LP 2008ZA LETO 2010
Letno poroilo 2010
VSEBINA
PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE 1 POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU 3
PREGLED POMEMBNEJŠIH DOGAJANJ V LETU 2010 4 PREGLED POMEMBNEJŠIH
DOGAJANJ V ZAETKU LETA 2011 9 POROILO NADZORNEGA SVETA 11 SPLOŠNI
PODATKI 13 1. OSEBNA IZKAZNICA 13 2. UPRAVLJANJE DRUBE IN SKUPINE
13 3. ORGANIZIRANOST IN SESTAVA SKUPINE CIMOS 15 4. LASTNIŠKA
STRUKTURA 15 POSLOVNO POROILO 17 5. POSLANSTVO, VIZIJA IN STRATEŠKE
USMERITVE 17 6. GOSPODARSKA GIBANJA 18 7. LETNI OPERATIVNI NART 24
8. REORGANIZACIJA 25 9. BLAGOVNE ZNAMKE SKUPINE CIMOS 26
9. 1. Blagovna znamka CIMOS 26 9. 2. Blagovna znamka LITOSTROJ
POWER 27 9. 3. Blagovna znamka TPS 28 9. 4. Blagovna znamka CIMAT
28
10. PRODAJA 29 10. 1. AvtomobilskI steber 29 10. 2. Energetski
steber 31 10. 3. Steber kmetijske opreme 32 10. 4. Steber
strojegradnje in orodjarstva 34
11. RAZVOJ 35 11. 1. Avtomobilski steber 35 11. 2. Energetski
steber 37 11. 3. Steber kmetijske opreme 38
12. NABAVA 39 13. PROIZVODNJA 41 14. NALOBE 43 15. ZAGOTAVLJANJE
KAKOVOSTI 43 16. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA 44 17. UPRAVLJANJE S
TVEGANJI 45 18. ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA 48 19. NARTI IN
POGOJI POSLOVANJA V LETU 2011 53 20. DRUBENA ODGOVORNOST 56
20. 1. Zaposleni 56 20. 2. Naravno okolje 59 20. 3. Širša drubena
skupnost 60
RAUNOVODSKO POROILO 61 21. POVZETEK RAUNOVODSKIH USMERITEV 61
21. 1. Podlaga za sestavo raunovodskih izkazov 61 21. 2. Vpliv
sprememb raunovodskih standardov 69 21. 3. Uskupinjevanje 70
22. DELNIŠKA DRUBA CIMOS 72 22. 1. Raunovodski izkazi 72
Letno poroilo 2010
22. 2. Pojasnila k raunovodskim izkazom 78 22. 3. Druga razkritja
99 22. 4. Izjava poslovodstva 104
23. SKUPINA CIMOS 105 23. 1. Raunovodski izkazi 105 23. 2.
Pojasnila k raunovodskim izkazom 111 23. 3. Druga razkritja 130 23.
4. Izjava poslovodstva 135
PREDSTAVITEV DRUB V SKUPINI CIMOS 137
Letno poroilo 2010
Spoštovani delniarji, poslovni partnerji, zaposleni, širša
javnost!
V letu 2010 smo v skupini Cimos ustvarili prihodke v višini 445
milijonov evrov, kar pomeni poveanje prihodkov za ve kot 15 % v
primerjavi z letom 2009. To nas uvrša med najveja slovenska
podjetja, tako po celotnem obsegu prodaje kot tudi po obsegu
prodaje na trgu Evropske unije. Delovali smo v okviru svojih štirih
strateških stebrov, od katerih sta najveja avtomobilski steber in
steber energetike, steber kmetijske opreme ter steber strojegradnje
in orodjarstva pa predstavljata manjši del, a s tendenco rasti.
Ustvarjen poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je
preko 70 milijonov evrov in je primerljiv s konkurennimi podjetji v
Evropski uniji.
V obdobju krize so napovedovali zelo teke ase za avtomobilsko
industrijo. Le najveji optimisti so upali napovedati hitro
okrevanje. Mi smo bili med njimi. Ocenjujemo, da avtomobilska
panoga ne bo doivela dolgoronih pretresov. Priakujemo lahko le malo
upoasnjeno rast prodaje in nekoliko spremenjene razvojne trende na
podroju mobilnosti. Zato smo v letu 2009 in tudi v letu 2010 še
naprej vlagali v razvojne projekte in nadaljevali z uresnievanjem
razvojne strategije. Svoj optimizem gradimo na zaposlenih in
njihovem znanju, ki lahko še posebej pride do izraza prav v skupini
Cimos. Rezultati, ki smo jih dosegli v letu 2010, kaejo, da je bila
naša usmeritev pravilna, saj beleimo rast tako avtomobilskega
stebra kot tudi celotne skupine Cimos.
e v letu 2009 smo opozarjali, da se bo val krize nadaljeval tudi v
letu 2010, kar se je odrazilo v spirali nelikvidnosti, ki je zajela
veji del gospodarstva. Radikalne spremembe v finannem sektorju so
to globel samo še poveale. Nekatere vlade so hitro spoznale
narašajoo nevarnost in so z ustreznimi sistemskimi ukrepi rešile
veji del gospodarstva. Druge drave so se odzvale medlo, prepoasi in
z neustreznimi ukrepi krizo samo še poglobile. V panogi je prišlo
do trganja dobaviteljskih verig, kar je v mnogih primerih ogrozilo
proizvodnjo vozil. Stopnja tveganja se je v dobavni verigi poveala
in zato je ustrezna kapitalska struktura gospodarskih drub postala
premisa za banke in tudi kupce. Z uvajanjem novosti in pronim
odzivanjem na naroila kupcev smo upraviili sloves zanesljivega
poslovnega partnerja ter obdrali obstojee kupce in pridobili nove.
Naša zanesljivost dobav je v letu 2010 dosegla zavidljivih 99 % in
kakovost dobav je bila 18 ppm, kar se lahko primerja z najboljšimi
svetovnimi dobavitelji v panogi.
Kapitalska struktura naše drube Cimos je logina posledica
intenzivnega razvoja, saj smo veliko vlagali v obstojee in nove
proizvodne zmogljivosti na razlinih geografskih obmojih. Veliko smo
vlagali v raziskave in razvoj, informatiko, sodobne tehnologije ter
seveda v obratna sredstva, ki jih je zahtevala visoka rast
poslovanja. Ta pretekla vlaganja so danes naša prednost, saj imamo
ustrezno infrastrukturo, ustrezne razvojne in proizvodne
zmogljivosti za uresnievanje strateških ciljev.
Ker je bil delniški (osnovni) kapital v celotnem obdobju rasti
nespremenjen, kapital pa se je veal le z zadranimi dobiki, smo
velik del vlaganj realizirali z izposojenimi viri, kar je bilo v
obdobju konjunkture povsem normalno. S pojavom krize pa se je
gledanje na kapitalsko ustreznost spremenilo. Ni dovolj le razvojna
in proizvodna odlinost, potrebno je imeti tudi ustrezno razmerje
med kapitalom in izposojenimi viri. In ta naloga nas aka v
naslednjem obdobju.
Predvidena strateška rast je ambiciozna in adrenalinska. In taka
tudi mora biti, da lahko zaposleni pokaemo vse svoje vrednote in
znanja. Pri skoraj vseh avtomobilskih proizvajalcih smo nominirani
kot razvojni dobavitelj in ta status bomo v prihodnje še okrepili z
dokazano odlinostjo na vseh podrojih poslovanja. Zavedamo se, da
smo prehodili dolgo pot - od skromnega zaetka, ko smo bili izkljuno
proizvajalci enostavnih delov, do razvojnega dobavitelja. Prehojena
pot še ni porok za uspeh v prihodnosti. Imamo ambiciozne narte tudi
znotraj sistema. elja po procesni
Letno poroilo 2010
2
organiziranosti je realna potreba. Gre za evolucijo v delovanju in
razmišljanju. Proces »od konca do konca« (E2E) v Cimosu razumemo
kot proces od raziskav in razvoja do denarja na transakcijskem
raunu.
V letu 2011 priakujemo rast na vseh podrojih delovanja in dobre
poslovne rezultate.
Franc Krašovec,
predsednik uprave
v evrih 2010 2009 2010 2009
Poslovni prihodki 444.782.399 385.810.234 362.015.116
320.323.156
Prihodki od prodaje 419.749.668 367.467.199 356.620.838
319.760.817
Dobiek iz poslovanja (EBIT) 36.260.389 32.338.983 17.090.070
13.420.057
Dobiek iz poslovanja in amortizacija (EBITDA)
72.873.477 66.251.058 28.845.836 25.690.480
isti dobiek 4.059.738 3.832.594 2.392.306 2.006.542
v evrih 31.12.2010 31. 12. 2009 31. 12. 2010 31. 12. 2009
Dolgorona sredstva 472.186.880 444.790.055 247.945.661
238.372.320
Kratkorona sredstva 263.470.906 266.723.771 219.066.981
221.027.871
Kapital 133.130.504 121.335.729 112.802.420 112.172.437
Dolgorone obveznosti 283.232.211 278.399.502 149.323.227
161.370.588
Kratkorone obveznosti 311.005.299 304.666.658 203.048.524
185.421.807
Knjigovodska vrednost delnice - - 7,82 7,77
2010 2009 2010 2009
isti dobiek v prihodkih od prodaje 0,97 % 1,04 % 0,67 % 0,63
%
EBIT v prihodkih od prodaje 8,64 % 8,80 % 4,79 % 4,20 %
EBITDA v prihodkih od prodaje 17,36 % 18,03 % 8,09 % 8,03 %
Donosnost kapitala (ROE) – letna raven 3,19 % 3,20 % 2,12 % 1,80
%
Donosnost sredstev (ROA) – letna raven 0,55 % 0,55 % 0,51 % 0,46
%
Obveznosti/kapital 4,63 4,94 3,15 3,10
31.12.2010 31. 12. 2009 31. 12. 2010 31. 12. 2009
Število zaposlenih 6.864 7.127 995 1.046
Letno poroilo 2010
JANUAR
Optimizacija procesov
Uprava je opravila vrsto pogovorov z vodstvenimi ekipami v
posameznih tovarnah z namenom poenotenja pogledov na obvladovanje
stroškov in optimizacije procesov na vseh ravneh poslovanja.
Novo vodstvo v P. P. C. Buzet, d. o. o., Buzet
Za direktorja podjetja P. P. C. Buzet na Hrvaškem je bil imenovan
Franko Viintin.
FEBRUAR
Cimos sodeloval na informativnem dnevu koprske srednje tehniške
šole
Cimosova kadrovska sluba se je v Kopru udeleila informativnega
dneva tamkajšnje srednje tehniške šole. Predstavila je podjetje in
monosti zaposlitve v njem. V Kopru se za vzgojo tehniškega
strokovnega kadra obetajo boljše monosti z izgradnjo novega
srednješolskega centra v neposredni bliini koprske tovarne.
Rokometni klub Cimos Koper prejel priznanje Mestne obine
Koper
Mestna obina Koper je mestnemu rokometnemu klubu (katerega pomemben
pokrovitelj je Cimos) in nekaterim posameznikom, ki v njem delajo,
podelila posebna priznanja za vidne doseke v preteklem letu.
Usposabljanja »naše interne šole vitkosti«
Namen usposabljanj z naslovom Vitka proizvodnja je bil seznaniti
udeleence z osnovnimi orodji, metodami in filozofijo proizvodnega
sistema, ki ga je v minulem stoletju razvila Toyota, in ki v
sodobnem industrijskem svetu velja kot primer najboljše prakse na
številnih podrojih nartovanja, organiziranja in upravljanja
procesov. Na usposabljanju so predstavljene teoretine osnove, ki
jih nato udeleenci preizkusijo s simulacijami v uilnici in s
praktinimi vajami na realnih primerih v Cimosovi proizvodnji.
MAREC
Dan inovatorjev
Na Dnevu inovatorjev so bili nagrajeni najuspešnejši inovatorji v
letu 2009, iz vsake tovarne po dva. Izbrani so bili sodelavci, ki
so s svojimi inovacijami in koristnimi predlogi prispevali podjetju
najveje gospodarske uinke. Prijavili so kar 4135 koristnih
predlogov, kar je v povpreju 1,16 predloga na zaposlenega v
tovarnah, kjer deluje sistem inovacij TiNS.
Društvo IV v novih prostorih
V prostorih tovarne Koper, kjer je bila neko menza, je sedaj
telovadnica in prostor za aktivnosti društva za zdravo ivljenje –
IV. V tem prostoru nudimo zaposlenim monost izvajanja telesnih
vadb. Prizadevamo si, da bi im ve zaposlenih obiskovalo
organizirano vadbo.
Brez alkohola na delovnem mestu
V drubi je bil objavljen notranji splošni akt, ki ureja postopke za
ugotavljanje alkoholiziranosti in prisotnosti ter vpliva
psihoaktivnih substanc pri zaposlenih. Namen pravilnika je predvsem
spodbuda za preventivno delovanje pri zagotavljanju varnega in
zdravega dela.
