Kulturni praznik

2

Ve;er kulture v prostorih O{ Vodice,posve;en praznovanju slovenskega

kulturnega praznika, so ljudje o;itno

sprejeli, saj so obiskovalci do zadnjegakoti;ka napolnili prireditveni prostor.U;enci vseh razredov devetletke so

s suverenimi nastopi pokazali svoje

talente.Samozavestni deveto[olci so za uvoddeklamirali Zdravljico, drugo[olci pa sonam igrivo predstavili pesnikovo \ivljenje.Sli[ali smo pesmi Dohtar in Od \elezneceste, s katero so se izkazali u;enci

drugega razreda. Sledila je pevska to;kaPleni;ke je prala v izvedbi pevskega zbora,nato pa je vse ;ute predramil solo nastopSare Sovinc. V nadaljevanju smo videli

prizor;ek, kako se je France po mestnihulicah pogovarjal z otroki, kako radi so gaimeli in kako zadovoljni so bili, ;e je iz \epapotegnil sladke fige.

Proslava obkulturnem

prazniku

Vida Pirc

Niz zahtevne Pre[ernove poezije je prekinilapesem prav tako odli;nega slovenskegapesnika, Frana Mil;inskega Je\ka, Zaporedne otroke ter nastop plesalcevplesne [ole Miki s koreografijo na skladboNe\na melodija za ne\ne otroke.Skrivnostno odkrivanje samopodobe smosli[ali v pesmi Jaz v zrcalu, katere avtoricaje sodobnej[a pesnica Barbara Gregori;.Ne\na spremljava kitare je [e poudarilaob;uteno razmi[ljanje mladih deklet

o hrepenenju, bole;ini in obupu.Obdobje, ko je bil Pre[eren zaljubljen

v Primi;evo Julijo, pomeni vrh njegovegapesni[kega ustvarjanja. Soneti ljubezni sopolni neusli[anega hrepenenja, ne\nih;ustev, ;iste ljubezni, pa tudi solz, jeze inobupa. Mogo;e je s svojimi verzi navdihniltudi Aleksandra Me\ka, ko v pesmi Julijaopeva ljubezen, ki jo lahko razume samotisti, ki jo je izkusil.

Da se moderna poezija velikokrat naslonina Pre[ernove verze, smo lahko ugotoviliob poslu[anju pesmi Povodni mo\ in pesmiAndreja Rozmana - Roze Moderna Ur[ka

v novi preobleki. Pesmi imata enak tragi;nikonec, za katerega je krivo izbir;no inne;imrno dekle.Pre[ernov zagotovo najve;krat recitiransonet nesre;e, O vrba, so u;enci recitirali

v kar [tirih razli;nih jezikih> v sloven[;ini,angle[;ini, nem[;ini in franco[;ini. Te\kobi se odlo;ila, v katerem jeziku lep[e zveni.Tako kot nam odraslim, je tudi otrokomjasno, da je France Pre[eren kot pesnikvelika uganka, ki verjetno ne bo nikoli dokraja razvozlana. Prav na dan kulturnegapraznika imamo prilo\nost, da se vsaj malopoglobimo v njegovo poezijo< zagotovobomo na[li kak[en verz tudi za svojo du[o.

V ve;namenskem prostoru O{ Vodiceso u;enci s pomo;jo svojih u;iteljicpripravili prijeten kulturni ve;er,posve;en na[emu najve;jemu pesniku, Francetu Pre[ernu.

3

Uvodnik

Javno ob;insko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za

kulturo Republike Slovenije pod zaporedno [tevilko 462. / Izdajatelj< Ob;ina Vodice,

Kopitarjev trg 1, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v ob;ini brezpla;no

Izhaja mese;no v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica< Alenka Jereb / Oblikovanje<

Matja\ Ferenc / Ilustracije< Andrej Potr; / Slika na naslovnici< Marjana Mohori; /

Tisk< Kubelj, d.o.o. / Datum natisa< februar 2010 / Naslov uredni[tva< Kopitarjev trg 1,

1217 Vodice / Elektronski naslov uredni[tva< kopitar.vodice@siol.net,

Javno ob;insko glasilo Kopitarjev glas na medmre\ju< www.vodice.si

Sporo;ilo bralcem

Odgovorna urednica si pridru\uje pravico do objave ali neobjave,kraj[anja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro;enihprispevkov v skladu s prostorskimi mo\nostmi. Izjema so odgovoriin popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeliposameznikovo pravico ali interes, kot to dolo;a zakon. Pismabralcev naj ne bodo dalj[a od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo najve; 2000 ra;unalni[kih znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vra;amo.Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovomodgovorne fizi;ne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij,strank, dru[tev ipd.) ter po mo\nosti s telefonsko [tevilko, na katerije mogo;e preveriti avtenti;nost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.

Alenka Jereb

Slovenski kulturni praznik smo posvetili spominu na velikanaslovenske poezije, dr. Franceta Pre[erna. Ob tej prilo\nosti so semarsikje po dr\avi odprla vrata kulturnih ustanov in privabila

v svoje hrame ljubitelje umetnosti, govorjene ali pete besede,plesa, likovnih stvaritev, skratka vsega, kar je povezano s kulturoin umetnostjo. Moje razmi[ljanje se je tokrat osredoto;ilo naknjige, ki jih imam tudi sama lepo zlo\ene na knji\ni polici.Nekatere ve;krat vzamem v roko, jih prelistam in preberemkak[no misel, ki se mi je v posameznih zgodbah posebej vtisnila

v spomin. Knjige so v meni vselej pustile mo\nost svobodnega inneomajnega potovanja skozi prostor in ;as. Zanimivo, kako se

v dru\bi spreminja odnos do knjige. V;asih, ko so bile knjige in[ola domena premo\nih ljudi, je preprosti uka \ejni ;lovek hlastalpo u;enju ;rk, branju in pisanju, da se je lahko postavil ob bok

tistim, ki so u\ivali privilegij izobra\evanja. Knjige so postale

vrednota< beli ;isti listi, popisani in kasneje potiskani z mno\icoznakov, so bili zlo\eni v smiselne celote ter vezani v usnjene inkasneje platnene platnice. Ljudje so jih s spo[tovanjem vzeli

v roke, prebirali in jih s [e ve;jo skrbjo zlagali na knji\ne police terz jih skrbno brisali prah. Kdor je vzljubil knjigo, je to ljubezenprena[al na svoje otroke. Skupaj so jih prebirali, se pogovarjali

o prebranem in se u;ili z njimi rokovati. Tudi sama se spominjam,kako me je o;e navdu[il nad branjem, mi pokazal, kako se knjigapravilno lista, da se na listih ne delajo “u[esa”, kot je on imenovalzavihane liste. Posebej je poudaril, da morajo biti listi ;isti, knjigapa po mo\nosti ovita [e v dodaten papir, da je ne uma\e[ medbranjem. To je veljalo tako za doma;o kot za izposojeno knjigo. Padanes? Marsikje knjiga ne pomeni nobene vrednote, je le nujnozlo, ki jo morajo otroci brati. Med starej[im preprostim prebivalstvompa [e danes velja, da je knjiga ena velika poguba, saj so ljudje

zaradi nje “cele grunte zapravili”. Te\ko je danes otroke ob poplaviplasti;nih in elektronskih igra; navdu[iti nad knjigo, pa vendaruspeva - predvsem tam, kjer k temu pristopijo tudi star[i. Otrocinajve;ji zgled dobijo v dru\ini, zato tudi knjige domujejo tam, kjerso star[i otroke pripravljeni peljati v knji\nice, knjigarne in naknji\ne sejme, in seveda tam, kjer si za praznik namesto bogatihmaterialnih dobrin med drugim podarijo tudi knjigo. Star[i, nebojte se o prebranem pogovarjati se z otroki< spregovorili bodo

o marsi;em, kar vam druga;e ne bi zaupali. Spoznali boste njihov

S knjigo skozi \ivljenje

na;in razmi[ljanja, ob;utenja, morda zaznali kak[no te\avo ali pavas bo preprosto razveselil njihov na;in izra\anja.

Tudi mi smo obiskali knji\nico v Vodicah. S knji\ni;arjem Markom{turmom smo spregovorili o bralnih navadah tistih, ki zahajajo v takulturni hram. Pripravili smo tudi nekaj prispevkov o dogodkih obkulturnem prazniku in seveda na[e stalne rubrike, ki razveseljujejoljubitelje narave. Kljub zimi se \e spogledujemo s pomladjo, zatotudi objavljamo napovednik o spomladanski vseslovenski akcijiO;istimo Slovenijo v enem dnevu. Do izida naslednje [tevilke vas lepo pozdravljam z \eljo po ;imlep[em pre\ivljanju zime, ki nam je letos naklonila bogato sne\noodejo. Ne\nej[emu spolu pa \elim lepo praznovanje dneva \ena,morda s knjigo v roki.

Proslava ob kulturnem prazniku

Uvodnik

Ob;inska uprava poro;a<

Podpis pogodbe

Aktualno<Glavne prednosti uporabe zemeljskegaplina, V akcijo “O;istimo Slovenijo v enem dnevu!” \e vklju;ena polovicaob;in

Seje<25. redna seja Ob;inskega sveta

Dru\bene dejavnosti< Obogatitvene dejavnosti v Vrtcu {kratkaSvita Vodice, Otrok se igra in giba nasnegu, Zimska [ola v naravi

Intervju< Branje ima svoj ;ar

Dru[tva poro;ajo<Smu;arsko dru[tvo Strahovica in zima2010, Ob;ni zbor {PD Gams, O delu inna;rtih PGD Vodice, V dru[tvu Novedimenzije - Hi[a otrok smo organiziralievropski mednarodni seminar “Dru\benavklju;enost mladih z motnjo v du[evnemrazvoju, Smu;arski utrinki s Krvavca,Skoki na Dobru[i

Pisma bralcev

:rna kronika

Zdravilne rastline< Kumina

Vrtnarski nasveti<Cvetijo med prvimi

Otroški koti;ek

Zahvale

Skupaj se imamo fletno

4

Vsebina / Uradne ure

U r a d n e u r e

Za;asni zbirni center zalo;eno zbiranje odpadkovVodice− lokacija>

pri ;istilni napravi Vodice (dostop s Kamni[ke ceste ali ceste Vodice−Bukovica)<

− odpiralni ;as>vsako soboto od 9. do 12. ure (razen ;e sobota pade na prazni;ni ali dela prost dan)<

− ve; informacij na http>//www.vodice.si

ENSVET − brezpla;no energetsko svetovanje zaob;ane v Vodicah

− lokacija> ob;inska sejna soba nad po[to oz. trgovino v Vodicah<

− naro;anje strank> vsak delovni dan med 8. in 15. uro na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Ob;ine Vodice)<

− uradne ure>po medsebojnem dogovoru svetovalca s prijavljenimi strankami (obvezna predhodna prijava).

