L E T O V I L / s tev . 47 K r a n j , 20. novembra 1*M

GORENJSKE U R E J A UREDNIŠKI O D B O R / O D G O V O R N I U R E D N I K S L A V K O B E Z N I K / UREDNIŠTVO I N U P R A V A : K R A N J , KOROŠKA C. 6; T E L E F O N 475; T E K . R A C . P R I N B K R A N J - O K O L I C A S T E V . 624-»T«-127 / I Z H A J A V S A K O S O B O T O / L E T N A N A R O Č N I N A 400 D I N , P O L L E T N A 200 D I N , ČETRTLETNA 100 D I N , MESEČNA 35 D I N / P O S A M E Z N A Š T E V I L K A S T A N E 10 D I N

odigrati pomembnejšo vlogo

pri pojasnjevanja delavskega

samoupravljanja

Brez perspektive in za prestiž V Žireh se j e razprava o poljan§ki k o m u n i zataknila

V sredo zvečer je bil v Zireh sestanek političnih delav- naj bi se sami zmenili z Go-cev iz Žiro v, k i so ga obiskali tudi tov. Miran Košmelj, V in - renjevaščani in Poljanci, če se ko Hafner in Dušan Horjak iz Kranja. Namen tega sestanka strinjajo s sedežem v 2ireh, je bil, da se ZirovcI čimbolj trezno pomenijo, kje naj bi vendar naj pripomnimo, da ta-bila v Poljanski dolini komuna in seveda tndi sedež te komu- ka rešitev, če do nje pride, ne ne. Sestanek je bil izredno dobro obiskan, saj se je zbralo bo najboljša. Problem središča preko 200 ljudi. 2e takoj v začetku naj povemo, da sestanek bodoče poljanske komune bi na ni dosegel enotnega stališča članov SZDL, mnenja ?o bila vsak način morali reševati tudi deljena, to pa bo prav gotovo vplivalo na nadaljnji razvoj do- s stališča interesa skupnosti godkov v Poljanski dolini. komun, kajti prav ta skupnost

. ... M n , . „ bo morala Poljanski dolini Uvodoma je predsednik OLO sleku nima posebnih pogojev m n o g o pomagati, pa naj bodo

hov s i n d i k a t a , k i p rav gotovo p r ip rav l j a j o i n zb i ra jo podatke Kranj tov. Miran Košmelj na za svoj obstanek. Strah, da bi t a m e n a a l i v e 5 k o m u n N a t o

dnevno doživljajo razne do- za družbeni p l an a l i podobno, ž e >J° zborovalcev pojasnil, za- bili ZirovcI v bodočem ljud- n i n a s e s t a n k u nihče pomislil. Sodke, katere s i p a ne znajo navadno vedno povabi jo le d i - k a J i « Pripravljalni odbor pred- skem odboru komune preglaso- I n ^aMjugek? Dobili smo le Vedno p r a v i l n o tolmačiti. Z a - r ek to r j a a l i nekega iz tehntč- lagal dolino kot eno samo ko- vani, Je prav gotovo neosnovan. n e k a j n o v l h v a r l a n t z a bodočo to l ahko p r i po jasn jevanju r a z - nega vodstva , medtem k o čla- muno. Dejal Je, da bi razbitje Prav tako je napačna trditev, oziroma bodoče komune v Po-

nov d e l a v s k i h svetov skora j ne doline na več komun pomenilo da Poljanska dolina ne gravi- i j a n s k i dolini. Prvotna zamisel povabi jo . hromitev tiste gospodarske za- tira k Skofji Loki. Nikakor se Q e n o t n i dolini pa je le za ko-

V » Iskro« je prišla enkra t ključene celote, ki jo dolina ne moremo strinjati z disku- r a k d l j e o d u r e s n i j i t v e neka ekskur z i j a . Sp re j e l jo je predstavlja. Prav tako je Z i - tantom, ki je dejal, da bo zgo- v Stempihar

te, dos t ik ra t drugačno s l i ko . Ze d i r e k t o r podjet ja i n jo v o d i l po r o T . c e m P ° J a s n l l » Ha zadn jem p l e n u m u Okra jne 8a s i nd ika lnega sveta so ugoto M i l , d a je največji p r o b l e m v

N a en i zadn j ih sej sekre ta r i a ta S Z D L k ran j skega ok ra j a eo ho t e l i r a zp rav l j a t i t ud i o S Z D L i n s i n d i k a t i h , toda za rad i preobširnega dnevnega reda seje, tega niso mog l i s t o r i t i . V s e ­k a k o r pa je t reba pozd rav i t i pobudo S Z D L , k i je začela ra z ­mišljati tud i o de lu i n življenju s i n d i k a l n i h o rgan izac i j .

V k r a n j s k e m o k r a j u je od s s t r an i ob las t ven ih f o rumov . 22.753 zavarovancev 20.524 čla- P r i m e r i r a zn ih konferenc , ko

U h prob l emov s i n d i k a l n a o rga ­nizac i ja od igra pomembno v l o -8o. Toda p raksa v tova rnah i n Podjet j ih k ran j skega okra ja k a -

)u vsi&itte 1

Naša anketa D E L O V N I K O L E K T I V I

R A Z P R A V L J A J O . . .

Se n i k d a r n iso to l iko g rad i l i

N O V A PREMIERA Husson : SREČNA C R T A

Spomenik padlim borcem v Domžalah

Glas naših bra lcev

Z A B A V N A S T R A N

Iz sodnih dvoran

da je taka dovina pisala, da so šli ZirovcI podjet ju. Sele ko so člani ek - oblika Poljanske doline samo »pod« Gorenjo vas in da to pi -skurz i j e želeli spoznat i p r e d - Predlog Pripravljalnega odbora sanje ne bo lepo spričevalo za s tavn ike de lavskega samouprav - » « nič drugega, da pa je stvar Zirovce. Z isto pravico lahko

tem, k e r " precej članov ne r a - l jan ja , so p o k l i c a l i p redsedn ika H u đ i . kak<> s e D o d o odločili, trdimo, da bo zgodovina pisala *Ume p rave v loge s ind ika ta . P o D S , k i pa o p r o b l e m i h samo- Seveda pa bi morali ob tej od- tudi o tem, da so Zirovci raz-teon p l e n u m u , k j e r so spre je l i up rav l j an j a n i vede l mnogo po - ločitvi pretresti prav vse raz- bili enotnost Poljanske doline tudi nekaj d r u g i h sklepov, so vedat i . V »Iskri« i n neka t e r ih l°K e. tudi tiste, ki jih Je pri - in to za lepo število let, če bo-«ndikalne podružnice zboljšale d r u g i h pod je t j ih p rav tako d o l - Pravil odbor za formiranje ko- do po vsej sili hoteli imeti svo-»voje delo. N a širših s i n d i k a l - go niso našli pravega sode lova - m « n na Gorenjskem in predlo- jo komuno. Drži, da jim tega l i h a k t i v i h , k a t e r i m p r i s o s t vu - n ja med d i r ek t o r j em i n p r e d - žil v razpravo. nihče ne brani, vendar je tre­t j o t ud i člani d e l a v sk ih sve- s t a v n i k i de lavskega samouprav - Ob formiranju komun ne gre ba pribiti, da bodo potem tudi tov i n u p r a v n i h odborov p r i - l j an ja . D a pa je stanje tako, so z a « < * administrativen akt. Ta Zirovci sami morali poiskati Prav l j a io anal ize o uspeh ih i n de lno k r i v i t u d ' d e l a v sk i svet i k o r a k bo odločilen za dolgo do- krivce, ko jim bo voda zalila Pomanjk l j i vos t ih de l . uprav l j a^ i n u p r a v n i odbor i sami , k e r se bo in od nJega bo Odvisen splo- grlo. Pri vsem tem pa se ne bi Hja. P r e g l eda l i pa bodo tud i p rema lo poglabl ja jo v tekeče Sen razvoj tako v Zireh kot v smelo postaviti vprašanje »kdo ka lku lac i j e p r o i z vodn ih stro^ prob leme i n ne poznajo dovol j v s e J Poljanski dolini. bo koga«. Komuna v Poljanski 4 k o v i n pred laga l i znižanje con. finančnih i n k o m e r c i a l n i h po - Sestanek je pokazal, da mno- dolini bi morala postati most za * " J \ * P«arocja ODen go- okra jev , na k a t e r i h so se ra z -

Dosedanje izkušnje so poka - s lov. P r a v zato so seje u p r a v - g i še ne razumejo dobro, kaj je zbližanje med posamezniki i n °Kra{Vf\ F o „ u Y o d n m govar ja l i o združitvi. Dosle j še Ude, da je v tova rnah še m n o - n i h odborov dost ikra t preobre - b is tvo n o v i h s amoupravn ih o r - kraji, ki so jih doslej r a z d v a -?0 n e p r a v i l n i h odnosov do de- menjene z drobn im* vprašanji, gan i ro iov . Na vse mogoč* in osebna nasprot ja . Vsakdo % s k e g a samouprav l j an ja , ta- z reševanjem raznih prošenj, nemogoče načine so namreč po- J e lahko imravičeno pričakoval, *0 s strani r avna te l l e v i n t eh - k a z n i i t d . samezniki zagovarjali svojo ko- da bodo Zirovci tisti, ki bodo Učnega vodstva podjet i j , k a k o r i jp muno, ki pa po treznem premi- največ prispevali in največ

žrtvovali za enotnost doslej raz

Tudi organizacije obeh okrajev se bodo združile Nekatere že imajo «bupno vodstvo za vso

Gorenjsko m Po rednih letnih občnih zborih naj bi organizacije pripravile združitev

V ponedel jek so se v K r a n j u Nekate re organizaci je so že sesta l i p r eds t a vn ik i vseh p o l i - ime le in f o rmat i vne sestanke s tičnih, množičnih In športnih p r e d s t a v n i k i organizac i j obeh

Problemi bodoče domžalske komune

Kdo zavaja ljudstvo? Moravčani i n Mengšani hočejo biti *amo9ioini - Politični

aUltvttii »e bole zborov volit cev

besedah tov. V i n k a Ha fne r j a , n i b i l o večjih nesoglasi j i n s « k i je v i m e n u sekre ta r ia ta nekatere organizac i je že našle S Z D L v o d i l sestanek, so p r e d - rešitev za moreb i tna vpraša-s t a v n i k i organizac i j poveda l i n ja , k i bodo ob združitvi iz ob-svo ja mnen ja i n stališča do j e k t i v n i h raz logov zelo v e r j e i -združitve s vo j i h organizac i j v n o nasta la . N a v s a k način pa

bite do l ine , in da bodo Zirovci o k r a l u l n Po komunah . organizaci je za rad i združitve ne' tisti, k i bodo vložili največ T u d i množične, politične i n bodo smele opust i t i de la na te-t ruda , da dobi P o l j a n s k a doli- športne organizac i je l ahko m n o - r enu , nasprotno, še več de la i n na enotno politično in upravno go pr ispeva jo k u t r d i t v i nas ta - t ruda b o t reba , z las t i po k o m u -vodstvo. Sinočnji sestanek ni jajočih k o m u n . Zato je prav i n nah . ravno po t rd i l te t rd i t ve . N e k a - potrebno, da se organizac i je v s a k a t e r i IJndto n a sestanku so celo združijo i n v saka za sebe i z vo l i

o rgan i zac i j a naj b i svoje p rob l eme i n vprašanja ob-

z natolcevanjem hoteli speljati svoje okra jno vodstvo. O r g a n i - de la la i n pre t r es la za sebe oba razpravo na slepi tir. Proti zaci je naj b i se združile v m c - o k r a j n a f o r u m a n a j b i ' n a t #

koncu sestanka pa jo se stali- secu decembru i n j anua r ju , s k r e š e y a l a J ^ šča le nekoliko zbližala. v endar v soglasju z r e p u b l i s k i -

To je tudi logično, saj je m i zvezami , vsakomur jasno, da Je edino

N a zadn jem zbo ru vo l i v c ev v p r i pomb . Ob zaključku r a z p r a - ravčanom hod i t i v L jub l j ano Domžalah, k i je b i l 9. nov. 1.1. ve se je jasno pokazalo , da se (kot doslej), ampak bodo o p r a ­l i sto m u pr i sos tvova la tud i večina vo l i v cev s t r i n j a s p r e d - v i l i k a r v 11 k m bližjih Domža- enotna k o m u n a n a j b o l j a o b l i k a Svezni poslanec Tomo B r e j c ter loženim načrtom i n so s tem lah . za gospodarski i n politični raz-republiški poslanec I v an N o v a k zborom razpravo o k o m u n a h v Ce p a gledamo gospodarsko v o l do l ine . V e n d a r je vprašanje

pa l a o združitvi. P r e d združit­v i jo bodo mora l e osnovne o rga ­nizac i je i n o k r a j n a odbora i z ­vest i zaključne občne zbore i n ob združitvi položiti novemu s k u p n e m u f o r u m u sk lepne r a -

P O P R A V E K

V prejšnji Številki nam je t i Očka, je b i l a g l a vna točka Domžalah zaključili. Čakajo le osnovo za »moravsko komuno* sedeža nove komune raznravo s k a r s k i škrat n a p r a v i l nepr i j e - C U n e

dnevnega reda r a zp rava o bo - še n a f o r m a l n i ak t prenosa ob- v i d imo , da je ta zahteva skora j ponovno sprav i l o v sleoo u l i co . t n Q p o m o t 0 y tre t j em s to lpcu dočih k o m u n a h . D e l o v n i p r e d - las t i . 6mešna. T u d i če b i i m e l i p od - Vsi a r gument i j jovore jasno i n . ' Različna mnen ja šednik Z d r a v k o T r o h a je n a v - V Moravčah se razprava ome- jetje »Kremen«, dvomimo , da točno, d a bi b i l na jbo l j p r i m e -*očim predložil t r i možne v a - ju je le n a k r o g političnih de - b i b i l o ka j boljše, ka j t i k m e - r en sedež komune v G o r e n i i Hante o o b l i k i bodoče domžal- lavcev , občinskih odborn ikov i n t i js tvo je v tej d o l i n i tako za - vas i . Ce p a Z i r o v c i vztra ja jo

posamezn ih na p r v i s t ran i je b i l o izpušče- organizac i j o združitvi bo t reba no med n o v i m i člani s ekre ta - nekako v s k l a d i t i i n na j t i s k u p -r i a ta Okra jnega komi t e j a Z K S na stališča. P r e d s t a v n i k P a r t i -

s k e komune , obenem pa jasno odborn ikov S Z D L , odmev n a j - ostalo, d a bo ter ja lo ogromne p r i svo jem, pa to le kaže. da i m e M i r a n Košmelj, k i je b i l zana Iz radovljiškega o k r a j a je Nakazal , da je smise lna , r ea lna demo včasih le še v gost i ln i p r i invest ic i j e . j i m argument i n iso m a r i n da |h uspešna le p r v a va r i an ta , k i »Kavk« — o zbo ru vo l i v c ev p a Vs i l j u j e se n a m vprašanje: j i m pre le za prestiž, to je i zde l a l — po temel j i t i a - še n i govora . Politični a k t i v i s t i zakaj se funkc i ona r j i v M o r a v - Sestanek Je sieer pu«Hl v u r a -

na zadn jem p l e n u m u tud i i zvo­l j en v sekre tar ia t . S t em ne-

ftallzl gospodarsk ih , k u l t u r n i h in izražajo bojazen, da bodo vo - čah bore , za lastno komuno? Sanje sedeža odprto. Zirovčani l jubo pomoto poprav l j amo Političnih faktor jev posamezn ih l i v c i preveč energično nas top i l i Ne m i s l i m o ug iba t i , le p r i p o m -občln — I n i c i a t i v n i odbor za p ro t i združitvi z Domžalami, n i l i b i , da naj s i pr ide jo čim-formiran je k o m u n p r i O L O Mengšem i n L u k o v i c o ter o d - preje n a jasno i n to razlože L j u b l j a n a - oko l i ca . — Po tem ločno zahteva l i lastno komuno , tud i s vo j im vo l i v c em , d a b i b i -Predlogu b i bodoča domžalska Zato sedaj čakajo i n »politično l a t aka »komunčica« z nekaj komuna obsegala nekako te- le delajo«! Ne vemo k o l i k o to d r - več kot 3000 p r eb i va l c i , brez go-* ra j e : občino Domžale, Mengeš, ži, saj smo dob i l i v t i s , d a ve - spodarske osnove i n brez k u l -Uikovico, B lagov i co . Moravče čina funkc ionar jev še sami z a h - turno-prosve tne de javnost i v ne- * e J o p r a z n i k ustanov i tve nove peči. S k r a t k a hoče de l o vn i k o -ter katas t rske občine D r a g o - tevajo lastno komuno z m o t i - ka j mesec ih obsojena n a živo- Jugos lav i j e Jeseničani tud i l e - l e k t i v Železarne Jesenice d o -^helj, Homec , Radoml j e , R o v a vac i jo , d a je v Domžale p r e - tarjenje. tos čimlepše praznova t i . T e l o - seči v počastitev p r a z n i k a u -'i» Šenkovturn, s skupno 23.440 daleč (14 km) , da bodo m o r a l i vadno društvo »Partizan« i n vse s tanov i tve nove Jugos lav i j e P r eb i va l c i i n 22.786 ha ozeml ja , l jud je t ja le ta t i za vsako »f igo« Memršu Se v e d n o o d - sekci je jeseniške »Svobode« z e i m v e č d e l o vn ih uspehov, ker nesoglasja, k i p rav zap rav n i s a Imela b i vse gospodarske po - i n d a imajo Moravče, če b i do- lag

A™1 g

v JJJggJJ ggjjP ™ _ v e i i k o vnemo p r ip rav l j a j o sve- s e . zaveda, da bo z n j i m i p r a z - b is tvenega pomena, se bodo

Jeseničani s e p r i p r a l j a j o z a D a n r e p u b l i k e

K a k o r v sa dosedanja leta h o - n a nov i krožni tako z v a n i i gn is

n . p r . t r d i l , d a b i združitev obeh o k r a j n i h odborov z a v i r a l a uspešno de lo te organizac i je , k e r je p r a k s a pokaza l a , da se tud i n ekdan j i okrožni odbor i n iso obnes l i , k e r je b i l o preveč de l a nakopičenega n a enem m e ­s tu . Naspro tno pa je preds tav ­n i k iste organizac i j e i z k r a n j ­skega okra ja t r d i l , da so okrož­n i odbor i o p r a v i l i ogromno de­lo i n da organ izac i ja n i p rav nič pešala. T a k a i n podobna

. čano akademi j o v počastitev n l k najlepše počastila D a j e D n e v a r epub l i k e . Mes tno g le-

precej pr i zadeva jo , d a b i l j u - dališče pa p r i p r a v l j a u p r i z p r i