Letno poroilo 2010
Nagrada za najboljšega dobavitelja
Ameriško podjetje Eaton Corporation je Cimosu d. d. podelilo
nagrado za najboljšega dobavitelja. Nagrade so namenjene
dobaviteljem, ki so se leta 2009 najbolj izkazali na podrojih
upravljanja stroškov, inovativnosti, kakovosti in dobav izdelkov
ter tako v najveji meri prispevali k njegovemu uspehu.
30 let delovanja tovarne AD Krušik precizni liv, Mionica
Tovarna Krušik precizni liv v Mionici (Srbija) je proslavila 30.
obletnico obstoja. Tovarno so zgradili leta 1980 in vanjo preselili
del proizvodnje iz valjevskega Krušika. Tako kot številna druga
srbska podjetja se je v devetdesetih letih tovarna znašla v velikih
teavah. Leta 2007 se je tesneje navezala na Cimos in postala del
njegove skupine. Sedaj 135 zaposlenih uspešno proizvaja nove
izdelke s podroja avtomobilske industrije. V Livarni je vgrajena
oprema z letno zmogljivostjo 400 ton preciznih jeklenih in
nodularnih odlitkov.
APRIL
Nov »Wind« izhaja tudi iz koprskega proizvodnega centra
V novomeškem Revozu je bil predstavljen nov model avtomobila
Renault Wind, za katerega, kot edini dobavitelj, koprski proizvodni
center izdeluje pedalne sklope, rone zavore in teaje pokrova
motorja.
Razvojne strategije stebrov in nartovana reorganizacija
Nadzorni svet delniške drube Cimos je razpravljal o razvojnih
strategijah stebra kmetijske opreme ter stebra strojegradnje in
orodjarstva. Seznanil se je tudi z dinamiko nartovane
reorganizacije, ki naj bi zaivela v letu 2011.
MAJ
Intenzivnejša prisotnost stebra energetike na skandinavskem
trgu
Litostroj Power je s finskim partnerjem sklenil pogodbo za obnovo
dveh kaplanovih turbin na HE Pyhäkoski, vsake z mojo 49.820
kW.
V Mariboru imamo »Druini prijazno podjetje«
Cimosova tovarna v Mariboru je prejela certifikat »Druini prijazno
podjetje« in se s tem pridruila podjetjem, ki so se zavezala k
boljšemu usklajevanju dela in druine ter k še veji drubeni
odgovornosti. Prednosti aktivne, druini prijazne, politike v
podjetju so vsestranske in prispevajo k boljšemu poutju
zaposlenih.
Hišni sejem in poslovno sreanje s lani Obrtno-podjetniške zbornice
v Kopru
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s Cimosom v
Kopru pripravila sejem in poslovno sreanje. Cimos je
zainteresiranim lanom zbornice predstavil svoje nabavne potrebe na
podroju struenja, hladnega kovanja, preoblikovanja cevi, izdelave
vzmeti, brizganja plastike, izdelave gumijastih delov in izdelkov
na podlagi jeklenih pletenih ic, površinske zašite in kovanja v
toplem stanju. Zanimanje je bilo precejšnje in stkale so se nove
poslovne vezi.
Dan znanja v Mariboru
V mariborskem proizvodnem centru so se e etrto leto zapored
zaposleni zbrali v okviru prireditve »Dan znanja«, na kateri imajo
predvsem sodelavci, ki se izobraujejo ob delu, prilonost
predstaviti svoje seminarske, raziskovalne, diplomske in magistrske
naloge ter tako kot pomembno dobrino in vrednoto predstaviti še eno
prilonost za promocijo uenja in znanja.
Letno poroilo 2010
V prostorih ljubljanskega Gospodarskega razstaviša je potekal 3.
festival obmone gospodarske zbornice - Inovativnost. Na prireditvi
smo za inovacijo "Uporabniški vmesnik za komunikacijo med MES
(Manufacturing Execution System) in ERP (Enterprise Resource
Planning) sistemom" prejeli priznanje za inovativnost.
JUNIJ
Priznanje za najboljše inovatorje
Primorska gospodarska zbornica Koper je e deseti zapored razglasila
najboljše inovatorje iz regije in jim podelila priznanja za
prijavljene inovacije. Iz Cimosa je bil nagrajen sodelavec
razvojnega oddelka Toma Opara za inovacijski predlog »Industrijsko
oblikovanje nosilca filtra goriva DV euro5«.
Vihar odkrival strehe
V Mionici je stoletni vihar s hudim nalivom odkril precejšen del
ploevinaste strehe tovarne in s tem povzroil veliko materialno
škodo ter zaustavitev proizvodnje. S hitrim ukrepanjem zaposlenih
in s pomojo civilne zašite so omilili škodljive posledice na opremi
in izdelkih.
Usposabljanje za vodstvene vešine
Potekalo je usposabljanje vodij za vodstvene vešine pod strokovnim
vodstvom. Namen usposabljanja je bil nadgradnja vešin vodenja s
ciljem uspešnega upravljanja ter povezovanja zaposlenih, stroke,
izkušenj in procesov.
JULIJ
Prestino priznanje direktorju Cimosove livarne
V Sarajevu je direktor Cimosove livarne iz Zenice, Razim Lušniki,
prejel eno od šestih nagrad »Šampioni biznisa«, ki so jih podelili
na tradicionalnem izboru najuspešnejših direktorjev in drub iz
jugovzhodne in srednje Evrope. S tem je Cimos TMD Casting okrepil
svoj poloaj v regiji.
Dan odprtih vrat tovarne Senoee
V Senoeah so ob krajevnem prazniku odprli vrata tovarne številnim
obiskovalcem, ki so bili s sodobnostjo tehnologije in zahtevne
proizvodnje prijetno preseneeni. Posebej so se veselili obiska
druinskih lanov zaposlenih, upokojencev in nekdanjih zaposlenih
Cimosa.
Energetska pridobitev v mariborskem Cimosu
Na strehi, na okrog 25 tiso kvadratnih metrih površine, ene izmed
Cimosovih mariborskih proizvodnih hal so namestili najvejo strešno
solarno elektrarno v Sloveniji. Letno bo proizvedla 1124 megavatnih
ur elektrine energije in bo pokrila potrebe po elektrini energiji
za ve kot 400 gospodinjstev.
AVGUST
Desetlanska skupina predstavnikov nemškega BMW je e drugi obiskala
Livnico Kikinda. Potem, ko se je na dvodnevnem obisku seznanila z
zmogljivostmi, opremljenostjo, proizvodnim procesom in strokovno
usposobljenostjo delavcev, je pohvalila urejenost te Cimosove
proizvodne enote in svojo pripravljenost za poveevanje
naroil.
Letno poroilo 2010
Sreanje partnerjev projekta EUREKA
V Buzetu je potekala letna skupšina projekta Eureka E!4177
“Ubiquitous oriented embedded systems for globally distributed
factories of manufacturing enterprises” (UES), ki jo je letos
organiziralo Cimosovo podjetje P. P. C. iz Buzeta. Splošno
preprianje udeleencev sreanja je bilo, da lahko uinkovitost
raziskovanja, ki bo koristilo evropskemu gospodarstvu, doseemo le s
povezovanjem ter usklajevanjem medsebojnih naporov in
dejavnosti.
Prva delavnica energetikov v Cimosovih livarnah sive litine
V Zenici je bila prva Cimosova delavnica energetikov v livarnah
sive litine. Njen namen je bil spoznati in prenesti primere dobre
prakse med livarnami, predstaviti nekaj praktinih primerov
izboljševanja energetske uinkovitosti ter se dogovoriti o skupnih
dejavnostih za izboljševanje energetske uinkovitosti.
Mesi obiskal Cimos v Gradacu
Nekdanji predsednik Republike Hrvaške, Stjepan Mesi, je v okviru
svojega obiska Tuzle in Gradaca obiskal tudi Cimosovo drubo, kjer
mu je skupina naših strokovnjakov predstavila doseke naših drub na
obmoju Bosne in Hercegovine.
OKTOBER
Poar na proizvodni liniji
V proizvodni hali v Zenici je 10. oktobra popoldne izbruhnil hujši
poar, ki je povzroil materialno škodo na formarski liniji. Delavci
so ustrezno ukrepali in poar hitro omejili ter ga zaustavili.
Zaradi poara je prišlo do dvotedenske zaustavitve proizvodnje.
Zaradi varnostnih zalog in drugih alternativnih rešitev dobava
kupcem zaradi tega dogodka ni bila ogroena.
Delavnica energetikov v Cimosovih livarnah aluminija
V Buzetu je bila druga delavnica Cimosovih energetikov, tokrat iz
livarn aluminija. Potekala je pod geslom »So izgovori in so
rešitve« z namenom spoznavanja in prenosa dobrih praks med
livarnami. Predstavili so nekaj praktinih primerov izboljševanja
energetske uinkovitosti in se dogovorili o skupnih dejavnostih na
tem podroju.
Cimosova restavracija prepoznavna po svojih kulinarinih
specialitetah
Restavracija Radniki dom v Kikindi se je s svojimi kulinarinimi
specialitetami predstavila na sejmih v ilni (Slovaška), Bihau (BiH)
in Romuniji. Gostovali so tudi v programu srbske nacionalne
televizije, ko so v Kikindi organizirali »Dneve ludaje«.
Restavracija je na predlog Regionalne gospodarske zbornice v
Kikindi prejela tudi prestino nagrado zbornice za kakovost
gostinske in turistine dejavnosti v kategoriji gostinskih objektov
za leto 2010.
Sistemski dan informatike
Cimosovi informatiki, odgovorni za tehnino podporo, so pridobivali
nova znanja in izmenjavali izkušnje na e tradicionalnih letnih
delavnicah.
NOVEMBER
2. delavnica o orodjarstvu in vzdrevanju
Na lokacijah Kikinde in Senja je potekala e druga delavnica
orodjarstva in vzdrevanja. Njen namen je bil veje sodelovanje ter
povezovanje strokovnjakov z razlinih lokacij na podroju orodjarstva
in vzdrevanja.
Letno poroilo 2010
Osem uveljavljenih slovenskih podjetij s podroja razvoja in
proizvodnje komponent ter sistemov za avtomobilsko industrijo,
Cimos, Hidria, Iskra Avtoelektrika, Iskra Mehanizmi, Kolektor
Group, MLM, Polycom in TPV, je podpisalo konzorcijsko pogodbo za
projekt SiEVA. Cilj partnerstva SiEVA, katerega ime je kratica za
»Sinergijski Ekološki Varen Avtomobil«, je zdruevanje kompetenc,
potencialov in razvojne infrastrukture za razvoj novih rešitev na
podroju naprednih motorjev z notranjim izgorevanjem, hibridizacije
in elektrifikacije vozil, varnosti in udobja ter proizvodne
odlinosti.
Obisk predstavnika VW v Kikindi
Livarno Kikinda je obiskal predstavnik nemškega podjetja
Volkswagen. Spoznal se je s proizvodnim programom in tehnologijami
Cimosovih tovarn v Srbiji ter nam zagotovil sodelovanje v
prihodnosti.
DECEMBER
Zakljuek humanitarne akcije “Pomagajmo Galu!”
S humanitarno akcijo smo eleli zbrati sredstva za nego in nabavo
dodatne opreme za šestletnega Gala, sina našega mariborskega
sodelavca, ki ga je prizadela cerebralna paraliza. V Cimosu nam ni
vseeno za soloveka in veseli smo, e lahko pomagamo.
Razvojni center SIMIT
Konzorcij sestavljajo podjetja iz podravske, savinjske,
osrednjeslovenske ter gorenjske regije, in sicer: Talum, Cimos,
Iskra ISD, LTH Ulitki, SwatyComet, Unior, Amit, Ortotip, Robotech,
TC Livarstvo, HTS IC, Tecos, Zavod za livarstvo Ljubljana ter
Telkom OT. Partnerji bomo predvsem usmerjeni v raziskave ter razvoj
novih, sodobnih in ekološko sprejemljivih novih materialov ter
tehnik in tehnologij.
Livnici Kikinda plaketa narodnega gledališa
Livnica Kikinda je ob 60. obletnici dela Narodnega gledališa v
Kikindi prejela posebno priznanje za doprinos h kulturnemu ivljenju
in delu gledališa.
Letno poroilo 2010
JANUAR
Predstavili Steber Strojegradnje in orodjarstva
V Kopru je bil predstavljen Steber Strojegradnje in orodjarstva, ki
je pravno-formalno zaivel oziroma zael operativno delovati s 1.
januarjem 2011. S tem namenom je bila ustanovljena nova druba CIMAT
d. o. o. Naziv drube je izpeljanka CImos Machine And Tools. Steber
je bil ustanovljen z namenom doseganja sinergijskih uinkov znotraj
skupine Cimos, krepitve konkurenne prednosti avtomobilskega stebra
in boljšega izkorišanja lastnega »know-howa«.