Medob;inski in[pektorat>uradne ure na sede\u in[pektorata,Menge[ka cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro< v prostorih Ob;ine Vodice vsakponedeljek med 9. in 11. uro po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medob;inski in[pektorat).

Javno podjetje KomunalaVodice, d.o.o.− poslovanje s strankami>

uradne ure v prostorih Javnega podjetja(Dom krajanov, Utik 1), in sicer obponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro,ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro<

− de\urna terenska slu\ba>tel.> (051) 622 282.

Elektro Ljubljana, d.d.Informacijski pisarni Elektro Ljubljana,d.d., sta na naslednjih lokacijah>− Dom\ale, Podre;je 48, tel. (01) 23 04 700,

faks (01) 23 04 701Delovni ;as> od ponedeljka do ;etrtka od7.30 do 14.30, ob sredah od 7.30 do 16.30

in − Ljubljana, Slovenska cesta 58, Klicni

center (01) 23 04 001, faks> (01) 433 95 12Delovni ;as> od ponedeljka do ;etrtka od7.30 do 16.30, ob petkih od 7.30 do 14.30.De\urna terenska [tevilka> 031 319 956

Obvestila o na;rtovanih odklopih elektri;neenergije> http>//www.elektro−ljubljana.si/default.cfm?Jezik=Si&Kat=0205

Zavod za gozdove Slovenije− Obmo;na enota Ljubljana,

Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice>

uradne ure v prostorih ob;inske sejnesobe nad po[to oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsak ;etrtek med 7. in 9. uro(revirna gozdarka Nina Iveta, tel.> (041) 657 224).

Ob;inska uprava>− ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro, − ob sredah med 10. in 12. uro ter 14. in 17. uro.

Uradne ure \upana>v sredo od 15. do 17. ure s predhodno najavo.

Vlo\i[;e>vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 17. uro.

sporo;anje okvar naomre\ju javne razsvetljave>vsak delovni dan med 8. in 15. na telefon(01) 833 26 15 ali (01) 833 26 10 (Ob;inskauprava Ob;ine Vodice).

Dimnikarska slu\ba>− Dimnikarstvo, Uro[ Vera;, s.p.

telefon (041) 529 563.

5

Ob;inska uprava poro;a

Podpis Pogodbe

Lilijana Djerkovi;, prof. soc. in zgod.

V ob;ini Vodice se socialna storitev “pomo;na domu” izvaja od leta 2006. Na za;etku jestoritev izvajalo podjetje Zora PlusLjubljana, in sicer do konca leta 2008. Vobdobju pa do podelitve nove koncesije jestoritev izvajal Comett - Zavod za pomo; innego na domu. Zavodu je Ob;ina Vodicepodelila tudi koncesijo za izvajanjestoritve. Tako sta, 27. 1. 2010 \upan ob;ineVodice, Brane Podbor[ek in direktoricaCometta - Zavoda za pomo; in nego

na domu, Helena :ampa, podpisalaKoncesijsko pogodbo za izvajanje socialno-varstvene storitve “pomo; dru\ini nadomu” na obmo;ju ob;ine Vodice zaobdobje 10 let. V vsaki dr\avi je temelj za socialni mirusklajenost gospodarskega in socialnegarazvoja. Socialni razvoj usmerja socialnapolitika dr\ave. Cilj teh ukrepov je, daposamezniki in skupine prebivalstva lahkozadovoljujejo svoje osebne in skupneinterese ter delujejo kot polnopravni inenakopravni ;lani dru\be in dr\ave.Ukrepe za zagotavljanje socialne varnostisprejema dr\ava na razli;nih podro;jihdru\benega \ivljenja. Eno tak[nih podro;ijje tudi skrb za starej[e ob;ane. Dele\starej[ega prebivalstva se pove;uje, intako pomembno vpliva na programezdravstva ter pokojninskega, invalidskegain socialnega varstva. Po mednarodnihmerilih spada Slovenija med dr\ave, kjer jedele\ starej[ega prebivalstva v porastu.Zaradi demografskih in zdravstvenih

razlogov ter podalj[evanja povpre;ne

\ivljenjske dobe se prebivalstvo

najrazvitej[ih dr\av stara, s tem pa se tudipove;ujejo potrebe po druga;ni skrbi inpomo;i ljudem, ki so ostareli, bolni inosamljeni. Re[itev so predvsem institucionalne oblikenege, ki pa ne morejo zadovoljiti vsehpotreb - so drage in niso enako

sprejemljive za vse ljudi. Sprejemljivej[e sonpr. za ljudi iz mest kot pa za ljudi iz vasi,ki so namre; navajeni druga;nega na;ina\ivljenja.Za nego starej[ih se je v ob;ini Vodice

zadnja leta uveljavila storitev “pomo; nadomu”. Starej[im se nudi pomo; pridnevnih opravilih in vzdr\evanju osnovnih\ivljenjskih funkcij, zdravstvene storitve pav manj[em delu. Izvajalci storitev sosamostojni zavodi za oskrbo na domu,Centri za socialno delo ipd. “Pomo; nadomu” zajema socialno oskrbo v primeruinvalidnosti, starosti ter v drugih primerih,ko socialna oskrba lahko nadomesti

institucionalno varstvo. Storitev “pomo;na domu” obsega naslednje oblike pomo;i>gospodinjska pomo;, pomo; pri vzdr\evanjuosebne higiene, pomo; pri ohranjanjusocialnih stikov, pomo; pri uveljavljanjupravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja,pokojninskega zavarovanja ipd. Pomo; jenamenjena ljudem, ki jo potrebujejo zaradistarosti ali invalidnosti, se sami ne morejooskrbovati, svojci pa jim ne morejo nuditioskrbe. Del sredstev za izvajanje te storitve sodol\ni zagotoviti uporabniki po merilih, kiupo[tevajo njihove gmotne sposobnosti,drugi del pa zagotavljajo ob;ine.

Petrol Plin, d.o.o.

− informacijska pisarna Vodice>uradne ure v prostorih ob;inske sejnesobe nad po[to oz. trgovino v Vodicah, insicer vsako sredo med 18.30 in 19>30(vodja informacijske pisarne Bo[tjan Zupan;i;, tel. (041) 577 813),http>//www.petrol.si/index.php?sv_path=122,246,260,400

− de\urna terenska slu\ba>tel.> (040) 679 344.

Upravna enota Ljubljana

− Krajevni urad Vodice>uradne ure v prostorih Krajevnega urada(Dom krajanov Vodice, Kopitarjev trg 1),in sicer ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro ter petkih med 8. in 13.uro. tel.> (01) 83 32 300

− Izpostava {i[ka>Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana<

− uradne ure − Glavna pisarna (tel.> (01) 306 33 01)> ponedeljek, torek in ;etrtek med 8.00 in 15.00, sreda med 8.00 in 18.00 ter petek med 8.00 in 13.00<

− uradne ure − Oddelek za okolje in prostor ter premo\enjskopravne zadeve(tel.> (01) 306 33 16) in Oddelek zagospodarstvo, kmetijstvo in ob;o upravo (tel.> (01) 306 33 46)>ponedeljek in torek med 8.00 in 12.00ter 13.00 do 15.00, sreda med 8.00 in12.00 ter 13.00 do 18.00 in petek med 8.00 in 13.00.

Telekom Slovenije, d.d.>

− prijava napak in tehni;na pomo;>tel. (080) 10 00<

− obvestila o ve;jih okvarah na sistemu in na;rtovanih vzdr\evalnih delih>

* http>//www.telekom.si/podjetje/sre−disce_za_novinarje/delovanje_storitev<

* Slu\ba za odnose z javnostmi, tel. (01) 234 19 68.

o podelitvi koncesije za opravljanje socialne storitve“pomo; na domu” v ob;ini Vodice

6

Aktualno

Sodobne plinske naprave odlikujejo najvi[jiizkoristki, najni\ja poraba energenta, okoljuprijazno zgorevanje, konkuren;na cena inmo\nost uporabe enega energenta za

ogrevanje in hlajenje, pripravo tople

sanitarne vode in kuhanje. Z razvojemsodobnih hi[nih kogeneracijskih enot pa jeplin mogo;e uporabljati tudi zasoproizvodnjo elektri;ne in toplotneenergije v gospodinjstvih. Zemeljski plin jegorivo, ki pri zgorevanju povzro;a

najmanj[e emisije dimnih plinov in

najmanj[e emisije toplogrednih plinov. Priprehodu na zemeljski plin kot primarnienergent tako kot pri vseh drugih sistemihnastanejo za;etni investicijski stro[ki,

vendar se zaradi ve;je ekonomi;nostiobratovanja tak[nega sistema prizemeljskem plinu najhitreje povrnejo.Plinske zgorevalne naprave v primerjavi

z drugimi delujejo z najvi[jimi letnimi

obratovalnimi izkoristki, najni\jimivzdr\evalnimi stro[ki, najvi[jo regulacijskoodzivnostjo, najdalj[o \ivljenjsko dobo,najve;jo zanesljivostjo, poleg vsega

navedenega pa zemeljski plin [e vednoostaja najcenej[e fosilno gorivo. Cenakoristne energije (EUR/kWh) je najni\ja,prav tako tudi vi[ina investicije v plinskokotlarno. Porabo plina neprestano

nadzorujemo in jo preko plinomerapla;ujemo po dejanski porabi za nazaj. Zazemeljski plin prav tako ne potrebujeteskladi[;a (rezervoarja), ki bi ga bilo trebavzdr\evati in izvajati redne tla;ne

preglede.

Pri primerjavi cen moramo energente

zaradi razli;nih agregatnih stanj (trdno,teko;e, plinasto) in zaradi razli;nih prodajnih

merskih enot (l, kg, m3) najprej postaviti naisto energijsko enoto - kWh. Pri tem sipomagamo s kurilnostjo, ki pove, da npr. izenega litra kurilnega olja pri zgorevanjudobimo 10 kWh toplotne energije, iz enega

kubi;nega metra (m3) zemeljskega plina pa9,5 kWh.

Zgornjo tabelo lahko uporabimo [e zaizra;un prihranka letnih stro[kov energijev odvisnosti od uporabe razli;nih energentov.Predpostavimo, da na letnem nivoju za

ogrevanje 100 m2 uporabne povr[ineobjekta, ki je delno izoliran, porabimo20.000 kWh. To pomeni 2.000 l kurilnega

olja, 2.105 m3 zemeljskega plina, 2.777 litrovUNP. Prihranke pri uporabi razli;nih

energentov hitro izra;unamo z uporaborazlike med cenami koristne energije(EUR/kWh). :e podamo razliko meduporabo zemeljskega plina in UNP-ja,zna[a navedena razlika 2,957 EURcent/kWh(9,289-6,332 EUR/kWh). Letni prihraneksamo zaradi druga;ne rabe energentazna[a 20.000 kWh x 0,0295 EUR/kWh =591,40 EUR. Letni prihranek v primerjavi

s sistemom na kurilno olje zna[a 310 EUR.

