PONOVITEV

1 Katere pokodbe pritevamo med mehanine pokodbe?

2 Kateri so znaki zloma?

3 Natej pokodbe glave?

4 Kaj je triaa?

KRVAVITVE

HEMOSTAZA in OK

- po telesu odraslega loveka kroi 5 litrov krvi (krvnih celic 45%) in plazme 55%)

- rdee krvne celice (eritrociti)

- bela krvna telesca (levkociti)

- krvne ploice (trombociti)

KRVAVITVE UVOD

ARTERIJE odvodnice

VENE dovodnice

odvajajo svetlo, rdeo kri, bogato s kisikom od srca in se delijo v vedno manje ile

dovajajo temno rdeo kri z malo kisika proti srcu, se zdruijo v vedno veje vene

Povezava med arterijami in venami so najmanje krvne ile- kapilare (lasnice).

Krvavitev je iztekanje krvi iz srca in krvnih il.

Huda krvavitev lahko vodi do: oka, izkrvavitve, smrti.

- iz srca v osrnik in medpluje - arterielna - venozna - kapilarna - parenhimatozna - meana

PO IZVORU

DELITEV KRVAVITEV

- travmatske - patoloke krvavitve (hemofilija, aneurizma, sklerotine, tumorozne spremembe na ilah )

PO VZROKU

PO LOKACIJI

- skrite - zaznavne

V TELESNE VOTLINE (TREBUNO, PRSNO VOTLINO)

SKRITE KRVAVITVE (nevidne- okultne)

VZROKI Razne pokodbe

PP

TREBUNA VOTLINA - pokodovanca poloimo na hrbet, - noge skrene, kolena podloena, - hiter transport v bolnico.

PRSNA VOTLINA - polsedei poloaj, neovirano dihanje, - mrzli obkladki na prsni ko,v bolnico.

Pokodovanec dobi: - intravenozno infuzijo nadomestkov plazme,

- kisik pri pokodbah prsnega koa oziroma pri vsakem tipu oka, - analgetik iz nemorfinske skupine

NMP

V OKOLNA MEHKA TKIVA

- udarnine, - zmekanine, - prelomi kosti.

PP

- Imobilizacija okonine, - Transport v bolninico

NMP

- Pokodovanec dobi analgetik - Terapija oka po potrebi

- zlom lobanjskega dna

- poen bobni zaradi udarca, klofute

IZ SLUHOVODA- OTORRHAGIA

ZAZNAVNE KRVAVITVE (vidne- skozi telesne odprtine)

Uhelj pokrijemo s sterilno gazo, pokodovanega damo v hrbtni poloaj ali v poloaj za nezavestnega

PP

IZ NOSU- EPISTAKSIS

- padec, udarec

- tujek v nosu

- bolezensko stanje

PP

Bolnik sedi, glava naprej, stiska nosnici, ne sme pihati, hladni obkladki na zatilje.

V Z R O K I

Tamponada nosu

NMP

- pokodba plju - TBC - tumorji plju, bronhijev

IZKALJEVANJE KRVI- HEMOPTOE

PP

- hrbtna lega, rahlo dvignjeno vzglavje - naj ne je, pije, govori - naj skra mrzlo pijao, led, mrzel obkladek na prsi

V Z R O K I

pred in med prevozom v bolninico infuzija- nadomestkov plazme

NMP

- Krvavei ir - Poene varice - Tumorji

BLJUVANJE KRVI- HEMATHEMESIS

PP

- nizko vzglavje - naj ne je, pije - mrzli obkladki na trebuh

V Z R O K I

NMP

- Infuzija- nadomestki plazme - pri krvavitvi iz krnih il na poiralniku vstavimo Blacke Moorovo sondo

Mirno leanje z nizkim vzglavjem, v bolninico.

KRVAVITEV IZ REVESJA IN KRVAVITEV Z URINOM

PP

Splava Napano leee

posteljice Izvenmaternine

nosenosti

IZVENCIKLINE CIKLINE so lahko znak obolenja e so preobilne

KRVAVITEV IZ SPOLOVILA PRI ENAH

V NOSENOSTI- ZARADI

- Hrbtna lega, dvignjeno vzglavje - Na spodnji del trebuha hladne obkladke (v zadnjih mesecih nosenosti ne) - V bolninico

PP

- Bleda koa in vidnih sluznic

- Hladna in lepljiva koa

- Tapihnoa, v hudih primerih lovi sapo vasih zeha

- Tahikardia (nad 120/min) in nitkast (filiformen)

- Bolnik je nemiren

ZNAMENJA KRVAVITVE

OBJEKTIVNA

- slabost, utrujenost, eja

- megla, tema pred omi, umenje in zvonjenje v uesih, posebno e skua vstati

- strah in obutek omedlevice

SUBJEKTIVNA

Zdrav lovek lahko brez kodljivih posledic izgubi 500 ml krvi. Pri veji koliini nastopijo znaki oka. Otroci in oslabeli ljudje teje prenaajo izgubo krvi.