Livarna Kikinda Ai najveji izvoznik
Po podatkih Regijske gospodarske zbornice Kikinda za leto 2010 je
bila druba skupine Cimos, natanneje Livnica Kikinda Ai, najveji
izvoznik v regiji.
Društvo IV praznovalo eno leto delovanja
V podjetju Cimos d. d. smo uspešno prestali prvo leto delovanja
društva IV za zdravo ivljenje v Cimosu. Slogan društva je “ili in
zdravi na delo”. Namen delovanja društva je osvešanje zaposlenih za
zdravo ivljenje in aktivne odmore ter druge dejavnosti, ki
pripomorejo k ugodni klimi zaposlenih in zmanjševanju bolniških
odsotnosti.
FEBRUAR
Uspeli na razpisu za Razvojne centre slovenskega gospodarstva
Ministrstvo za gospodarstvo nam je posredovalo sklepe, da se vlogam
konzorcijev za projekte SiEVA - Sinergijski Ekološki Varen
Avtomobil, SIMIT - Sodobni materiali in inovativne tehnologije ter
ZEL-EN - Razvojni center obnovljive in trajnostne energetike, v
katerih kot partner sodelujeta ali Cimos d. d. ali Litostroj Power,
ugodi. Na javni razpis je prispelo 42 vlog, na osnovi kakovosti
posameznih vlog pa je bilo ugodeno 17 konzorcijem. SiEVA je bil
najboljše ocenjeni projekt na podroju avtomobilske industrije,
ZEL-EN na podroju energetike in SIMIT iz podravske regije.
Projekt COMOS za razvoj poprodajne dejavnosti na podroju
energetike
Litostroj Power je pripravil projekt za nadgradnjo klasinega odnosa
kupec – dobavitelj industrijske opreme v nov partnerski odnos med
obema stranema, s ciljem uinkovitejše podpore obratovanju
hidroelektrarne tudi po izteku garancijske dobe. Doba delovanja teh
strojev je namre izredno dolga, lahko tudi 30 in ve let. Z novim
odnosom bosta pridobila kupec in dobavitelj, kar se bo izkazovalo v
višji izkorišenosti opreme, manj odpovedih, veji razpololjivosti,
optimalnem obratovanju hidroelektrarne ter bolj predvidljivem
odpravljanju napak. S tem namenom je bil leta 2010 prijavljen in
pridobljen Eureka projekt COMOS* – E!5343 – Razvoj platforme,
namenjene sodelovanju za vodenje obratovanja delovnih strojev.
Projekt bo izveden do leta 2012.
MAREC
Dan inovatorjev
Na Dnevu inovatorjev so bili nagrajeni najuspešnejši inovatorji v
letu 2010, iz vsake tovarne po dva. Izbrani so bili sodelavci, ki
so s svojimi inovacijami in koristnimi predlogi prispevali podjetju
najveje gospodarske uinke. Prijavili so kar 7521 koristnih
predlogov, kar je v povpreju 1,47 predloga na zaposlenega v
tovarnah, kjer deluje sistem inovacij TiNS.
Dobrodelna akcija naših rokometašev
Humanitarnost je del ivljenja koprskih rokometašev. Naši prvoligaši
vsako leto skupinsko darujejo kri v izolski transfuzijski postaji.
Letos pa so obiskali tri društva, ki pomagajo
Letno poroilo 2010
10
hendikepiranim osebam: Zvezo društev Sonek na Markovcu, Društvo
slepih in slabovidnih v Kopru ter Sklad Silva v Fijerogi pod
Pomjanom. Varovancem in lanom omenjenih društev so predstavili
rokomet in delo v koprskem prvoligašu ter jim s tem nekoliko
popestrili njihov vsakdan.
3. delavnica o orodjarstvu in vzdrevanju
V Gradacu v Bosni in Hercegovini je potekala e tretja delavnica
orodjarstva in vzdrevanja. Namen delavnic je vzpostaviti veje
sodelovanje in povezovanje strokovnjakov z razlinih Cimosovih
lokacij na podroju orodjarstva ter vzdrevanja.
Cimos je prejel nagrado »Premier Supplier Award«
Industrijski proizvajalec Eaton Corporation je 29. marca v
Clevelandu (ZDA), e šesto leto zapored podelil izbrani skupini
globalnih dobaviteljev, prestino nagrado »Premier Supplier Award«.
V drubi 35. nagrajencev je bil tudi Cimos, ki je od Eatona prejel
priznanje v kategoriji »Direct Material supplier for the Vehicle
Group«.
APRIL
Projekt HE Krško
V aprilu se bo zakljuila vsa izdelava opreme za projekt HE Krško,
ki zajema izdelavo, nadzor in montao treh Kaplanovih turbin.
Poplave v mesecu novembru in gradbenikove zamude so terminski nart
aktivnosti zamaknile za priblino štiri mesece.
Ustanovitev drube SiEVA d. o. o.
Predstavniki osmih uveljavljenih slovenskih podjetij s podroja
razvoja in proizvodnje komponent in sistemov za avtomobilsko
industrijo - Cimosa, Hidrie, Iskre Avtoelektrike, Iskre Mehanizmi
Lipnica, Kolektor Group, MLM, Polycoma Škofja Loka in TPV - so 12.
aprila v Spodnji Idriji podpisali drubeno pogodbo, s imer je bilo
tudi uradno ustanovljeno podjetje SiEVA d. o. o. Ustanovitev
skupnega podjetja, ki bo imelo svoj sede v severnoprimorski regiji,
predstavlja nov korak v razvoju slovenske avtomobilske
industrije.
Letno poroilo 2010
Letno poroilo 2010
Skrajšana firma: CIMOS d. d.
Telefon: + 386 5 66 58 100
Telefax: + 386 5 66 58 250
Sede: Koper, Cesta Mareganskega upora 2
Prevladujoa dejavnost: Proizvodnja drugih delov in opreme za
motorna vozila
Šifra dejavnosti: C29.320
2. UPRAVLJANJE DRUBE IN SKUPINE
Vodenje in nadzor drube temeljita na veljavni zakonski ureditvi,
njenem statutu ter pravicah in odgovornostih organov.
Z razvojem upravljalsko-nadzornih mehanizmov prispevamo k rasti in
razvoju podjetja ter njegove skupine. V drubi je uveljavljen
dvotirni sistem vodenja z upravo in nadzornim svetom. Druba, ki
sicer ni delniška druba, katere delnice so uvršene na organiziran
trg vrednostnih papirjev, na podroju upravljanja uporablja Kodeks
upravljanja javnih delniških drub, ki je bil sprejet 18. 03. 2004,
s spremembami in dopolnitvami z dne 14. 12. 2005 in 05. 02. 2007 (v
nadaljevanju: Kodeks). Kodeks je javno dostopen v slovenskem in
angleškem jeziku na spletnih straneh Ljubljanske borze d. d.,
Ljubljana, na naslovu http://www.ljse.si.
Predsednik uprave in njegov oji kolegij izvršnih direktorjev imajo
sklenjene pogodbe o opravljanju svojih funkcij. Pogodbe doloajo
njihove obveznosti, pristojnosti in odgovornosti ter plailo za
delo. Druba razkriva prejemke uprave v skladu s predpisi, ki to
podroje urejajo. Predsednik uprave in izvršni direktorji opravljajo
tudi dolnosti lanov nadzornih organov v Cimosovih odvisnih drubah,
v posameznih primerih pa tudi dolnosti lanov uprav. V drubi za to
ne prejemajo plail.
Naloga lanov najvišjega vodstva pri nadzoru vodenja in upravljanja
teh drub je, da svetujejo njihovim vodstvom pri doloanju strateških
in razvojnih usmeritev ter pri ukrepih poslovne politike drube, da
redno spremljajo nartovanje poslov in tekoe poslovanje drub, dajejo
mnenja in stališa k predlogom sklepov za organe drub ter redno
poroajo upravi delniške drube Cimos in organom odvisnih drub o
svojem delu, ugotovitvah, predlogih in mnenjih. Izvršni direktorji
ter tudi drugi Cimosovi strokovnjaki te naloge opravljajo v
razvojno-revizijskih odborih obvladujoe drube.
VODSTVO
Nadzorni svet delniške drube Cimos je 7. decembra 2006 imenoval
upravo za naslednje mandatno obdobje petih let. Ta mandat je zael
tei 1. aprila 2007, ko se je izteklo predhodno
Letno poroilo 2010
14
petletno mandatno obdobje tedanji upravi. Za edinega lana uprave,
ki je hkrati tudi njen predsednik, je bil ponovno imenovan Franc
Krašovec.
Predsednik uprave imenuje izvršne direktorje posameznih podroij, ki
sestavljajo oje vodstvo drube:
Zorko Kenda pomonik predsednika uprave in izvršni direktor za
nartovanje in nadzor
Miroslav Škapin izvršni direktor za razvoj procesov in
proizvodnjo
Vladimir Bukvi izvršni direktor za finance in raunovodstvo
Dario Šik izvršni direktor za raziskave, razvoj, nabavo in prodajne
aktivnosti
NADZORNI SVET
Nadzorni svet po doloilih statuta šteje pet lanov, ki zastopajo
interese delniarjev. Skupšina ga je imenovala 28. avgusta 2008 za
mandatno dobo štirih let.
Nadzorni svet sestavljajo:
Andro Ocvirk predsednik
Franc Herman Šimnovec lan
Nadzorni svet nadzira delo uprave v okviru pooblastil in
pristojnosti, doloenih s splošnimi predpisi in statutom drube. Med
letom namenja najve pozornosti poslovnemu ter finannemu razvoju
drube in skupine, pomembnim poslovnim dogodkom ter uresnievanju
strateških in splošnih poslovnih usmeritev, zlasti s sprejemanjem
letnega narta in spremljanjem njegovega uresnievanja.
Nadzorni svet je pri svojem delu samostojen in neodvisen, deluje v
korist drube ter spoštuje pravila v zvezi z varovanjem notranjih
informacij.
SKUPŠINA DELNIARJEV
Skupšina delniarjev odloa o vseh zakonsko in statutarno doloenih
zadevah. Skupšina odloa na svojih rednih zasedanjih enkrat letno.
Uprava drube zagotavlja pravilen sklic skupšine.
Delniarji sodelujejo na njej neposredno ali preko pooblašencev, ki
v skladu z zakonom zbirajo pooblastila za odloanje. To omogoa
izraanje volje zlasti malih delniarjev, ki se zasedanj praviloma ne
udeleujejo. Taka oblika je spodbuda delniarjem za uresnievanje
njihovih glasovalnih pravic, hkrati pa jim zagotavlja bistveno
boljšo obvešenost o sklicu zasedanja skupšine in vsebini odloitev,
ki jih bo sprejela.
SPREMEMBE STATUTA
Spremembe statuta drube so urejene z ZGD-1. Za spremembo statuta je
potrebna veina (tri etrtine) pri sklepanju zastopanega osnovnega
kapitala.
Letno poroilo 2010
3. ORGANIZIRANOST IN SESTAVA SKUPINE CIMOS
Skupina Cimos je bila na dan 31. 12. 2010 sestavljena iz obvladujoe
drube Cimos d. d. in 29 odvisnih drub s sedei v devetih
dravah.
Odvisne drube v skupini Cimos na dan 31. 12. 2010:
CIMOS d.d., Koper (SI)
CIMOS TAM Ai, d.o.o., Maribor (SI)
LIVARNA VUZENICA, d.o.o., Vuzenica (SI)
P.P.C. BUZET, d.o.o., Buzet (HR)
CIMOS TMD Ai, d.o.o., Gradaac (BA)
LIVNICA KIKINDA, AD, Kikinda (RS)
LABINPROGRES TPS, d.o.o., Labin (HR)
TPS, d.o.o., Novi Kneevac (RS)
CIMOS SREBRENICA, d.o.o., Srebrenica (BA)
NT FORGING, d.o.o., Novi Travnik (BA)
LIVNICA KIKINDA Ai, d.o.o., Kikinda (RS)
FAM SEANJ Ai, d.o.o., Seanj (RS)
LIP, d.o.o., Ljubljana (SI)
CIMOS TMD CASTING, d.o.o., Zenica (BA)
KD BLANSKO ENGINEERING, a.s., Blansko (CZ)
LIRA, d.o.o., Kikinda (RS)
LIVNICA MAŠINOGRADNJA, d.o.o., Kikinda (RS)
LIRADOM UGOSTITELJSTVO, d.o.o., Kikinda (RS)
December 2010
CIMAT d.o.o., Koper (SI)
4. LASTNIŠKA STRUKTURA
Osnovni kapital delniške drube Cimos znaša 69.480.250 evrov.
Opredeljen je v statutu drube in registriran na sodišu. Osnovni
kapital je razdeljen na 16 650 247 navadnih, kosovnih delnic. Druba
ima v lasti 2 221 189 lastnih delnic v vrednosti 13.384.021 evrov,
za katere ima oblikovan sklad lastnih delnic v enaki višini.