V leto[njem letu je za;ela veljati tudiUredba o zagotavljanju prihrankov

energije pri kon;nih uporabnikih, ki bokurilno olje in UNP v prihodnjih letihbistveno bolj cenovno obremenila

v primerjavi z zemeljskim plinom.

:e upo[tevamo vi[ino investicije v sistemogrevanja s plinom, ki omogo;a individualnomerjenje porabe energije, v vi[ini 4.000EUR, lahko zatrdimo, da se investicijapovrne v petih letih, medtem ko setehni;na \ivljenjska doba plinskih napravgiblje med 20 in 25 leti. Z nalo\bo v plinskoogrevanje pove;amo udobnost bivanja invrednost nepremi;nine. Zaradi pla;evanjaenergije po dejanski porabi smo spodbujenik var;evanju, zato energijo rabimou;inkoviteje.

Da je oskrba z zemeljskim plinom

v Sloveniji zanesljiva, pa smo se lahkoprepri;ali januarja 2009, ko je bila za 14 dniprekinjena dobava tega energenta iz Rusijezaradi rusko-ukrajinskega spora. Kljubnizkim temperaturam je bila oskrbaneprekinjena za vse odjemalce. Nabavazemeljskega plina se namre; izvaja naosnovi sklenjenih ve;letnih pogodb s tujimidobavitelji. Nabavni viri za Slovenijo sotrije> ruski, al\irski in avstrijski. Trijenabavni viri skupaj z zakupljenimi

skladi[;nimi zmogljivostmi na Hrva[kem inv Avstriji zagotavljajo visoko stopnjozanesljivosti oskrbe, kar se je odrazilo tudiob prekinitvi ruske dobave.

:e so vas zgoraj navedeni argumentiprepri;ali k uporabi zemeljskega plina,morate narediti naslednjih [est korakov.

Glavne prednostiuporabe

zemeljskega plina

Petrol Plin, Bo[tjan Zupan;i;

Zemeljski plin je po vseh karakteristikah nespornonajkakovostnej[e fosilno gorivo, kar lahko potrdi preko100.000 gospodinjstev v Sloveniji. Zemeljski plin je energentza ogrevanje in hlajenje stanovanja ter kuhanje in gretjesanitarne vode. Glavne prednosti zemeljskega plina predostalimi energenti so> cenovna konkuren;nost, vsestranskain enostavna uporaba, zanesljivost oskrbe ter ekolo[kasprejemljivost, kar skupaj zagotavlja udobje, ki gaprina[a v dom.

* Cena iz odjemne skupine CDK4

zakupljene zmogljivosti 1.501-2.500

Sm3/leto, letna poraba 2.105 m3.

7

Aktualno

- 1. korak< omre\je in hi[ni priklju;ek

Na osnovi izkazanega interesa uporabnikovvas predstavniki Petrol Plina obi[;ejo nadomu. Skupno dolo;imo traso posameznegahi[nega plinovodnega priklju;ka do objektain podpi[emo Pogodbo o izvedbi hi[negapriklju;ka na distribucijsko omre\jezemeljskega plina.

- 2. korak< projekt notranje plinskenapeljave

Pred izvedbo notranje plinske napeljavemorate poskrbeti za ustrezen projekt, kivklju;uje> napeljavo od po\arne pipe

v hi[nem priklju;ku do plinskih tro[il(vklju;no s plinskim kotlom), meritev inregulacijo plina, dovod zgorevalnega zrakain odvod dimnih plinov.

- 3. korak< ostala dokumentacija

En izvod projekta skupaj z Vlogo za izdajosoglasja dostavite distributerju plina -Petrol Plin, d. o. o., Dunajska cesta 50,1000 Ljubljana. Ta vam izstavi brezpla;noSoglasje za priklju;itev, projekt pa zadr\i zaarhiv.

- 4. korak< izvedba notranje plinskenapeljave

V skladu s projektom vam bo usposobljenin registriran izvajalec izvedel plinskonapeljavo ter montiral plinski kotel inostala plinska tro[ila. Po izvedbi vam moraizvajalec predati dokumentacijo o tesnostnemin trdnostnem preizkusu napeljave. Polegtega si morate od pristojne dimnikarskeslu\be pridobiti [e dimnikarsko soglasje.

- 5. korak< sklenitev pogodbe o dobaviin odjemu plina

Hi[ne plinske napeljave lahko za;neteuporabljati, ko se sklene Pogodba o dobavizemeljskega plina in Pogodba o dostopu dodistribucijskega omre\ja. Enkrat mese;nobomo s pomo;jo plinomera ugotavljaliporabo plina in vam izstavili ra;un. Na na[ispletni strani (www.petrol.si) si lahko ogledatetudi cenik in si sami izra;unate stro[ekogrevanja.

- 6. korak< prvo spu[;anje plina inzagon plinskih tro[il

Vlogo za prvo spu[;anje plina dostavitePetrol Plinu kot distributerju plina.

Prek satelitskih slik prostovoljcipre;esali petino Slovenije - V ob;iniVodice akcijo vodi Dru[tvo PlanetZemlja - Prostovoljci bodo ;istili

gozdove in kraje, v katerih \ivijo.

(Vodice, 5. februar 2010) Akcija “O;istimoSlovenijo v enem dnevu!” je dobra dvameseca pred 17. aprilom, ko bodo

prostovoljci po vsej Sloveniji odstranjevaligospodinjske in kosovne odpadke z divjihodlagali[;, v polnem razmahu. Prostovoljciso preko Geopedije pregledali pribli\nopetino Slovenije in odkrili 2246 potencialnihdivjih odlagali[;, 206 lokacij pa je tudipotrjenih in opisanih.

Veliko ve;ino potencialnih odlagali[; [eprekriva sneg, ki onemogo;a popis in

kartiranje. Ker je prav popisovanje enanajzahtevnej[ih in obse\nih nalog,

v du[tvu Ekologi brez meja, ki akcijo

organizira, v drugi polovici marca na;rtujejopredvidoma dve iskalno-;istilni akciji, nakaterih bodo skupaj s skavti, taborniki indrugimi nevladnimi organizacijami izvedliskupno terensko popisovanje divjih

odlagali[;, pomagala pa naj bi tudi vojska,policija in Zavod za gozdove Slovenije.

Vsak teden 50 novih prostovoljcev

Akcija je med prebivalstvom naletela

na dober odziv, saj se k sodelovanju

vsak teden prijavi pribli\no 50 novih

prostovoljcev. Najve; dela imajo trenutnoob;inski organizatorji, ki predstavljajo vezmed organizatorji projekta in ob;inami terkomunalnimi podjetji. Zaenkrat deluje

145 ob;inskih organizatorjev, dogovor

o aktivnem sodelovanju pri akciji sta

podpisali 102 ob;ini, cilj pa je, da bi svojega

organizatorja imela vsaka od 210 slovenskihob;in. Kljub snegu so bili dejavni tudipopisovalci na terenu, kjer je 70

prostovoljcev v zadnjem tednu uspelopopisati blizu 100 odlagali[;. Organizatorjipa [e vedno vabijo k sodelovanju noveprostovoljce, ki bi delovali kot ob;inskiorganizatorji oziroma popisovalci divjihodlagali[; in s podporo akciji v vsehkoti;kih Slovenije omogo;ili njen uspeh.

Akciji so se pridru\ile [tevilne vladne innevladne organizacije, kot ;astnipokrovitelji so jo podprli tudi predsednikRepublike Slovenije, dr. Danilo Turk,predsednik Dr\avnega zbora, dr. PavelGantar, ter predsednik Vlade RepublikeSlovenije, Borut Pahor. Poleg tega se je

v projekt vklju;ilo Ministrstvo za [olstvo in[port, ki vabi vse [ole, da se udele\ijo;istilne akcije, Ministrstvo za obrambo RS

s Slovensko vojsko ter Upravo RS za za[;itoin re[evanje, Ministrstvo za notranjezadeve s Policijo in Generalno policijskoupravo, Zveza prijateljev mladine inDirekcija RS za ceste. Pri izvedbi projektaprav tako sodelujejo Geopedia, Zavod zagozdove Slovenije, Planinska zvezaSlovenije, Slovenska potaplja[ka zveza,Lovska zveza Slovenije, Gasilska zvezaSlovenije, Turisti;na zveza Slovenije, Zvezatabornikov Slovenije, Zdru\enje slovenskihkatoli[kih skavtov in skavtinj, Fokus,Umanotera, CIPRA, Dru[tvo za opazovanjein preu;evanje ptic Slovenije, Slovenskaturisti;na organizacija, Zdru\enje ob;inSlovenije, Skupnost ob;in Slovenije, ZavodRS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarskazbornica Slovenije, Olimpijski komiteSlovenije in Notranjsko-kra[ka regionalnarazvojna agencija.

V akcijo “O;istimo Slovenijo

v enem dnevu!” \e vklju;ena

polovica ob;in

Anja Kova;, društvo Planet Zemlja

8

Aktualno / Seje

Na tokratni seji so se svetniki lotili obse\nerazprave okoli stali[; do pripomb in

predlogov, ki so bili podani v ;asu prve indruge javne razgrnitve dopolnjenegaosnutka Odloka o ob;inskem prostorskemna;rtu. Kot je povedal \upan, so v ;asuprve razgrnitve dobili 10 vpisov v knjigopripomb, eno ustno pripombo na zapisnik,eno pisno pripombo na javni razgrnitvi ter86 pripomb in mnenj, posredovanih popo[ti. V ;asu druge razgrnitve so prejeli

44 pripomb, podanih v pisni obliki.Pristojna ob;inska slu\ba in izdelovalecprostorskega na;rta sta do vseh pripomb inpredlogov zavzela dolo;eno stali[;e,pripombe pa je podala tudi Komisija zaurejanje prostora. Veliko pripomb je bilovezanih na urejanje sredi[;a Vodic, najve;pa glede spremembe namembnostiposameznih zemlji[;. Tistim predlogom,kjer se zemlji[;e ne nahaja v kakr[nem kolivarstvenem re\imu in kjer se s spremembore[uje stanovanjsko vpra[anje prebivalcev,je bilo ugodeno. V razpravi smo lahkosli[ali mnenja, da je novi predlog

prostorskega na;rta za ob;ino [kodljiv, daso ogro\ene nekatere za[;itene kmetije inda niso enakovredno obravnavane pobudevseh ob;anov. Veliko se je govorilo

o spremembah namembnosti zemlji[;

v Lokarjih, Pustnicah, Zapogah in Polju.Razprava je tekla tudi o primernosti

oziroma neprimernosti lokacije bodo;egatrgovskega centra na obrobju Vodic terumestitvi doma za starej[e ob;ane indnevnega centra v prostorski na;rt. Obkoncu razprave je osem svetnikov potrdiloobe stali[;i do pripomb in predlogov,podanih v ;asu javne razgrnitve in

obravnave, [tirje svetniki so bili proti.