Soje za nage l razvo j , saj b i o- b i l i v svoje roke »Kremen«, t u - ., J . . . . . . . g«. .. , . I I . I I X „ ^ o o w . i «JJ i i . _ l i v c ev iz DriDližno i s t ih v z ro * t v a n l a le tno približno 3,3 m l - d i vse gospodarske pogoje za k o y P o l l t i - č n I d e i a v c i se »ijarde narodnega dohodka i n razvo j . D a so t i raz log i precej • n r i _ a d e v a 1 n H n h

JeT 'I g°r,darS,tVa^ ffiS Ja^aUm^rT ^ J raz jasn iU p o n ^ t7vTnane~Cu^ 0» ta:kmeHStva desetkrat m a n j ravčanom V M o t n i k u . k j e r *o ^ to r a 2 v o j b o d o4 k o J lom«, k i bo istoč M^0.3 m i l i j a r d e , povprečno na ^ b l razsodni , p redvsem fe logičnost združitve z r i t v ena p reds tava letošnje g le-8522* P a b i Prišl° 139-85° ? ^LttT^T^tt Domžalami. I zg leda pa , da n}- dališke sezone.

p rav gotovo i zg lad i l a .

eve drame »Po-istočasno tud i o tvo-

T K K . komune b. b.,e D o n , - žnluZ^Z^ £22 2 & đ

**le z i z redno razv i to i n d . i n čeprav so odda l j en i 25 k m od Gospodarstvom, k i b i same o- središča, • tvar i le k a r 2,8 mi l i j a rd e Preb iva lca 299.000) d i n ngrodne Ga dohodka . .

koristi« ter da imajo z Domža

V Smledniku so se odločili

S p o m e m b n i m i d e l o v n i m i uspe-jajo r e a k c i o n a r n a lokalpatriotič- h i bodo D a n r epub l i ke počastili na gesla, k i j i h širijć neka t e r i t u d i jeseniški železarji. Tako

(na O p i r a l o se n a nekakšno s ta - 5? S ^ ^ H , ^ * b o d o d o t e * a v e l i k ega p r a z n i k a t i s t iko , k i »kaže«, da bo mora lo »odo ves dohodek »pobrali D o m - zaključili g radbena de la nove z o 5 e z najvažnejšimi politični- k i želijo v medvoško komuno . — če bo sedež komune v D o m - , i n g a , p ? r . a . " l _ ~ : 1" l o p e z a Jek la rno , v katero bo- m i dogodk i v zadn j i h mesec ih Prece j v o l i v c ev se je g lasova-

Predvčerajšnjim zvečer j e b i l medvoško k o m u n a l n o skupnost , v S m l e d n i k u zbor vo l i vcev , na Smledničani i n Valburžani p a ka te r em je predsedn ik O b L O so se teže odločili i n le s f r e -tov. Grčar bežno seznani l nav - m i g lasov i so p r e v l a d a l i t i s t i ,

N a r o d n i dohodek celotnega Žalah — odi t i t ja vsak d a n 6OV0 Področja b i se smise lno i n pe r - več l j u d i , da urede svoje u r a d - \*™[ l t a k » s l a b e ^ ^ f * ? " « n o v e peči. Dokončujejo t u d i r i l o bodočih k o m u n a l n i h lo pred laga l i , naj b i b i l a od lo -*Peiktivno razde l i l na vso k o - ne zadeve. P o našem m n e n j u l o C n ° s e moramo upre t i t akemu ž e d e l a y k a l o r i č n i c e n t r a l i , k i skupnos th . P r i p r a v l j a l n i odbor čitev tajna. Razvo jne pogoje za J^uno, k i ima po tem pred logu pa to ne drži, saj bo ime l a ob- ^a

Va}an,:'1U Y° f V ^ S n ° ?J£ bodo da ja la n a uro 25 ton pa - za formiran je k o m u n na G o - pr ihodnost b i i m e l i Smlednlča-

*Udi ugodno geografsko zaokro- čihska izpostava že to l i ko po- ^ 1 j u d e m : da se t>o v D O - r e v e { T u d i ^ p o s a m e z n m 0 D . r e n j s k e m je namreč pred laga l , n i v obeh k o m u n a h prece j **nost, saj M o r a v s k a do l i na kot oblastU, da bo ure ja la s t va r i , J°5m k o m u n a h ra zde l i l na rodn i r a t i h b o d o u r e d m d o D n e v a naj se p r e b i v a l c i nasel i j slične i n za komuno Medvode £rni graben, da ne govor imo o k i pr ide jo najpogosteje v poštev 0 o a e l c j F a Y . p 8

p r a v i l n o r epub l i k e um i va ln i c e , j ed i ln i ce Sm l edn ik , V a l b u r g a , Hraše, Z a - so se odločili p redvsem z a r a -•tengšu, g rav i t i r a ta k Domža- (davki , po t rd i l a itd.). P r i p o m - " a vse področje. P a še na ne- - n p o d o b n e p r o s t o r e . N a J a v o r - poge i n Moše sam i odločijo, če d i tega, k e r bo to središče bo -l " m . n i t i p a moramo še. da se bodo ^ a ] m o r a n ™ SJIJ 2 ? V , ]l n i k u hi te , da bodo čimprej k o n - se želijo priključiti k o m u n i doče komuna lne skupnos t i o d -

Vo l i v c i so paz l j i vo s l ed i l i i z - razmere celo izboljšale, saj bo j 4 ° 0 ) j e z a P o s i e n i n f a U z g r a d n j 0 n o v e v a ] j a r n e za Medvode a l i k o m u n i K r a n j . V dal jeno od S m l e d n i k a le 4 k m , p a n j e m delovnega p r edsedn i - mnogo poslov prešlo Iz okra ja z v n e n g a n a m ^ p a r j taTfa0 pločevino, k i je že pod Zapogah so se v o l i v c i

in na k o n c u da l i tud i vrsto na komune in ne bo treba M o

do pos tav i l i nove S i e m e n s - M a r - p r i nas, nato pa je spregovo- n ja vzdržalo in neka te r i so ce-

(Nadal jevanje na 2. strani ) streho. l ev ino ,

Zaključujejo tud i dela večini z ed in i l i za v v e l i k i medtem ko je do K r a n j a c e l i h

vključitev v 10 k m .

N A Š A A N K E T A

Delovni kolektivi razpravljajo... o znižanju cen

V pos l edn j i številki smo začeli z našo anketo o gospodar­s k i h vprašanjih, v k a t e r i posnemamo sklepe i n mnen ja de­l o v n i h ko l ek t i v o v i n odgovorn ih uslužbencev posamezn ih p o d ­jet i j ter p reds tavn ikov de lavskega samouprav l j an ja .

T o k r a t sem se napo t i l do neka t e r ih podjet i j v K r a n j u . Povsod , k a m o r sem prišel, fmo se k a r se da pr i j azno pogo­v o r i l i i n zabeležil s em si vse, o čemer smo razgovar ja l i , tako da b i l ahko našim b ra l c em čimbolje posredova l vse, k a r sem slišal.

K o sem se vračal v redakc i jo , pa m i je k a r napre j zvene l v ušesih dvogovor :

Indus t r i j a : »Za v isoke cene je k r i v a t rgov ina , k i ne upo­števa našega znižanja!«

T r g o v i n a : »Vsega je k r i v a indus t r i j a . Ce b i ona znižaia

šal, k o l i k o i n kdaj namerava jo tud i de jansko znižati cene.

— Cene smo z 11. n o v e m b r o m znižali za 5 % i n s i cer na osno­v i sk l epa de lavskega sveta. Več n a m namreč ne dopuščajo k a l ­ku lac i j e . Znižanje je b i lo l i n e ­arno, se p r a v i , da smo znižali cene v sem našim i zde l kom v enak i m e r i . Znižanje cen je s l e ­d i l o natančnemu preg l edu n a ­ših k a l k u l a c i j i n upamo, da bo ­mo sedanje cene v bodoče tud i obdržali. P o u d a r j a m pa, da «so sedanje cene do skra jnos t i »na­pete«.

Ce poznate naše podjetje m o ­rate vedet i , da so naši i z d e l k i cenejši od tovarne »Pobeda« v Zag r ebu i n »Induplati« v J a r ­šah, k i i zde luje jo isto blago kot m i .

Z a n i m i v o je, d a so v s i i z d e l k i t ovarn , v k a t e r i h sem se to­k r a t og las i l , cenejši od e n a k i h i zde lkov n j i h o v i h konkurenčnih podjet i j . L e k a k o naj se o tem prepričamo? I n k j e je to ču­t i t i ? T e ga pa žal t u d i j a z ne v e m . . .

I. Ausec

C i m bol j se bliža 18. decem­ber — d r u g i občinski p ra zn ik loške občine, t em živahneje je na gradbišču D o m a Zveze bor ­cev, k i ga na ta dan n a m e r a ­vajo izročiti svo jemu namenu. Zami s e l , pos tav i t i namesto spo­m e n i k a p a d l i m borcem v o b i ­čajnem smis lu , večjo m o n u m e n ­ta lno zgradbo, k j e r bo ime la Z B svoje pos lovne prostore, p rav tako pa bo našla v njej svoje prostore mestna l j udska knjiž­n i ca , zvezana s študijsko m muzej N O B , se je po rod i l a že leta 1952. P o t r e b n i so b i l i p r e ­cejšnji napor i , da bo letos ob pomoči R O Z B i n L O M O Sko f -j a L o k a postala stvarnost . Z a ­m i s e l je p rav tako nova kot r e ­vo luc i ona rna , saj bo po mnen ju R O Z B preds tav l j a la p r e l o m n i -

cene, j i h bomo v s ekako r tud i Ver j e tno se boste tud i v i ,

v z k l i k : »Primite tatu!«

V T O V A R N I M I L A s icer de­l a v s k i svet še n i r a zp rav l j a l o znižanju cen, vendar , kot m i je de ja l tehnični vod ja tovarne, n i dost i upan ja , da b i znižali če­me m i l u , k i je že i tak cenejše od enakega iz d r u g i h t ova rn v državi. K i l o g r a m pra lnega m i l a proda ja k r a n j s k a m i l a r n a po 147 d inar j ev , medtem ko ga p r o d a ­jajo konkurenčna podjet ja po 149 d inar j ev . M i l n i prašek i m a -

TEDEN DNI PO SVETU

J U G O S L O V A N S K O -A M E R I S K I R A Z G O V O R I P r e t e k l i petek so se v W a -

ah ing tonu začeli j ugos l o van -sko-ameriški razgovor i o po­g l ab l j an ju ekonomskega so ­de lovan ja . Šef jugos lovanske delegaci je Sve tozar V u k m a -nović je v sp r ems t vu jugo ­s lovanskega ve l epos lan ika v Wash ing tonu L e a Matesa o-b i s k a l ameriškega zunanjega m i n i s t r a Du l l e sa . Razgovo r i bodo t r a j a l i do po lov ice te­kočega tedna. Ob zaključku pogajanj bo S. Vukmanoviča apre je l tud i p redsedn ik E i -senhower .

S O V J E T S K A I Z J A V A Sov j e t sk i p r eds tavn ik V i ­

šinski je v O Z N i z j a v i l , d a je Sov je tska zveza zelo z a ­in te res i rana p r i vseh n a p o r i h za uporabo j edrske energi je v m i ro l jubne namene. V S Z bodo po i z j avah Višinskega u p o r a b i l i j edrsko energi jo za e l ek t r i f i kac i j o dežele.

B O R M A N N KONČNO M R T E V

Sedaj sta končno službeno m r t v a H i t l e r i n B o r m a n n . P r e d k r a t k i m so namreč v Nemčiji v Berchtesgadenu i z d a l i p r v i u r a d n i dokument , k i potr ju je H i t l e r j e vo smrt . »Vicefuhrer« B o r m a n n pa je b i l uveden v kataster mrt .v ih 27. ok tobra v zapadnem B e r ­l i n u pod številko 29.223. To se je zgodi lo na zahtevo s k r b ­n i k a m lado l e tn ih otrok B o r -m a n n a . K o t dan B o r m a n n o v e s m r t i je v r eg i s t ru naveden da tum 2. maj 1945.

V O H U N S K I P R O C E S Magdeburško sodišče v v zh .

Nemčiji je obsodi lo skup ino l j u d i , k i so b i l i obdolženi, da ao v o h u n i l i . Vod i t e l j a s k u p i ­ne so obsod i l i n a dosmrtno ječo, t r i pa n a zapor 15 let. V zadn j ih nekaj dneh je b i l o »kupno obsojeno 21 l j u d i , v s i pod obtožbo, da so »zahodni agenti«.

P O T O P L J E N R U S I L E C Kuomintanško obramb, m i ­

n is t rs tvo je ob jav i lo , da so štirje k i t a j s k i t o rpedn l čolni p r i o t oku Tašen ob F o r m o z i po top i l i kuomintanški rušilec.

A R E T A C I J A V O D J E T E R O R I S T O V

V k a i r s k e m predmest ju so a r e t i r a l i g lavnega vod i t e l j a terorističnih s k u p i n M u s l i ­m a n s k i h bratov Juse fa T a -laata . A r e t i r a l i so tud i v o d i ­te l ja teroristične o r gan i zac i ­je z a k a i r s k i okra j .

B O D O S O D I L I N A G I B U ? Bivšega p r edsedn ika eg ip­

tovske r epub l i k e , k i so ga p r e d nekaj dnev i ods tav i l i , bodo menda pos tav i l i p r e d sodišče. Sedaj zb i ra jo o n j e m obtožilni ma te r i a l , k e r m u želijo dokaza t i , da je sode lo ­v a l s prepovedano o rgan i za ­ci jo »Muslimanski bratje«. Iz poučenih krogov i z jav l ja jo , d a n i izg ledov, da b i N a g i b u d o v o l i l i odhod v inozemstvo.

mi!« ravno tako kot jaz, s p o m n i l i na

jo v K r a n j u na za log i po 177 d inar j ev za kg , cena k o n k u r e n ­ce pa znaša t u d i do 202 d i n a r ­ja .

— Saj b i morda še znižali za k a k d i n a r p r i k g , vendar v a m po p r a v i c i p o v em da de lovn i k o l e k t i v n i m a za to pravega vese l ja !

— Zaka j? — Znižanje naše pro i zvodne

cene se v t r g o v in i sp l oh ne .odraža. Neumno pa je, da b i se z našim t rudom i n našimi p r i ­zadevan j i okoriščali d r u g i .

Odšel sem . . .

— Naš de l a v sk i svet je že r a zp rav l j a l o znižanju cen, sta m i poveda la predsedn ik U p r a v ­nega odbora i n šef komerc ia l e »Industrije p l e t en in , r o k a v i c i n konfekcije«, i n j i h s k l e n i l z n i ­žati za 2°/o. De jansko pa so, kot prav i j o , znižali cene za približ­no 5°/o, k e r so n j ihove cene, že p r ed znižanjem b i l e nižje od konkurence .

P l e ten ine so sedaj znižali za 2 % izde lke konfekc i j e pa za 1%. To s i cer n i v e l i ko , v enda r upajo, da bodo l ahko cene še znižali, ko bodo i z popo ln i l i p r o ­i zvodnjo neka t e r ih t i p i z i r a n i h i zde lkov oz i roma mode lov . •

M e d t e m ko drug je meni jo , da bodo obdržali sedanje znižane cene, tega v »Industriji p le te ­nin« ne morejo t r d i t i , k e r so cene znižali le iz svo j ih r e ze rv ­n i h sk ladov .

— L e če bomo surov ine n a ­bav l j a l i po sedanj ih cenah, bo ­do cene m o r d a ostale nespre ­menjene drugače . . .

Znižanje, k i ga v t o v a r n i i z ­vajajo že od 1. novembra , p a v t r govsk i mreži še n i čutiti!

2e na ses tanku vseh odgovor­n i h uslužbencev i n p r eds tavn i ­kov de lavskega s a m o u p r a v l j a ­nja , k i ga je b i l s k l i c a l O k r a j ­n i l j u d s k i odbor, je p reds tav ­nik Industr i j e bombažnih i zde l ­kov i z j a v i l , da b i l ahko n j ihova t o va rna znižala cene za 10°/o. K a r po te le fonu sem j i h v p r a -

Se nikdar niso toliko gradili Izredno dobro pripravljeni zbori volivcev - Nezan'manje golniških

uslužbencev - Župnik Zorko se pritožuje P r a v je, d a tud i j a vno spregovor imo o po t eku zborov v o ­

l i v c ev i n o v s e b i n i spre je t ih sk lepov v goriški občini. Z a d n j i zbor i so pokaza l i v e l i k napredek v p r i m e r i s prejšnjimi, z las t i v m i r n i i n pame tn i r a z p r a v i o gospodarsko-političnih vpraša­n j i h . T u d i p repros t i l jud je so smelo posegal i v razpravo , ne samo o l o k a l n i h p r ob l em ih , temveč so se z a n i m a l i tud i za vprašanja, k i so v e l i ko širšega pomena. Človek b i skora j tež­ko ver je l , k a k o je l j u d i zan ima lo f o rmi ran je k o m u n i n k a k o dobro so r a z u m e l i n j i h vsebino i n funkc i j o . Široka ra zp rava po znanem zasedanju obeh O O S Z D L i n pub l i c i r an j e v seh r e ­feratov, so r o d i l i na t e r enu dobre p lodove. .

Politični ak t i v v občini G o ­r ice j e b i l na sestanke S Z D L i n zbore v o l i v c e v dobro p r i ­p rav l j en . Množični ses tank i so b i l i dobro ob i skan i , nič p a niso zaostaja l i zbo r i vo l i v cev , k i so p o t r d i l i vso dosedanjo razpravo o k o m u n a h i n d a l i smern i ce za bodoče politično delo.

Tako približno je b i l o n a vseh ses tank ih v goriški občini, le uslužbenci Ins t i tu ta G o l n i k so pokaza l i z a te sestanke zelo m a ­lo zan iman ja . T a k o na sestan­k u S Z D L ko t kasneje n a z b o r u vo l i v cev je b i l a udeležba i z r e d ­no s laba . M o r d a je res, da j i h l o k a l n i p r o b l e m i bo l j ma l o z a ­nimajo , n i k a k o r p a n i prav , da tud i za splošna družbena v p r a ­šanja ne kažejo zanimanja ' . To je tolikto bol j čudno, k e r je m M n j i m i tud i večje število k o m u ­nistov, i

Z b o r i vo l i v cev v občini so po­novno dokaza l i , da občina s a ­m a n i m a pogojev za samosto j ­no komuno zarad i ze lo s labe razv i tos t i k ra j ev i n nase l i j . P r a v za rad i teh v z r okov p a je r a z ­p r a v a o k o m u n a h p rav tukaj našla i z redno ugodna t l a . Ze lo ver jetno so b i l i goriški občani p r v i na Goren j skem, k i so se i z j a v i l i za f o rmi ran je k o m u n i n pos la l i O L O predlog, da se vse področje občine priključi k r a n j ­s k i k o m u n i .