31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2009 31. 12. 2010
Število delnic 16.650.247 16.650.247 16.650.247 16.650.247
Knjigovodska vrednost delnice v evrih 7,40 7,65 7,77 7,82
Letno poroilo 2010
DELNIARJI v %
BANKA KOPER d. d. 20,44
CIMOS d. d. 13,34
POTEZA NALOBE d. o. o. 3,04
MERKUR, d. d. 3,00
SAVA, d. d. 1,78
OSTALI 9,90
SKUPAJ 100,00
Lastniška struktura kapitala na dan 31. 12. 2010 po
segmentih.
Banke 21%
Podjetja 27%
5. POSLANSTVO, VIZIJA IN STRATEŠKE USMERITVE
Cimos je globalno in hitro rastoe podjetje, ki je s svojo
ustvarjalnostjo in pronostjo kos vsakdanjim izzivom.
Cimos spoštuje potrebe na ravni posameznika in skupnosti, nanje
odgovarja ter se tako vzpostavlja kot vzorno podjetje in skupina
podjetij, ki uvajajo novosti ter izboljšave na materialni,
medosebni in okoljski ravni.
POSLANSTVO
Temeljno poslanstvo drube sta aktivna navzonost na trgu in
utrjevanje ustvarjenega poloaja v mednarodnih gospodarskih tokovih.
To dosega z visoko strokovnim in razvojno-ustvarjalnim delom, saj
skrbi za dvig ravni znanja ter za nenehno usposabljanje in šolanje
vseh sodelujoih v poslovnem procesu. S tem ustvarja pogoje za
zaposlenost in ponuja ustvarjalne monosti za uresnievanje
strateških ciljev, ki jih neprestano dopolnjuje in prilagaja
tehnološkemu razvoju.
VIZIJA
Cimos bo soustvarjalec globalnih procesov.
Postal bo ustvarjalec procesov v avtomobilski industriji in ena
najuspešnejših gospodarskih skupin na ciljnih trgih v vseh
dejavnostih, s katerimi se ukvarja. Hkrati eli postati pomemben
gospodarski subjekt z zdruevanjem znanja, kadrov, opreme in
kapitala ter hkrati podjetje z jasno izraeno odgovornostjo do drube
in okolja.
STRATEŠKE USMERITVE
Cimos si iz leta v leto postavlja višje in ambicioznejše cilje, s
katerimi uresniuje strategijo donosne rasti. Dolgoroni strateški
dokument usmerja razvoj podjetja k naslednjim ciljem:
konsolidaciji strateško zastavljenih podroij delovanja;
rasti nosilnih strateških stebrov in rasti celotne skupine;
visoki trni odzivnosti;
dvigu tehnološke ravni;
odgovornosti do okolja.
Strateški poslovni nart skupine Cimos je postavil pred dvema letoma
temelje delovanja skupine do leta 2016. Z oblikovanjem novih
strateških ciljev in doloanjem novih strategij za njihovo doseganje
smo nadgradili razvojne korake, ki jih je skupina naredila v
preteklem obdobju, predvsem pa opredelili mehanizme, poti in naine,
ki bodo skupini Cimos dali poslovni zagon, ki ga v prihodnjem
obdobju nujno potrebuje.
Analitinost, kritina ocena monosti in zmonosti ter sinteza
poslovnega odloanja tvorijo e leta nepretrgan, vedno ustvarjalen in
uspešen proces prestrukturiranja ter prilagajanja matine drube in
celotne skupine Cimos zahtevam donosnosti ter poslovne
odlinosti.
Letno poroilo 2010
18
V novem osemletnem obdobju bo razvijal svoje programe s ciljem
doseganja njihovih ciljnih vrednosti:
Avtomobilski steber bo razvijal s poudarkom na konsolidaciji
poslovanja in uinkovitega upravljanja s sredstvi. Pred sabo ima
številne nove projekte, ki so plod razvojnih sposobnosti in
zagotavljajo okrepitev svojega poloaja med svetovno priznanimi
avtomobilskimi proizvajalci;
Energetski steber bo sledil cilju postati vodilna regijska druba na
podroju hidroenergije. Projekti bodo izvajani tako, da bodo
zagotovljeni optimalni stroški gradnje in obratovanja v ivljenjskem
ciklu objekta;
Steber kmetijske opreme z nalobami bo usmerjen v rast poslovanja in
uveljavljanja na trgu jugovzhodne Evrope z razvojem mone in
prepoznavne blagovne znamke;
Cimos verjame v steber strojegradnje, ki bo zdruil parcialne
orodjarske centre in izdelovalce strojev v skupini Cimos ter postal
vodilni regijski ponudnik avtomatizacije proizvodnje in izdelave
prototipnih izdelkov.
Na teh temeljih je oblikoval tri strateške cilje, ki so med seboj
neloljivo povezani. V obdobju od leta 2008 do leta 2016 jih
namerava uresniiti z izvajanjem strategij na zgoraj omenjenih
štirih kljunih poslovnih podrojih.
Skupina Cimos bo v letu 2016:
ustvarila 2 milijardi evrov prihodkov;
zagotovila 8-odstotno donosnost lastniškega kapitala (ROE);
poslovala na štirih stabilnih in dobro uveljavljenih poslovnih
podrojih.
Na poti do strateških ciljev bo neprestano pozorno spremljala štiri
kljune vidike poslovanja:
navdušenost kupca;
donosnost poslovanja;
varno in zdravo okolje.
Razvoj Cimosa bo tudi v prihodnosti kompleksen in celovit, saj
vkljuuje povezanost Cimosa z okoljskimi in drubenimi viri ter
okolišinami. Ob umešenosti v globalno situacijo se usmerja k soutju
do soloveka – delavca, sodelavca, kupca, poslovnega partnerja in
somešana. Cilj konstruktivne obutljivosti za loveški znaaj in
potencial se realizira preko naela dvosmernega simetrinega
komuniciranja.
6. GOSPODARSKA GIBANJA
Svetovno gospodarstvo, ki je bilo v krizi e vse od sredine leta
2008, se po monejšem gospodarskem oivljanju v nekaterih azijskih
dravah po zadnjih ocenah mednarodnih inštitucij, tudi OECD, e
popravlja.
Padec svetovne trgovine, upoasnitev in znianje vseh elementov
poslovanja od proizvodnje, naroil, nalob, prihodkov, in še posebej
mednarodnih blagovnih in storitvenih tokov, so v prvi polovici leta
2009 spremljali veliki padci bruto domaega proizvoda.
SVETOVNO GOSPODARSTVO
Svetovno gospodarstvo okreva. Obseg svetovne trgovine je bil v
prvih desetih mesecih leta 2010 medletno veji za 16,7-odstotkov,
kljub temu da se je rast v zadnjih mesecih upoasnila. Po zadnjih
ocenah se je svetovni bruto domai proizvod (BDP) poveal za 4,4
odstotka. Dvoštevilno
Letno poroilo 2010
19
rast je zabeleila zgolj Kitajska, in sicer 10,3-odstotno, eprav ji
je bila zelo blizu tudi Indija z 9,7- odstotno rastjo. Razvijajoe
se drave, Japonska in Rusija so imele višjo rast kot evroskupina,
ki je zabeleila 1,8-odstotno rast.
Tabela 1: Napovedi gospodarske rasti.
2009 2010 2011 2012
Svet -0,6 5 4,4 4,5 razvite drave -3,4 3 2,5 2,5 ZDA -2,6 2,8 3 2,7
evroskupina -4,1 1,8 1,5 1,7 Nemija -4,7 3,6 2,2 2 Francija -2,5
1,6 1,6 1,8 Italija -5 1 1 1,3 Španija -3,7 -0,2 0,6 1,5 Japonska
-6,3 4,3 1,6 1,8 razvijajoe se drave 2,6 7,1 6,5 6,5 Rusija -7,9
3,7 4,5 4,4 Kitajska 9,2 10,3 9,6 9,5 Indija 5,7 9,7 8,4 8 Vir:
IMF, januar 2011.
Svetovno gospodarstvo še naprej okreva, vendar je okrevanje dveh
hitrosti: razvijajoe se drave (s povpreno 6,5-odstotno rastjo)
rastejo zelo hitro in se vraajo k popolnemu izkorišenju svojih
zmogljivosti. Po drugi strani je rast v razvitih dravah (povpreno
2,5-odstotna) precej poasnejša, s še vedno veliko brezposelnostjo.
Razvitejše drave, zlasti nekatere lanice evroobmoja, se bodo letos
še naprej ukvarjale s fiskalnimi teavami, ki se kaejo v velikih
primanjkljajih in dolgovih.
EVROPSKA UNIJA
Leta 2010 je gospodarstvo evrskega obmoja zaelo okrevati po »tekem«
letu 2009. Okrevanje gospodarstva se je konkretneje poznalo v
drugem kvartalu leta in se nekoliko bolj umirjeno nadaljevalo vse
do konca leta:
BDP se je v evrskem obmoju na medletni ravni poveal za 1,8
odstotka. Rast v naših kljunih trgovinskih partnericah je bila celo
višja od povpreja evrskega obmoja. Evropska Centralna Banka in
Evropska komisija v zadnjih napovedih v naslednjih dveh letih
priakujeta poasno okrevanje evropskega gospodarstva, in sicer
napovedujeta za leto 2011 rast med 0,7 % in 2,1 % ter leta 2012 med
0,6 % in 2,8 %;
upoasnjevanje rasti svetovne trgovine bo vplivalo na izvoz evrskega
obmoja, ki naj bi se po visoki rasti v letu 2010 (10,7 %), v letu
2011 poveal za 6,1 %;
ob šibkem okrevanju gospodarske aktivnosti ostaja stopnja
brezposelnosti visoka in je decembra v evrskem obmoju znašala 10,0
%, v EU pa 9,6 %;
medbanne obrestne mere se v zadnjih mesecih leta niso bistveno
spremenile. Vrednost 3- mesenega EURIBOR-ja je v povpreju meseca
decembra leta 2010 znašala 1,023 %, kar je 34 bazinih tok ve kot
januarja leta 2010. V prvih mesecih leta 2011 pa so se zaele rahlo
poviševati. Kljune obrestne mere najpomembnejših centralnih bank pa
se tako kot v preostalih mesecih leta 2010 tudi decembra niso
spremenile;
v povpreju celotnega leta 2010 je evro izgubil vrednost proti
najpomembnejšim svetovnim valutam. V povpreju leta 2010 je vrednost
dolarja glede na evro znašala 1,3257 USD za 1 EUR, tako da se je v
letu 2010 dolar glede na evro okrepil za 5,0 %. Glede na evro sta
se v
Letno poroilo 2010
20
letu 2010 najbolj okrepili vrednosti japonskega jena (za 10,8 %) in
švicarskega franka (za 8,6 %). V letu 2011 pa se je evro nekoliko
okrepil v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami, z
izjemo britanskega funta;
cene surovin na svetovnih trgih so se v letu 2010 mono povišale,
povišanje pa je bilo podobno tistemu v letih 2007 in 2008. Indeks
cen surovin (izraen v USD) je bil decembra 2010 medletno višji za
23,4 %, znotraj njega pa so najvišjo rast beleili indeksi cen
kmetijskih surovin (34,5 %), industrijskih surovin (31,3 %) in
hrane (26,8 %). Cene neenergetskih surovin so tako dosegle najvišjo
raven doslej;