Zastavljanje krvavitve z razlinimi postopki

HEMOSTAZA

LOIMO: - zaasno - definitivno (dokonno) hemostazo

arterija carostis arterija temporalis

arterija axilaris arterija occipitalis

MESTA DIGITALNEGA PRITISKA

arterija mandibularis externa

arterija brachialis

arterija subclavia arterija poplitea

arterija femoralis zaustavitev krvavitve na prstih roke

ZAASNA HEMOSTAZA PRI ZUNANJIH KRVAVITVAH V PP:

1. DIGITALNI PRITISK PODRONE ARTERIJE OB KOST

- Na ta nain zaustavimo zunanjo krvavitev na okoninah in glavi. - Med rano in srcem s prstom pritisnemo podrono arterijo ob kost, nato napravimo obvezo.

Na ran ali v rano (e je globoka) takoj mono pritisnemo preko debelega kosa sterilne gaze ali isto tkanino. PRITISKAMO

2. DIGITALNI PRITISK NA RANO, KI KRVAVI

- dokler ne dobimo materiala za kompresijsko obvezo; - med prevozom, e nimamo materiala za kompresijsko obvezo; - na kompresijsko obvezo, e rana krvavi

Pri hudi krvavitvi na vratu je mona zaasna zaustavitev krvavitve le z digitalnim pritiskom. e je pokodovana glavna arterija, bo potreben digitalni pritisk tudi med transportom.

2.1 KRVAVITEV NA VRATU

metoda digitalnega pritiska na krvavee mesto

posebna kompresijska obveza:

2.2 KRVAVITEV V PREGIBIH

DIMLJE, PAZDUHA, KOMOLEC in KOLENO

- na rano damo blazinico prvega povoja ali sterilno gazo, - kjer kri prekrvavi blazinico, poloimo trd zvit povoj, - fiksiramo da okonino skrimo in jo priveemo k telesu

a) krvaveo rano pokrijemo s sterilnim materialom,

b) na mesto, kjer kri premoi gazo, poloimo trd povoj ali klinasto oblikovan stiropor ali kakno drugo prirono sredstvo,

c) pritrdimo s vrstimi kronimi zavoji,

d) kontrola pulza in barva koe.

e obveza prekrvavi, obnovimo KOMPRESIJSKO OBVEZO v celoti.

3. PRITISNA OBVEZA (kompresijska

obveze)

- iz globljih ran,

- na mestu kjer ne moremo delati kompresijskih obvez,

- po ekstrakciji zoba.

V rano natlaimo sterilno kabel gazo (zaetni in konni del gaze morata gledati iz rane) in sterilno obveemo

ZAASNA HEMOSTAZA PRI ZUNANJIH KRVAVITVAH V NMP

1. TAMPONADA RANE

za zasilno zaustavljanje krvavitve

- je veinoma nameena po nepotrebnem in bi se krvavitev dala ustaviti s kompresijsko obvezo

- je zelo bolea in pospeuje ali povzroa ok, okvari koo, miice, ivce

2. ESMARCHOVA PREVEZA

Je po izkunjah kodljiva in nevarna, ker:

- povzroi odmrtje uda, e je zavezano predolgo,

- je nameena najvekrat nepravilno, tako da bolj kodi kot koristi.

UPORABA

- pri nekaterih odtrganinah, zmekaninah, - pri hudo krvaveih odprtih zlomih, - e se krvavitev kljub kompresijski obvezi ne ustavi.

Zaitimo koo z gazo ali vato

s 5cm irokim trakom (zloena trikotna ruta ali gumijast trak ali kravata) dvakrat zavijemo okoli uda

zaveemo konca

NASTAVITEV

Pretaknemo s palko in jo obraamo, dokler se krvavitev ne ustavi.

Pritrdimo palko, da se ne odvije.

Na kartonku vidno oznaimo, da nastavljena Esmarchova preveza (dan, ura, minuta).

Preveza je lahko nastavljena najve dve uri. Odstrani jo le zdravnik. Zaasno Esmarchovo

prevezo nadomestimo takoj, ko so dane monosti za kompresijsko obvezo.

To metodo v nujni medicini uporabljamo, kadar dobro vidimo ilo v rani, sicer ne,

ker lahko pokodujemo ilo ali ivec. ilo stisnemo tik ob mesu pokodbe s peanon . Pean se ne sme premikati.

3. PEAN A DEMEUR

Je patolko dogajanje v telesu, ko zaradi kritino zmanjanega pretoka krvi napreduje hipoksija

(pomanjkanje kisika) in okvara tkiv. Bolnik lahko umre.