Po l e g razprave o k o m u n a h so se v o l i v c i pogovor i l i tud i o de­l u O b L O ter ugotov i l i , da še

n i k d a r n i b i l o v občini t o l i ko gradbišč kot j i h je letos. To so p redvsem gradn ja nove šole na T r s t e n i k u , p o p r a v i l a na goriški občini, g radn ja p l a n i n s k i h koč n a V e l i k i P o l j a n i i n J a v o r n i k u , čiščenje p l a n i n s k i h pašnikov, poprav i l o go zdn ih potov In ob ­činskih cest. P r i t em naštevanju p a ne smemo prez re t i , da so kmet i j ske zadruge i n l judje sp l oh pokaza l i za vsa de la v e ­l i k o zan imanje i n s o v e l i k o so­de l ova l i .

Nekda j so b i l i zbo r i v o l i v c ev samo predmet ra zprav o davč­n i h p r edp i s i h , t okra t p a tega nI b i l o , razen župnika Štefana Z o r k a , k i je v c e r k v i s v o j i m »faranom« raz laga l , k a k o v e l i k o k r i v i c o je n a p r a v i l O b L O , k e r je c e r k v i p r edp i sa l tako v isoke davke , d a je to uv i d e l a tud i U p r a v a za dohodke O L O K r a n j i n to »krivico« občinskega od ­bora p o p r a v i l a s tem, da je odmero znižala k a r iza 108.000 d inar jev . Ugotov l j eno pa je b i ­lo, da do lguje ta cerkev v G o ­r i c a h i n v T r s t e n i k u še iz l e ta 1951 i n 1952 skupno 229.840 d i ­nar jev . R a z l i k a 108.000 d i n a r ­jev, k i jo ob ravnava Z o r k o pa je nasta la na t eme l ju končnega letnega obračuna za leto 1953; p redp i s i akontac i j so b i l i n a m ­reč večji kot pa je b i l končni obračun, zato je b i l o t i s t ih 108 tisoč d inar j ev črtanih. V l e tu 1952 je b i l a obdavčena vsa z em­lja , ne glede k d o jo obdeluje,

v l e t u 1953 so b i l i obdavčeni samo dohodk i od na jemnine , l e ­tos pa so kmet je obdavčeni po ka tas t r skem dohodku i n to ne glede n a to, kdo je l as tn ik z e m ­lje, četudi je to v našem p r i ­m e r u cerkev . T o l i k o bol j je čudno Zo rkovo raz laganje »fara­nom« zato, k e r je vsa po j a sn i ­l a dob i l na U p r a v i za dohodke p r i O L O K r a n j še predno je s top i l na prižnico.

L jud j e v občini so se dovo l j dolgo spraševali, zakaj p r i n j em n i rubeža, k e r so s i cer v sake ­m u kme tu , če je (imel zaostanek, takoj r u b i l i , le n j emu ne. Ce b i b i l Z o r k o ob j ek t i ven do se­be, ne b i n i k d a r v a l i l k r i v d o za svoje grehe na nekoga d r u ­gega, v našem p r i m e r u na O b ­L O , čigar p r a v i l n o i n zakon i to delo je p o t r d i l t ud i zbor v o ­l i vcev .

Kdo zavaja ljudstvo?

(Nadal jevanje s 1. s trani ) n a r o d n i dohodek. T a k o b i b i l o tud i , 6e b i se občina spreme­n i l a v komuno . 2ivotariti b i m o ­r a l i ob pomoči d rug ih .

Seveda ne smemo pričakova­t i , da se bo v k o m u n a h k a r čez t r i d n i vse spremeni lo . V ede t i pa moramo, »da bo k o m u n a t i ­st i činitelj, k i bo prevze l pobu­do za razširitev p r o i z va j a ln ih sredstev . . . h k r a t i p a bo t u d i činitelj, k i sp rav l j a k o r i s t i i n ­d i v i dua lnega p ro i z va ja l ca s k o ­r i s t m i družbe« (E. Karde l j ) . D a bodo ime le najboljše pogoje za razširitev p r o i z va j a ln ih s i l t i ­ste komune , k i bodo ime le do­bro gospodarsko osnovo, n a m je jasno. P a ne samo to. T u d i geo­grafsko, politično i n k u l t u r n o mora jo b i t i močne, strnjene ce­lote.

A . Cebul j

co v de lavnost i organizaci je Z B . Zato jo je t reba samo po­zd ra v i t i i n da t i vse pr iznanje n j e n i m i n i c i a t o r j em !

A l i se moremo lepše oddo l -žiti s p o m i n u p a d l i h za lepše življenje kot s postav i tv i jo Do­ma, k j e r bo žarišče borbene m napredne m i s l i , k j e r se bo m l a ­d ina zb i r a l a i n za jemala iz za­k l a d n i c e najnaprednejših duhov svetovne ku l tu r e? P r a v tako je za uspešen razvoj novoustanov­l jene popolne g imnaz i je nujno pot rebna večja knjižnica i n či­ta ln i ca , k j e r s i bodo d i j a k i mo­gl i vsestransko širiti svoje ob­zorje i n se tako p r i p r a v l j a t i na bodoče življenjske naloge. Do­gradi tev D o m a bo zato za L o -čane v e l i k p ra zn ik , saj bodo * uspehom k r o n a n i napor i požrt­v o v a l n i h članov Z B , k i so n» čelu s s vo j im p redsedn ikom I v om P u h a r j e m i n tajnikom* J a n k o m Po l j ancem o p r a v i l i p r i g radn j i oko l i 25.000 prostovol jk n i h d e l o vn ih u r in žrtvovali ves svoj pros t i čas za D o m u> njegov čim lepši zunan j i v idez i n čim sodobnejšo notranjo opremo. Na j bo ta nova d e l o v n a zmaga naših borcev zgled, kaj se l ahko doseže z v z t r a jn im i n t r d i m de l om !

Sedaj pa še o s tavb i sami * S to j i n a p r i j a zn i i n sončni v zpe t in i c l neposredno p r ed v h o d o m v mesto na desni stra~ n i nove as fa l t i rane ceste. V so-sednjem, sedaj in te rna tskem p a r k u , namerava jo zg rad i t i še k u l t u r n i dom, tako da bo z no -vo zg ra j en imi s tanovan jsk imi b l o k i , k i j i h g rad i »Motors D o m Z B t v o r i l zaokroženo ce­loto. Iz stavbe same je lep raz~ g led na mesto. S tavba po načr" t i h tov. V o j a Veselinoviča. j e

enonadstropna: spodaj bodo pros to r i organizac i je Z B , knjiž­n i ca i n čitalnica, vse p r v o nad ­stropje pa je namenjeno muze* j u N O B . Zunan je stene celot* nega pritličja pa tud i stopnišč* s fasado bodo obložene z vršar-s k i m , de lno tud i ho tave l j sk im m a r m o r j e m ; na stopniščih, vho~ d u i n drugje pa bodo k r a s i l * stavbo mo j s t r sk i i z d e l k i kropa*" ' s k i h kovačev. N a obeh straneh vhoda bosta plošči z v k l e s a n i ' m i i m e n i p a d l i h borcev In t a l ' cev. Ploščad p r ed D o m o m bo spremenjena v park . T a k o b » L o k a dob i la novo važno k u l t u r ­no ustanovo, k i j i bo tud i v tu~ rističnem pog ledu pr i j e tno do­po ln i l o , na d r u g i s t ran i pa W loška Z B pos tav i la s vo j im Juna­k o m najlepši pa tud i — najko­ristnejši spomenik .

Iz Domžal Domžalska »Svoboda« je leto*

ponovno o rgan i z i r a l a j e z ikovna tečaja za angleščino i n nemšči­no ter n a novo vpe l j a l a pouk stenograf i je . O b a j e z i kovna te­čaja, k i ima ta začetni i n nada­l j e va ln i oddelek, sta prav dobro ob iskana , dočim za stenograf i jo n i dost i zan iman ja .

Nekaj o trgovini v kranjskem okraju in njenih dobičkih

V poslednjem času je mnogo govora o krivdi industrije oziroma trgovine, zaradi nenehnega porasta cen. Ce vprašaš enega za mnenje bo valil krivdo na drugega in obratno. P r e d dnevi pa smo dobili naslednji sestavek tovariša Šefica, tajnika Trgovinske zbornice, ki ga posredujemo našim bralcem, ki naj si potem ustvarijo o tem lastna mnenja:

D a bo javnost obveščena o d e l u naših t r g o v sk ih pod ­jet i j i n t r gov in , b i d a l ne ­

kaj številčnih podatkov i n k r a j ­ših obrazložitev, k i naj povedo, k a k o je t r gov ina pos lova la v p r e t e k l i h deve t ih mesec ih letoš­njega le ta , h k r a t i p a kakšno

smer je u b r a l a v p r i m e r j a v i z l e tom 1953.

Na jpre j b i navede l podatke o b lagovnem p rome tu i n r a z l i k a h v cenah. S lednje smejo služiti t r g o v i n i v g l a vnem le za k r i t j e stroškov pos lovan ja i n r a z n i h d r u g i h obveznost i .

v 000 d i n 1953 1954

P l a n i r a n i b l agovn i p romet 5,369.000 5,490.000 Os t va r j en i b l agovn i promet 6,304.000 5,721.000 (9 mes.) P l a n i r a n e r a z l i k e v cenah 377.000 358.000 P l a n i r a n e r a z l i k e v cenah v % 7.02 6.52 Ostvar jene r a z l i k e v cenah 398.000 284.000 (9 mes.) Ostvar jene ra z l i k e v cenah v

ods to tku od p rometa 6.31 4.96

(Navedeni poda tk i se nanaša­jo le n a t r govska podjet ja m samostojne t rgov ine , n iso pa upoštevane proda ja lne k m e t i j ­s k i h zad rug ter i n d u s t r i j , obr t ­n i h podjetij. )

Iz tabele je ra zv idno , da je t r g o v i n a v l e t u 1954 p r en i zko p l a n i r a l a b l agoyh i promet , k e r znaša rea l i zac i j a v deve t ih m e ­sec ih že 104°/o; predv idene so b i l e približno iste r a z l i k e v ce­nah (marže) ko t so b i l e os tvar ­jene v l a n s k e m l e tu ; letos o-stvar jene r a z l i k e v cenah zna ­šajo 7 9 % od p l a n i r a n i h za vse

leto ( p rav i l oma b i mora l e z n a ­šati vse leto 74—76%), so p a za 1,35% manjše od l a n s k i h , o z i r o ­m a za 1,56% manjše od letos p l a n i r a n i h .

To pomen i , da je t r gov ina v odnosu n a l ansko leto z m a n j ­šala marže, s ^povečanjem p r o ­meta pa n i povečala marž, t e m ­več ravno obratno.

P r a v gotovo je tako v e l i k p r o ­met rezu l ta t o b j e k t i v n ih pogo­jev ( t renutna k o n j u n k t u r a n a našem t r gu i n višja r aven cen kot v p r e t ek l em letu). R a z l i k e v cenah pa kažejo, da naša t r - '

govska podjet ja i n t rgov ine na splošno niso mogle podražiti b laga, temveč so podraženega že nabav i l e ter da tud i r eo rga ­n i zac i j a t rgov ine , b laga n i po ­dražila. P r e d v i d o m a bo r e a l i ­zac i ja r a z l i k v cenah v letoš­n j em le tu , k l j u b približno 130% rea l i zac i j i b lagovnega prometa , znašala oko l i 105%.

Seveda se postav l ja vprašanje a l i n iso m o r d a t u d i te raz l i ke m e d n a b a v n i m i i n p r oda jn im i cenami prev i soke i n a l i se j i h

P l a n i r a n i s k l a d i za plače R e a l i z i r a n i s k l a d i za plače

T r g o v i n a je torej letos p l a ­n i r a l a 2 % višje plačne sk lade . Rea l i z a c i j a plačnih sk ladov za 9 mesecev znaša za vso t r g o v i ­no 7 5 % od p r e d v i d e n i h ce lo ­l e t n i h , k a r je doce la p r a v i l no . Ce lo tnega ostvar jenega s k l a d a za plače p a t r gov ina ne izplača s v o j i m de lavcem i n uslužben­cem, marveč se l e - ta d e l i na obračunski i n dopo ln i l n i plačni s k l a d . Obračunski s k l a d se i z r a ­čuna n a pod lag i povprečij, k i so p redp i sana za posamezne k a ­tegori je de lavcev i n uslužben­cev. D o p o l n i l n i plačni s k l a d pa dob imo od presežka nad ob ra ­čunskim plačnim s k l a d o m , k i ga os tvar i .podjetje (po p r e d ­hodnem izplačilu neka t e r i h i z ­datkov , dnevn ic , nadur de lav ­cev itd.) z uporabo posebne l e ­stv ice , na osnov i ka tere se do ­p o l n i l n i plačni s k l a d razde l i n a de l za povečanje plač i u na r e ­z e r v n i ter inves t i c i j sk i sk l ad .

V deve t ih mesec ih letos je t r ­gov ina izplačala za

ne b i da lo še znižati? N e d v o m ­no je to še možno, toda ne ob­čutno.

Znano je, d a se v t r g o v in i ob l iku j e j o s k l a d i za plače n a pod lag i odstotkov, k i j i h določi O L O v s a k e m u podjet ju, od o-prav l j enega b lagovnega p r o m e ­ta. To naj b i preprečilo, da b i podjet ja z p r e t i r a n i m i maržami os tvar ja la prev i soke plačne sklade.

Plačni s k l a d i so b i l i r e a l i z i ­r a n i tako le :

v 000 d i n 159.000 163.000 194.000 123.000 (9 mes.)

1953 1954

obračunske plače 48,794.000 d i n dopo ln i lne plače 2,958.000 d i n Tore j so dopo ln i lne plače z n a ­

šale le 6 % od obračunskih, k a r n i p re t i rano .

Z v s em t em seveda ce lo tn i dohodek n i izčrpan, marveč se uporab l j a še za k r i t j e prevozov , m a t e r i a l n i h i zda tkov , amor t i z a ­cije, za plačevanje anui te t i n družbenih obveznost i . Ce os ta­ne še ka j , po tem to preds tav l ja dobiček t rgov ine , k i p a ne o-stane n je j , temveč ga mora v ce lot i odvest i z v e zn im i n o k r a j ­n i m organom.

Še nekaj podatkov o dobičku^ V e s v dobiček t rgov ine v 9 me ­sec ih letošnjega l e ta znaša 15 m i l i j onov 446.060 d i n , k a r p r e d ­s tav l j a v odnosu n a ce lo tn i p r o ­met le 0 ,27% T a dobiček, če­prav ga je r a zmeroma malo , je nepotreben i n so za ta znesek b i l i potrošniki oškodovani. Res je, da se je zelo težko i zogn i t i s l ehe rnemu dobičku, k e r je od ­

v i s en od številnih pogojev, k i j i h ter ja svobodno tržišče. Ne ­p r i m e r n o je tud i , da morajo podjet ja odvajat i dobiček me­sečno, k e r j i m tako n i dana možnost i z r a vnavan j a cen v ne­k o l i k o daljšem razdob ju . (V le­tu 1955 je p redv ideno pol letno odvajanje dobička, zato lahko pričakujemo, d a dobička v bo­doče sp l oh ne bo, a l i p a bo. i * neznaten.)

O d navedenega zneska dobič­k a je os t var i l a ve l e t rgov ina m i l i j onov d inar j ev i n s icer pre­težno z i n d u s t r i j s k i m blagor* ( tekst i lno blago, železnina, les» kemični i z d e l k i itd.). T rgov in? na d robno pa je os t va r i l a ne­kaj man j kot 3 mi l i j one d inar ­j ev dobička i n s icer največ p*"* železnini, k u r i v u , p a p i r j u i td. T r g o v i n a s sad jem i n ze l en ja ' v o ter špecerijskim b lagom sko­raj n i ime l a dobička, p rav tako ne t r gov ina n a drobno z m a n u ­f a k t u r n i m i n ga l an t e r i j sk im b ia* gom.

Važen ses tavn i de l brut to do­h o d k a , so seveda m a t e r i « ^ stroški podjet i j i n t r gov in . ^ dvoma , da se dajo t u d i v trgo­v i n i še znižati. V e l i k o pa ne i*" r a d i tega, k e r so i z da tk i , K* bremene t r govska podjet ja, zna­tno večji od on ih v prejjjjnjtf1

l e t i h (mater ia l , usluge, na jem­nine) . Zno t ra j naveden ih pov­prečij pa se p rav gotovo s k r i ­va jo še številne s labost i posa­m e z n i h t r gov in i n podjet i j , k e ?

vsa podjet ja p r a v gotovo ne po­s lu je jo enako dobro . T a krat i " 5

ana l i za pa kaže, d a je t rgov in 3

v k r a j n s k e m o k r a j u dokaj pr * ' v i l n o r a zume la svojo v logo, & jo i m a v našem gospodarst^ '

Gledali smo prijetno komedijo Razstava umetnega kovaštva Nova premiera v Prešernovem gledališču

( H u s s o n : S r e č n a č r ta } v Kranju

Z a f rancosko bou levardno komedi jo n i najbol j značilna i n ­dikaci ja to, da i m a v P a r i z u svojo domov insko p rav i co v Iledališčih zunan j ih bou l eva r -dov, čeprav je ravno od tod do­bila svoje ime. P r a v tako ne dejstvo, da j i je ed in i i n neza ­htevni namen zabavat i , r a zve ­sel it i i n nasmejat i občinstvo, * i u sprost i duha i n ga vsaj za kratek čas i z t rga t i iz d n e v n i h skrb i i n nepr i j e tnost i . Neka j drugega drži vse te pisatel je , ka te r ih i z d e l k i so s i m e d seboj Podobni ko t ja jca ene i n iste Putke, le različnih datumov, t a ­ko d a b i v nas lovu m i r n o l a h ­ko zamenjat ime avtor ja i n n a -kiesto Husson zap isa l n . p r . Pagnol , pa n i t i l i t e r a r n i k r i t i k in estet zamenjave ne bo opa­l i ]

V s e m p iscem bou l e va rdn ih komedi j m a n j k a s lehernega i z ­raza lastne (pisateljske osebno­sti, tako kot n . p r . n i m a svoje •sebnosti fotografska k a m e r a , tudi če se tako popolno p r e s l i ­kava najbo l j raznovrs tne m o ­tive. Snov i n življenje v k o m e ­di j i je zmeraj anekdotično i n *d ina s k r b avtor jeva je, k a k o •aj k r a t k o anekdoto razva l ja *11 nap ihne na obseg t r eh de­lanj . Podobna je mehurčkom iz t i i l n i c e , k i j i h otrok spušča 7 ba lkona. Nastanejo iz niča, iz drobne kap l j i ce m i ln i c e . P r e -lestne barve , k i j i h kažejo, ne izvirajo iz n j i h . L e tu jo svet­lobo prestregajo i n lomi jo sončne žarke v mavrični spek­ter. R e d k i p r ip love jo ce l i do tal, večina se j i h r a z b l i n i v ič ie v višini prvega nadstropja .