povprena cena nafte Brent je v letu 2010 znašala 79,6 USD/sod, kar
je 28,7 % ve kot v letu 2009), izraeno v EUR pa 60,6 EUR/sod, kar
je 35,9 % ve. Kljub precejšnem zvišanju so bila povprena nihanja
cen nafte v letu 2010 nija kot v letu 2009. Cene energetskih in
neenergetskih surovin so v zaetku letošnjega leta še narašale, cena
soda nafte Brent pa je februarja prvi po septembru 2008 presegla
100 USD/sod.
SLOVENIJA
Leta 2010 je bila gospodarska rast tako reko izkljuno rezultat
rasti izvoza. Ker bo oivljanje investicij podjetij in prebivalstva
zelo poasno, hitrega razcveta slovenskega gospodarstva ne gre
priakovati. Po besedah strokovnjakov smo lahko med letoma 2004 in
2007 dosegli povišanje gospodarske rasti s 4,3 na 6,8 odstotka na
raun poveanja investicij s 5,6 na 11,9 odstotka. Soasno je rast
porabe drave upadla s 3,4 na 2,5 odstotka, rast porabe prebivalstva
se je poveala z 2,7 odstotka na 5,00 odstotkov, rast izvoza pa se
je poveala z 12,8 na 13,1 odstotka. To potrjuje, da so za slovensko
gospodarsko rast odloilne investicije. Tudi leta 2009 je rast BDP
zaustavil 12-odstotni padec investicij:
v letu 2010 se je BDP v Sloveniji realno poveal za 1,2 %. Lansko
okrevanje slovenskega gospodarstva je bilo poasnejše kot v povpreju
evrskega obmoja (1,8 %), raven BDP pa po 8,1-odstotnem realnem
padcu v letu 2009 še vedno precej zaostaja za ravnijo iz leta
2008;
izvoz se je nominalno poveal za 13,7 %, kljub visoki rasti pa se v
primerjavi z veino drav EU poasneje pribliuje predkriznim
ravnem;
proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je poveala za 6,8 %, v
EU-27 pa za 7,2 % (oba del. dnem prilagojeno) in za ravnijo iz leta
2008 zaostaja manj (za 8,6 %) kot v Sloveniji (za 12,7 %);
stopnja registrirane brezposelnosti je leta 2010 v povpreju znašala
10,7 %, kar je 1,6 o. t. ve kot leta 2009 (9,1 %). Tekom celega
leta je upadalo število formalno delovno aktivnih. Decembrsko
poveanje števila registriranih brezposelnih pa je bilo najvišje v
letu 2010. Število registriranih brezposelnih je bilo konec leta
110.021;
cene ivljenjskih potrebšin so se v letu 2010 povišale za 2,2 %
(HICP), kar je toliko kot v evrskem obmoju. Relativno nizka rast
cen je bila predvsem posledica šibke gospodarske dejavnosti, ki je
vplivala na umirjeno osnovno inflacijo, najve pa so k njej
prispevale višje trošarine in ostale dajatve ter podraitve
energentov;
RAZMERE NA AVTOMOBILSKEM TRGU
Prodaja vozil je, po ocenah zdruenja CLEPA, v letu 2010 na svetovni
ravni dosegla 9,2-odstotno rast. Prodanih je bilo 69,6 milijona
lahkih vozil, od tega dobrih 90 % oz. 62 milijonov t. i. osebnih
vozil. Najbolj se je poveala prodaja na novih trgih (kitajski in
azijski trg) in najmanj oz. celo zmanjšala se je prodaja vozil na
zahodnoevropskem trgu.
Letno poroilo 2010
66.0 million
63.8 million
1.12 million
3.1 million
1.2 million
334,000356,000 304,000135,000
+9.2%
180,000
V prvi polovici leta 2010 so tudi prodajni rezultati vozil v Evropi
nakazovali izhod iz krize. A v bistvu je bilo to le zaasno
okrevanje. S shemami za subvencioniranje nakupa okolju prijaznih
novih avtomobilov je precej evropskih drav, med njimi tudi veliki
avtomobilski trgi, le pomagalo avtomobilski panogi v asu najgloblje
gospodarske krize. Ravno zato so v številnih dravah v letu 2009 in
v prvi polovici leta 2010 beleili celo rekordno prodajo osebnih
vozil, še posebej v nijih cenovnih razredih. V drugi polovici leta
pa je prišlo do preobrata. Postopno so se zaele iztekati omenjene
sheme in vpliv na prodajo vozil ni mogel ostati neopazen. Prišlo je
do novega padca.
Slika 2: Gibanje prodaje vozil v Evropi od leta 2003 do leta
2010.
A ug-03
N ov-03
Feb-04 M
ay-04 A
ug-04 N
Last Data Point Aug 2010
Padec prodaje so v zadnjih petih mesecih zabeleili na vseh
osrednjih zahodnoevropskih avtomobilskih trgih. Leta 2010 je bilo v
Evropi registriranih 13.360.599 novih vozil, kar pomeni za 5,5 %
manj v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2009.
V nasprotju s trendom prodaje vozil je proizvodnja vozil v Evropi
zrasla za skoraj 10 odstotkov. Vseh zalog vozil, ki so nastale v
asu pred krizo in so zato kljuno poslabšale poloaj dobaviteljev,
danes ni ve. Proizvodnja vozil je ponovno v porastu.
Napovedi v avtomobilski industriji so sicer zelo zadrane. A kljub
nihanju prodaje v zadnjem letu se predvideva obdobje poasnega
okrevanja. Na evropskem trgu se napoveduje okoli 3-odstotno rast
prodaje vozil, medtem ko naj bi se globalna prodaja poveala za
slabih 5 odstotkov ali morda celo za nekoliko ve.
Letno poroilo 2010
Sa le
s in
M ill
io ns
hange
Še bolje pa kae evropski proizvodnji vozil. V letošnjem in
prihodnjem letu se predvideva 3- odstotno rast proizvodnje, leta
2013 pa naj bi bila rast e 7-odstotna.
RAZMERE NA TRGU ENERGETIKE
Po daljšem obdobju konjunkture je bilo preteklo poslovno leto leto,
v katerem smo se sooili z eno najhujših recesij po letu 1929.
Poraba elektrine energije v industrijskih dravah se je prvi po
drugi svetovni vojni zmanjšala. Zmanjšana poraba je povzroila
preseke elektrine energije na trgu, kar je mono vplivalo na cene.
Pred recesijo je cena elektrine energije v Evropi znašala 80
EUR/MWh, leta 2009 pa je padla pod 50 EUR/MWh. Takšno stanje na
trgu je zaustavilo številne nove energetske projekte v
industrijskih dravah, kar je seveda mono prizadelo industrijo
energetske opreme. Investicijsko neaktivnost se uti tudi na trgih,
kot so: Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija, Makedonija, rna gora
itd.
Gospodarska kriza je najbolj prizadela Evropo in Ameriko, medtem ko
Azija ni bila tako prizadeta in še vedno dosega visoke stopnje
gospodarske rasti.
Predvsem v azijskih deelah hitro rastoega gospodarstva (Kitajska,
ki ji sledi Indija) je zaznati, da tako kot v ostalih razvitih
deelah stremijo k temu, da mora biti energetska politika drav
zastavljena tako, da zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z
energijo, da zagotavlja cenovno konkurennost, pa tudi okoljsko
sprejemljivost. Obnovljivi energetski viri imajo kljuno vlogo v
sistemu uravnoteene trajne oskrbe z energijo.
Izmed obnovljivih virov elektrine energije ima hidroenergija
najdaljšo tradicijo. Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije
in kar 21,6 % vse elektrine energije na svetu je proizvedene z
izkorišanjem vodne energije. Prednost izkorišanja vodne energije je
predvsem v tem, da tu ni emisij toplogrednih plinov, zelo pomembna
pa je tudi dolga ivljenjska doba, visoki izkoristki in relativno
nizki obratovalni stroški vodnih elektrarn, kar dolgorono tej
panogi napoveduje svetlo prihodnost. Zaradi mono poveanega delea
obnovljive energije v strukturi proizvodnje, ki je znana po tem, da
je odvisna od vremenskih razmer, se nartuje tudi vrsta rpalnih HE
kot rezerva za varno in zanesljivo delovanje elektroenergetskega
sistema.
Po napovedih mednarodne energetske agencije (IEA) se do leta 2030
napoveduje porast proizvodnje elektrine energije do 70 %, pri emer
naj bi hidroenergija imela dele 14 %, kar dolgorono pomeni
pozitivno napoved za naš energetski steber. Ne smemo pa pozabiti,
da mora biti konkurennost v vsakem primeru v ospredju našega
prizadevanja za ohranitev poloaja na trgu. Konkurence je iz dneva v
dan ve. Opaamo pojav novih konkurentov (Kitajska), kar narekuje
potrebo po vejem sodelovanju z lokalnimi drubami po naelu:
“Proizvajam, kjer prodajam”.
Investicijske prilonosti so v deelah z visokim hidroenergetskim
potencialom; vsekakor še naprej v Evropi na podroju Alp ter v
Skandinaviji. Danes je na tem podroju ve kot polovica
obstojeih
Letno poroilo 2010
23
hidroelektrarn srednje velikosti starih preko šestdeset let. Prav
faktor starosti pravi, da so le-te zrele za obnovo, kar je ena
izmed naših poslovnih prilonosti. Monosti se odpirajo tudi na hitro
rastoih trgih Azije in Turije.
RAZMERE NA TRGU KMETIJSKE OPREME
Evropska unija s svojo proizvodnjo kmetijske opreme pokrije 40 %
celotne svetovne proizvodnje. Ocenjeni letni prihodek Evropske
unije na tem podroju je v letu 2008 znašal 28 milijard evrov. V tej
industriji aktivno sodeluje 4.500 podjetij proizvajalcev kmetijske
opreme. Neposredno zaposlenih je 135 tiso ljudi, posredno pa še 125
tiso. Dobrih 20 % proizvodnje kmetijske opreme Evropske unije se
izvozi.
Na trgu kmetijske mehanizacije danes vlada velika konkurenca.
Konkurenne prednosti imajo podjetja oz. proizvajalci opreme in
strojev, ki ponujajo uporabniku vejo raven varnosti, uinkovitosti
in udobja. V zadnjem asu je prišlo do spremembe v sami strukturi
proizvodov na trgu. edalje veje je povpraševanje po traktorjih
višje moi, z novimi in specializiranimi t. i. pametnimi prikljuki
ter po hobby programu, medtem ko ostali proizvodi, poleg
motokultivatorja, poasi izginjajo s trga.
Trendi v segmentu kmetijske opreme na evropskem, in tudi globalnem
trgu, so naslednji:
specializirani stroji in oprema visoke tehnologije;
posebne potrebe in optimizacija dela (hitreje, bolje,
ceneje);
veje dimenzije in veje moi kmetijskih strojev;
novi stroji za trne niše in multifunkcijski stroji.
Na svetovni ravni se je v letu 2010 prodaja kmetijske mehanizacije
še naprej zmanjševala. V letu 2009 je prodaja v svetu padla za 16 %
na 58 milijard evrov, medtem ko naj bi bil padec prodaje na
evropskem trgu celo višji, in sicer 22 %.
Na osnovi podatkov Unacom je prodaja v letu 2010 v primerjavi z
enakim obdobjem leta prej padla, in sicer: traktorji za 17 %,
kombajni za 17 %, motokultivatorji za 10 % ter prikolice za 3
%.
Ne glede na negativen trend v zadnjih dveh letih, analitiki
priakujejo, da se bo trg kmetijske opreme in strojev stabiliziral
še do konca letošnjega leta.
RAZMERE NA TRGU STROJEGRADNJE
V zadnjih dveh letih smo pria velikim spremembam v poslovnem
okolju, ki so posledica globalne krize. Zaradi obutnega zmanjšanja
obsega poslovanja v praktino vseh industrijskih panogah, so se
zaele spreminjati zakonitosti, na katere smo prisegali v zadnjem
desetletju. Ena bolj prizadetih panog je proizvodnja vozil,
predvsem tovornih. V zaetnih mesecih krize so podjetja v panogi
mono upoasnila razvojne dejavnosti in posledino vlaganja. Ob
pomanjkanju novih projektov in zmanjšanem povpraševanju po
serijskih orodjih in strojih, se je tudi strojegradnja znašla v
globoki krizi. Dejstvo je, da zmogljivosti presegajo
povpraševanje.
Poleg tega se na globalnem trgu sreujemo z novo konkurenco, ki
dodatno zaostruje pogoje za poslovanje. S svojimi rešitvami moramo
svoje ponudbe braniti pred konkurenti, ki prihajajo iz Kitajske,
June Koreje, Turije, Španije, Italije, Portugalske, Mehike itd. V
tem seveda ni ni spornega. Sporno pa je, da veliko kupcev vse
rešitve, kljub dejstvu, da poznajo prednosti posamezne ponudbe,
primerjajo med seboj, kljub temu, da vse ne dajejo enako
kakovostnih rešitev.
Kriza je v veliki meri vplivala tudi na razvojne cikle v
industriji. Ob upoasnitvi v letih 2008 in 2009 smo v zadnjem asu
pria ponovni pospešitvi razvojnih aktivnosti in hitrejšemu
lansiranju novih projektov. V asu krize so podjetja optimirala
stroške, posledino tudi svoje zmogljivosti, ki so jih usmerila v
njihove kljune dejavnosti. Kupci od svojih dobaviteljev priakujejo:
aktivno
Letno poroilo 2010
24
sodelovanje pri razvojnih dejavnostih, kratke pretone ase,
fleksibilnost in primerno ceno. Kakovost ne moremo šteti med
priakovanja, ampak zgolj kot dejstvo. Priakovanja kupcev se v
tujini dosega z ozko specializacijo in posledino s predajo
projektov »na klju«.
Gospodarske drube iz panoge strojegradnje v Sloveniji ustvarijo
priblino 55 % dodane vrednosti celotne panoge ter dobrih 6 % dodane
vrednosti vseh predelovalnih dejavnosti. V zadnjih petih letih je
njihova dodana vrednost narašala hitreje od povpreja v predelovalni
dejavnosti, temu primerno se je poveal tudi njihov dele v dodani
vrednosti.
Slovenske drube s podroja strojegradnje postajajo vse bolj izvozno
usmerjene in dosegajo zelo visoko tehnino kulturo. e zdaj so mono
prisotne na svetovnem trgu, saj izvaajo skoraj 70 % svoje
proizvodnje, veinoma pod lastno blagovno znamko.