V nadaljevanju so obravnavali v prvembranju dopolnjen osnutek Odloka

o ob;inskem prostorskem podrobnemna;rtu za raz[iritev ureditvenega obmo;ja{S 11/3-3 Polje. Gre za zemlji[;e v lastiOb;ine Vodice, na katerem se predvidevagradnja 13 stanovanjskih objektov, hkratipa se ureja tudi komunalna infrastruktura.Sli[ali smo pripombe glede dolo;itvevplivnega obmo;ja OPPN-ja, potrebe podolo;itvi zelenih povr[in in urejanju

komunalne infrastrukture. Po zagotovilu\upana se bodo vse pripombe upo[tevalein obravnavale kot pripombe v javni

obravnavi. Za dopolnjen osnutek Odloka jeglasovalo devet, proti pa dva svetnika.Enako so v prvem branju glasovali tudi zasprejem osnutka Odloka o programuopremljanja in merilih za odmero

komunalnega prispevka za omenjenoobmo;je. Soglasno je bil v prvem branju potrjenOdlok o gospodarski javni slu\bi odlaganjaostankov predelave ali odstranjevanjakomunalnih odpadkov v ob;ini Vodice.

S sprejetjem Odloka bo poskrbljeno zauskladitev z aktualno zakonodajo ter

predpisi s podro;ja varstva okolja ter

ravnanja z odpadki, hkrati pa tudi za

urejanje na;ina izvajanja javne slu\be terdolo;itve samega izvajalca. Izvajalec jetako kot do sedaj Snaga, d. o. o.. Temeljnapodlaga za ureditev razmerna podro;juodlaganja odpadkov je pogodba o pristopuob;in [ir[e ljubljanske regije k sofinanciranjunadgradnje Regijskega centra za ravnanje

z odpadki - RCERO Ljubljana, ki jo je dne15.12. 2009 podpisala tudi ob;ina Vodice,

o ;emer smo \e pisali v prej[nji [tevilkiKopitarjevega glasu.

25. redna seja Ob;inskega sveta

4. 2. 2010

Alenka Jereb

Vro;e okoli novega prostorskega na;rta

V enem dnevu odstraniti 20.000 tonodpadkov

:eprav prvi popolni popis divjih odlagali[;[ele nastaja s pregledovanjem Geopedijein terenskim popisom prostovoljcev v akciji,je po ocenah Slovenija posejana z okoli50.000 divjimi odlagali[;i, kjer jeodvr\enih 400.000 ton odpadkov< velikave;ina je gradbenih odpadkov. Njihovapovr[ina zavzema [est kvadratnih kilometrov- toliko kot povr[ina dveh Bohinjskih jezer- skoraj 20 odstotkov pa jih je nevarnihokolju, \ivalim in ;loveku. Popis in registerbo zajemal vse odpadke, tudi gradbene innevarne, njihov register pa bodo organizatorjipredali pristojnim institucijam, ki bi moralezanje poskrbeti.

Prostovoljci bodo tako 17. aprila ;istilikomunalne in kosovne odpadke, gradbenepa le v ob;inah, ki bodo same poskrbele zapotrebno mehanizacijo. Poleg ;i[;enjadivjih odlagali[; v naravi bodo prostovoljci;istili tudi ulice, ceste, okolico [ol in vrtcev,stanovanjske okoli[e ter sprehajalne inpohodne poti. Tako bomo na[o akcijopovezali s ;istilnimi akcijami, ki jih \e

tradicionalno izvajajo v marsikaterislovenski ob;ini. Letos \elimo vse te akcijezdru\iti na en dan, pri tem zdru\iti 200.000ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnihodpadkov, pravijo Ekologi brez meja.

Ve; o akciji “O;istimo Slovenijo v enemdnevu!” lahko preberete na spletnemnaslovu www.ocistimo.si, kjer se lahko tudiprijavite kot prostovoljka oziroma

prostovoljec. Vabljeni vsi!

9

Dru\bene dejavnosti

Poleg rednega kurikula in vklju;itve

v [tevilne projekte (Comenius, V.O.D.A.,Ekovrtec, Zdravje v vrtcu, Varno s soncem,Z igro do prvih turisti;nih korakov,Medgeneracijsko sodelovanje ...) v vrtcu{kratka Svita izvajamo razli;ne

obogatitvene dejavnosti. Odprtost in

procesna naravnanost kurikula omogo;atapestrej[o programsko ponudbo, obupo[tevanju strokovnih kriterijev, ki soopredeljeni s cilji in na;eli, z upo[tevanjemrazvojne stopnje, individualnih zna;ilnostiin interesov otrok. Tako na[im otrokomnudimo pestre mo\nosti za u;enje in

pridobivanje razli;nih izku[enj na

intelektualnem, gibalnem, emocionalnemin socialnem podro;ju. Verjamemo, da le[iroki in trdni temelji omogo;ajo uspe[nonadgradnjo. Sredi[;e oziroma izhodi[;ena[ega dela je otrok. Izhajamo iz naravnihu;nih situacij.Sneg je prinesel veselje, igro, pa tudiu;enje smu;anja in teka na smu;eh.Opremo za tek, narejeno za pred[olskeotroke, nam je posodilo podjetje Ensico, kije za u;enje teka usposobilo vzgojiteljice.Za vrtcem v Vodicah so starej[i otroci

v lepih zimskih dneh tekli po teka[ki progiin se navdu[evali nad novo smu;arskopanogo. S sistemati;nim na;rtovanjem inizvajanjem se [iri krog temeljnih znanj, kijih pred[olski otroci osvojijo skozi igro terv ugodnem emocionalnem in socialnem

okolju, pa naj gre za gibalno dejavnost aliza u;enje tujega jezika. Dobre izku[njeimamo tudi z zgodnjim u;enjem angle[;ine.Starej[i pred[olski otroci se s pomo;jo

in ob podpori dveh strokovnousposobljenih vzgojiteljic seznanjajo

s prvimi besedami, in to v majhnih

Obogatitvene dejavnosti v Vrtcu {kratka Svita Vodice

Hedvika Rosulnik

skupinah, dvakrat tedensko. Najmlaj[e

seznanjamo tudi s sodobno tehnologijo -

z interaktivno tablo, ki jo imamo v vrtcu.Organiziramo te;aj rolanja, programZlatega son;ka in [tevilne delavnice, ki jihvodijo posamezne stokovne delavke v vrtcih(glasbeno in tehni;no delavnico,

predopismenjevanje, ples, ljudsko izro;ilo,lutke ...). V vrtcu se igra prepleta

z razli;nimi spontanimi in vodenimidejavnostmi, ki jih vodijo strokovnedelavke. Vzgojiteljice poskrbijo za sprejemotroka in ob;utek varnosti, kajti le tako seotrok lahko dobro po;uti, u;i in napreduje.Ob delu in \ivljenju v vrtcu razvijamospo[tovanje do sebe in drugih, razli;ne

otrokove kompetence in sposobnosti. Odna[ih otrok veliko pri;akujemo, saj sezavedamo, da je uspeh odvisen tudi odna[ih pri;akovanj. Predvsem pa se pri delupovezujemo z otroki, star[i in okoljem. Rutter (1977) ugotavlja, da [ole oziromavrtci, ki otrokom postavljajo velika,

a uresni;ljiva pri;akovanja, ne dosegajosamo dobrih rezultatov, temve; se takotudi zmanj[uje neza\eleno vedenje in;ustveni problemi. Bernardova (1997)navaja rezultate raziskav, ki potrjujejopri;akovanja do otroka, skupaj z ustvarjanjempogojev za to, da jih otroci lahkouresni;ijo, kar pripomore k dobremu inuspe[nemu delu. V vrtcu izhajamo iz

pozitivne naravnanosti in imamo pozitivnapri;akovanja za vsakega otroka. Izhajamoiz mo;nih podro;ij posameznika in njegovihinteresov. Trudimo se, da so vsi otrociaktivno vpeti v [tevilne dejavnosti na[egavrtca.

10

Dru\bene dejavnosti

Otrok se igra in giba na sneguDraga Koncilja

Gibanje in igra sta otrokovi primarni

potrebi. Raznovrstne gibalne izku[njeomogo;ajo zdrav razvoj, gibanje paotrokom v pred[olskem obdobju predstavljatudi dejavnost, ki vzbuja veselje in

zadovoljstvo. Gibanje je pomembno tudi zaotrokov telesni, intelektualni in socialnirazvoj. V vrtcu v zimskih dneh nismo bili le v toplihigralnicah, ampak smo vsak dan od[li nasneg. Otroci so u\ivali v lepi zasne\eni

naravi, se gibali po snegu, spoznavali

njegove lastnosti, si osve[;ali skrb za

lastno varnost in varnost drugih. Nekaj starej[ih otrok iz enote Skaru;na jepet dni smu;alo pod vodstvom mame,u;iteljice smu;anja, Monike Ho;evar.Otroci so smu;ali v okolici vrtca inzaklju;ili s to [portno dejavnostjo

v {inkovem Turnu. Nekateri so bili prvi; nasmu;eh, drugi so imeli \e nekaj znanja. Vsipa so u\ivali in napredovali.

Leto[nja zima je otrokom ponudila velikomo\nosti za gibanje na snegu, sankanje

in smu;anje. Tudi v vrtcu smo otroke

spodbujali k u\ivanju zimskih radosti - naprimer sankanju na bli\njih vzpetinah - saj

VPIS V VRTEC {KRATKA SVITA VODICEza [olsko leto 2010/2011

Vlogo za vpis oddajte do 30. aprila 2010 v vrtec, osebno ali po po[ti.

Vlogo za vpis dobite v vrtcu Vodice, enoti Skaru;na in Utik

ali na spletni strani www.vrtec-vodice.si.

Dodatne informacije< 01 83 24 992.

Vljudno vabljeni!

je najve;je veselje zdrav, sre;en in

zadovoljen otrok. Smu;anje je bila ena od oblik sodelovanjas star[i, za kar se gospema Moniki Ho;evarin Marti Sr[en tudi zahvaljujemo.

11

Dru\bene dejavnosti

nas star[i lepo sprejeli. V [oli v naravi semse imela zelo lepo. Upam, da bomo [e kdajod[li tja.