N a bou l e va rd ih živi ta k o ­medija i n uspeva v p r v i v r s t i *ato, k e r je zmeraj l o k a l i z i r a ­l a t am, k j e r doživi od r sk i k rs t , *•» v pariškem predmest ju . T r a ­dici jo ima , saj že od Ba l zaca 8 « m neut rudno pomežikuje s vo ­jemu občinstvu. Sve t l obn i i z -^Ir, k i j i da lesk, je dom i s e l ­nost spre tn ih režiserjev i n v i r -

pod roke i n vso to šaro nas i lno tlači v igro. N a oder pr ipe l j e nove l j u d i , nerodno zavoz i ja nove zaplete (v t a k i h s i tuac i j ah človek n i k o l i n i kaj p r i d a sp re ­ten), pa m u p r i vsem pehan ju p rav do konca komedi j e ne uspe, da b i pregna l iz dvorane dolgčas.

Up r i z o r i t e v »Srečne črte« v Prešernovem gledališču kaže dokaj šn j o i g ra l sko sproščenost i n lahkotnost . Precejšen delež tega gre na rovaš obeh m l a d i h parov . L a c i C igo j je kot zd rav ­n ik brez pac ientov i n vedeže-v a l k i n asistent p reds tav i l p r i ­jetnega, nekomp l i c i r anega i n nerodnega fanta, k i m u živ­l j en j sk i neuspehi ne puščajo g l obok ih brazd . N a od ru je l a ­goden i n dokaj suveren . V v l og i vedeževalkine hčere je A n k a C igo j eva pokaza la mnogo sm is l a za pr i j e ten , zelo d i sk r e t ­no pridušen humor . P r i j a t e l j s k i pa r Auguste (Jože Kovačič) i n N ico l e (Je l ica S iardova ) s svo­jo živahno igro močno razg ib -l je ta sceno z last i v p r v e m de­jan ju . Oba odmer jata k a r a k ­terno k r o n i k o s vo j i h l i k o v zelo p rev idno , le da S i a rdova za spoznanje p r e t i r a va N i c o l i n o omejenost. N i dvoma , d a se p a ­riška mid ine t te ne more i z k a ­zat i z odličnimi šolskimi s p r i ­čevali, v v s a k d a n j i h ž iv l jenj­s k i h izkušnjah je pa izvedena i n p r ebr i sana kot le kdo .

Vedeževalko go. M a r f o je V e r a Blanč za i g ra la v s t a n d a r d ­nem s logu dostojanstvene i n zadržane dame iz k o n v e r z a c i j -ske komedi je . Pogrešam v nje­n i i g r i t rdnega, a pr i j e tnega življenjskega r ea l i zma i n p r e ­cejšnjega obroka s f rancosko očarljivostjo prepojene reso-lutnost i , k a r vse da v log i z r a ­ven ostrejše ka rak te r i zac i j e t i ­s t i n a v d i h nehotene komično­s t i , kakršnega je izžarevala že­na f rancoskega sergeanta v znanem v f i l m u »Štirje v j e -epu«.

igro i n premočnim poudarkom v govoru zasebni pol ica j J a n e ­za Grašiča.

K o m e d i j o je režiral Jože G a ­le. P r a v i l n o je otehtal posamez­ne pr i zo re glede na nj ihovo vseb insko pomembnost i n k o ­mičnost. T u d i je v p r v e m de­j a n j u dosegel živahen r i t e m i n d inamiko , k i je v nada l j e van ju igre n i več. M i zanscena poteka po us ta l j en ih t r i k i h i n kakšnih posebnih režijskih domis l ekov m u Husson pač n i moge l n a v ­d i h n i t i . Večino svojega t ruda je Ga l e očividno posvet i l i g r a l ­cem i n odrsk i r ea l i zac i j i posa­m e z n i h l i k o v i n v tem tud i uspe l .

N e k o m p l i c i r a n i n pr i j e ten scensk i o k v i r za komedi jo je zasnova l N i k o M a t u l .

France Bratkovič

V teh dneh je v izložbi K n j i - ča v K r a n j u , k j e r je šele pičla garne »Simon Jenko« lepo u r e - dva meseca. j ena razstava umetno k o v a n i h 2e dejstvo samo, da je d o m a -i zde lkov tukajšnje ključavni- ča obr tna de lavn i ca omogočila carske obrtne de lavn ice Rude Br tonc l j e vo udejstvovanje v Florjančiča. P r i n j em dela se- K r a n j u , je razvese l j ivo . P r e -

Nov reliefni zemljevid Gorenjske

Gos t inska zborn ica Radov l j i c a je i zda la odlično re l ie fno kar to »Julijske A l p e — B l e d — B o ­hin j i n K r a n j s k a gora«, k i bo domačim, p redvsem pa t u j i m i z l e t n i k o m najboljši vodič po severnem ko tu naše lepe G o ­renjske. K a r t o je z r i sa l I v an Se lan , t i ska l a pa jo je t i s k a r n a »Ljudske pravice« v L j u b l j a n i . N o v i turistični z eml j e v id je nekako dopo ln i l o k že i zdan i r e ­l i e fn i k a r t i K r a n j a i n Koroške. T i s k a n je v l ep ih n a r a v n i h b a r ­vah , k i dobro ponazar ja jo p l a ­stičnost terena. Obsega kra j e 6everno od Tržiške B i s t r i c e , na vzhodu G o r i c o i n zg. Soško do l ino , na zapadu p a še de l S lovenske Koroške (Bel jak, Oso jsko jezero, Rož).

Cena je zelo n i zka , saj stane nezganjena le 120 d in , zg ibana z o v i t k o m pa 180 d i n .

daj znan i k r o p a r s k i kovaški pričani pa smo, da bo p r a v z a -mojster Joža Br t once l j . P r a v ta r ad i tega tud i mesto samo m n o -razstava p r ikazu j e p rve p lodo- go p r idob i l o . M a r s i k a t e r i l o k a l ve dela tega u m e t n i k a - k o v a - se bo poslej moge l op r em i t i z

Znižalo se je število negativnih ocen S seje Šolskega odbora na jeseniški gimnaziji

f esorski zbor izključil iz zavo­da 4 i z redno slabe d i jake , k a r je povzročilo na Jesen i cah ne ­k o l i k o razbur jen ja , posebno p r i pr i zade t ih starših. Da l j e se je ugotov i lo , da so na nižji g i m n a ­z i j i povzročitelji s labega učne­ga uspeha predvsem t is t i d i j a ­k i , k i ne namerava jo nada l j e ­va t i študija i n n imajo nobene­ga interesa za učenje. So lo o b i ­skuje jo le, k e r je obvezno.

I zkaza lo se je tud i , da so ne ­katere šole (B le jska Dobrava , Hrušica i n Dovje), k i imajo s lab s i s t em de la , poslale n a g i m n a ­

zi jo i z redno nesposobne učence, saj mnog i n i t i p i sa t i i n b ra t i skora j ne znajo.

Zadn j i sk l ep seje je b i l , da bodo s k l i c a l i skupno sejo šol­s k i h odborov g imnaz i je i n os­n o v n i h šol ter profesorskega i n učiteljskega zbora, na k a t e r i se bodo pomen i l i o vseh perečih p r ob l em ih šolstva na jeseniškem področju.

Seja je pokaza la , da so šol­s k i odbor i na p r a v i pot i i n da bodo prav gotovo o p r a v i l i svojo nalogo v zbliževanju šole i n preb i va l s t va .

o r i g i n a l n i m i k o v a n i m i i z d e l k i i n mars ika t e ra fasada bo dob i la z an im i v izvesek, lično okensko mrežo i n podobno. Mnogo n a m ­reč pomeni , če sg naročnik ne-pos iedno dogovor i z i zde l ova l ­cem. To pa bo poslej p rav l a h ­ko .

R a d i b i ob tej priložnosti omen i l i še prav posebno žlaht-nost B r t o n c l j e v i h kov . umetn in . K u j e i n ob l iku je le n a čist k o ­vaški način. Zavrača vsa po ­maga la , k i škodujejo pr i s tnos t i kovan ja . Načeloma dela le po las tn ih osnutk ih , saj le on vc kaj je kovaško i zved l j i vo i n ka j ne. Og ib l j e se uporabe ploče­v ine , noče k v a r i t i i zde lkov z varen jem. S m a t r a celo črn l a -kast premaz za nepotreben, saj je, kot p r a v i , pestrost ba rv s u ­rovega kovanega železa na j l ep ­ša osnova za poznejšo pat ino . P r i r o d n a ba r va železa najbol j neposredno v p l i v a na človeko­vo občutje. B r t o n c l j e v a poseb­nost je tud i v tem, da najra je vedno na novo us tvar ja ; s e r i j ­sko delo ga manj zan ima . Veči­noma skuje svoje i zde lke iz enega samega kosa železa, k i ga cepi , k r i v i , ob l iku je . Dokaz kovaške pr i s tnos t i so s ledov i udarcev k l a d i v a na površini predmetov .

V r h u n s k a s tvar i t ev mojs t ra B r t o n c l j a je spomen ik f ranco ­s k i m in t e rn i r ancem. k i so u m r ­l i v taborišču pod L jube l j em . Spomen ik preds tav l ja železen k o v a n okostnjak, čigar s l i ko je naš l i s t ob o d k r i t j u že p r i o b ­čil. Da l jna znana B r t o n c l j e v a de la so na l j ub l j anskem G r a d u , v Metalurškem ins t i tu tu , p r e ­cej j i h imamo tud i že v K r a ­n j u .

Sedaj razstav l ja v k n j i g a r n i -ški izložbi nekaj lestencev, v i ­sečih i n n a m i z n i h sve t i lk , sveč­n ike , opirače za knj ige , cvetlič­ne obešalnike, pepe ln ike i td . Seveda je to le s k r o m e n de l bogate kovaške de javnost i m o j ­s t ra B r t o n c l j a , k i od i z d e l k a do i zde lka bol j dozoreva i n i z -popo ln lu j e svojo redko umet ­nost. Želimo m u , da b i se v K r a n j u dobro počutil i n še do­st i lepega skova l . — r —

Družabni večer ZB V soboto 13. t. m . je odbor Z B

P r i m s k o v o o r gan i z i r a l družabni večer. V o t vo r i t v enem govo ru je predsedn ik p o v d a r i l , da je namen teh pr i r ed i t e v ponovno družabno zbližanje s t a r ih bor­cev N O B , pa tud i m l a d i n a naj b i ime l a n a n j i h p r i l i k o , se ­znan i t i se s sve t l im i t r a d i c i j a ­m i osvobodi lne borbe .

Z a zabavn i de l večera so s k r ­be l i tamburaši.

Prizor iz Hussonove komedije »Srečna črta«. Na sliki Jacques (Cigoj), Auguste (Kovačič) in Nicole (Siardova)

tuozni a r t i z em i g ra l cev , k i n a ­birajo navd ih i n vzore za svo­je odrske rea l izac i je po k a v a r ­nah i n pločnikih M o n t m a r t r a i n Montparnasa . S a m o pariško sonce j i da nav idezn i s i ja j , v tujo zeml jo je ne moreš p r e ­sad i t i . Vse /boulevardne k o m e ­dije, k a r sem j i h kdaj g ledal , bodi v m l a d i h s l o vensk ih g le­dališčih a l i p red vo jno v l j u b ­l j ansk i D r a m i , so b i l e žalostno •vele .

K o se Hussonov mehurček »Srečna črta« i zv i je iz čarode-Jeve s lamice , zablest i v tako živih i n iskrečih se b a r v a h , d a je gledalec pr i j e tno presenečen. Z a l pa se živahni mavrični b a ­lonček razpoči takoj v začetku svoje po t i , že konec p r v ega de ­janja . V nada l j e van ju g leda r a ­zočarani g ledalec edino le ne ­srečnega avtor ja , k i mora n a ­p i h n i t i se c e l i h dvo je de janj , k i obupano g rab i okrog sebe za vsem, k a r m u pr ide slučajno

M e d manjšimi v l o gami je ugaja l z last i F rance Tre fa l t . N jegov m in i s t e r je lahkoživ i n dobrodušen star c i n i k , k i s h u ­moristično res ignaci jo starčev-ske nemoči h las ta po zadn j ih užitkih, k i m u j i h življenje še lahko n u d i . S svo jo in terpre t l -ci jo je T re fa l t znova po t rd i l , da se je dokončno i z t r ga l "z za ­čaranega k roga d i l e t an t i zma , v ka te r em ga je v r t e l o p r v a l e ­ta pro fes ional izac i je . T u d i k r a t ­k a ep izodica — ed in i p r a v i b o l n i k (Lado St ig l ic ) — je b i l a i zde lana z d r o b n i m i , ostro označujočimi črtami.

L a h k a damica Nade Bavdeže-ve, doktor jev oče M i r k a Ceg -nar j a i n R a m i r e z Jožeta P r i s t o -v a p r i m e r n o zaključujejo k r o g »Srečne črte«, le da bogatega m i l i j o n a r j a iz Južne A m e r i k e v f r ancosk i komed i j i zmeraj »odlikuje« kričeče neokusna bo -gat inska vnanjščina. S t i lno i z ­ven tega k r o g a je ostal s svojo

Šolski odbor na jeseniški g imnaz i j i je i m e l v četrtek svojo drugo sejo, n a k a t e r i ao o d b o r n i k i v g l avnem razp rav ­l j a l i o rezu l ta t ih prve ocenje­va lne konference tega šolskega leta. U g o t o v i l i so, da so uspehi mnogo boljši k a k o r l a n i v is tem času. Število d i jakov brez nega t i vn ih ocen se je na nižji g imnaz i j i dv i gn i l o za 13,5 od­stotkov, v višjih r a z r ed ih pa za 14,4 odstotke. Z a n i m i v o iz je­mo t vo r i t u osmi razred , k i i m a 17.5 odstotkov d i j akov več nega t i vn ih ocen, kot so j i h ime ­l i l a n s k i osmošolci. T e m u je baje v z r ok to, da je b i l a »lan­s k a osma« i z redno dober ra z ­red .

Šolski odbor i n pro fesorsk i „ " zbor pa sta na seji i z r a z i l a ne - N a P r a z m k R epub l i k e , 29. no - 23. novembra zvečer bo v Jarš. Z a zaključek pa bo z a -zadovol jstvo, ka j t i še vedno v e m b r a > b o d o Domžalčani s lo - Godbenem domu akademi ja , na i g ra la domžalska godba n a p i -i m a 85 a l i 11,1 odstotkov d i jakov v e s n o o d k r i l i spomenik p a d l i m ka t e r i bodo sodelovale vse ha la . več kot po lov i co nega t i vn ih b o r c e m i n ta l cem v narodno- domžalske šole s s vo j im i pev- Nas l edn j i d an je p r edv i d en ocen. Večina teh je i z prvega osvobod i ln i vo jn i . V počastitev s k i m i zbor i , d r a m a t s k i m i i n r e - k u l t u r n i p rog ram p red spome-razreda . D a b i d v i g n i l i d i s c i - tega dogodka bodo že od 23. do c i t a t o r sk im i s k u p i n a m i . 24. no- n i k o m . O k o l i 150 pevcev bo n a -p l ino i n povečali p r i učencih 29. novembra na sporedu razne v e m b r a bo gostoval v Domža- stopi lo ob sp r em l j a v i domžal-

l a h »Partizan« iz Ihana s C a n - s k e godbe. S l avnos tn i govor ob k a r j e v i m »Kral jem na Beta jno - o d k r i t j u spomen ika bo i m e l v i « . V petek pa bo G lasbena zvezn i pos lanec tov. T o m o šola Domžale p r i r e d i l a z an im i v B r e J o . E n o t a Jugos lovanske a r -koncer t . Nas l edn j i d an je na made bo i z s t r e l i l a častno sa lvo , sporedu te lovadna akademi j a P e v sk i zbo r i pa bodo zape l i ne -domažlskega »Partizana«. N a k a j P a r t i z ansk ih pesmi , med t em predvečer odk r i t j a spomen ika k o b o d o P r e d s t a v n i k i političnih

K a k o r dosedanja le ta bo i m e - poslalo svoje članstvo športno Pa bo v Godbenem d o m u sve- organizac i j ter u h a n o v Po laga­l a L j u d s k a u n i v e r z a jeseniške i n te lovadno društvo ter d i jake čana akademi ja , n a k a t e r i bo J* v e n c e - Ob zaključku bo god-_ \. • u . i Sx,._ A t, ... . ba za i g ra la In ternac iona lo

V Domžalah bodo odkrili spomenik

čut dolžnosti do učenja, je p r o - k u l t u r n e p r i r ed i t v e .

R e d n a t edenska predavanja na jeseniški L U

»Svobode« tud i v letošnji sezoni » učence jeseniške šole. Z e l j a nas top i l orkester i n pe v sk i zbor po leg j e z i k o v n i h i n d r u g i h te- L judske un iverze Jesenice , k i »Svobode« ter d rama t ska s e k c i - * ™ teku N o v s p o m e n i k bo čajev redna tedenska p r edava - n u d > v s a P redavan ja brezplačno j a . Sode lova la bo tud i f o l k l o r - £ l n e ™ S S L S ? S? n ja . J e z i ko vne tečaje ter tečaj J e ' d a b i b i l o b i s k č i m ve*U- n a s k u P i n a s Količevega i n st ro jep is ja i n stenograf i je , k i

skega leta, obiskuje letos b l i z u

A k a d e n r j a v Skof j i L o k i 300 tečajnikov. U v e d b a teh te- v n e d e l J Q p o p o l d n e s o v j o n a S t u d i r a n i p r o g r a r n . s t e m

čajev v o k v i r u L judske u n i v e r - K u l t u r n e m d o m u na Sp. t rgu nastopom so s l ep i iz Stare L o k e

s ta l na G l a v n e m t r gu i n bo med najlepšimi v S l o v en i j i . T e ­m e l j i so že zabe ton i ran i , pa tud i og romn i s k a l n a t i k v a d r i so že postav l j en i . V k r a t k e m bodo m o n t i r a l i še bronaste f i ­gure.

T u d i v d r u g i h k r a j i h domžal-

Lepa prireditev slepih Združenje s l ep ih v K a m n i k u

Je p r i r e d i l o za člane k a m n i ­škega okoliša pros lavo p r a z n i k a Repub l i ke . Do zdaj je b i l a v s a ­ko leto t aka p r i r ed i t ev za vse člane okra ja i n mesta L j u b l j a ­ne v L j u b l j a n i , ljetos pa bodo Podobne p r i r ed i t v e za vsak oko ­liš posebej.