7. LETNI OPERATIVNI NART
Letne operativne cilje poslovnih procesov, tovarn in poslovnih
funkcij ter sprotno spremljanje njihovega doseganja se v Cimosu iz
leta v leto spremlja s Planom napredka. V minulem letu je
avtomobilski steber skupine Cimos dokonal temeljito prenovo procesa
oblikovanja in oblike Plana napredka. S prenovo je zagotovil
tesnejšo povezavo med strateškimi in letnimi cilji ter vejo
usklajenost med poslovnimi funkcijami in tovarnami, njihovimi cilji
ter aktivnostmi. Prenovo bomo v prihodnjih letih izvedli tudi v
ostalih treh stebrih skupine Cimos. V letu 2010 smo s prenovo zaeli
v energetskem stebru.
Vsakoletni Plan napredka izhaja iz sprejete strategije do leta
2016, saj morajo biti letni cilji usmerjeni v doseganje srednje in
dolgoronih strateških ciljev. Izhajajo iz sodobnih nael o
uravnoteenosti ciljev vseh udeleenih v poslovanju, smo oblikovali
srednjerone strateške cilje do leta 2012:
poveati obseg prodaje,
poveati dobiek iz poslovanja, dosei vejo donosnost vlaganj in
poveati neto denarni tok;
posodobiti in razširiti obstojee druine izdelkov ter razviti in
uvesti nove programe s poudarkom na zagotavljanju odlinih in
naprednih sistemskih rešitev za kupce;
zagotoviti brezhibne, zanesljive, varne in pravoasno dobavljene
izdelke in storitve, ki navdušujejo kupce in uporabnike;
zagotoviti varno, zdravo in spodbudno delovno okolje, ki ponuja
ustvarjalno in dinamino delo ter omogoa zadovoljstvo zaposlenih in
njihov osebni ter strokovni razvoj;
poveati uinkovitost rabe energije ter zmanjšati vse vrste
obremenitev okolja.
Srednjerone cilje smo oblikovali, ker menimo, da se moramo
dolgoronim ciljem priblievati po etapah, ki presegajo kratkorona,
enoletna obdobja. Navedeni srednjeroni cilji so izhodiše za
kratkoroni plan, tako imenovani Plan napredka, ki obsega eno leto
in pokriva letne cilje. Strateški cilji predstavljajo »KAJ elimo
dosei na dolgi rok«, letni cilji pa »KAJ elimo dosei v tekoem
letu«. Kljuno je seveda »KAKO dosei letne cilje«. Odgovor na to
vprašanje ponujajo konkretni letni projekti in dejavnosti, ki
predstavljajo glavno vsebino Plana napredka. Vsaka dejavnost ima
opredeljen svoj namen in merljivi cilj, nosilca ali nosilno
poslovno funkcijo, ekipo oziroma sodelujoe poslovne funkcije ter
terminski plan. Nekatere od dejavnosti so kompleksnejše in
razdeljene na poddejavnosti, ki se lahko izvajajo v posameznih
tovarnah ali posameznih oddelkih poslovnih funkcij ali tovarn; vse
skladno z usmeritvami krovne dejavnosti. Na ta nain smo razvili
paleto ciljev, od najvišjih, dolgoronih in srednjeronih ciljev
drube, doloenih s strategijo, do letnih ciljev poslovnih funkcij in
tovarn ter ponekod še nie do ciljev oddelkov ali celo posameznikov
v njih. Pomembno je, da so cilji medsebojno usklajeni in razvršeni
po prednostih, kar zagotovimo v procesu doloanja ter sprejemanja
dejavnosti in ciljev,
Letno poroilo 2010
ki poteka na delavnicah z udelebo vseh izvršnih direktorjev,
direktorjev poslovnih funkcij in direktorjev tovarn.
Opisani Plan napredka predstavimo s shemo, ki se imenuje X-matrika.
Gre za preprosto, pregledno in izrazno predstavitev, s katero ima
vodstvo hiter in preprost pregled nad: kam, kako, kaj, kdo, koliko
in kdaj. X-matrika vodstvu omogoa uinkovit pregled nad povezanostjo
delovanja s cilji ter nad potekom izvajanja aktivnosti, zaposlenim
pa sporoa, kako z izvajanjem zaupanih aktivnosti prispevajo k
doseganju strateških ciljev drube.
Kljub temu, da je Plan napredka le prvi korak znanega kroga
P-D-C-A, to je »P«-nartuj (iz angleške ustreznice »plan«), za
dosego ciljev in uresniitev Plana napredka. Veliko pozornosti
namenjamo tudi ostalim aktivnostim iz kroga PDCA: »D«-naredi,
»C«-preveri in »A«-ukrepaj, ki jih lahko vse zajamemo znotraj
rednega upravljanja. Upravljanje obsega izvajanje dogovorjenih
poslovnih dejavnosti in dejavnosti iz Plana napredka (»D«), sprotno
spremljanje tega izvajanja (»C«) ter ustrezno ukrepanje ob
morebitnih odstopanjih (»A«). Pomen izraza »sproti« je odvisen od
ravni, na kateri se spremlja dejavnosti Plana napredka. Vodstvo
Cimosa v širšem smislu opravlja preglede stanja dejavnosti in
kazalnikov, tako imenovane vodstvene preglede, vsake štiri mesece,
medtem ko izvršni direktorji najmanj enkrat meseno preverjajo
dejavnosti in kazalnike poslovnih funkcij ali tovarn. Podobno v
tovarnah in poslovnih funkcijah direktorji preverjajo prednostne
dejavnosti iz Plana napredka vsak mesec, medtem ko operativne
dejavnosti in kazalnike najmanj tedensko. Vodje oddelkov v tovarnah
preverjajo operativne aktivnosti dnevno, medtem ko vodje skupin to
ponejo enkrat na izmeno. Preverjanju na kateri koli ravni mora
seveda slediti ustrezen odziv: korektivni ukrep v primeru
negativnega odstopanja ali standardizacija in prenos dobre prakse v
primeru pozitivnega odstopanja od cilja.
Zavedamo se, da je za dosego ambicioznih strateških ciljev potrebno
uspešno izvajati vse 4 »rke« kroga PDCA: Zartati prave in usklajene
cilje, projekte in dejavnosti za napredek, jih zavzeto izvajati
skladno s plani, sproti in dosledno spremljati njihovo izvajanje
ter ukrepati ob odstopanjih od plana in ciljev.
8. REORGANIZACIJA
Prizadevanje za vejo uinkovitost poslovanja nas je pripeljala do
reorganizacije poslovanja avtomobilskega stebra v letošnjem letu.
Aktivnost ni bila mišljena kot formalnost, temve kot trajen proces,
ki se bo uveljavljal skozi ve faz: reorganizacija, optimizacija in
racionalizacija.
Prenova ni nepremišljeno rezanje stroškov, temve izziv, donosna
rast skupine Cimos. Cilj je mogoe dosei le s prehodom iz
tradicionalno organiziranega poslovanja na procesnega. Namesto
strogih vertikalnih funkcij, kjer so natanno doloene meje, je z
reorganizacijo ustvarjena mrea venamenskih skupin oz. ekip in
informacij, ki potekajo horizontalno znotraj podjetja.
Optimizacija treh glavnih procesov:
proizvodnja: reorganizacija se osredotoa na proizvodne procese.
Vitka proizvodnja je uvedena v standardne proizvodne procese,
organizirane znotraj štirih regij. Vse ostale funkcije podpirajo
proizvodni proces;
logistika: centraliziran proces pravoasne dostave izdelkov v
zadovoljstvo kupcev.
Glavni cilj reorganizacije je tako znianje stroškov z odpravo
potrat – nepotrebnih dejavnosti. Hkrati bo zagotovila jasen pogled
nad izpolnjevanjem dveh osnovnih ciljev: zadovoljstvo kupcev in
dobiek delniarjev.
Letno poroilo 2010
9. BLAGOVNE ZNAMKE SKUPINE CIMOS
Boj za obstanek in ohranitev poloaja na trgu je še posebej v asu
gospodarske recesije neizprosen. Zahteve in potrebe kupcev so se
spremenile. Kakovost izdelkov in odlina storitev še vedno ostajata
glavni dejavnik pri izbiri poslovnih partnerjev. Veliko vlogo
odigra tudi blagovna znamka.
9. 1. BLAGOVNA ZNAMKA CIMOS
Pod okriljem blagovne znamke CIMOS se e vrsto let trijo razvojne
storitve in proizvodnja komponent za svetovno avtomobilsko
industrijo. Blagovna znamka je v avtomobilski panogi poznana kot
kakovostna in zanesljiva ter usmerjena v prihodnost.
European Automotive Components Expo 2010, Nemija
Cimos se vsako leto udelei sejma European Automotive Components
Expo v Stuttgartu. Tudi preteklo leto je v asu od 22. do 24. junija
Cimos sodeloval v vlogi razstavljavca.
Najhitreje rastoa razstava v Evropi je odlino okolje za nove
prilonosti dobaviteljev komponent in materialov. Razstava poteka
istoasno s sejmi Automotive Testing, Vehicle Dynamics in Engine
Expo, kar prinaša dodatne sinergije. Na sejmišu je razstavljalo
okoli 600 razstavljavcev od velikih multinacionalk z naprednimi
rešitvami v avtomobilski industriji pa vse do podjetij, ki
prihajajo iz nizkostroškovnih drav (Low-Cost-Countries), npr.
dobavitelji s Kitajske, Mehike, Brazilije, Indije in
Makedonije.
Cimos se je na razstavnem prostoru predstavil s celotnim razvojnim
in proizvodnim programom. Razvoj motornih delov v skladu s
standardom EURO6 in ob uporabi novih materialov ter
tehnološko-proizvodnih procesov je pritegnil veliko zanimanje
obiskovalcev.
Autoindustry Autocomponents 2010, Rusija
Cimos se je predstavil na 4. mednarodni specializirani razstavi
Autoindustry Autocomponents 2010, ki je potekala od 29. 09. do 01.
10. v mestu Togliatti v Ruski federaciji. Gre za najhitreje rastoi
sejem v Rusiji in odlino okolje za nove prilonosti dobaviteljev
komponent in materialov.
Omenjena razstava je bila pomembna kooperacijska platforma za
avtomobilske inenirje, vodje razvojnih oddelkov, raziskav, nabav in
inovacij. Soasno z razstavo so potekale tudi številne poslovne
dejavnosti (poslovna konferenca, okrogle mize, sooenja s
potencialnimi kupci in podobno), kar je dodatno obogatilo
dogodek.
Cimos se je na svojem razstavnem prostoru predstavil z lastnim
proizvodnim programom, poseben poudarek pa smo namenili izdelkom iz
programskega podroja Podvozje, kamor uvršamo pedalne sklope, pomone
zavore ter zavorne diske in bobne. To je za ruski trg perspektivno
in trno zanimivo programsko podroje, za Cimos pa prvi »paket«
izdelkov, s katerimi se je v dobaviteljevi vlogi poizkusil na
ruskem trgu.
SEE Auto Compo Net 2010, Srbija
Kragujevac je v asu od 19. do 21. maja prvi gostil Mednarodni sejem
proizvajalcev avtomobilskih komponent jugovzhodne Evrope. Osrednji
sejemski dogodek je temeljil na »spoznavanju kupcev«. Preko 70
razstavljavcev se je imelo monost osebno sreati s predstavniki
mednarodnih avtomobilskih proizvajalcev, kot so skupine: VW, GM ter
PSA. Številni razstavljavci so izkoristili prilonost za prve
pogovore o morebitnem sodelovanju. Sejem naj bi predstavljal prvi
korak k uresnienju vizije Zahodnega Balkana kot »avtoregiji«.
Cimos je s svojimi programom predstavljal na sejmu enega vejih in
bolj izkušenih podjetij v avtomobilski industriji na omenjenem
podroju.
Letno poroilo 2010
9. 2. BLAGOVNA ZNAMKA LITOSTROJ POWER
Blagovna znamka LITOSTROJ POWER povezuje podjetja in aktivnosti v
našem stebru energetike. Nadgrajuje reference Litostrojevih
dosekov.
2. regionalna konferenca za kupce in poslovne partnerje, Bosna in
Hercegovina
V letu 2010 smo nadaljevali z izvedbo regionalnih konferenc za naše
kupce. Konference so se udeleili poslovni partnerji s podroja Bosne
in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, rne gore in Slovenije.
Udeleencem konference smo predstavili današnji Litostroj Power,
povezan v skupino, kakor tudi posamezna podjeta v skupini, njegovo
mednarodno vpetost in sodelovanje na projektih po celem svetu,
Hidravlino raziskovalni center na eškem in naše razvojne zmonosti.