Lana |un, 5. a

Zimska [ola v naraviV ponedeljek, 18. 1. 2010, smo se u;encipetih razredov skupaj z u;itelji odpravili

v petdnevno [olo v naravi. {li smo v :rnona Koro[kem v Dom C{OD Peca. Ko smo prispeli, smo od[li v sobe inrazlo\ili prtljago. Dobili smo odli;no kosilo.Potem so nam u;itelji sporo;ili, naj seoble;emo v smu;arsko opremo. Avtobusnas je peljal do smu;i[;a :rna, kjer so nasu;itelji preizkusili, kako smu;amo. Nato sonas razdelili v skupine. Ko smo pri[li

v dom, smo imeli prosti ;as. Bli\al se jeve;er in od[li smo na ve;erjo. Po ve;erjismo spoznali FIS pravila. Naslednje jutrosmo od[li smu;at. Tri dni smo smu;ali naPeci v Avstriji. Popoldneve in ve;ere smopopestrili z razli;nimi dejavnostmi, kot sonpr.> gradnja bivakov (iz snega), ogledfilma o vesolju, [portni kviz, orientiranje

s karto, no;no sankanje, tek na smu;eh,predstavitev sob, ples in smu;arsko

tekmovanje. Veselo pa je bilo tudi, ko smopraznovali dva rojstna dneva so[olcev.Ples, ki smo ga imeli predzadnji dan, mi boostal najbolj v spominu.

Pri[el je dan, ko smo se morali posloviti,pospraviti in oditi domov. Preden smood[li, smo imeli [e smu;arsko tekmovanjev spretnostni vo\nji in veleslalomu. Po

tekmovanju smo imeli kosilo. Kmalu pasmo morali oditi. Ko smo pri[li do [ole, so

12

Intervju

Knji\nica v Vodicah deluje \e vrsto let.Nikoli ni bila samostojna, temve; jebila vedno ena izmed enot, ki sospadale pod Knji\nico {i[ka. Predkratkim pa sem zasledila, da tudi temuni ve; tako. To dr\i?Tako je, pred nekaj meseci je nastala

reorganizacija, tako da je na[a enota le enaizmed enot Knji\nice {i[ka, ki je vklju;enav mre\o Mestne knji\nice Ljubljana. Sem sovklju;ene [e Knji\nica Be\igrad, Knji\nicaJo\eta Mazovca, Knji\nica Otona |upan;i;ain Knji\nica Pre\ihov Voranc ter seveda vsenjihove enote. Delo poteka enako kot predreorganizacijo, imamo le skupno upravoter nabavo knji\ni;nih gradiv.

Koliko ;asa \e delate v Knji\niciVodice?V tej enoti delam dve leti, v Vodicah pa semleta 1995 delal tudi na prej[nji lokaciji,

v prostorih, ki so se nahajali ob ob;inskistavbi. Pogoji za delo so na novi lokacijibistveno bolj[i.

Kako bi na kratko lahko predstavilivodi[ko knji\nico?Nahajamo se na dobri lokaciji, v lepi starihi[i z debelimi zidovi. Stavba je nastala

v ;asu Avstro-Ogrske monarhije. Najprej jetu delovala [ola, kasneje vrtec, pred nekajleti pa so stavbo namenili za delovanjeknji\nice. Vodja enote je Maru[a Uran.Poleg izposoje knji\ni;nega gradiva

izposojamo [e CD-je in videokasete,obiskovalci imajo mo\nost dostopa dointerneta, imamo pa [e manj[o ;italnico

z revijami.

Kdo so va[i uporabniki, katerastarostna skupina najpogosteje zahajav ta hram kulture?V bistvu ne bi mogel izpostaviti posameznestarostne skupine, saj prihajajo k nam vsi -tako mal;ki s star[i kot tudi starej[i bralci.Delujemo tako kot vsaka ve;ja knji\nica,samo da se tu lahko pogovarjamo

o manj[em [tevilu bralcev oziroma

uporabnikov na[ih storitev. Ve;inoma nasobiskujejo prebivalci ob;ine Vodice,

prihajajo pa tudi iz okoli[kih krajev.Ob;asno si izposojajo knjige tudi tisti, ki

v svojih knji\nicah ne najdejo \eleneknjige, mi pa imamo na razpolagoposamezni izvod. Zdaj, ko delujemo

v sklopu Mestne knji\nice Ljubljana, je tudiizposoja knjig la\ja, saj je medknji\ni;napovezava [e toliko bolj[a, kot je bila prej.Ve;inoma prihajajo tisti, ki so v;lanjeni

v Knji\nico {i[ka oziroma posamezneenote, danes pa si je knjigo o Etiopijiizposodila tudi gospa, ki je vpisana

v Knji\nici Be\igrad.

Torej medknji\ni;na povezava oziromaizposoja dobro deluje? Zelo dobro. Preko kataloga COBISS lahkouporabniki sami ali s pomo;jo knji\ni;arjapreko ra;unalnikov poi[;ejo gradivo, ki siga \elijo izposoditi, vendar ga ni v njihoviknji\nici. Eni so tega opravila zelo ve[;i,drugim pa je treba [e malo pomagati. Naspletni strani Mestne knji\nice Ljubljana jeuporaba programa natan;no razlo\ena.

Katera knji\ni;na gradiva pa siposamezniki najraje izposojajo? Odvisno od starosti, izobrazbe, zanimanja.

V na[i knji\nici si zelo veliko izposojajomame za najmlaj[e otroke - cicibansko

literaturo. Ob enem obisku vzamejozajeten paketek slikanic. Osnovno[olci siizposojajo predvsem knjige za doma;ebranje, najraje pa se usedejo za ra;unalnikin pregledujejo vse, kar jim nudi internet.Med njimi se najdejo tudi taki, ki domovnesejo cele kupe knjig, ki niso povezane

z doma;im branjem, temve; so plod

njihovega zanimanja. Starej[i imajo najrajeromane, kak[na starej[a gospa pose\e tudipo literaturi slovenskih avtorjev, nekajzanimanja pa je tudi za sodobne avtorje.Zanimivo pa je, da zanimanje za poezijo nitako veliko. Zelo malo ljudi pose\e poposameznih pesni[kih zbirkah. Z uporabointerneta se je zanimanje za strokovno

literaturo zelo zmanj[alo. Tudi nabava inposledi;no uporaba teh knjig je zelovpra[ljiva, saj znanost neprestano napreduje,znanstveni dose\ki so vedno ve;ji, zato paknjige zelo hitro zastarajo. :e pogledamosamo priro;nike za uporabo ra;unalnikov -ti so po treh letih prakti;no zastareli, zatotako knjigo po tem ;asu lahko samo izlo;i[iz uporabe. Imamo pa v na[i enoti zeloveliko knjig iz prava, zato si jih pridejoizposodit tudi uporabniki iz drugih knji\nic. Druga;e pa lahko ocenim, da tisti, ki zahajajov to knji\nico, zelo radi berejo in so nasplo[no bolj prijazni kot v {i[ki. Tukaj semorda enkrat na leto pojavi kak[en

incident, v knji\nici v {i[ki pa so se dnevnopojavljali. V vodi[ki knji\nici so ljudje boljdostopni, prijazni, niso \iv;ni in vsaj navidez tudi ne pod stresom. Zelo radivpra[ajo za nasvet, kak[no knjigo bi jimpriporo;il. Zase si \e znajo poiskati primerno

Branje ima svoj ;ar

Knji\nica je ena izmed kulturnih ustanov, kamor zahajajo ljubiteljislovenske in tuje literature, da si izposodijo knjigo. Ker so bile knjige v preteklosti cenovno bolj dostopne povpre;nemu ;loveku, je marsikdove;krat namesto v knji\nico zavil v knjigarno in si jih kupil z namenom, dajih bo lahko ve;krat vzel v roko, jih prelistal, prebral in u\ival v svetu, ki muga je pri;arala za\elena knjiga. Danes se namesto nakupa ljudje rajeodlo;ijo za izposojo knjige, zato tudi knji\nice postajajo osrednji kulturniprostori, ki nam nudijo [e veliko ve; kot le izposojo knjig. O tem sem se pogovarjala s knji\ni;arjem Markom {turmom, ki sem ga obiskala v Knji\niciVodice.

Alenka Jereb

13

Intervju

literaturo, saj vedo, kaj jih zanima, za

partnerja oziroma druge dru\inske ;lanepa marsikdo vpra[a za nasvet. |elje sorazli;ne> kak[no kriminalko za mamo,voja[ko za mo\a ... Usmerim jih k policam,kjer imamo \eleno literaturo ali pa jimkonkretno priporo;im knjigo. Med uporabnikiknji\nice prednja;ijo \enske, prihajajo patudi mo[ki.

Razvoj tehnike in znanosti je v zadnjem;asu res neustavljiv. Pred kratkim semprebrala, da knji\nice izposojajo tudielektronske knjige. Imate pri vas tudikak[no za izposojo? Ne, tega pri nas [e nimamo. To je elektronskaizvedba knjige v velikosti, ki bi jo lahkouvrstili med mobilni telefon in prenosnira;unalnik. Mislim pa, da se tako branjekot na;in prebiranja leposlovnih del ne botako prijelo. Marsikomu je [um listov

v knjigi veliko ljub[i, pa tudi branjeklasi;nih knjig ima svoj ;ar.

{um listov, pogovor ob knjigi o knjigahin avtorjih, morda kak[en literarnive;er. Ste mogo;e \e razmi[ljali tudi

o taki dejavnosti, ki bi jo ponudili

ljubiteljem literature?Razmi[ljali \e, vendar tukaj niti ni pravegaprostora, da bi pripravili tak[no sre;anje.Lahko bi pripravili kak[no likovno razstavo,

vendar tudi za to nimamo ustreznega

prostora, saj ni praznih sten, kamor biumetnine postavili na ogled. {e za knjigemoramo razmisliti, kako jih bomo

razmestili. Zato o knji\nici kot osrednjemkulturnem prostoru, kjer bi se odvijalekakr[ne koli druge dejavnosti, zaenkrat [ene moremo razmi[ljati. Knji\nica {i[ka pa

ima namensko dvorano, kjer se lahko

odvijajo razli;ne dejavnosti, tudi sre;anja

s pisatelji. Tukaj je edini prostor ta,

v katerem imamo name[;ene knjige.

:italnica pa je premajhna in tudi njenanamembnost ne ustreza razli;nim

razstavam oziroma pogovorom.

Vrniva se nazaj k uporabnikom.V;asih, ko je knji\nica delovala [e naprej[nji lokaciji, sem ve;krat zasledilau;ence, ki so po [oli prihajali

v knji\nico in ob;asno pisali tudinaloge. Je temu tudi danes tako?Tudi, ;eprav se sedaj najve;krat usedejo zara;unalnik in preletavajo spletne strani.Ve;krat pridejo tudi k nam, ko imajo pokon;anem pouku v popoldanskem ;asukak[no dejavnost, pa vmesni ;as pre\ivijotu.