V m a l i d vo ran i doma je 45 članov Združenja ime lo p r o s l a -v o , k i so se je udeležili zastop­n i k i okra ja , M L O K a m n i k i n zastopnik i r a zn ih o r g a n i z a c i j . — Navzoče je po zd rav i l a predsed­

n i c a Združenja tovarišica B r e z -n i k o v a , nato p a je v daljšem govoru p redsedn ik M L O K a m ­n i k i n republiški poslanec tov. J a n k o A l f r e d lepo p r i k a z a l zgo­dov ino i n pomen p r a z n i k a ter uspehe, k i so b i l i doseženi. — P r o g r a m so i z va ja l i g i m n a z i j ­s k i p e vsk i zbor, učenci g lasbe­ne šole, zabavn i orkester s l ep ih članov p le tarske de lavn ice , r e -c i ta tor j i i pd . P o obdar i t v i vseh članov s praktičnimi d a r i l i je s l ed i l a družabna pr i r ed i t ev , k i je v prisrčni domačnosti se bol j poveza la vse člane Združenja.

ze je v s e k a k o r v e l i k ega pomena n a s t o p i l i s I e p i > k J i m a j o y s t a . ^ n e k a k o z a m & m y r z e l p r o s l a v i l i za s t rokovno i n splošno i zobraz - n L o k i svoj dom. N j i h o v a k u l - loškem k u l t u r n e m življenju, saj odkr i t j e spomen ika v Domža-bo Jeseničanov. Nič manjšega t u r n a p r i zadevan ja i n i zva jan ja je domači K U D »Tone Sifrer« ST V IhanT bodo članf ihin pomena pa niso ostala p r eda - so vedno našla dovol j pub l i k e , p r a v k a r za občnim zborom p r i - s k e g a »Partizana« 21 i n 22 i o -van ja , k i so vsak ponedel jek k i je tud i to pot z vso top l ino čel novo sezono i n se in t enz i v - v e m b r a u p r i z o r i l i C a n k a r j e v e -zvečer v domu »Svobode«. P o - spre j e la i n nag rad i l a z v e l i k i m i no p r i p r a v l j a na nastope oko l i g a »Kralja na Betajnovi« 24 leg političnih i n gospodarsk ih napo r i i n resno srčno zavzetost- občinskega p r a z n i k a . M a r l j i v i t. m pa bo K U D »Količevo — predavan j bo o rgan i z i r a l a L U v so z las t i godben ik i , gledališka j a r g e « i m e l k u l t u r n o p r i r ed i t e v letošnji sezoni v rs to k u l t u r n i h Maskerskl tcČai s e k o i i a pa p r i p r a v l j a Tar tu f f ea z i z b r a n i m sporedom, i n športnih predavan j , k a t e r i h • i n Nušičevega Uježa teme bodo Jeseničane gotovo »Svoboda« Domžale je pre te -zan ima le . P r v o predavanje je k l ° nedel jo o r gan i z i r a l a za svo -

i m e l naš p r i z n a n i športni d e l a - ^ l j ? z a « a n e sosednj ih GOStOVOHje „FCLtltOV i g r a l s k i h s k u p i n mas ke r sk l te-

N a V i r u bo 25. nov embra go­s tova l »Partizan« i z Domžal s te lovadno akademi jo , v nedei jo pa bo ob 7. zvečer svečana akademi ja v počastitev p r a z n i ­k a Repub l i k e . Sode l o va l i bodo

V ponedel jek so nas top i l i na »Svoboda« V i r , »Partizan«, de-

na vasi' p r i z n a n i športn

vec prof. Drago U l a g a i z L j u b - č a j u ^ l a n e . P redavan je je ime lo n a - s k a n N a ^ J g m a s k e r s k i

s l ov : »Sport v luči znanosti« i n u č i t e l j ^izil najmodernejše P r i m s k o v e m »Fantje na vasi« i n l o vn i k o l e k t i v »Vata« i n osnov-pror . U l a ga ga je op r em i l s n a c i n e ob l i kovan ja gledaliških tenor ist V i n k o S lapar . P r i r e d i - nošolski o t roc i z D o b a Sveča-številnimi s l i k a m i . M e d pos lu - m a s k . Tečajniki so tud i sami tev je b i l a zelo dobro o r gan i - na akademi j a bo is t i d an ob šalci je i m e l a večino m lad ina , o b l i k o v a l i , s t r okovn jak pa j i m z i r ana . T u d i občinstvo, k i jo je 15. u r i tud i v K r t i n i , na ka t e r i žal pa je man jka l o precej j e - j e sprot i pop rav l j a l i n svetova l , v v e l i k e m številu obiskalo , je bodo nas topa l i pevc i , f o l k l o rna seniških športnikov. P r a v b i b i - Tečaj se bo nada l j eva l nas l ed - b i l o zelo zadovol jno i n s i še s k u p i n a , te lovadc i , tamburaši lo, da b i n a taka predavan ja njo nedel jo. želi podobn ih nastopov. i n šolska m l a d i n a iz K r t i n e .

Gospodarske norice is vse

domovine N O V A T O V A R N A

V Zagrebu bodo zgradili novo tovarno za proizvod­njo svinčene pločevine, ki bo izdelovala vse vrste plo­čevine za proizvodnjo svin­čenih tub in za potrebe to • varn viskoze in celuloze.

DEL C E S T E L J U B L J A N A — Z A G R E B

J E P R E D A N P R O M E T U Pred dnevi je gradbeno

podjetje »Tehnika« predalo prometu novo avtomobilsko cesto od Rudnika do Škof­ljice. Cesta je široka 14 m in je prometu izročeni del dolg 15 in pol kilometra. To je prvi del avtomobilske ce­ste, k i bo zgrajena v treh letih.

P O D J E T J E »NAFTAPLIN« POLOŽILO PRVE CEVI Podjetje »Naftaplin« je po­

ložilo te dni prve cevi za plinovod Iz revirja Janja Lipa. Janja Lipa bo oskrbo­vala s plinom Železarno v Sisku, mesto Zagreb, Popo-vačo in bližnje kraje.

O S E M LAD IJ BO P R E V A ­ŽALO PŠENICO

JugosL linijska plovba je sklenila, da bo lz svobodne plovbe Izločila 8 ladij s skupno nosilnostjo 50 tisoč ton. Te ladje bodo preva­žale pšenico lz Z D A v J u ­goslavijo. Prva je že na po­ti v Ameriko. Vsaka ladja bo lahko prepeljala do 3.000 ton pšenice*

»TAM« BO L E T O S IZDE­L A L 1.480 K A M I O N O V

Tovarna avtomobilov na Teznem pri Mariboru je iz­delala letos do konca sep­tembra že 1056 kamionov, medtem ko jih je lani .iz­delala komaj nekaj nad se­demsto. Po mnenju strokov­njakov bo T A M letos izpol­nil svoj plan in izdelal sku­paj 1480 kamionov.

K A V A BO CENEJŠA

Iz Brazilije bo v kratkem prispela večja količina ka­ve, konec .meseca pa nov kontingent 250 ton. Cena kave v prodaji na drobno bo verjetno nižja, in sicer okoli 2100 dinarjev za kilogram.

G L A S N A Š I H B R A L C E V

Mnenje potrošnika o dobičkih podjetij in visokih cenah kmetijskih pridelkov

Dobički podjetij v 9 mesecih vedno izkorišča težkoče potroš- stojni organi pobrali podjetjem, letošnjega leta so tudi v kranj- nika. Deset let je že po vojni, Ostro ukrepati pa bomo morali skem okraju presegli vsako večina kmetovalcev pa ne daje tudi proti navijalcem cen v pričakovanje. Dejansko ostvar- skupnosti toliko, kot bi morala, kmetijstvu. jeni dobiček v tričetrt leta bi Država stimulira kmetijstvo z Le z rešitvijo obeh problemov moral znašati 7 5 % letnega do- nižjim obdavčenjem, nekateri bomo uredili stanje v podjetjih smučarski skoki so bili domača Bohinj še nima velikih ho-bička, če bi bili plani podjetij pa to grobo izkoriščajo. in na našem tržišču. zimska zabava, dočim je s m u - telov. j m a p a p r a v dobro Q-realnl. Dejanski dobički pa na Prekomerne dobičke bodo pr i - J . v . čanje zavzelo širši razmah še- p r e m l j e n a bivališča, gostinske

B O H l i V l in zimski turizem Z i m s k i tu r i z em je l ahko i z - le po p r v i sve tovn i v o jn i . Raz­

redno donosna gospodarska pa - v o ju z i m s k i h športov je s ledi l noga, k i i m a to posebnost, da z i m s k i tu r i z em, ke t e r emu je tu­še še vedno razv i j a in i m a pred d i B o h i n j posvečal v e l i k o po­sebej še lepo razvo jno pot, je u r n o s t , saj je s tem pr idob i l

poleg poletne še z imsko sezono, k i je prinašala vsaj 7 0 % tolik« dohodka kot po le tna sezona,

njega tud i n i z imskega tur i z - . T , v . . ... „; „ , Zato j e treba B o h i n j u , k i je z i ­

ma . Z i m s k i športi so se p r i nas b e l k a s m u č a n j a ( d a t i možnost, začeli r a z v i j a t i £e p r e d p r vo d a s e š e nadal je razv i j e v tej svetovno vojno. Drsan j e i n smer i .

pa nerazdružljivo povezan z razvo j em z imskega športa. B r e z

primer znašajo v Tržiču kar 153°/o, torej 100»/o več od plani­ranega. Postavlja se vprašanje, kdo je »zasluzen« za tako viso­ke dobičke? Kolektiv? Njegova marljivost? Kalkulacije?

Ravno kalkulacije so povzro­čile visoke dobičke. Ce bi bile kalkulacije realne, potem bi do tega ne prišlo. Pretežna večina

V . .Planiki" imajo dober tarifni pravilnik Tarifno politiko ne moremo reševati administrativno -

treba je upoštevati delovno storilnost Med sklepi, ki so jih sprejeli r a n i h de lavcev n a račun osta-

obrate i n p lan inske domove, k i se j i h l ahko poslužujejo še ta­k o razva jen i tu j c i . S t em seve­da še n i rečeno, da je v Bo­h i n j u dovol j komfor tno ureje­n i h gostišč. S t r eme t i je treba za tem, da se obstoječi ho te l i in gostišča povečajo i n ured i jo ta-

i n o k t o b ru 921 parov . V t o va rn i k o < k ° d o ustUazal l vsem na zadnjem plenumu OSS v lih kategorij. Storilnost na »Planika« so uvedli dvoje vrst zahtevam in pogojem obisko-

dobičkov izvira lz prenizkega, K r a n j u j e t u d i t a > d a b o d o s l n _ enega delavca pa je v letošnjem norm in sicer na posameznih valcev. Investicije v razne -o-skeptičnega planiranja, dohod- d i k a I n e organizacije začele pro- prvem polletju padla za 18 od- delovnih mestih in po oddel- stinske in športne objekte bi kov in previsokega planiranja U 5 e v a t l p r o b l e m e norm v zvezi stotkov napram lanskemu letu. kih. Na ta način se je razlika se v vsakem oziru izplačale, ker materialnih stroškov. Zaradi ta- z novo tarifno politiko in o or- Dosedanje izkušnje so potrdile, kih »previdnih« kalkulacij je g a n i z a c i j i tekmovanja, ki naj da je taka tarifna politika sla-tudi prišlo do sedanjega stanja, b | b | l o t r a j n e J š e i n k i n a j b i b a i n n e m o r e v p l i v a t | n a z v l _ Množina proizvedenega blaga in p r e d v s e m p o V e č a l o delovno sto- sanje storilnosti dela. storitev ni v razmerju z ostvar- - J I . , , . « *

jenimi višjimi dobički. Iz tega sledi, da bi podjetja lahko pro­dajala svoje izdelke mnogo ce

v zaslužku med p r i d n i m i In b i ko r i s t i l e r a z vo ju t u r i z m a v manj p r i d n i m i de l a vc i znatno B o h i n j s k e m ko tu , povečal pa bi povečala. Računajo, d a bodo v se tud i na rodn i dohodek, tega »Planiki« že v d e c embru i zde- s icer še pas ivnega področja

Našim podjet jem pa b i l ahko l a l i plačni s is tem tako, d a bo Goren jske . Ce ana l i z i r amo sedanj i plačni b i l a z a v z * l e d t o va rna čevljev s l e h e r n i de lavec sp ro t i vede l ,

„.,..„., „ , , .„„.„ „ , , . s is tem v t o va rnah i n podje t j ih » P l a n i k a * v_, ^ r a n j u ' k j e r 8 0 k o l i k o * e v s a k d a n » s lu ž i l . T^ČmTiTttirZsSl k ran j skega okra ja , bomo v i d e l i n a J > « » « f dobrega s is tema n a - To v zbu ja med de lavs t vom i n n e j f , ™ ° J e Ji*??!* v r « t - *l«hn Sti k i n m i v » m »a- gra jevan ja občutno povečali s t r o k o v n i m k a d r o m čut večje

J . J.

razlike? Prav gotovo nihče dru gi, kot potrošnik!

Oglejmo si dobičke podjetij

vrs to s labost i , k i p r edvsem za­v i ra j o d v i g s to r i lnos t i na de lov - Pro i zvodnjo . Tako so n . pr . v n i h mes t ih . O d 12.893 de lavcev f v gus tu Izdela l i 660 parov čev-

•_ l jev dnevno, v s ep tembru S80 i n uslužbencev v t o va rnah mesu, , :v, u Pod je t j ih k ran j skega ok ra j a je

9 mesec ih k a r 165«/. ? f k a > , n ax ? 4

5 \ ° do

S ^ k 0 r . teklh>

k i zaslužijo do 8000 d i n m e -

čj< odgovornost i do de la i n težnjo po izboljševanju pro i zvodnje .

J . P .

Dopisujte v „Glas Gorenjske**

je ostvarila namesto 75°/o do­bička v dobička, lesna industrija 122%, p a p i r n a ' 260<Vo, t eks t i lna 140«/.,' s e * n o ' * odstotkov do 9000 d i n

nad 10.000 d i n p a zasluži le 15 odstotkov de lavcev . Večje r a z l i -

i n d u s t r i j a usn ja i n obutve pa 150%. Podobno v i soko dosega­nje dobička kažejo tud i druge gospodarske panoge. Res je t a ­ko v i sok dobiček na en i s t ran i

ke v plačah nastajajo »Iskri« in »Savi«.

le p r i

Nadaljnji podatki nam pove-m o r d a razvese l j i v (posebno za do, da smo vprašanja tar i fne l j u d s k i odbor), Je p a v škodo po l i t i k e reševali zgolj a d m i n i -skupnos t i . Z a naraščanje cen pa s t ra t i vno , ne pa s stališča d v i -niso k r i v a le t r govska podje- ga s tor i lnos t i . V k o v i n s k i i n d u -tja, ampak predvsem p r o i z v a - s t r i j i , k i za jema tovarno »Iskro«

Proti šušmarstvu se lahko borimo le z ustanavljanjem socialističnih obrtnih podjetij

O šušmarstvu v obrtništvu se V e n d a r to n i ed in i p rob l em, rešitli, najučinkovitejša pa bo je že v e l i k o razprav l j a l o , mno - ° ka t e r em so nedavno r a zp ra v - bo rba p ro t i šušmarstvu z usta-

I ja l i o b r t n i k i v Tržiču. Skora j nav i j an j em socialističnih usluŽ' go j e b i lo že tud i napisanega redno se dogaja, da o b r t n i k i nos tn ih i n d r u g i h o b r t n i h pod"

o tem, v enda r b i se v današ- odpuščajo vajence tako j , ko l e - je t i j o z i r oma obratov.

j a l c i , k i ne mis l i j o dost i n a i n - i n podjetje »"kovinarV."so"imeli n J e m k r a t k e m času zadržali n a t i dokončajo učno dobo. Pos tav -terese potrošnika. A l i n i vsak leta 1952 30 v i s o k o k v a l i f i c i r a n i h po javu , k i je m o r d a p rav po - Ija se vprašanje, kje i n k a k o I - D o m ž a l de lavec v t o va rn i obenem tud i de lavcev , letos pa j i h imajo v sebne v rs te . n a J s e Potem vajenec i zpopo l - • -potrošnik- omen jen ih dveh podje t j ih že „ 4 „ „ x „ . „ . i n 3 u J e i n postane sčasoma po - G R A D N J A N O V T t f S T A N O -

Cene n a tržišču stalno raste- 235, p r e d tem pa se je s t o r i l -Vprašanje je namreč, zakaj

o b r t n i k i o z i roma celo nekatere močnik o z i r oma mojster? T u d i V A N J V DOMŽALAH

M e s t n a občina i n T o v a r n a us­n j en ih i zde lkov v Domžalah sta pred k r a t k i m Začeli g rad i t i dva s tanovan jska b l oka . V s a k blok

jo. K d o je t emu k r i v ? I ndus t r i - nost le ma lenkos tno d v i g n i l a . " " T ? " u * « ™ . « ,.-»« n * « , « , « to ^ v z r o k z a p o j a v o S u š m a r . j a a l i kmetova lec? O b a ! Težko T u d i število k v a l i f i c i r a n i h i n tovarne zaposlujejo za i zde lo - s tva . je tehtat i k r i v d o . Naši kme to - p o l k v a l i f i c i r a n i h de lavcev je D O - van je n e k a t e r i h i zde lkov tujo T a k o je v Tržiču t renutno v a l c i so i z r a b i l i v mnog ih p r i - raslo , dočim je število n e k v a l i f i - de lovno s i l o i n to n a domu. več brezpose ln ih ključavničar-m e r i h .sedanle stanje i n brez - c i r a n i h padlo od 623 v l e tu 1952 T a k i p r i m e r i so se p r edvsem J e v » čeprav j i h zelo p r i m a n j -srčno d v i v n i l i cene. N a en i na 33 v letošnjem le tu . P l a C n i . . ku j e T e m u j e s i ce r dos t ik ra t b o i m e l S e s t udobn ih družinskih s t ran i so b i l i letos večini k m e - fond pa se je povzpe l na 193 od- P o j a v i l i v Tržiču . p r i i zde l ova - v z r o k l jubosumnost neka te r ih s tanovanj . Dosle j so že i zko * tova lcem znižani d a v k i , l e - t i pa stotkov n a p r a m 100 odstotkov v n j u copat i n otroških čeveljč- starejših mojstrov - ključavnl- pan i t eme l j i i n se m o n t i r a opaž so d v i u n i l i cene s v o j i m p r i d e l - l e tu 1952. Podobno je stanje v k o v . , carjev, k i se boje mlajše k o n - z a b e t o n s k a de la po p o g o d b

T o v a r n i »Peko« dobavl ja jo co- kurence . M l a d e ključavničarje k o m . Zaves t naših kmetova l cev t eks t i l n i i ndus t r i j i , k j e r so prav p a se, v s a i zaenkrat še ne i z - tako znatno zvišali število v i - p a t e i n o t r o š k e c e v e l j č k e p r e d - bi P™v posebno po t r ebova l i V p a m 0 r a t a b i t i z g radb i dogra-/aža pravilno, ker večina še s o k o k v a l i f i c i r a n i h i n k v a l i f i c i

N l L K A J Z A M A S I Z E N E Izvor mladosti je v nas samih

n i k r a zpo r e j a »svojim« de l av ­cem delo (katere n i m a p r i j a v ­l jene i n za katere ne plačuje soc ia lnega zavarovanja ) i n p o ­tem gotove i zde lke proda ja t o ­v a r n i a l i k a k e m u d rugemu k u p ­cu. T o je v s ekako r nep rav i l na pot i n "kršenje finančnih p r e d -

T u d i človeški o rgan i zem se se prepogost ih razbur jan j , k i n j en ih nasvetov, bodo p rav go- p isov. i sčasoma . i z rab i , de lovanje škodujejo našemu živčnemu s i - tovo ohran i l e o z i r oma obnov i l e T o v a r n a »Peko« zaenkra t n i -posamezn ih organov os l a - s temu. Vedno i n povsod nas L c - mladost . Znanost je dokaza la : n

b i . Z l e t i se na obrazu po jav i jo do vese l i , če bomo znale živ- n a r a v a po t rd i l a , da n i t i m l a - s e b e n obrat za i zde lavo t eh če gube, koža n i m a več nekdanje l j en jske težave prenašati z do- dost n i t i starost n is ta odv i sn i mladostne svežine, p a tud i d i - b r o vo l jo i n smehom n a ust - od števila let. I zvor mladost* :e b i m o r a i i ta p r ob l em k a k o d r u hanje i n kroženje k r v i po te- n i c a h . namreč v nas s a m i h i n t . ^ a g a j e u r e o : i t i . Skupnos t na ta lesu i z gub l j a prejšnjo i n t e n z i - Žene, k i se bodo držale orne- se moramo vedno zavedat i .

de lavec razen de la v t o v a r n i v

v s em o b r t n i k i , k i pa večinoma »Pilarni« i n morda še v k a k e m J e ^ i do spomlad i . V kra tkem delo le posreduje jo . S a m obr t - d rugem podjet ju. bo dogra jen tud i s tanovanjski

V e l i k o je torej p rob l emov , k i b lok, k i ga je z g rad i l a M l i n a r ­j i h bo t r eba v obrtništvu še ska indus t r i j a Uomžale.