Širša predstavitev skupine Litostroj Power se je v pogovorih z
udeleenci konference izkazala za koristno, saj kljub poslovnemu
sodelovanju same organizacijske spremembe znotraj skupine Litostroj
Power izpeljane v zadnjih letih, rast podjetja in razširjene
monosti sodelovanja med kupci niso bile dovolj poznane. S
strokovnega podroja pa so bile udeleencem predstavljene teme: Saxo
turbina, rpalne turbine, druina regulatorjev DTRx in naši novi
pristopi k obnovi in nadgradnji hidroelektrarn.
Neposreden stik s kupci ob obravnavanju strokovnih tem se je tudi
tokrat pokazal za uspešno obliko graditve odnosov z njimi.
Konferenca Hydro 2010, Portugalska
V asu od 27. do 29. 09. 2010 je potekala v Lizboni na Portugalskem
mednarodna konferenca Hydro 2010, z naslovom »Meeting Demands for a
Changing World«, ki se je je udeleilo okoli 1.300 udeleencev iz 85
drav sveta. Litostroj Power se je udeleencem predstavil na
obkonferenni razstavi, na kateri se je predstavljalo okoli 100
podjetij in s prispevkom Jindicha Veselyia iz naše drube na eškem z
naslovom »Theoretical and practical results of hydraulic research
of stochastic blade passage application in Hydrodynamic
machines«.
Z znanimi in potencialnimi kupci in poslovnimi partnerji smo se
sreevali tudi na drugih strokovnih konferencah in dogodkih tekom
leta. Pomembnejši so bili: IPPBC Vancouver – sejem in konferenca
proizvajalcev opreme in privatnih investitorjev s podroja ZDA in
Kanade, tradicionalni HydroVision 2010 v mestu Charlotte v Severni
Carolini, ravno tako za severno ameriško triše in Kanado.
Na gradbenih lokacijah v Sloveniji in tujini, kjer trenutno
sodelujemo na projektih, smo tudi z napisnimi tablami oznaili svojo
prisotnost in sodelovanje.
Kongres IAHR EU, Škotska
Prvi kongres IAHR EU v Edinburghu na Škotskem je obravnaval
tematiko teoretinega in eksperimentalnega modeliranja hidrostatinih
in hidrodinaminih pojavov v inenirstvu. Poseben poudarek je bil na
izkorišanju energije morskih valov, ki ga EU mono podpira. Na
kongresu smo imeli odmevno predavanje z »naslovom« Modeliranje
dinaminega odziva zranih ventilov med prehodnimi pojavi v cevovodih
(angl. Modelling of dynamic response of air valves during pipeline
transients).
Konference s podroja vodnih turbin Wasserkraftanlagen,
Avstrija
Udeleili smo se konference s podroja vodnih turbin
Wasserkraftanlagen na Dunaju. Predstavili smo odmeven prispevek s
podroja projektiranja in uporabe turbin SAXO z naslovom »Kompaktna
vertikalna aksialna turbina SAXO« (angl. Compact vertical axial
turbine SAXO).
Letno poroilo 2010
Blagovna znamka TPS pod svojim okriljem zdruuje aktivnosti
kmetijskega stebra.
Leta 2010 je Labinprogres TPS samostojno nastopil na sejmu Eima v
Italiji, medtem ko so bili Labinprogresovi
distributerji zelo dejavni in so proizvode predstavili na
mnogoštevilnih, natanneje trinajstih, sejmih v Italiji, Sloveniji,
Bosni in Hercegovini, Srbiji ter na Hrvaškem in v Maroku.
Proljetni in Jesenski meunarodni bjelovarski sajam, Hrvaška
Na sejmih, ki sta se odvijala v Bizovakih toplicah, sta blagovno
znamko zastopala pooblašena distributerja, in sicer druba Entrada
d. o. o. in PMT Poljoopskrba d. o. o. Prvi, tekom Pomladnega sejma
(26. – 28. 03. 2010), je bil javnosti predstavljen traktor Tuber 40
s kabino. Zanimanje med obiskovalci za novost, traktor s kabino, je
bilo veliko.
V asu trajanja Jesenskega sejma (10. – 12. 09. 2010) pa je zaela, v
sodelovanju z Zagrebako banko, prodajna akcija kmetijske
mehanizacije, ki je omogoala nakup mehanizacije s kreditom po
ugodnih pogojih.
SIAM – Salon international de l'agriculture au Maroc, Maroko
Med pomembnejšimi sejmi, na katerih se je predstavil Labinprogres
TPS v letu 2010, je sejem kmetijske mehanizacije SIAM, ki se je
odvijal v asu od 28. aprila do 02. maja v Maroku. Na sejmu je
Labinprogres TPS sodeloval skupaj s še osmimi hrvaškimi podjetji
pod okriljem Zdruenja kmetijske mehanizacije.
Zanimanje za izdelke je bilo veliko, kar potrjuje tudi dejstvo, da
so bili vsi razstavljeni izdelki tudi prodani. S tem se je pokazala
dobra poslovna prilonost za vstop na maroški trg ter soasno poskus
vstopa tudi v Alirijo in Tunizijo.
Meunarodni poljoprivredni sajam, Srbija
Labinprogres TPS je na sejmu, ki se je odvijal od 15. do 22. maja v
Novem Sadu, predstavljal pooblašeni distributer za srbski trg, in
sicer druba Šaptovi d. o. o. Kljub gospodarski krizi je na sejmu
razstavljalo okoli 1.300 podjetij, od tega je bilo 30 % tujih, iz
ve kot 20 drav. Kljub velikemu številu organiziranih dogodkov in
razstavljavcev je bil obisk nekoliko skromnejši od priakovanega,
kar gre delno pripisati tudi slabim vremenskim razmeram.
EIMA, Italija
Novembra je Labinprogres TPS samostojno nastopal na najpomembnejšem
kmetijskem sejmu v Italiji. Sejem se vsako leto odvija v Bologni in
Labinprogres TPS se ga, skupaj s pooblašenim distributerjem za
Italijo, tudi redno udeleuje. Prisotnost na sejmu se je tudi letos
izkazala za dobro poslovno potezo, kajti navezani so bili številni
novi stiki ter dogovorjeni posli, ki se bodo poznali e na prodaji v
letu 2011.
9. 4. BLAGOVNA ZNAMKA CIMAT
CIMAT je nova blagovna znamka znotraj skupine. Cimos je kot skupina
podjetij vse bolj prepoznaven v odnosu do svojih javnosti in
uveljavljen kot urejen poslovni sistem. Je zanesljiv in v
prihodnost usmerjen
globalni partner. Temu primerno so v zadnjih nekaj mesecih potekale
priprave na oblikovanje nove blagovne znamke, blagovne znamke, ki
gradi in povezuje Cimosov steber strojegradnje in orodjarstva,
njegove drube in ljudi. Nadgrajuje reference Cimosovih dosekov.
Cimosova rdea barva ter podpis ji dajeta stabilnost in jo umešata v
poslovni sistem. Osnovne poslovne aplikacije so e v pripravi, tekom
leta 2011 pa bo v novi podobi pripravljen tudi propagandni
material.
Letno poroilo 2010
10. PRODAJA
Prodajna strategija, ki temelji na preprianju, da je njena
uspešnost neposredno odvisna od zadovoljstva kupcev, botruje
presoji ob vsaki poslovni odloitvi. S poslovnimi partnerji tako
razvijamo korektne odnose, potrebe kupcev pa sproti ugotavljamo s
spremljanjem dogajanja na trgu.
Leta 2010 smo bili sooeni z razmerami, ki so pomenile nadaljevanje
krize iz predhodnega leta. A hiter odziv in prilagoditev na razmere
sta se odrazila tudi v višji prodaji. Delniška druba Cimos je leta
2010 dosegla 356,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni
11-odstotno rast glede na predhodno leto. Rast prodaje je bila,
zahvaljujo raznolikosti programov, nekoliko višja v skupini, ki je
leta 2010 ustvarila 419,7 milijona evrov konsolidiranih istih
prihodkov od prodaje.
Prihodki od prodaje po stebrih v letu 2010:
Kmetijski steber 1%
Energetski steber 15%
10. 1. AVTOMOBILSKI STEBER
Prodaja avtomobilskih komponent se je v letu 2010 povzpela na 343
milijonov evrov. Prodaja je iz meseca v mesec poasi, a vztrajno
rasla. Zaeti so bili novi projekti, ki so bili zaradi previdnosti
kupcev za nekaj asa »na akanju«. Gre veinoma za projekte s pridihom
ekološke mobilnosti.
IZDELKI
Dve programski podroji od štirih, Turbo in Motor/menjalnik, sta
neposredno vezani na iskanje inovativnih rešitev na podroju
ekološke mobilnosti. V skladu z najnovejšimi okoljskimi zahtevami
bomo z razvojem komponent za nove generacije motorjev za vozila,
skladna s standardom EURO 6, prispevali k zmanjševanju emisij CO2,
optimizaciji uinkovite rabe energije in širjenju rabe obnovljivih
virov energije. Komponente zaradi prilagajanja novim ekološkim
smernicam stremijo k manjši delovni prostornini motorjev na
notranje izgorevanje, manjšemu številu valjev, manjšemu trenju med
manjšim številom sestavnih delov nijih mas in k uporabi novih
materialov z boljšimi mehanskimi in terminimi lastnostmi. Vse to in
še ve se e uresniuje na sedeu matine drube ter po ostalih razvojnih
centrih skupine Cimos in v njenih številnih tovarnah.
S strateškim razvojnim partnerjem Cimos intenzivno sodeluje na
projektih bencinskih turbopolnilnikov, ki zahtevajo nova znanja,
predvsem povezana z zahtevnejšimi materiali ter zahtevnejšimi
proizvodnimi procesi za njihovo pripravo. Cimos je eden najvejih
evropskih proizvajalcev celotne palete komponent turbopolnilnikov
nove generacije.
Letno poroilo 2010
30
Prihodki od prodaje po programskih podrojih avtomobilskega stebra v
letu 2010.
Turbo 35%
Podvozje 19%
Karoserija 9%
Ostalo 10%
Prizadevamo si tako za ekološko kot tudi za varno mobilnost. S
programskima podrojema Podvozje in Karoserija elimo prispevati k
veji varnosti v cestnem prometu.
Cimos je dolgoletni razvojni dobavitelj sistemov iz programskega
podroja Podvozje za razline kupce, kjer je kot strateški partner
vkljuen e v najzgodnejši fazi konceptualne zasnove novega modela
vozila oz. njegovega zavornega sistema (pedalnih sklopov, pomonih
zavor, elektrine pomone zavore, zavornih diskov in bobnov). Sistemi
nove generacije bodo v skladu z najnovejšimi varnostnimi in
okoljskimi zahtevami prispevali k veji varnosti v cestnem prometu,
vejem udobju voznika in potnikov.
S teaji za aktivno varnost pešca, ki spadajo v programsko podroje
Karoserija, si prizadevamo tudi k veji varnosti pešca v primeru
trka. Gre namre za sistem, ki ob trku ublai udarec pešca in tako
zmanjšuje tveganje za poškodbe le-tega. Danes tovrstne teaje e
serijsko vgrajujejo v nemške premijske blagovne znamke vozil.
Optimizacija enega izmed glavnih procesov, in sicer, prodaje in
razvoja izdelkov nas vodi v spremembo organizacije programskih
podroij. Z letom 2011 se bodo programska podroja nekoliko
spremenila. Dodano bo podroje z nazivom Med-industrijski
izdelki.
KUPCI IN NOVA NAROILA
Cimos dosega s svojimi nosilnimi druinami izdelkov ve kot
10-odstotni evropski trni dele. Izdelki, ki jih je v letu 2010
Cimos v povpreju dnevno dobavil 260.000, so vgrajeni v številne
modele naslednjih blagovnih znamk: BMW, Mini, Citroen, Peugeot,
Renault, Audi, Ford, Toyota, Volvo, Fiat, Opel, VW, Aston Martin,
Daimler in nenazadnje tudi ruski Avtovaz. Iz leta v leto teje
sreamo blagovno znamko vozil, prisotno v Evropi, v katero Cimos ne
bi vgrajeval svojih izdelkov.
Na podroju novih projektov se mono uti oivitev avtomobilske
industrije. Veina avtomobilskih proizvajalcev intenzivno dela na
novih projektih, na novih modelih vozil. Kupevim aktivnostim
uspešno sledimo tudi sami. In s to dinamiko uspešno uresniujemo
tudi naše narte. Najve naroil za nove razvojne in proizvodne
projekte smo dobili od e obstojeih kupcev, a ne gre zanemariti
nekaj, sicer koliinsko manjših, projektov s strani novih kupcev iz
t. i. segmenta premium vozil.
NOVI TRGI
V letu 2010 je opazno predvsem izboljšanje poslovanja tistih
avtomobilskih proizvajalcev, ki so v zadnjem letu mono poveali
svojo navzonost na rastoih trgih. Globalizacija trgov in
proizvodnje, ki je v zadnjih letih prinesla blaginjo v mnoge do
tedaj nerazvite drave, je ustvarila
Letno poroilo 2010
nove potrebe po poveani mobilnosti posameznikov. Posledino so
nastali novi trgi z izjemnim potencialom za avtomobilske
proizvajalce.