Kaj pa ostali bralci? So se v ;asu odleta 1995, ko ste prvi; delali

v Vodicah, do danes tudi oni kaj

spremenili? Zanimajo me predvsemnjihove navade, potrebe po branju.Seveda so se. Opazil sem, da se tudi pripotrebah po branju spreminjajo in sevedno bolj pribli\ujejo mestnim ljudem.Danes se razen tiste naglice, o kateri sva seprej pogovarjala, bistveno ne razlikujejood {i[karjev. Ve;inoma se zelo dobro

znajdejo med knji\nimi policami. V;asihkdo potrebuje [e kak[no strokovno

pojasnilo oziroma pomo; pri iskanju knjigetu pri nas ali pa v kak[ni drugi knji\nici, ;eje tukaj nimamo.

Ali z gospo Ma[o kaj spremljata,katere so bile najbolj brane knjige

v preteklem letu?Veliko zanimanje je po\ela knjiga GoranaVojnovića :efurji ravs in serija knjigSomrak. Te so neprestano rezervirane inzanimanje zanje [e ni upadlo. Velikopovpra[evanje je tudi po knjigi Daravtorice Julie Garwood in knjigi Skrivnost.Druga;e pa je zanimanje po dolo;enih

knjigah ob posameznih praznikih. Trenutnoso si [olarji in dijaki najve; izposojaliPre[ernove poezije in druge knjige, ki sopovezane z njegovim \ivljenjem. Tuditakrat, ko v ;asopisu ali na televizijiogla[ujejo posameznega avtorja ali papredstavijo njegovo delo in pomembnedose\ke, se zanimanje po njihovih knjigahbistveno pove;a. Se zgodi, da neka knjigadalj ;asa - lahko tudi nekaj let - stoji na

polici, po prej omejenem oglasu pa se

zanimanje zanjo pove;a kar ;ez no;.Naenkrat se po njej stalno povpra[uje.

Kako pa v va[i knji\nici bralcem

predstavljate novosti?V ;italnici imamo knji\ne police, kjer

predstavljamo nove in tudi najbolj braneknjige.

Ravnokar se mi je porodila ideja, da bilahko tudi mi okrepili na[e sodelovanje.Predlagam, da knji\ne novosti v oblikikratke predstavitve pribli\ate bralcu

tako, da jo v posebej za to namenjenirubriki objavite v na[em glasilu. Kakovam je v[e; moj predlog?Seveda bi se to dalo, to je le stvar dogovora.Mislim, da bi se vodja knji\nice strinjala

s tem. Taka predstavitev knjig bi prav

pozitivno vplivala na na[e bralce in jihnavdu[ila nad novim branjem.

Hvala za pogovor in morebitno skupnobodo;e sodelovanje. Mislim, da bodotudi bralci z navdu[enjem spremljaliva[e predstavitve knji\nih novosti.

Knji\nica Vodice je odprta

v pon., tor., sre. in pet. od

12.00 do 18.00.

14

Društva poro;ajo

Pri;eli smo s smu;arskim sejmom v O{Vodice, \e v decembru pa, kot vsako leto,razpisali smu;arski te;aj v {inkovemTurnu. Snega takrat v dolini sicer [e ni bilodovolj, kljub temu pa smo v terminu

novoletnih po;itnic prvi; izvedli prevoznite;aj na smu;i[;e v Kranjski Gori. Te;aja seje udele\ilo 33 otrok in je odli;no uspel. Ob prvi ve;ji po[iljki snega v za;etku

januarja smo se povezali s sosednjim SSKMenge[, ki nam je s svojim teptalnikompomagal pri prvi pripravi objekta v iztekuna[e skakalnice. Pripravili smo tudisanka[ko progo na cesti z Ra[ice, teka[koprogo, zraven pa [e smu;i[;e v {inkovemTurnu, ki ob primernih razmerah obratujeob sobotah in nedeljah. In ker takih prilo\nosti ni zamuditi, smotakoj, 14. januarja, pripravili dru[tvenoteka[ko tekmo za Kristanov memorial.Udele\ilo se ga je 19 na[ih teka;ev, naslednjosoboto pa se je preko 30 sanka;ev sankalooz. zabavno tekmovalo na progi z Ra[ice.

Poseben dogodek za na[o dolino je bilavedno skakalna tekma, ki jo \e skoraj dvedesetletji imenujemo Memorial PavletaMer;una. V zelo zasedenem koledarjuSmu;arske zveze Slovenije smo posku[alinajti primeren datum za izvedbo tekme,kajti najve;ji problem je pravzaprav

zagotoviti primerno udele\bo tekmovalcev.Kljub obljubam, da bo 31. januar karprimeren datum, je na tekmi manjkalave;ina mladih skakalcev, ki so moralinenadoma na pokal Cockte. Je pa bilaudele\ba nekoliko starej[ih dobra,

predvsem pa kakovostna, saj smo v na[idolini po 19 letih spet pozdravili zdaj \elegendo slovenskega skakanja, Primo\a

Smu;arsko dru[tvo Strahovica in zima 2010

Peterko. Primo\ in ostali so navdu[ili okrog300 gledalcev, vsi tekmovalci pa sopohvalili izvrstno organizacijo, lep nagradnisklad in predvsem pripravo skakalnice. Najse ob tem zahvalimo vsem, ki so v te\kihrazmerah [tiri dni vse proste trenutkepre\iveli in pomagali pri pripraviskakalnice in celotne prireditve. Za po;itek ni bilo dosti ;asa - takoj

v naslednjem tednu so bila pred nami \enova tekmovanja. V nedeljo, 7. 2., smo na

Dare Bor;nik

zima je za dru[tvo, ki ima v svojemimenu naziv “smu;arsko”, praviblagoslov, hkrati pa je tudi obveza zaizpolnjevanje [tevilnih nalog v t. i.zimskih sekcijah, ki smo si jih zadaliv svojem letnem programu. Tako jeta prispevek nekak[no poro;ilo o vrstah aktivnosti, izvedenih v zadnjihdveh mesecih leto[nje zime.

15

Društva poro;ajo

Ob;ni zbor {PD Gams

Krvavcu izvedli tekmovanje v veleslalomu,tudi memorial, ki ga imenujemo po na[emprijatelju Janezu Sr[enu. Tekme se je

v lepem vremenu udele\ilo 54 deklet infantov, najbolj[e pa smo naslednji danposlali na [e eno tekmovanje v veleslalomu,Ob;insko prvenstvo ob;ine Vodice. Vmessmo si za po;itek v domu GD {inkov Turnogledali predavanje s popotovanja poVietnamu in ju\ni Kitajski, za ljubiteljesankanja pa smo pripravili [e sre;anje

s tekmovalcem in izdelovalcem pol-

tekmovalnih sani. In ker zime [e ni konec, tudi mi [e negremo “za pe;”. Pred nami je [e ena akcija>v ;asu zimskih po;itnic bomo na \eljo[tevilnih star[ev na gri;u v {inkovemTurnu pripravili [e en smu;arski te;aj.Glede na razpolo\ljive kadrovskekapacitete bomo nanj sprejeli okrog

70 te;ajnikov.

Ob koncu pa [e prispevek na[ega pesnika sskakalne tekme>

Ko Pavle je od[el za vedno, [e sneg joje za njim ubral,skakalno tekmo v;asih redno, namBog \e dolgo ni ve; dal.Se letos je takole odzval>“:e imate pa snega premal’, bom br\ukazal naj sne\iin Pavletov se memorial takoj - [edanes naj zgodi!”

Ve; o vsem, rezultate tekmovanj in bogatoslikovno gradivo si lahko ogledate na na[ispletni strani www.strahovica.si.

Kot obi;ajno smo imeli ;lani {PD Gamsredni ob;ni zbor v Ko;i Ra[i[kega

odreda na Ra[ici. Slabo vreme z obiliconovozapadlega snega je sicer botrovalonekoliko zahtevnej[i organizaciji prevozahrane in drugih potrebnih aktivnosti zaizvedbo ob;nega zbora, kar pa niprepre;ilo mno\i;ne udele\be.Predsednik dru[tva Drago Pirc je po

kratkih uvodnih formalnostih pre[el

k oceni uspe[nosti pretekle sezone.Izvedenih je bilo [est planinskih izletov injesenski izlet v Rogatec. Pohod na Vi[evnikje zaradi izjemno slabega vremenaodpadel, zato bo izveden letos. Pohodov seje povpre;no udele\ilo dvaindvajset;lanov, kar je [tirje ve; kot lani. Prav vsehizletov so se udele\ili [tirje ;lani, za kar soprejeli skromno spominsko darilo. Imelismo en tradicionalni pohod, eno

dvodnevno turo, uvedli pa smo tudi novost- no;ni pohod. V celoti gledano je bilasezona zelo uspe[na.Tudi finan;ni kazalci so se sukali

v pozitivno smer. To pomeni, da smo

z odobrenimi sredstvi Ob;ine Vodice inlastnimi prispevki pokrili vse stro[ke, kismo jih imeli med sezono.

Upravni odbor se je sestal ob koncu leta2009 in sestavil program izletov za sezono2010. Program smo ;lani prejeli po po[ti,tako da smo bili z njim \e seznanjeni in smoga z veseljem potrdili, saj prina[a nekaj reszanimivih izletov. Glede na [tevil;noudele\bo in veliko zanimanje smo obdr\alitudi no;ni pohod, ki smo ga lani uvedliposkusno.

Ker dru[tvo drugih pere;ih problemovtrenutno nima, je pod to;ko Raznopredsednik izrazil posebne zahvale> Janezuin Majdi za sprejem in pogostitev naKopi[;ih ter za nudeno brezpla;no no;itevna Komni< Bo[tjanu in Gregorju za trud prinabiranju tombolskih dobitkov< Alenki inMiru za malico< Marjanu za plu\enje cestena Ra[ico< Vinku za prevoz na Ra[ico terJanezu in Mitji za gostoljubnost v ko;i.

Uradnemu delu ob;nega zbora je sledilazaslu\ena malica, nato pa tradicionalnatombola z bogatimi dobitki. Bila je \e trdano;, ko smo se dobre volje vrnili v dolino.Raz[li smo se v pri;akovanju prvega izleta,ki bo \e ;ez dober mesec dni.

Vida Pirc

Potegnili smo ;rto pod preteklo sezono in se veselili

prihajajo;e, saj prina[a vrsto zanimivih izletov.

16

Dru[tva poro;ajo

Kratek [tudijski obisk smo izvedli

v Ljubljani. Osrednji temi sta bili dru\benavklju;enost in protidiskriminacija mladih

z motnjo v du[evnem razvoju. Cilji projekta so bili> razvijanje in

poglabljanje medsebojne strpnosti,krepitev medsebojne (evropske) socialnepovezanosti, krepitev medsebojnegarazumevanja mladih iz razli;nih dr\av,razvoj sistema podpore za aktivnostimladih z du[evno manjrazvitostjo inzmogljivosti NVO s tega podro;ja ter

spodbujanje evropskega sodelovanja napodro;ju mladine. {tudijski obisk je trajal

[est dni, udele\enci pa so bili z Malte,Romunije, Tur;ije, Portugalske in :e[ke.Skupno je sodelovalo 18 oseb, brez

podpornega osebja. Izvedli smo naslednjeaktivnosti> obiski organizacij, kiizobra\ujejo in zaposlujejo du[evno manjrazvite mlade, predavanja strokovnjakovin delavnice, na katerih smo primerjalistanje na tem podro;ju in iskali dobroprakso, ter predstavitev glasbe, plesa inkulinarike vseh udele\encev. Metode delaso bila predavanja, [tudijski obiski, delo

v delavnicah, evalvacijski pogovori inoblikovanje zaklju;kov.