Na Jesenicah bodo gradili cementarno

Svet za gospodarstvo mestne darskega sveta , bo določila pro ^ m a možnosti, da b i u r ed i l a po - n h ? i n e Temeni™ i<* na e , , ^ ™ Z .

u ^ „ o + +«v, x D oDcine Jesenice je n a svo jem stor za novo cementarno, izde seben obrat za i zde lavo t eh če- z a s e d a n j u v m i n u l e m tednu raz veljčkov oz i roma copat. V e n d a r p r a v ] j a i

teto. V t k i v u se postopoma n a ­b i ra jo os tank i p resnav l j an ja , obnova i z r a b l j e n i h e lementov o rgan i zma je vse počasnejša i n skromnejša. T u d i duševne f u n k ­ci je, spomin , v o l j a do Hela, živ l j en j ska radost i td . začno z le

l a l a proračun i n p o k r e n i l a vs« o p rede lav i odpadle potrebno za čimprejšnji priče-

plavžne žlindre jeseniške žele- t e k g r a d n j e . T a k o l ahko že r a -zarne v penečo žlindro, cement x l i n a m n „ _ n - n i , , ^ - « .

način t r p i dvo jno škodo, k e r i n o p e k oP

N a o s n o v i p ; e l 2 k u s o v Č U n a m o n a P ro i zvodnjo cemen

P o m e n k i o k l o b u k i h i n f r i z u r a h predv ideva jo , da bo cena ce

r e d n e m času, oprav l j a še isto m e n t u 6 d i n z a k g ) k e r g a b o

delo na domu tud i za tovarno N u j n o je, d a p r i t e m de lovna p l a v ž n e žlindre" pr i " čemer 1.

veže i n žive ba rve so sko - Pogosto je dvoba rven i n se u je - s tor i lnost t r p i (in to p rav go- d o u p o r a b i j a l i kot gor ivo tiste

količine plavžnega p l i n a , k i so dosedaj neizkoriščeni i zha ja l i v

ta v p r ihodn j em le tu. N o v a ce­mentarna bo p rav gotovo v e l i -

do " i zde l ova l i Tz d o s l e j ' odpadle k e " ^ a gospodarskega pomena ti

raj obvezna novost za l e - m a s šalom. I zde lan je iz m e h - tovo s tor i lnost v tovarni ) tošnje k l obuke , k i se po kega j e rseya , k i je kot nalašč _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

t i popuščati. Vse to skupa j je O D l i k i i n m a t e r i a l u v marsičem p r i k l a d e n za izde lovanje boga-znak s taros t i . V e n d a r znanstve - r a z i i k u j e j o od l a n s k i h . Ce lo p u - t i h gub. n i k i t rd i jo , da t a k i po j av i niso š f a j 0 v s i p r o s t o . Večerni k l o b u k i so l a h k i , se -n u j n i i n d a j i h , četudi so že Cepiče so precej p r idv i gn j ene siti i z čipk, sv i l enega žameta nas top i l i , še l ahko preprečimo. v 0 g l a v j u , ver je tno za rad i v i - a l i satena. K r a s i j o j i h ' ž ivo-

Mlados t torej l a h k o o h r a n i - s o k i n k r z n e n i h ov ra tn ikov , s i - b a r v n i k o r a l n i našitki, z late mo. T o dosežemo z nepres ta - c e r D i se v n j i h popo lnoma sponke i p d . n i m bo j em za duševno i n teles- s k r i i e j V splošnem prev l adu j e ta l e ­no živahnost, z z an iman j em za Zvončasti k l o b u k i so potiš- tos rdeča i n m o d r a ba rva , k i vse, k a r se oko l i nas dogaja. n j e n i n a f e l o i n n j ihov va l o - j i m a s l ed i ta r u m e n a b a r v a ne -P r e d v s e m moramo r ^ ~ " : na V i t i rob r a z k r i v a čelo i n lase zre le l imone , s i va , črna i n m r -redno i n p r a v i l n o prebavo ter n a d n j i m k o z e l e n a . no rma lno de lovanje l edv i c , k i Praktične f rancoske Ibaretke

T a k o g r a d i t i h išo n i t ežko

Zopet imamo op rav i t i z go­spoda r sk im k r i m i n a l o m . T o k r a t gre za »prijateljski dogovor« med šoferjem K r a n j s k e g a g r a d ­benega podjet ja i n p r i v a t n i m

zrak. N o v a komis i j a , k i jo se­s tav l j a 10 članov s t rokovn jakov

Železarne Jesen ice i n Gospo - njo.

ves radovljiški okra j i n bo v v e l i k i m e r i olajšala tud i p r i ­vatno gradnjo, saj bo s svoj« pro i zvodn jo n u d i l a tiste količi­ne cementa, k i danes n a trgu p r iman jku j e j o za p r i va tno gred*

U .

o b r t n i k o m J a k o b o m Grošljem. T u d i i z b i r a f r i zure zahteva D o m e n i l a sta se namreč, d a bo

j i h ne smemo preobremen jeva t l t u d i m o d a z e l o u p o š t e v a , saj so od nas prece j pozornost i . L e - šofer podjet ja v o z i l iz g ramoz-z močno začinjenimi jedrni , osvo j i le tako rekoč ves svet. tošnja z i m s k a moda Še vedno niče n a P o l i c i s k a m i o n o m g r a -k o n s e r v i r a n i m mesom, r i b a m i N O S I ] 0 s e r a v n o , ne potisnjene priporoča k ra tk e lase z l a h n i m i moz raje n a gradbišče o b r t n i k a ipd . L e d v i c a m bomo olajšali de - n a c e j 0 a l l m o r d a c e i 0 n a uho. k o d r i u smer j en im i od ušes p r o - Grošlja na 'Gregorčičevi cest i , lo, če bomo t u d i čistoči kože T u d l t u r b a n spet k ra l ju j e , t i čelu. Pričeska naj b o torej k ] e r s i g r a d i h i š o n a m e s t o na posvečali čimveč pažnje, k e r je z g u D a n v v s e h mogočih ob l i kah , m e h k a i n va lov i ta , koža nadvse važen organ za i z ­ločanje škodljivih p roduktov presnav l jan ja .

Te l esna čistoča, g ibanje na svežem z r a k u , redna v sako ­dnevna g imnas t i ka , pogosto k o ­panje, to so torej najidealnejša i n najuspešnejša sredstva za o-hran i t ev mlados t i . V e l i k e g a po­mena je z las t i p r a v i l n o g lobo­ko d ihanje , za k a r so potrebne d iha lne vaje. Z vežbanjem v o ­lje, čitanjem l ep ih k n j i g , o b i ­skovan j em k u l t u r n i h p r i r ed i t e v i td . pa bomo obdržali svojo i n ­te l ek tua lno svežino. V* T , n * ' * e k o rgan i zma i n obnav l j an ' e n je ­gov ih moči p a je eden najvaž­nejših činiteljev redno i n za ­dostno spanje . Izogibajmo pa

F-izure s kratkimi, rahlo nako ranimi lasmi, ki poudarjajo mehkobo obraza, so letos osvojile svet

objekte, k i j i h g r ad i gradbeno podjetje. P o i z j a v i šoferja, ga je k t em vožnjam p r e g o v o r i l Grošelj, , . k i m u je v napre j plačal za gramoz i n vožnjo 1600 d inar j ev . Seveda p a Grošelj n i i m e l naročilnice, n i t i dovo l j e ­n j a podjet ja. K »nesreči« pa sta b i l a oba že p r i t re t j em kubič­nem m e t r u g ramoza zasačena i n p r edana j a v n e m u tožilstvu. N a ta način je g radn ja hiš res enostavna, v endar dvomimo , da je p r i v a t n i k u Grošlju tak n a ­čin potreben, k e r s svojo obrt jo dovol j zasluži i n l ahko m i m o ­grede davčni k o m i s i j i u ta j i sko ­raj m i l i j o n i n po l d inar j ev p r o ­meta.

Volivec: A l i sc morajo zbori volivcev vršiti ločeno 9° volivnih icnotah, ali se lahko skliče več volivnih enot skupaj na en zbor v o l i v c ev? i

Odgovor : V mest ih , mestn ih* občinah i n občinah se s k i i " cujejo zbor i vo l i v cev z namenom, da b i k a r največ držav­l janov scde lova l c p r i d e l u občinskega l judskega odbora, da b i se ok rep i l a odgovornost i z vo l j en ih l j u d s k i h preds tavn i ­kov i n d a b i se zagotov i lo l judsko nadzorstvo nad delom l j u d s k i h odborov.

N a področju občinskih l j u d s k i h odborov se zbor i vo l i v ­cev sestajajo le po vareh . Območja, za ka t e r a se sestaja j " zbor i vo l i vcev , določi občinski l j u d s k i odbor posamezne občine. Ne more pa se vršiti s k u p e n zbo r vo l i v cev za pod­ročje d v eh različnih občin.

Z b o r i vo l i v cev v mest ih i n mes tn ih občinah pa se sesta­jajo samo po v o l i v n i h enotah, določenih za vo l i t v e v l j u d ­ske odbore mest o z i roma mes tn ih občin. M e s t n i sbor mes t ' nega l judskega odbo ra o z i r oma l j u d s k i odbor mestne občine pa l ahko določi, d a se zbor i v o l i v c ev sk l i cu je jo naenkrat tud i za več v o l i v n i h enot

Zbore vo l i v c ev sk l i cu je j o p r edsedn ik i l j u d s k i h odborov po s k l epu l judskega odbora, l ahko pa j i h pred laga a l i cel° zahteva deset ina vo l i v cev z območja, za katerega naj « e

skliče zbor vo l i vcev .

Rimske počitnice CEraznik v Rimu) študirati i g ra lsko umetnost. — K m a l u je A u d r e y dob i la več manjših ba l e tn ih in i g r a i s k i h v l o g v f i l m u i n te l ev i z i j i . S a - P

je naslov filma, katerega premiera je bila v sredo, 17. nov. v kinu »Storžič«. Film je oh ovojem rojstvu doživel v A n ­gliji velikanski uspeh in Je razburil vso anglejko javnost, tako da so ga v začetku celo prepovedali.

Iz neimenovane, izmišljene kra- ga kras i j o ve l ike , neko l i ko po

ljevine je po državnih po- ševne oči, je tak, kot ga vsak slih pripotovala v Rim mla- do r ad v i d i . A u d r e y je v i soka , m i s l i l a , da bom p r i f i l m u tako med_ zaporn ikov poročil. Zene,

da princesa Ana s svojim sprem­

il Holandiji se poročajo tudi z apo rn ik i o r e f o rmah v pravosodju , nare jeva lec denar ja s propadlo sva tben ih ceremoni j , marveč sa -

k i so bi le uvedene p red f rancosko grof ico, k i je za ta mo ime najbližjega mesta nekaj l e t i v H o l a n d i j i , je d a n p r i p r a v i l a vsem moškim

ma je začudena nad svo j im i u - b i l o v n j i h o v i h zapor ih že ve - črne f rake , speh i i n p r a v i : »Nikoli n i sem l i k o p r imerov , da se je kdo tz-

stvom. Utrujena od neprestanih sprejemov in razgovorov je po­stala iako izčrpana, da ji je zdravnik predpisal en dan po­čitka in ji dal injekcijo z uspa­valnim sredstvom. Istega večera si je Ana zaželela priti med običajne ljudi, da bi si lahko ogledala izložbe, jedla sladoled in — ostrigla lase. Potihoma se je splazila na ulico, toda ni še bila dolgo zunaj, ko jo je pre­magal spanec. Tako spečo jo je našel ameriški časnikar Joe Bra-dy. Ker mu ni povedala naslo­va, jo Je odpeljal na svoje sta­novanje, kjer je takoj spet za­spala. Sele drugo jutro je Bra -dy iz časopisov izvedel, kdo je njegov očarljivi gost. Ona pa se ni hotela vrniti. Dokler je bilo mogoče, je hotela živeti kot drugi ljudje. Iz glavnega mesta

k i žive na svobodi , sk lenejo »poroko za rešetkami« s člove­kom, k i ga l jub i jo , čeprav je ta kaznovan za daljšo dobo. N e ­vesta p r i p o r o k i živi v upanju , da bo kaznovan i po zakonu k m a l u pomiloščen.

Ver jetnost , da bo poroka v zaporu p r ines la zaželjeno p o m i ­lost itev — kot mis l i j o ps iho lo ­gi — izhaja še iz srednjega ve ­ka . Tak ra t je b i l v mnog ih p r i ­me r ih kaznjenec, k i je b i l ob­sojen na smrt , oproščen, če se

M e d povab l j en im i gosti so m a ­tičar, tovariši iz zapora i n znan ­ci ter so rodn ik i , k i žive na svo­bodi . Najstarejši iz cel ice ima svečan govor. Po uradnem de­l u »poroke za rešetkami« lahko serv i ra jo kavo , k i j i s led i po­ročni valček z g ramo fonsk ih plošč.

K o je vse končano i n gostje odidejo, gresta zakonca vsak na svoje. Eden v cel ico, d rug i pa na svoj dom. O poročnem po­tovan ju a l i medenem mesecu n i govora. Toda če kazen a l i do ­bro ponašanje kazn jenca to do­puščata, zakonsk i d rug , k i živi

Audrey Hepburn in Gregory Peck

govih« pet let. V drugem p r i ­m e r u je žena, k i se je poro-

n iene "države pa je med tem skora j preveč v i t k a , toda i z - " s p e l a Venda r tega n i sem do m-ihitel nosebni detekt iv da bi redno l j u b k a v svo j ih k re tn jah . s e « l a « a r Preko noči. marveč z a rešetkami« zalo, da se je po F^l^l^^'*™ Z a dovršeno kreac i j o v tem f i l - ̂ ^^T^^ "k0nU ***** V ^ ju je našel n a sp lavu sred i T i - m u 3 e d o b i l a največjo fnmsko • * u c l d 1 1 1 novanje novega moža črnobor-bere. Na p o v r a t k u jo je Joe nagrado - Oskar ja , - k i jo z i janca i n čakala, da mine »nje-spremljal. V ma l em av tomob i lu vsako leto dobi le najboljši £ a kratek Čas sta se zadnjikrat objela. i g ra lec i n i g r a l k a . B A L Z A C — G R A F O L O G

Po l eg Grego ry P e c k a i n E d - A u d r e y H e p o u r n se je rod i l a Ba l zac se je u k v a r j a l tud i C l i a v / a P ° r u z mo r i l c em , po­dle A l b e r t , nastopa v t em f i l - 4. maja 1929 v B r u s l u v b e l - z grafologi jo i n t r d i l , da jo do- s t a l a s ° P r ° g a v e l i kega trgovca m u najbol j zveneče novo f i l m - g l j i . P o vo jn i se je p rese l i l a v bro razume. N e k a dama m u je m p o P ° r o k l P r evze la njegovo sko ime A u d r e y H e p b u r n , k i Ang l i j o , k j e r je živela že pred pr ines la šolski zvezek. »Pove j - m e s t o v odlično opreml j en i p r o -je popolno nasprotje dosedanj im vo jno i n nada l j eva la študij v te m i , mojster , kakšna bodoč- d a J a m i - L e v nekaj p r i m e r i h h o l l y w o o d s k l m a t omsk im lepo- ba l e tn i šoli. K o t p l e sa lka je nost čaka učenca, k i je p i sa l v p a ^ e b i l z a k o n sk l en j en iz t i cam, vendar je ne moremo b i l a potem zaposlena v zboru ta zvezek!« Ba l zac g leda, nagu - P r a v e l jubezn i , ko je žena že-imenovat i grdo. N j en obraz, k i londonskega baleta i n pričela ba svoje goste ob r v i i n v p r a - l e l a d a t i o č e t a š e nero j enemu

ša: »Al i ste v i m a t i tega deč- o t r o k u -ka? M o r e b i t i sorodnica?« — »Ne Poročni obred je v posebni mat i , ne sorodnica , čisto nič n i - sobi v zaporu , k i je okrašena sem v sorodu z njim.« »No, po - s cvet jem i n s l i k a m i . K a z n j e -tem pa V a m lahko povem či- nec i m a na ta dan l ahko po ­sto resnico. T a deček je ma l o - ročno obleko, na v sakem k o r a -p r i d e n i n zabit , n i k d a r ne bo k u pa m u s led i ta d va čuvaja, nič iz njega.« Dama , k i n i m o - T u d i ta dva sta, da ne k v a r i t a g la zadržati smeha, p r a v i : »Ka- s l i ke , praznično naprav l j ena ,

sta b i l a doslej ed in i i z j emi . Z ko to, gospod Ba l zac , da ne po - P r e d nekaj meseci se je v enem nalogo, da na l ov i t a pt ice i n žu- znate več svoje lastne pisave.« ho l andsk ih zaporov oženil po-želke za B r i t a n s k i muze j , sta # z dovo l j en jem p r i s t a l a na oto­k u . P r i h o d teh dveh je b i l za |V|@StO DOCJ

^TEKIJENIM ZVONOM"

Z a k o n je sk len jen v pr i so tno- na svobodi , »lahko« *upa, da bo je našlo dekle , k i je b i lo p r i - s t i u p r a v n i k a zapora i n p i e d - v dog lednem času uslišana proš-prav l j eno z n j i m stopi t i v za - s t a v n i k a državnega tožilstva, n ja za »poročni dopust na čast-kon. Danes pa v H o l a n d i j i po- Matičar v zap i sn ik ne zabeleži no besedo«, r oka na zločinčevo kazen n i m a v p l i v a .