V podjetju smo se tega zavedali, zato smo ob pravem asu vstopili na
ruski trg. Uspešno smo sklenili partnerstvo z ruskim avtomobilskim
dobaviteljem na podroju zavornih sistemov. e v letu 2010 smo zaeli
s proizvodnjo in dobavo pedalnih sklopov ter ronih zavor najvejemu
ruskemu proizvajalcu vozil. Omenjenim poslom na ruskem trgu pa so
se tekom leta pridruila še nova naroila za razvoj in proizvodnjo,
ki bo stekla v drugi polovici leta 2011.
Vzporedno pa se koncu pribliujejo pogajanja za sklenitev
partnerstva s podjetjem, specializiranim za aluminijaste odlitke in
proizvodnjo plastike, s katerim bi pokrili veliko povpraševanje na
podroju razvoja in proizvodnje komponent za »zelene« motorje.
10. 2. ENERGETSKI STEBER
V okviru stebra energetike spremljamo razvijanje posameznih trgov,
se poskušamo v kar najveji meri prilagoditi njihovim zahtevam in
ohraniti mono prisotnost na lokalnih triših. Nadaljevati elimo
intenzivno ciljno usmerjenost do kupca, se osredotoiti na triša,
kjer imamo mone reference ter tudi na hitro rastoe nove trge.
Osnovno strategijo predstavlja ponudba opreme po sistemu »water to
wire«, torej zakljueno celoto opreme za hidroelektrarne, zato poleg
opreme, ki jo proizvajamo sami, v svojo ponudbo vkljuujemo tudi
kupljen generator, transformator in upravljanje, ali pa s
proizvajalci te opreme nastopamo v konzorciju.
Leta 2010 je vrednost prodaje znašala 63,7 milijona evrov, od tega
na domaem trgu 32 %, na tujih trgih pa 68 %. Najveji dele prodaje
na tujem trgu se ustvari v Ameriki (30 %), pa na ozemlju nekdanje
Jugoslavije (18 %), azijskem trgu (11 %) in v nekaterih dravah
zahodne Evrope (8 %).
Pregled realizacije po programskih podrojih:
veji del prodaje smo realizirali na programskem podroju turbin na
obmoju Evrope in Azije: v tem obdobju smo dobavili preostanek
turbinske opreme za projekt Bhavani II in III v Indiji, lopute za
projekt Limberg II v Avstriji, gonilnike za hidroelektrarno Dubrava
na Hrvaškem ter za hidroelektrarno Peruica v rni gori in zaeli z
dobavo opreme za projekt Sv. Petka v Makedoniji. Dobavili smo tudi
opremo za prvo izmed dveh enot obnovljene hidroelektrarne Edsforsen
na Švedkem. Na domaem trgu pa smo nadaljevali z dobavo delov za
hidroelektrarno Krško ter konali z obnovo hidroelektrarne
Moste;
manjši del prodaje smo realizirali na programskem podroju turbin na
obmoju Severne in srednje Amerike: dobavili smo preostanek
turbinske opreme za kupca Ontario Power Generation iz Kanade ter
tako v roku konali s projektom ter dobavili opremo za kupca Ville
de Saguenay, prav tako iz Kanade. Projekt za slednjega je še v teku
in konec je predviden tekom leta 2011;
slab odstotek prodaje pa smo realizirali z dobavo rpalk iz naslova
rezervnih delov.
Letno poroilo 2010
32
Prihodki od prodaje po programskih podrojih stebra energetike v
letu 2010:
Turbine Evropa in Azija 69%
Turbine Amerika 30%
rpalke 1%
NOVA NAROILA
Po trdem delu na pripravah in predstavitvah ponudb, iskanju novih
kupcev in partnerjev, izboljšanju odnosa do kupca, integraciji
produkta, iskanju novih poslovnih modelov, znievanju stroškov itn.
smo uspeli v letu 2010 pridobiti, kljub zaostrenim gospodarskim
razmeram, ve naroil kot v zadnjih dveh letih. Nova naroila so
pridobljena preteno na tujih trgih. Uspešni smo bili predvsem v
Indiji, Iranu in skandinavskih dravah. Konec leta pa smo uspeli
prodreti tudi na trg ZDA. al med novimi naroili skoraj ni projektov
za domai trg ter trg nekdanjih jugoslovanskih republik.
Z eljo po okrepitvi naše servisne dejavnosti in ohranjanjem stika s
kupci ter tako poveanjem monosti za pridobivanje novih poslov, smo
v letu 2010 zaeli s projektom COMOS. V sklopu projekta smo ponovno
vzpostaviti poslovne odnose s kupci, ki so pri nas e pred ve leti
naroili turbinsko opremo.
10. 3. STEBER KMETIJSKE OPREME
Leto 2010 so, poleg velikih naporov, vloenih v pospeševanje
prodaje, zaznamovala vlaganja v notranje prilagajanje organizacije
proizvodnje, zalog in optimizacijo proizvodnih nartov ter znianje
stroškov. Organizirali smo prodajne akcije na vseh pomembnejših
trgih, med drugim tudi za zaposlene skupine Cimos. V veliki meri
smo oglaševali in drugae spodbujali prodajo izdelkov in dejavnosti
ter se udeleili številnih regionalnih in mednarodnih sejmov.
Sodelovanje smo razširili na veje število novih kupcev in obseg
trenja na novih trgih obutno poveali. Vse naštete dejavnosti ter
vloeni napori so pri veini programskih podroij stebra kmetijske
opreme obrodili sadove. In kljub temu, da je bil padec prodaje
programskega podroja Deli kmetijske mehanizacije velik, se je
celotna vrednost prodaje zvišala za 4 %.
Letno poroilo 2010
Ineniring; 31,62
v %
Medtem, ko je prodaja kmetijske opreme (traktorji, prikljuki,
motokultivatorji, …) zrasla za ve kot 21 %, je prodaja delov za
kmetijsko mehanizacijo, ki se prodajajo in vgrajujejo v kmetijsko
opremo nemške blagovne znamke, padla za 19 %. Padec slednjega
programa je posledica odloitve nemškega kupca, da seli del
proizvodnje komponent v Indijo, drugi del pa v Nemijo, kjer so se
zaradi nije gospodarske dejavnosti pojavile pri »domaih«
dobaviteljih proste proizvodne zmogljivosti.
Prihodki od prodaje stebra kmetijske opreme po programih:
Osnovni stroji 46,1%
Deli kmetijske mehanizacije
6,7%
Strukturnim spremembam na programskih podrojih navkljub ostaja
struktura prodajnih trgov brez bistvenih sprememb. Še naprej ostaja
najpomembnejši hrvaški trg; kljub temu, da se je prodaja na tem
trgu leta 2010 nekoliko zmanjšala. Kreditni pogoji so se poslabšali
in nekatere subvencije ukinile, kar je za posledico imelo manjšo
prodajo traktorjev. Ravno nasprotno pa je bilo na turškem trgu,
kjer se je prodaja precej poveala. Tradicionalna trga Bosne in
Hercegovine ter Srbije je zaznamovala skromna rast in še to
predvsem zahvaljujo akcijskim prodajam, cenovnim popustom in drugim
spodbudam k vejim vlaganjem.
Letno poroilo 2010
34
A kljub še vedno oteenim gospodarskim razmeram smo v letu 2010
uspeli s prodorom na nekatera nova triša, ki nam predstavljajo
dober obet za prihodnost. Tako so bili naši izdelki prvi dobavljeni
na Madarsko, Portugalsko in v Belgijo. Z naroilom je bilo potrjeno
tudi lani vzpostavljeno sodelovanje z Iranom ter Dansko, kjer je
veliko zanimanje za traktorje. Dobre napovedi pa prihajajo tudi iz
ostalih skandinavskih drav.
Razmere so na trgu kmetijske opreme zelo spremenljive in precej
nepredvidljive. Splošne gospodarske razmere, tako na najvejem,
hrvaškem, trgu kot tudi na drugih trgih, bodo bistveno vplivale na
prihodnje rezultate. Pripravljeni ostajamo na spremljanje in
prilagajanje trgu, tako v obliki aktivnosti za poveanje prodaje kot
tudi širitvi palete izdelkov. Veliko priakujemo tudi od lani
zaetega razvoja monejšega traktorja, t. i. Tuber 50, ki bo kmalu
lansiran na trgu.
10. 4. STEBER STROJEGRADNJE IN ORODJARSTVA
Vrednost prodaje stebra strojegradnje in orodjarstva je v letu 2010
znašala 8,1 milijona evrov. Izdelali smo stroje in specialna orodja
za naše proizvodne lokacije. Soasno s pokrivanjem potreb svojih
proizvodnih lokacij smo proizvedli in prodali stroje za kupce iz
Rusije in Indije. Še naprej vidimo velike monosti rasti na ruskem
trišu in nasploh na trgih nekdanje Sovjetske zveze.
Prihodki od prodaje po programskih podrojih stebra strojegradnje in
orodjarstva v letu 2010.
Stroji 64%
Orodja 36%
V letu 2010 so bile izpeljane številne dejavnosti za nadgradnjo
delovanja Stebra strojegradnje in orodjarstva. Postavljene so bile
strateške usmeritve - od segmentacije trga, pozicioniranja na trgu,
do nartov razvijanja prepoznavne blagovne znamke, novih izdelkov,
novih storitev, povezav in naina uresnievanja rasti. Koncept
oivljanja je bil pripravljen predvsem z namenom krepitve konkurenne
prednosti avtomobilskega stebra, podpore strategiji vertikalne
integracije in koncentrine diverzifikacije skupine Cimos, iskanja
izdelkov in storitev z vejo dodano vrednostjo, boljše izkorišenosti
proizvodnih zmogljivosti strojegradnje in krepitve lastnega
»know-how-a«, saj je ugotovljeno, da orodjarne trenutno delujejo
zelo lokalno. Nobeden od strojegradnih centrov do sedaj tudi ni bil
organiziran kot samostojna pravna oseba, saj so delovali v okviru
in za proizvodni center, kjer so locirane. Glede na to, da niso pod
stalnim pritiskom zunanje konkurence, se to odraa na njihovi
konkurennosti, kakovosti, rokih dobave in fleksibilnosti. Dodana
vrednost Stebra strojegradnje se priakuje predvsem na podrojih
izdelave priprav, izdelave orodij in izdelave strojev.
Letno poroilo 2010
11. 1. AVTOMOBILSKI STEBER
Z razvojnega stališa je bilo leto 2010 intenzivno in uspešno. Obseg
dela se je pri veini kupcev poveal, zato novih prilonosti in
izzivov ni manjkalo.
Sposobnost raziskav in razvoja lastnih izdelkov predstavlja za
podjetja v avtomobilski panogi osrednjo konkurenno prednost. Brez
lastnih razvojnih sposobnosti in pristojnosti v današnjih razmerah
ni mogoe delovati v avtomobilski panogi, ki je trenutno na
tehnološki in produktni prelomnici.
Vozila kot jih poznamo danes, bodo v prihodnosti zaradi socialnih,
klimatskih in drugih sprememb popolnoma drugani izdelki - bolj
uinkoviti, ekološki, varni in popolnoma informatizirani. Tudi
Cimosovi standardni izdelki se bodo bistveno spremenili in se
predvsem zelo »mehatronizirali«, zato v Cimosu e danes intenzivno
vlagamo v nove razvojne in proizvodne tehnologije, ki nam omogoajo,
da uspešno sledimo trendom ter jih tudi dejavno sooblikujemo.
Cimosova usmeritev na podroju avtomobilske industrije sledi razvoju
varnih, energetsko in stroškovno uinkovitih rešitev znotraj štirih
programskih podroij:
DELI MOTORJA IN MENJALNIKA:
v sodelovanju s kupcem BMW so glavne dejavnosti potekale na razvoju
nosilca motorja za novo vozilo MCV. Cilj je razviti polimerni
nosilec in dosei 30 – 50 % nijo maso v primerjavi s »klasinimi«
aluminijastimi nosilci ter 30 % nijo ceno. Gre za izjemen tehnini
izziv, saj morajo nosilci z izredno omejeno prostornino in maso
zagotoviti funkcijo nošenja in obremenitve pri trku, ki se zgodi v
zelo kratkem asu;
za kupca BMW smo nadaljevali tudi dejavnosti razvoja drugih
nosilcev motorja, pri emer bomo v procesu razvoja prvi uporabili
napredne funkcije, tako imenovane "digital muckup", v CATIA V5. Gre
za virtualno sestavljanje vozila oz. preventivno preverjanje
kolizij med izdelkom in okoljem. Pomemben je tudi projekt razvoja
nosilca motorja za motorje prihodnje EURO6 generacije;
pri najvejem partnerju na tem programskem podroju, koncernu PSA,
smo konali z