Projekt je bil sofinanciran s strani

programa Nacionalne agencije Movit -Mladi v akciji. Za pomo; se iskreno zah-valjujemo tako Nacionalni agenciji kotdonatorjem, prostovoljcem in organizacijam,ki so se nam predstavile.

V dru[tvu Nove dimenzije - Hi[a otroksmo organizirali evropski mednarodniseminar “Dru\bena vklju;enost mladih

z motnjo v du[evnem razvoju”Aida Tiara agar

V ;asu, ko na[e kraje prekriva vsaj za

zadnja leta kar debela sne\na odeja,

v dru[tvih pripravljamo ob;ne zbore, nakaterih po eni strani delamo bilanco zaleto, ki smo ga zaklju;ili, po drugi pa na;rteza leto, ki smo ga za;eli. Preteklo leto zana[e dru[tvo ni bilo v ni;emer prelomno,;eprav nam dela nikakor ni manjkalo. Takosmo od ve;jih del zaprli prostor za tretjogara\o, s ;imer smo pridobili suh prostor zaprikolico ter zaprto odlagali[;e za opremoin orodje, ki se v dru[tvu ob;asno uporabljatana gasilskih vajah in tekmovanjih ter

gasilskih prireditvah. Zamenjali smo tudistole in obnovili mize v sejni sobi, kupilismo nekaj za[;itnih gasilskih oblek indelovnih kombinezonov, sodobnej[ero;nike za ga[enje z vodo in peno, zlo\ljivolestev in sesalnik za vodo. Slednjega smopogre[ali ob neurju leta 2008, lani pa se jeizkazal pri ga[enju stanovanjske hi[e

v Polju, saj sedaj med in po ga[enju vodola\je odstranimo iz objekta.

O delu in na;rtih PGD VodicePredsednik PGD, Bogomir Novak

Poleg omenjene intervencije smo imelitudi nekaj manj[ih po\arov, posredovanjpo neurju, [e najve; pa je intervencij naprometnih sredstvih, ve;inoma na avtocesti.Spomladi in poleti smo precej ;asa

namenili delu z mladino> od priprav nagasilska tekmovanja, gasilskega krosa inkviza do sprostitve na snegu in na morju.Prav tako smo svoj prosti ;as namenjali zarazli;na izobra\evanja, prakti;ne vaje inspoznavanje gasilske tehnike.Seveda pa so zagnani gasilci za vse

na[tete aktivnosti morali \rtvovati velikoprostovoljnih ur in seveda finan;nih

sredstev, ki jih gasilci zbiramo na razli;nena;ine. Osnovni vir so sredstva izprora;una ob;ine Vodice, [e ve;ji dele\ papredstavljajo prispevki ob;anov, ki jih obnovem letu namenite za gasilski koledar.Dobivamo tudi donacije za nakup gasilskeopreme in sredstva, ki jih pridobimo

z opravljanjem dejavnosti, kot je obe[anjezastav. Ne nazadnje je treba omeniti

izvedbo Klobasarske tombole in gasilskeveselice, ki sta vsako leto bolje obiskani inju pripravljamo tudi zato, da naredimonekaj za kraj in za ljudi, ki nas podpirate prina[em delu. Naj se na tem mestu [e enkratzahvalimo vsem ob;anom in donatorjem zava[e prispevke med letom in ob novem letu2010 ter za sredstva, ki ste nam jih nameniliiz naslova dela dohodnine za donacije.Leto[nja sredstva bomo porabili za

dopolnitev za[;itne opreme za gasilce, zaizobra\evanje gasilcev in tudi vzdr\evanjegasilskega doma - obnovili bomo spodnjokopalnico ter pe; za centralno ogrevanje.Pa smo pri[li od snega na za;etku ;lankado ogrevanja na koncu. In ko se bo zaresogrelo tudi vreme, imamo \e pripravljeneprakti;ne vaje za novope;ene gasilce intudi starej[e gasilske ma;ke. Pridru\ite senam, dela bo dovolj za vse.

17

Dru[tva poro;ajo

Smu;arski utrinki s Krvavca6. veleslalom za pokal ob;ine Vodice

1 STRAHOVICA 04

18

Društva poro;ajo

Kmetijska [ola Grm Novo mesto izobra\uje tudi v na[i ob;ini.

V mesecu marcu, od 2. 3. do 6. 3. 2010, bomo v Polju 28, Vodiceorganizirali izobra\evanje za potrebe NPK Poljedelec/poljedelka.

Izobra\evanja bodo potekala v popoldanskih urah po [tiri ure nadan. Za prijavo oz. dodatne informacije pokli;ite na tel. [tevilko031 376 336 (Jo\e Podgor[ek). Stro[ek izobra\evanja je 200,00 EURin ga pla;ate na te;aju. V primeru subvencije za izobra\evanje sstrani MKGP dobite pla;ilo vrnjeno.

Vabljeni vsi zainteresirani!

Skoki na Dobru[iFotogalerija

19

Zdravilne rastline / Pisma bralcev

Prometne nesre;e<

- v Zapogah smo obravnavali prometno

nesre;o zaradi vo\nje pod vplivom

alkohola in neprilagojene hitrosti< voznikje bil zaradi alkohola pridr\an dostreznitve, zaradi kr[itve hitrosti pa slediobdol\ilni predlog<

- v Vodicah smo obravnavali prometno

nesre;o II. kategorije (s telesnimi

po[kodbami) zaradi vo\nje z neprilagojenohitrostjo< zoper povzro;itelja slediobdol\ilni predlog.

Kriminaliteta<

- v Bukovici smo obravnavali tatvino

bakrenih \lebov z objekta vodnega;rpali[;a<

- v Vodicah smo obravnavali kaznivo

dejanje dajanja podkupnine uradni osebi<

- v Bukovici smo obravnavali tatvino

registrskih tablic z osebnega avtomobila<- v Polju smo obravnavali poskus vloma

v osebni avtomobil<

- v Vodicah smo obravnavali vlom v osebni

avtomobil<

- v Vodicah smo obravnavali poskus vloma

v gostinski lokal.

Ostalo<

- v Vodicah je bil zaradi vo\nje pod vplivom

alkohola pridr\an voznik osebnega

avtomobila<

- v Bukovici je bil zaradi vo\nje pod

vplivom alkohola pridr\an voznik

osebnega avtomobila.

:RNA KRONIKA za obdobje

od 7. 1. do 11. 2. 2010

Policijska postaja Medvode

Primule so v na[ih domovih vednopogostej[e znanilke pomladi, saj so prvenaprodaj \e pred koncem zime. |lahtniteljinenehno odbirajo najlep[e ternajmo;nej[e primerke. {e posebno v[e;neso sorte, ki ne\no dehtijo. V zadnjih nekajletih prihajajo na na[e tr\i[;e tudi sorteoziroma kri\anci z vrstnatimi, polnjenimicvetovi. Te primule na prvi pogled dajejovtis cvetov vrtnic, in ko jih gledamo,imamo ob;utek, da rastline krasi mno\icacvetov. :e je nekdaj veljalo, da primule, kicvetijo na dalj[ih cvetnih steblih, nisokakovostne, da so pretegnjene, so sedajnaprodaj zelo cenjene serije, katerih odlikaje ravno “cvetenje na vi[ini”. Primulam ugaja razmeroma hladen zrak.Namenimo jim svetlo rasti[;e in jih rednozalivamo, tako da je substrat vedno vla\en.Ne smemo jih presu[iti, stoje;a voda

v okrasnem lon;ku pa jim tudi ne ustreza.Gnojimo jih previdno, ker so ob;utljive naprekomerno vsebnost soli v substratu.Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove,da se na njih ne razvije plesen. Z rednimodstranjevanjem pripravimo prostor zarazvoj novega cvetnega popka. V novej[ih hi[ah primulam namenimoprostor v svetlih in hladnih ve\ah. Ko minenajhuj[i mraz, jih posadimo v cvetli;nakorita, da krasijo okna, ali pa v okrasneposode na hi[nem vhodu. V starih hi[ahprimule praviloma zelo dobro uspevajo, [eposebno lepe so med dvojnimi okni, kjer je

vedno dovolj hladno in svetlo< le na

zalivanje ne smemo pozabiti.Za spremembo posadite primule v ko[aro.Notranjost prekrijte s PVC folijo ali

uporabite nakupovalno vre;ko. Robovelon;kov zakrijte s slamo, rafijo ali kokosovimivlakni in dekoracijo dopolnite z vejamiskriven;ene leske, z vejami okrasnih

drenov ali ma;ic. Ko bodo odcvetele, jihposadite v vrt.:e ste se letos odlo;ili, da boste s pomladnimcvetjem zasadili tudi balkon, svetujemokombinacijo klasi;nih primul in tistih, kicvetijo na podalj[anem cvetnem steblu.Slednje bodo v okolici bolj vidne, saj secvetovi dvigajo nad listi. Da bo zasaditev [elep[a in [e bolj pomladna, jim za dru\boposadite siljene ;ebulice (narcise,

hijacinte, nizke tulipane), ma;ehe,anemone, poga;ice, spomladansko reso,travo, br[ljan ... in \e di[i po pomladi!

Razstava pti;jih hi[ic - ArboretumVol;ji Potok, 13.-28. februar 2010

Cvetijo med prvimiJana CunderArboretum Vol;ji Potok

Vabljeniv Vrtni center

Arboretum Vol;ji Potok,kjer lahko izbirate med [iroko

paleto okrasnih rastlin.