Zene pa se mnogokra t n iso poročile iz l jubezn i . Z god i l se je p r imer , da je vdova z dve ­m a o t rokoma, k i je živela v tež­k i h p r i l i k a h , s k l e n i l a »poroko

JJ U n ive r z i t e tn i profesor a rh i t ek - k a l po s t r eh i v posebne p r o ­

ture na univerzi Ilinois A . 6tore, kjer bi z raznimi toemi-

otočane ve l i ko presenečenje. K o se je na otoku razširil glas, da so prišli be l i l judje , so v s i h i ­te l i gledat »nenavadne stvore?.

Kakšno je življenje l j u d i na tem osaml jenem otoku? Otoča-n i skora j ves dan samo j edo i n R i chardson , je na r ed i l načrt za k a l i j a m i vodo očistili, spijo, r ibo lov In p lavan je pa v e l i k »stekleni zvon«, k i naj b i G r a d b e n a t ehn ika bodočnosti j i m je v zabavo. Se pred pet- P o k r i v a l v e l i ko mesto. P r i h o d - _ p o mišljenju profesor ja — bi

Ž e p r ed dva j se t im i le t i je b r i - deset imi l e t i so živeli čisto n i e leto i m a namen s tem no- n a ta način p r i dob i l a mnogo tanska v l ada prepoveda la P r i m i t i v n o — v k a m e n i dobi . v i m pro j ek tom de la t i že p r a k - kor i s tnega . Hiše b i l ahko z i da l i

pr is ta ja t i na ma jhnem otoku V s e svoje orožje i n p r i p rave so t i č n e Po izkuse. brez s t reh , k e r b i b i lo tud i v R e n e l u na Južnem P a c i f i k u , k i de la l i iz kamen ja i n še danes Prednost mesta, k i b i b i lo pod P r i m e r u s labega v r emena pod je približno 190 k i l ome t rov od - love ptiče s pračami. M e d raz - tako streho, b i b i l a , da b i me- zvonom dovol j toplote še od dal jen od Sa l omonov ih otokov, n i m i p redmet i (ogledala, sek i re , 6 t o s k o z i v s e j e t o imelo sub- sončnih d n i . Zaka j? Zato, da b i tisoč p r e b i - noži i . pd.), k i sta j i h ime la A n - tropsko podnebje — brez n u l i - Pro fesor R i cha rdson že v i d i va lcev , k o l i k o r j i h živi na oto- gleža s seboj, je otočanom n a j - V 0 V ( kač žkorpionov i . pd . T a mesta bodočnosti, k a t e r i h to­k u , b i lo i z o l i r a n i h od ostalega bol j ugaja la gorčica. »steklen zvon« b i dopuščal p r i - varnišfee četrti b i b i le na oa -sveta, d a ne b i nihče ime l v p l i - T a ma jhna ekspedic i ja dveh stop sončni svet lob i i n toplot i , p r t em pros toru , s tanovanja de­v a na n j ihov družbeni razvo j , l j u d i n a otoku R e n e l u je op ra - mesto i n preb iva lce pa b i ščitil lavcev pa pod kupo lo iz plastič-kar b i ko r i s t i l o znanost i p r i raz - v i l a svoje delo p ro t i pričako- p r ed nezaželenimi v e t r ov i . V ne mase. »Stekleni zvon« b i v l -laganju družbenih ved . N a ta van ju . 10.000 različnih ptičev i n l ep ih dneh b i kupo lo odp r l i da se l 3—4 metre nad zemel jsko »hermetično* zaprt« otok tud i žuželk, med k a t e r i m i je mnogo b i se mesto prezračilo. E l ek - površino, tako da ne b i o v i r a l Se danes ne sme nihče s top i t i , p r i m e r k o v , ka t e r i h naša znanost trične centra le i n tovarne, k i prometa . »Edino« vprašanje je

Angleški znanstven ik J o h n do danes še nI poznala , sta n a - kva r i j o z rak , pa b i postav i l i i z - še, kako b i se pod tako streho B r a d l y l n njegova »oproga pa l o v i l a n a t em ma jhnem otoku, v e n tega zvona. Dež b i odte- počutili l judje .

GOVORIL J L 127 UR B R E Z P R E S T A N K A

Ni še dolgo tega, k a r je b i lo v D u b l i n u nenavadno tekmovanje v dolžini govora, na ka t e r em je b i l zmugovaiec

i r s k i bolničar K e v a n Išhen. T a je govo r i l nepre t rgoma 127 ur . M e d tem časom m u je brada močno poras la , a ko je

i z r eke l zadnjo besedo, je pade l v nezavest.

V BELGIJI SO OSNOVALI KOMITE, KI BO PRIČAKAL M A R S O V C E

B e l g i j s k i časopis je ob jav i l , da je b i l v B e l g i j i p red k r a t k i m osnovan v e l i k kemi te , k i bo čakal na tiste, k i bodo prišli iz M a r s a na naš pianet. P r o g r a m nj ihovega spre jema predv ideva ve l i ke p o v o r k t skoz i mesta i n vas i , svečane ce­remoni je , banket , na ka t e r em bodo p i l i samo šampanjec i n potem obiske v vseh b ruse l sk ih nočnih l o k a l i h .

Z E 46 L E T NI SPAL

V en i l ondonsk ih bo ln ic z d r a v n i k i pre iskuje jo največje »fiziološko čudo« sedanjega časa — kme ta VVil iema Berne ta O n je star že 76 let i n sam p r a v i ko t njegove priče, da že dobr ih 46 let n i spa l . Z d r a v n i k o m se še n i posrečilo do­seči, da b i starček zaspal , čeprav m u dajejo vsamogoča uspava lna sredstva.

NAJMANJŠA ŽARNICA NA S V E T U Inženirji podjet ja \Vestinghous so s k o n s t r u i r a l i žarnico,

ki je manjša cd vseh dosedanj ih . V e l i k a je kot g lava čebe­l ice . N o v a žarnica bo služila za opremo r a zn ih i n s t r u m e n ­tov n a r ake i ah , največ pa bo k o r i s t i l a v m e d i c i n i . N a j m a n j ­ša žarnica, k i so jo do sedaj upo rab l j a l i v b ionhoskop i j t , za preglede no t r an j i h organov, je b i l a t r i k r a t večja kot bo nova.

NAŠL I SO N A J V F C J E PAGANINIJEVO D E L O

13. marca 1801 je v P a r i z u k o n c e r t i r a l najslavnejši v i o ­l in is t N i k o l o P a g a n i n i . Ob tej p r i l i k i je prvič i z va ja l svoje de lo Četrti koncer t . P o konce r tu je p a r t i t u r a zman jka l a i n mnogi so m i s l i l i , da je za vedno i zgubl jena. P r e d k r a t k i m pa so p r i i t a l i j anskem krojaču našli en de l te sk ladoe , a drugega p r i nekem kontrabas is tu med zavrženimi pap i r j i . T a k o bo piišlo do prve repr ize šele letos, 123 let po p r e ­m i e r i .

PRVI ATOMSKI NOSILEC L E T A L

Ameriška morna r i c a je odločila, da bo zg rad i l a v e l i ko vo jno ladjo. N o v a lad ja bo ime l a od 60.000 do 80.000 ton. N o v a l e ta lonos i lka bo t ipa »Forestal«. To bo četrti a tomski p l o v n i objekt. Z a prenašanje toplotne energi je od a tom­s k i h reaktor jev do kot lov bo ko r i s t i l a vodo pod v i s o k i m p r i t i s k o m . A t o m s k i moter bo zamenja l parne stroje, ki imajo 250.000 k o n j s k i h šil

pO OLAFU ASLAGSSONU • PRIREDIL V. DRŽAJ,

105

Razburjenje se je Sepavcu počasi poleglo. Malo prej je bil še v dvomih, sedaj pa je v i ­del kruto resnico: pred njim je ležala sprem­ljevalka — mrtva. Dolgo je molčeč stal pred n jo . . . neizmerna je bila njegova žalost! Ni se mogel takoj znajti. .. Nato se je sklonil in jo pol jubi l . . . Ko je zagledal mesto, kjer jo je raztrgala krogla, je sedel, dvignil glavo proti stropu ter od žalosti zategnjeno zatu l i l . . .

106

V tihi zimski noči je Sepavec stražil ob mrtvem truplu ljubljene volčiče. Nenadoma se je zravnal. Odločil se je vzeti ljubljenko s se­boj. Previdno jo je zgrabil z zobmi in jo dvig­nil. Tisti hip pa, ko je hotel truplo spraviti v ravnotežje, so se vrata s tako silo zaprla, da se je stresla vsa koliba. Sepavec se je komaj osve­stil. Se preden Je utihnil ropot, se je zavedel, da je jetnik. Povesil je glavo, nato pa je legel na ledena tla, ob mrtvo t ruplo . . .

107

Naslednje jutro sta se učenjaka prikradla do hišice. Ko ju je Sepavec zaslišal, je divje za­tulil.

Ccz nekaj časa sta tujca nalahko odprla vrata in vrgla v sobo cunjo. Močan, neprijeten duh je napolnil poslednji kotiček malega pro­stora. Nekaj trenutkov kasneje je legel Sepa­vec omamljen poleg mrtve tovarišice. Nikoli več se ni imel prebuditi kot svobodnjak... Ko se je po dolgem času predramil, je bil uklo­njen, težka veriga pa pritrjena ua zid.

108 Popoldne je BiH Parker slučajno prijezdil

k Franku, ki mu je povedal, v kako žalostnem položaju je Sepavec. »To je njegov konec!« je žalostno govoril Frank. »Osvoboditi ga moram!« je odgovoril Parker.

Opolnoči sta se BiH in Frank napotila k hi­šici z namenom, da rešita Sepavca.

Žalosten prizor se jima je nudil: Sredi sobe je viselo na močni verigi — Sepavčevo truplo.

Po Scpavčevem mnenju je bila smrt lepša od suženjstva.. .

K O N E C

OUUB GOKKttJSftJB

I z s o d n i h d v o r a n šport * šport * šport M a r t i n Merinčnjak, delavec

p r i »Gradisu« na Jesen icah , je rad pop i va l , zato m u je vedno p r iman jkova l o denar ja . Meseč­na plača m u je h i t r o pošla i n često je razmišljal o t em k a k o bi prišel še do denar ja . N i čudno, če so m u ro j i l e po g l a ­v i ftudi nepoštene m i s l i . T o v a r i ­ši so ga s v a r i l i , opomin ja l i i n m u p r i gova r j a l i naj opust i p i ­jančevanje ter naj postane m a ­lo bolj varčen — a vse z aman . A l k o h o l ga je p r i v ede l v k r i ­m i n a l , i

Te dn i se je m o r a l zagovar­j a t i pred sodiščem, k i ga je obdolžilo, d a j e . u k r a d e l svo je ­m u sode lavcu M a r k u V i t e z u de­narn i co i n 5500 d in .

Dne 6. a p r i l a t. 1. .dopoldan je b i l obtoženi Merinčnjak sam doma, k e r so b i l i v s i n je ­gov i tovariši na de lu . O k o l i 10 ure je vze l k r a m p i n z n j i m odpr l v ra ta v sosedno spa ln ico k jer je pričel po v r s t i v l a m i j a -ti v kovčke. Sele v V i t e z o v em je našel denar, s k a t e r i m se je seveda zopet zateke l v gos t i l ­no.

K o so prišli de lavc i domov, so našli vse v neredu i n takoj

P O P R A V E K

V naši 45. številki je nasta la v članku »Uboj v In t eksov i l i b a r a k a h pred sodiščem« n e l j u ­ba napaka . Acimovič n i zav le ­k e l t rup lo ubi tega za barake , ampak je s k r i l le nož za b a r a ­ko

so ugo tov i l i t ud i tatv ino. S u m je upravičeno pade l na Merinč-n jaka , k i je pod težo dokazov skesano p r i z n a l svoje dejanje.

Sodišče ga je — upoštevajoč razne olajšilne okoliščine — ob­sodi lo n a 4 mesece zapora . U k r a d e n i denar p a je obtoženi že v r n i l .

V gos t i ln i »Na Bekselnu« v K r a n j u je b i l 10. avgus ta 1.1. pretep. S. G . je v r g e l na t l a F r a n c a S m i d a , ga b r c a l po te­lesu i n obde lova l z nožem po obrazu. Vse to pa m u n i b i l o zadost i . Počakal je še zunaj na cesti p ro t i Z l a t e m po l ju i n po­novno z o d p r t i m žepnim nožem napade l , v endar se je S m i d u posrečilo pobegni t i . N a mes tu pa je p u s t i l ko lo , ka t e r emu je S. G . z reza l zračnice. Z a vse to se je m o r a l S. G . zagovar ja t i p red sodiščem i n je b i l obsojen na mesec i n 15 d n i zapora po­gojno za dobo d v eh let, oškodo­v a n c u pa m o r a p o v r n i t i p r i z a -dejano škodo v znesku 4.000 d i ­nar jev .

T u d i P. E . iz B r i t o f a p r i K r a ­n ju se je pre tepa l . Dne 1. av ­gusta je v gos t i ln i »Kuralt« v P redos l j ah z g rab i l Janeza S a -jov i ca , ga v r g e l n a t l a i n ga s pestmi t o l k e l po g l a v i i n ob ra ­zu. P r i z ade j a l m u je več po ­škodb na desnem očesu ter m u z b i l t r i gornje zobe. N a g l a vn i ob ravnav i je obtoženec le d e l -

K i n o K i n o »Svoboda«, Stražišče: 20.

i n 21. nov. i t a l . f i l m »Mili jon­s k i Neapel j « ; predstave v so­boto ob 18. i n 20. u r i , v nedel jo ob 16., 18. i n 20. u r i . 21. i n 22. nov. amer . f i l m »Rimske počit­nice«; predstave v nedel jo ob 10. i n 14. u r i , v ponedel jek ob 17. i n 19. u r i .

K i n o »Storžič«, K r a n j : 19. do 21. novembra amer. f i l m »Rim­ske počitnice«, tednik . 20. nov. ob 22. u r i p r e m i e r a i t a l . f i lma »Milijonski Neapelj« , p r e d f i l m »Java«. M a t i n e j a 21. nov. ob 10. u r i »Milijonski Neapelj«, — p r e d f i l m »Java«. 22. i n 23. nov. i t a l . f i l m »Milijonski Neapelj«. Predstave ob d e l a v n i k i h ob 16., 18. i n 20. u r i , v nedel jo ob 15., 17., 19. i n 21. u r i . 24. nov. p r e ­m i e r a ang l . barv . f i l m a »Hen­r i k V . « ; p reds tav i ob 17. i n 20. u r i . 24. nov. ang l . b a r v n i f i l m »Smoky«, ob 9. i n 14. u r i ; — vs topn ina 10 d in .

K i n o »P lavž« , Jesenice : 21. do 23. nov. ameriški f i l m »Zgodbe iz predmestja«. 24. do 27. nov. ang l . b a r v n i f i l m »Vzpon na M o u n t Everest«. — V ponede­l j ek i n četrtek zaprto, torek, sreda i n petek predstave ob 19. u r i , v soboto ob 18. i n 20. u r i , v nedel jo ob 16., 18. i n 20. u r i . Vsako nedel jo ob 10. u r i m a ­t ine ja . Cena za odrasle 20 d i n , za m lad ino 10 d in .

no p r i z n a v a l k r i v d o ter nava ­ja l , da m u vseh poškodb n i on pr i zade ja l , ampak d a je b i l S a -j o v i c v i n j en , za rad i česar je sam od sebe pade l i n se poško­dova l . Sodišče pa j e b i lo na pod lag i prič drugačnega mne ­n j a i n spoznalo P . E . za k r i ­vega ter ga obsodi lo na 21 dn i zapora.

Dolgo so se r a zbur j a l i i n i s k a l i p r e b i v a l c i Ihana i n Bišča (občina Domžale) predrzneža, k i j i m je k r a d e l iz shramb, s p a l ­n ic i n cekar jev . P r e p i r a l i so se m e d seboj i n dolžili d r u g d r u ­gega. Prišlo je celo do sporov med s o r odn ik i , ka j t i s tor i l ec je r a v n a l i z redno ra f in i r ano i n je j e m a l od najdene vsote le de l denar ja .

Sele te dn i se je p r e d sod i ­ščem v L j u b l j a n i zagovar ja l 19-l e t n i A n t o n B o l h a r iz D o b a p r i Domžalah, sedaj stanujoč Ihan štev. 25. J a v n i tožilec ga je obdolžil, d a je izvršil nič manj ko t 17 v l omov i n ta t v in , od te­ga k a r 11 v Ihanu . Dobro je pozna l hišne r a z m e r * s vo j i h sosedov i n vede l , k a m s p r a v l j a ­jo ključe s vo j i h s tanovanj , zato se je kaj l ahko v t i ho t ap i l v shrambe , spaln ice i t d . K r a d e l je največ denar, k i ga je potem zap i l . P r v o ta t v ino je zagrešil v j u n i j u t. 1. p r i M a r i j i K o k a l j v Biščah 18 i n k e r se m u je posrečila, je s k ra jo Nada l j e ­va l . Največji v l o m je s t o r i l p r i A n g e l i Pa jer , Ihan 56 i n j i od­nesel k a r 29.000 d inar jev .

N a sodišču je svoja dejanja skesano p r i z n a l . Z a r a d i m lado ­st i i n k e r še n i b i l kaznovan , ga je sodišče obsodi lo na leto i n pol strogega zapora.

I. K . iz Tržiča se je na vese­l i c i dne 29. avgusta 1.1. v go­s t i l n i v Zvirčah p r i Tržiču pre ­tepal . S s tek len ico j e u d a r i l po g l a v i F r a n c a Pogačnika ter J a ­koba Spenda la i n obema pov­zročil poškodbe. Z a svoje de ja­nje je b i l kaznovan na mesec dn i zapora.

