet enakomerno poraz-deljen po vsem telesu, kar pomeni, da je hrbtenica kar najboljrazbremenjena. Tem zahtevam se nedvomno najbolj približavodna postelja, ki je lahko pri hrbteničnih težavah dobra rešitev.

Ker vodne postelje ustrezajo medicinskim zahtevam, jih

naroča tudi čedalje več bolnišnic in zdravilišč. In to ne samo zabolnike s hrbteničnimi težavami, temveč tudi za tiste, ki mora-jo dalj časa ležati, saj se tako izognejo preležaninam.

Pogovarjala se je Bojana K. Škodič.

INTERVJU S PROF. DR. JANKOM POPOVIČEM, DR. MED.

Bolečina v križu - davek na pokončno držo človeka Bolečina v križu danes pesti domala vsakega zemljana. Izje-ma niso niti otroci. Kar za tretjino vseh bolečin v hrbteni-ci pravega vzroka ne poznamo, saj je hrbtenica še vedno ze-lo neraziskana. Odgovore na vprašanja o vseh križih in tež-avah, ki pestijo človeka in njegovo hrbtenico, smo poiska-li pri avtoriteti slovenske ortopedije, prof. dr. Janku Popo-viču.

Številne športne dejavnosti, denimo plavanje, tek, fitnes,kolesarjenje, kjer gre za kontinuirano gibanje telesa,so zelo dobra preventiva zoper težave s hrbtenico. Tuditako imenovani intervalni športi, denimo tenis, ki načelo-ma veljajo za nezdrave, so sprejemljivi, če jih sevedakombiniramo še s kakšnim neintervalnim športom.

Nekdaj močno razširjeno mnenje, da mora biti posteljatrda, je zagotovo preživeto. Nasprotno se čedalje bolj uvel-javlja mnenje, da je idealno ležišče takšno, ki se prila-gaja našemu telesu in ga enakomerno podpira v vsehtočkah. Tem zahtevam se nedvomno najbolj približa vo-dna postelja, ki je lahko pri hrbteničnih težavah dobrarešitev.

Za tretjino bolečin v križu ne poznamo pravega vzroka.

Prof. dr. Janko Popovič: "Najboljša preventiva zoper bolečine v križu je gibanje, gibanje in spet gibanje. Človeško telo je namreč zgrajeno ta-ko, da se mora gibati in ne počivati."

Foto

: Boj

ana

K. Š

kodi

č

fi_246_36_fit 12/20/05 16:29 Page 1