20

Otro[ki koti;ek

Kumina je pomembna kotza;imba in kot zdravilnarastlina

KuminaVida Pirc

Kumino so prvi uporabljali Arabci, in sicerv zdravilne namene. V 12. stoletju so jotrgovci prinesli v Evropo, kjer se je hitroraz[irila. Pri nas raste po travnikih inpa[nikih od ni\ine do gorskega sveta. Na\alost pa s travnikov po;asi izginja, ker sezaradi vedno zgodnej[e ko[nje ne more ve;sama zasejati. Prepoznamo jo po zna;ilnemvonju, ki ga imajo \e nezreli plodovi.Kumina je dvoletnica - v prvem letu

zrastejo listi, v drugem pa do meter visokosteblo. Iz drobnih cvetov se razvijejotemno rjava srpasta semena, ki se

nabirajo, ko [e niso povsem zrela, kertakrat vsebujejo najve; eteri;nega olja.Suha semena hranimo v stekleni ali

kovinski posodi in jih zdrobimo oziromazmeljemo tik pred uporabo.Kumina je prastara za;imba, saj so jo

poznali in uporabljali \e v kameni dobi. Kerpredvsem pospe[uje prebavo, se uporabljapri pripravi te\ko prebavljivih jedi (zelje,ohrovt, svinjina).Zaradi vsebnosti eteri;nih olj je odli;naspodbujevalka izlo;anja \elod;nih sokov,kar prispeva k bolj[i in hitrej[i prebavi,pomirjevalno vpliva na ;revo, bla\i kr;e inodganja vetrove. Olje mo;no vpliva na

;revesne bakterije in predvsem zavirarazvoj tistih, ki povzro;ajo nepravilenrazkroj hrane.V ljudskem zdravilstvu se kumina

priporo;a porodnicam, ker bla\i kr;e, inkasneje doje;im materam, ker pospe[ujenastanek in izlo;anje mleka. Kuminov ;ajse priporo;a tudi dojen;kom, ;e jih mu;ijokr;i.Do pet gramov zdrobljenih plodov

prelijemo z dvema decilitroma vrele vodein pustimo stati 10 do 15 minut. :aj precedimoin ga pijemo po po\irkih dva - do [tirikratna dan med obroki.Novej[e raziskave kumine so potrdile

ugoden vpliv na alergijske motnje. Alergijanamre; pomeni motnjo v delovanjuimunskega sistema in olje kumine se

priporo;a prav zato, ker posameznema[;obne kisline pomagajo uravnavatiimunski sistem. Tako se lahko la\je oblikealergije z u\ivanjem olja kumine povsemodpravijo.Kumino seveda lahko kupimo v vsaki

\ivilski trgovini, a taka, ki jo naberemo alicelo gojimo sami, vsebuje ve; esencialnihsnovi.

Podpisani se ne strinjam s tem na;rtom, kiga sedaj razgrinjate. Zaradi tega, ker jekme;ko oz. kmetijsko okolje tu, \elim, daostane tudi v bodo;e.Spra[ujem se, ali mislite to naselje

spremeniti v mestno okolje, kar ni dobro.Veliko se je govorilo o novem zazidalnemna;rtu in kako bodo v bodo;e delovalakmetijska gospodarstva. Zemlja, ki je dobraza obdelovanje, pa res ne more biti

pozidana. Vsem je znano dejstvo, da hrano,ki se je pridelala na kmetijskih obdelovalnihpovr[inah, sleherni ;lovek rabi za svojolastno prehrano, nih;e ne je kamenja inbetona, pome[anega z malto.Kme;ka naselja morajo imeti dovoljprostega zemlji[;a za razli;ne dejavnosti,ki jih kmetovalec mora opravljati naprostem dvori[;u in na vrtu.Kmetovalec ne more gospodariti na

majhnem prostoru. To vem iz lastneizku[nje, pa ;eprav doma nismo imelivelike kmetije.

Janez Bla\i;, Kmetijska ulica 2, Vodice

pisma

Pripomba k zazidalnemu

na;rtu

bralcev

21

Pobarvanka Nagrajenec pobarvanke iz prejšnje številke je Gal Lunder iz Bukovice.Otro[ki koti;ek

22

Zahvale

Kako bi poznali smrt, ko pa [e \ivljenja ne poznamo?

Z A H V A L A1. februarja nas je za vedno zapustil

dragi mo\, o;e,stari o;e in praded

Julij Jeraj, po doma;e Roj;ev ata.

Ob njegovem slovesu na vodi[kem pokopali[;use zahvaljujemo vsem za izre;eno so\alje, darovano cvetje, sve;e in

svete ma[e. Hvala g. \upniku Francu Mervarju za lep obred,njegovim sosedom za nesebi;no pomo;, sorodnikom, prijateljem inznancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, oktetu Deseti brat za

prelepo petje in harmonikarju za lepo zaigrano zadnjo melodijo.Iskrena zahvala tudi njegovi ne;akinji dr. Jo\efi Jeraj

za skrbno nego ves ;as njegove bolezni.

Vsi njegovi

O;e, ni te ve; na vrtu, ne v hi[i,ni; ve; glas se tvoj ne sli[i, tvoje srce je omagalo,tvoj dih je zastal,a spomin nate, o;e,bo vedno ostal. Z A H V A L A

16. januarja 2010 se je v 80. letu tiho od nas poslovil na[dragi mo\, o;e in ata

{tefan Kranjec iz Bukovice.Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in

znancem, vsem, ki ste nam stali ob strani v te\kih trenutkih, seudele\ili njegovega slovesa in se poslovili od njega. Iskrena hvalasosedu Ediju za ganljive besede pri molitvi, hvala \upniku Francu

Mervarju za lepo opravljen poslovilni obred, pevcemin pogrebni slu\bi Nav;ek.

{e enkrat vsem hvala.Vsi njegovi

Vse \ivljenje trdo si garal,za dom, dru\ino vse si dal.Od dela tvojih pridnih rok,sledi ostale so povsod.V srcih na[ih bole;inain tiha solza ve;nega spomina.

Ob bole;i izgubi na[ega ljubega mo\a,o;eta, starega o;eta, pradedka, brata,

strica tasta in svakaJo\eta Verta;nika iz Vodic

se iskreno zahvaljujemo g. \upniku Francu Mervarju za lep pogrebni obred, g. Tonetu Logarju za lepe besede slovesa, pevcem, nosa;em, zastavono[i introbenta;u za zaigrano Ti[ino, g. Lamov[ku in pogrebni slu\bi Nav;ek, pevcem DUVodice za ganljivo zapeto pesem in izraze so\alja.Posebna zahvala gre na[im sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, [e posebno dru\ini Lo;ni[kar, ki nam je v ;asu te\ke in hude bolezni stala ob straniin pomagala. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali za ma[e, prina[ali cvetje insve;e ter pisno in ustno izra\ali so\alje.{e enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako lepem [tevilupospremili na njegovo zadnjo pot.

|alujo;i vsi njegovi

Z A H V A L A

Ob bole;i izgubi na[e drage mame

Cirile Ku[arz Dobru[e

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Hvala tudi za cvetje, sve;e in denar za ma[e.Zahvala tudi gospodu Francu Mervarju za pogrebni obred, Dru[tvuupokojencev Vodice za poslovilni govor, pogrebni slu\bi Nav;ek,

g. Lamov[ku ter pevcem in nosa;em.

Vsi njeni

Z A H V A L A

Ob bole;i izgubi dragega sina, brata ino;eta

Janeza K[ela

se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem inznancem, vsem, ki ste nam stali ob strani v te\kih trenutkih, se

udele\ili njegovega slovesa in se poslovili od njega.Hvala za darovano cvetje, sve;e, svete ma[e ter izre;ena so\alja.

Hvala \upniku Francu Mervarju, pogrebni slu\bi Nav;ek, gospoduLamov[ku, pevcem za zapete pesmi in nosa;em.

Vsem imenovanim in neimenovanim [e enkrat iskrena hvala.

Vsi njegovi

23

Skupaj se imamo fletno

Upokojenci na vodi[kem odru

Poskrbeli so za ve;er, poln smeha, humorja,lepih pesmi, posko;nih plesov in spominovna ;ase, ki jih lahko mlaj[a generacija

spoznava preko izro;ila svojih star[ev. V uvodnem delu se je predstavil Me[anipevski zbor DU Komenda, ki je pod

vodstvom Naceta Gorjanca zapel tri pesmiin po\el buren aplavz. Kako tudi ne, saj jeto najbolj[i zbor med upokojenskimi

vrstami v slovenskem prostoru. Naslednjiso za dobro razpolo\enje poskrbeliKrvav[ki plan[arji z dvema narodno-zabavnima skladbama in seveda namdobro poznane Posko;ne \abice, ki so

v nekoliko hitrej[em ritmu veselo

poskakovale po odru in bile prava pa[a zao;i. Tudi vodi[ka vokalno-in[trumentalnaskupina Ropotav;ki nas je popeljala v ;asna[ih dedkov in babic, ko so polni idej

zbirali in izdelovali in[trumente iz naravnihmaterialov oziroma iz tistega, kar so imelipri roki. Prisluhnili smo ven;ku narodno-zabavnih pesmi, ob nastopu folklorneskupine Strmol iz Cerkelj pa so marsikogazasrbele pete. Posko;ni “mladeni;i inmladenke” so zaplesali splet stanovskih

plesov, nato pa oder prepustili ;lanicamDU Bukovica - {inkov Turn, ki so nam

v ske;u na nazoren na;in prikazale, kaj sezgodi, ;e vse sli[imo narobe in informacijepredruga;imo. Posebno pozornost jepritegnil trio Korenine, ki nas je z melodijamaNa Roblek in Prelepa Gorenjska o;aral

z igranjem na in[trumente. Te je edenizmed ;lanov skupine izrezljal iz drevesnihkorenin. Nekoliko dalj[i nastop je pripravilatudi folklorna skupina iz Komende, katereplese je Ivica Pogorevc povezala

s predstavitvijo zgodovine lon;arstva.Najve; smeha pa je po\ela dramskaskupina iz Cerkelj z Obiskom iz Amerike.Ve;er se je kon;al bolj umirjeno s spletomljubezenskih pesmi v izvedbi vodi[kepevske skupine.

Za konec ve;era je, kot se spodobi, v rokevzel mikrofon predsednik Dru[tva

upokojencev Vodice, Janez Podgor[ek.Vsem nastopajo;im se je zahvalil za

sodelovanje, sponzorjem in \upanuBranetu Podbor[ku za podporo pri izvedbive;era, gledalcem pa, da so si z zanimanjemogledali koncert. Svoje je dodal tudi \upan,ki jim je za\elel [e nadaljnjih pet let

skupnega medob;inskega sodelovanja, inda se naslednje leto \e [esti; predstavijo

v vodi[ki dvorani. Posebna zahvala gre tudipovezovalcem programa, predvsem pare\iserju, Valterju Horvatu, ki je glavnikrivec za tako uspe[en ve;er. Da znajo veselo pre\ivljati prosti ;as, sepoveseliti, peti in zaplesati, so upokojencipokazali [e v nadaljevanju, saj se je po

njihovem pripovedovanju dru\abni ve;erzavlekel v zgodnje jutranje ure. Naj bo takotudi v prihodnje, saj le ;e je ;lovek dobrevolje, lahko premaguje vse te\ave, ki mu jihtudi prina[a jesen \ivljenja.

Skupaj se imamo “fletno”

Alenka Jereb

Na koncertu treh ob;in so nam ;lanidru[tev upokojencev Cerklje,Komenda in Vodice tokrat \e peti;pripravili zanimiv program, ki je v vodi[ko dvorano privabil takostarej[o kot tudi nekoliko mlaj[ogeneracijo.

fotografije govorijo same