Sestanek športnikov na Jesenicah Pre t ek lo sredo zvečer je b i l n a Jesen icah v f i zku l tu rnen i

domu z a n i m i v sestanek športnih i n te lesnovzgo jn ih delavcev, p r eds tavn ikov političnih i n ob las tn ih f o rumov s področja J e ­senic i n okra ja . Udeležila sta se ga tud i p redsedn ik Z S S Leo ­po ld K r e s e i n ta jn ik Zveze A v g u s t L i k o v n i k .

P o poročilih, k i so j i h poda l ; zas topn ik i S D Jesenice , s t r e l ­ske organizaci je , t aborn ikov i n T V D »Partizan« je b i l o r a z v i d ­no, da se športna i n te lesno-vzgo jna dejavnost n a Jesen i cah uspešno razv i j a . K o t povsod pa je tud i n a Jesen i cah največja o v i r a za uspešen nada l jn j i r a z ­voj pomanjkan je športnih n a ­prav (dvoran, igrišč ipd.). S e ­veda je ta razvoj omejen za ­r a d i gospodarsk ih p r i l i k , k i pa vseeno ne b i smele p r eds tav l j a ­t i osnovni p rob l em. K l j u b te­m u p a so b i l a sredstva , k i so b i l a v t em l e tu namenjena športu, odraz p rav i lnega r a z u ­mevan ja športne vzgoje, čeprav pr ide to do i z raza l e v do lo ­čenih obdobj ih . Jesenice so to leto dobi le za "športne naprave i n telesno vzgojo n a d 25 m i l i ­jonov d inar jev .

Večji i n p redvsem osnovni p r ob l em je vprašanje vodniške­ga k a d r a poed in ih k l u b o v i n sekci j ter m o r a l n a podpora športnim de lavcem oz i roma pr i znavan je športnega a l i te les-novzgojnega de lavca za po ­membnega političnega oz. j a v ­nega de lavca , k a r ta p rav goto­vo zasluži. Športno društvo J e ­senice, k i je b i l o p r e t ek l o leto fuz ion i rano iz takra tnega šport­nega društva »J. Gregorčič« l n ŠD »Bratstvo«, i m a danes 11

Nogomet po Gorenjskem R E Z U L T A T I

N E D E L J S K I H T E K E M

H R U S I C A : PREŠEREN (Ra­

dovl j ica ) 3:1 J E S E N I C E : K O R O T A N B 7:1 L O C A N : M L A D O S T (Kr.) 0:3 B L E D : S V O B O D A (Senč.) 4:1

športnih k lubov s preko 1100 a k t i v n i m i i n 'podporn imi člani. Največji p rob l em v društvu pa je p reds tav l j a l dosedanj i u p r a v ­n i odbor, k i n i de l a l v celot i , saj j e b i lo le 15 odstotkov od ­bo rn ikov a k t i v n i h . Upa jmo , da so na r ednem le tnem občnem zboru , k i so ga i m e l i pred k r a t ­k i m , i m e l i srečnejšo roko p r i v o l i t v a h n o v i h odborn ikov .

Sestanek, k i je b i l v sredo, je pokaza l prave smernice , k a ­ko i n na kakšen način bodo l a h ­

ko vprašanje razvo ja športa na Jesen icah rešili. T r e b a bo pod ­p re t i pr i zadevanje poed in ih , nesebičnih delavcev, k i k l jub številnim o v i r a m streme za s vo j im c i l j em. Mnogo p r a h u , k i ga je d v i gn i l o umetno drsališče na Jesen icah , je skoraj neopra ­vičen. Zaveda t i se moramo, da je b i l ta po i zkus k l j u b vsemu desetkrat cenejši, k a k o r če b i ga n a m n a p r a v i l i tu j c i . P r i tem je t reba upoštevati, d a je l e -da rna letos p roda la že 800 ton l edu v v rednost i nad 2,700.000 d inar jev . P r a v pa b i b i l o , da b i ta dobiček, k i bo, ko bo le-darna popo lnoma dogra jena še večji, potem osta l za razvoj športa na Jesen icah .

Zbor alpinistov v Logarski dolini M i n u l o soboto i n nedel jo je

b i l v He r l e t o v em d o m u v L o ­ga r sk i d o l i n i zbor a lp in is tov , k i se ga je udeležilo skora j 300 p lan incev i n p leza lcev iz vse S loveni je . N a zbo ru je b i lo po­dano poročilo K o m i s i j e za a l p i ­n i z em p r i P Z S . Iz poročila se je v ide lo , da je b i lo delo a l p i ­n is tov i n p leza lcev v m i n u l e m l e tu zelo p lodno. Zbo r je spre ­j e l t ud i sk lep , da bodo v bo­doče posve t i l i vso s k r b m l a d i , še neizkušeni p l e za l sk i genera­c i j i . M e d številnimi, k i so se

zbora udeležili, je b i l o t u d i 40 a lp in is tov i n p lan incev z Jese ­n i c i n gornje Savske do l ine . P o t abo ru so i z v ed l i t u d i dve t u r i . P r v a s k u p i n a se je k l j u b novozapad lemu snegu poda la iz Okrešlja preko Kamniškega se­dla , P l an j ave v B i s t r i c o , d ruga pa p reko Turškega žleba, Šta­jerske R i n k e i n Zmavčarjev. Obe t u r i sta odlično uspe l i . Jeseniški p l a n i n c i so b i l i zado­vo l j n i z organizac i jo zbora , saj je mnogo pr ipomoge l k zbliža-n j u a lp in is tov iz vaeh kra jev S loveni je .

R a d i o L J u b l j a n a

G C I R E «

( P r i zor i z f i lma) 24. n o v embra bomo g l eda l i v k i n u »Storžič« angleški b a r v n i

f i l m »Hernik V.«

K i n o »Krvave « , C e r k l j e : 20. in 21. novembra f ranc . f i l m »Fri­zer za dame«. 24. i n 25. nov. amer. f i l m »Aretacija«. P r e d ­stave v soboto ob 19. u r i , v ne­deljo pa ob 16. i n 19. u r i . V sredo in četrtek ob 19. u r i .

K i n o »Radio«, Jesen ice : 21. do 23. nov. angleški b a r v n i f i l m »Vzpon na M o u n t Everest«. 24, do 27. nov. amer. f i l m »Zgodbe iz predmestja«. Predstave vsak dan ob 18. i n 20. u r i , ob nede­l jah ob 16., 18. i n 20. u r i . V s a ­ko nedel jo dopoldne ob 10. u r i mat ine ja . Cena za odrasle 20 din , za otroke 10 d in .

O B J A V A STEV. 2» V s e m pros tovo l jn im gas i l sk im

društvom okra j a K r a n j 1 1. V s e m društvom naročamo,

da n a m najkasneje do 1, de­cembra 1954 dostav i jo proračun potreb za leto 1955. V ta p r o ­račun je vnest i p r edvsem do­končanje letos začetih i n v e s t i ­c i j s k i h de l i n p a najnujnejša sredstva za nabavo opreme. Društva naj izkažejo vse svoje potrebe s točno navedbo mate ­r i a l a odnosno inves t i c i j i n vse to z obrazložitvijo, iz katere m o r a b i t i razv idno , v kakšnem stan ju je objekt i n zakaj ga je treba dokončati v l e tu 1955.

2. Navodilo za delo v zimski sezoni. V letošnji sezoni naj s i vsa društva izdelajo k o n k r e t e n p r o g r a m de la v posamezn ih mesec ih . T a p rog ram naj bo pr i l ago j en k r a j e v n i m po t rebam i n moči posamezn ih društev. D a b i društvom pomaga l i p r i sestavi zah t evan ih načrtov, n a ­va jamo praktičen p r i m e r take­ga p rog rama .

P r o g r a m de la P G D . . . za ra z ­dobje od novembra 1954 do m a r c a 1955.

November: p reg led vse d r u ­štvene opreme, genera lno či­ščenje gas i lskega doma, preg led motorne br i zga lne i n av tomo­b i l a ; preg led in praktičen p r e ­i zkus vseh h id ran tov n a območ­j u društva še preden bo pričelo zmrzova t i . Zaključek požarnih ogledov i n sestava poročila za p r i s t o jn i O b L O . E n o p r e d a v a ­nje s temo: »Opis orodja (gra­

d ivo v gas i l sk i knjižici štev. 4 str . 49). P redavan je vod i d r u ­štveni pove l jn ik .

December : sestava odgovorov na anketo O G Z o letošnjem de­l u . P redavan je o i z va jan ju l e ­tošnjih vežb i n n j ihova kritič­na ocena. R e d n i mesečni pre ­g led opreme i n v o d n i h razmer . P r i p r a v a za Izvedbo občnega zbora. Sodelovanje na s t r o jn i ­škem tečaju O G Z K r a n j in v san i te tnem tečaju.

J a n u a r : r edn i občni zbor, i z ­de lava ko l edar ja p r i r ed i t ev za leto 1955, i zvedba praktične su ­he vaje v snegu, predavanje o osnovn ih po jm ih topograf i je , so­delovanje dveh članov v s t r o j ­niškem i n enega člana v s a n i ­te tnem tečaju O G Z .

F e b r u a r : določitev okv i rnega p rog rama za dan gas i ls tva, r ed ­n i mesečni preg led opreme, dve p r edavan j i (o gas i l sk ih motor ­n i h d v i ga lnah iz gasi lske k n j i ­žice štev. 5) i t d .

Anketa o našem letošnjem delu:

D a b i Zveza dob i l a vpog led v društveno delo i n z last i po­trebne podatke o letošnjih ak ­c i j ah p r i g radn j i ter pr ipombe k s vo j emu de lu , smo s k l e n i l i razp i sa t i široko anketo za vsa društva i n vod i lne funkc i ona r ­je naše organizaci je v ok ra ju . V s a k o društvo bo v t e k u me­seca pre je lo t i skan anke tn i l i s t z navod i l om za i zpo ln i tev . K e r bo anke ta uspešna samo

takrat , če bomo preko nje zve­de l i mnenje res ogromne pe­čine našega članstva, pros imo vsa društva, da na postav l jena vprašanja v anke t i odgovor i jo točno i n obširno, k a r v e l j a tud i za posameznike , k i bodo pre j e l i anke tn i l ist . Rezul ta te ankete bomo ob j av i l i v »Glasu G o ­renjske«.

N a pomoč!

Sekre tar :

Ro ta r Me tod

O k r . pove l jn ik :

Šiling Joško

P redsedn ik :

T v r d y Make

100 uspehov na 1 oglas

v našem t e d n i k u

Poročila poslušajte ob 5.35, 8., 7., 13., 17., 18., 19.30 i n 22. u r i .

Nede l ja , $1, novembra : 6.30 P r eg l ed t i ska . 8.15 Domače pe­s m i za pr i j e tno nede l jsko ju t ro . 9.00 Otroška preds tava : E r i c h K a s t n e r ; p r i r . James K r u e s s : 35 ma j . 9.40 Opere tna i n l a h k a glasba. 10.00 Družinski pogovo­r i . 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.00 P o l ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.30 P o naši l ep i deželi — B o j a n K a r d e l j : Makedon i j a . 16.00 J a v ­n i v ese l i večer R a d i a L j u b l j a ­na. 20.15 Večerni opern i k o n ­cert. 21.00 K u l t u r n a k r o n i k a . 21.15 V svetu r i tmov i n me lo ­di j .

Ponedel jek, 22. n o v e m b r a : 6.30 Tržni preg led. 6.35 Igrajo Štir­je f losar j i , pojo T r i Po lonce . — 7.30 Gospod in j sk i nasvet i . 11.15 Šolska u r a za nižjo stopnjo — V l a d i m i r Nazo r : M a l i s v e t i l n i -čar. 11.45 P i s a n spored s l o v en ­s k i h zborov i n samospevov. — 12.00 — 12.10 K m e t i j s k i nasvet i . 15.30 Šolska u r a za višjo s top­njo — O s k a r Huda l e s : Spar tak . 16.10 U t r i n k i iz l i t e ra ture — M i h a i l o Lalič: Sestanek i n s l o ­vo — I. de l . 16.30 Želeli ste — poslušajte. 18.00 R a d i j s k a u n i ­ve r za — prof. N i k o K u r e t : J u -n a k i - r a z b o j n i k i v našem l j u d ­s k e m izročilu. 18.30 Zdravs t v e ­n i nasvet i . 20.00 Z u n a n j e - p o l i -tiični fe l j ton. 20.15 Simfonični koncert S lovenske f i lharmon i j e .

Torek , 23. novembra : — 6.30 Tržni preg led . 6.35 S lovenske narodne pesmi . 11.15 C i c i b a n o m — dober dan — V o j k o N o v a k : Zgodbice za c ic ibane. 12.10 20 m i n u t z V e s e l i m i godc i . 13.00 Z a n i m i v o s t i iz znanost i i n teh­n ike . 13.10 Z a vsakogar neka j . 16.10 U t r i n k i iz l i t e ra ture — M i h a i l o Lalič: Sestanek i n s lo ­vo — II. de l . 16.30 Želeli ste — poslušajte. 18.00 K u l t u r n i p r e ­gled. 18.30 Športni tednik . 20.00

Tedensk i notranjepolitični pre ­gled. 20.10 F i l m s k e melodi je . 20.30 Rad i j ska i g ra — N . V . G o -go l j : Rev i zo r .

Sreda, 24. novembra : 6.35 Po* h o r s k i fantje pojo i n igrajo. 7.30 Gospod in j sk i nasvet i . U.15 Šolska u r a za višjo stopajo. 12.00 K m e t i j s k i nasvet i . 13.00 J e z i k o v n i pogovor i . 14.00 G l e d a ­lišče i n f i l m i . 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — V l a d i m i r Na zo r : M a l i svetilničar. 16.30 Želeli ste — poslušajte! ltf.00 L jud j e med seboj. 22.15 P l esna glasba.

Četrtek, 25. n o v e m b r a : 6.30 Tržni preg led. 7.30 Gospod in j ­s k i nasvet i . 11.15 Z a p ion i r j e . 13.10 Z a vsakogar neka j . 14.00 Studentska t r i b u n a . 16.10 U t r i n ­k i i z l i t e ra tu re : Iz M a k e d o n ­ske l i r i k e . 16.30 Želeli ste - -poslušajte! 18.00 O k n o v svet. 18.30 M o d n i kotiček. 20.15 »Če­t r tkov večer«. 21.00 L i t e r a r n i večer — I van G o r a n Kovačič: J a m a .

Petek, 26. novembra : — 6.33 S lovenske narodne i n umetne pesmi . 11.15 C i c i b a n o m — do­ber d a n ! (O vo lkov ih ) . 12.00 K m e t i j s k i nasvet i . 12.10 Pesm i iz S lovenske Benečije . . . 13.1.5 Z a vsakogar nekaj . 14.00 Z a p io ­n i r j e : S i n j i galeb. 15.45 Iz zna ­n i h oper. 16.10 U t r i n k i iz l i t e ­ra ture — B r a n k o Čopič: M a t i M i l j a — I. de l . 18.00 Družinski pogovor i . 18.45 15 m inu t z A v ­gustom S tankom. 20.00 Tedensk i zunanjepolitični preg led. 20.15 Madr i ga l e poje L j u b l j a n s k i ko­m o r n i zbor.

Sobota, 27. novembra : — 6.35 Domače pesmi izvajajo »Štirje fantje i n Vese l i godci«. 7.10 A B o r o d i n : V stepah srednje A z i ­je. B . Sme tana : Iz čeških l o ­gov i n gajev. 12.00 K m e t i j s k i nasvet i . 13.10 Z a vsakogar ne­ka j . 16.30 Želeli ste — poslušaj­te! 18.00 J e z i k o v n i pogovor i . 20.00 P i s a n sobotni večer.

o b j a v e - o g l a s i

INDUSTSRIIA P L E T E N E ROKAVIC IN KONFEKCIJE K R A N J

izdeluje vse vrste pletenin, rokavic in moškega perila

Priporoča se s kvalitetnimi izdelki!

GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče K r a n j Sobota, 20. nov . ob 14. u r i :

za učiteljstvo k ran j skega o k r a ­j a i n i z ven — Hans T i emeye r : M lados t p r ed sodiščem.

Nede l ja , 21. nov. ob 16. u r i : i z v en i n za podeželje — A l b e r t Husson : Srečna črta.

Četrtek, 25. nov. ob 16. u r i : R e d C i n i z ven —- A l b e r t H u s ­son: Srečna črta.

Petek, 26. nov. ob 20. u r i : Red B i n i z ven — A l b e r t H u s ­son: Srečna črta.

U m r l je B R E S A R JOŽE

posestnik v Cirčičah p r i K r a ­nju . Pogreb bo v petek, 19. no ­v e m b r a ob 9. u r i na k ran j sko pokopališče. Žalujoči: s inova , hčere, bra t i n ostalo sorodstvo.

Sobota, 27. nov. ob 20. u r i : T e l o vadna akademi j a T V D P a r ­t i zana K r a n j v počastitev p r o ­s lave D n e v a r epub l ike .

Nede l j a , 28. nov. ob 16. u r i : i z v en i n za podeželje — A l b e r t H u s s o n : Srečna črta.

Mes tno gledališče Jesenice

Sobota, 20. nov. ob 19.30 u r i : D e v a l — Kotiček igračk. K o n e c p red 22. uro .

Nedel ja , 21. nov. ob 15. u r i : D e v a l — Kotiček igračk. K o n e c pred 18. uro . — Zveze z v l a k i ugodne. — Zadnjič!

MALI OGLASI P r o d a m polov ico hiše - udob­

no stanovanje s p r i t i k l i n a m i . — Vse l j i v o takoj po plačilu. G r o ­šelj, K r a n j , K a l v a r i j a 60.

»Elan« — tovarna Športnega orodja, Begunje — išče p i sa r ­niško, moč z znan jem stro je­p is ja i n stenograf i je .

P r o d a m železni štedilnik. — Neža Zupan , Hotemože 13, p. Šenčur.

Sp re jmem va jenca za m i za r ­sko obrt. Nas l ov v u p r a v i l is ta .

Z a takojšen nastop službe po­trebujemo kva l i f i c i r ane , vo j a ­ščine proste strojne mizar je , železostrugarje, va r i l c e za e lek-tro i n avtogeno var jenje , k o v a ­ča za delo n a s t ro jnem k l a d i v u , splošne ključavničarje, p o l k v a -l i f i c i r ane ključavničarje za roč­no i n strojno delo ter n e k v a l i ­f i c i rane delavce za k o v i n s k i ob­rat, k i b i se priučili. Ponudbe n a (»Elan«, Begunje n a G o r e n j ' skem.

GUMB OOAKNJIKI