OK

ZNAKI

- Mona bledica - Koa je hladna, prekrita

z lepljivim znojem - Pulz je slabo otipljiv,

nitkast (filiformen) - Dihanje je plitvo in pospeeno - Pokodovanec obiajno zavesten,

toda otopel in brezuten - Krvni pritisk je nizek

VRSTE OKA

TRAVMATSKI

- krvavitve - kontuzije - zlomi - boleine

Huda notranja in zunanja krvavitev

HEMORAGINI KARDIOGENI

- srni infarkt - tamponada srca - motnje srnega

ritma - pljuna embolija HIPOVOLEMIJSKI

- opekline - bruhanje - driska

ANAFILAKTINI SEPTINI

NEVROGENI

alergija (izloa se preve histamina)

obseni infekti

prizadetost centralnega ivnega

sistema

Je razmerje med frekvenco pulza in viino sistolinega krvnega tlaka.

Z I preverimo nevarnost oka.

OKOVNI INDEKS

Ireverzibilni ok nastane, e pride do nepopravljive okvare tkiv ivljenjsko pomembnih organov

zaustavimo krvavitev,

prepreimo boleino,

damo v pravilni poloaj:

dvignjeno vznoje (razen pri kardiogenem oku- dvignjeno vzglavje),

pomirimo bolnika,

PP

zrahljajmo pas in ovratnik,

avtotransfuzija:

okonnine vrsto povijemo z elastinimi povoji (od prstov do pazduhe, od prstov do dimelj),

zavarujemo pred mrazom,

transportiramo v bolninico.

kisik,

analgetik- parenteralno,

sedativ- e je zelo nemiren,

natrijev bikarbonat (hidrogen karbonat)- pri acidozi,

kortikosteroide,

adrenalin- samo pri anafilaktinem oku, pri drugih oblikah je neprimeren (kontraindiciran).

NMP im prej je potrebno nastaviti venski kanal za dajanje zdravil in tekoinske terapije. Pokodovanec dobi:

Pri pokodovancih je najpogosteja oblika oka hemoragini ok.

Razdeljujemo 4 stopnje:

1 Izguba krvi do 15 % (750 ml)

Izguba krvi 15 do 30 % (800 do 1500 ml) Izguba krvi 30 do 40 % (1500 do 2000 ml) Izguba krvi nad 40 % (ve kot 2000 ml)

2 3 4

Vsaka stopnja hemoraginega oka ima svoje znake in naine zdravljenja.

Hemoragini ok je najpogosteja posledica notranjih krvavitev: - v lobanjsko votlino, - v prsno votlino, - v trebuh, - pri zaprtem zlomu velikih kosti in medenice.

Nevroloki status se poenostavljeno ocenjuje s tirimi stopnjami:

1 buden odziven na klic odziven na boleinske draljaje neodziven

2

3

4

TERMINE POKODBE TERMINE POKODBE

OPEKLINE SONARICA SNENA SLEPOTA

VROINSKA KAP

POKODBE ZARADI MRAZA

SPLONA PODHLADITEV

OMRZLINE

Termine pokodbe najbolj prizadenejo koo, ki pa je:

Najveji telesni organ, ki kot zunanja telesna prevleka iti notranje organe pred vplivom okolja.

Opeklina (combustio) nastane zaradi delovanja zviane temperature na koo in sluznico.

OPEKLINE in OPARNINE

POVZROI JIH: - suha vroina - vroe tekoine (oparnine) - dolgotrajno delujoe relativno visoke temperature Opekline najpogosteje prizadenejo otroke- 80 % vseh opeklin.

NEVARNOSTI OPEKLIN: - izredno hude bolee pokodbe, - izguba tekoine in elektrolitov - hud ok - okvare ledvic - infekcija - okvara dihanja

Opekline, ki zajamejo ve kot 1/3 (33 %) celotne koe, so ivljenjsko nevarne, zlasti brez ustrezne pomoi.

PRESOJA OPEKLIN

PO GLOBINI

PO OBSENOSTI

EPIDERMALNE DERMALNE SUBDERMALNE

- Prizadeta je le povrhnjica. - Koa je rdea, vroa, bolea, oteena. - Povrhnjica se guba, ponekod odstopa (sonna opeklina).

PO GLOBINI

EPIDERMALNE

- unien zgornji sloj koe,

- veliki mehurji z rumenkasto tekoino

- koa je bledo rdea,

- na pritisk obledi

PO GLOBINI

DERMALNE

Prizadete so vse plasti koe: - koa je na dotik neobutljiva

- videz koe usnjen

- hude boleine

PO GLOBINI

SUBDERMALNE

Na terenu teko ugotovimo globino opekline, obsenost pa doloamo po pravilu tevila 9 (Wallaceovo pravilo): glava in vrat 9% vsak zgornji ud 9% hrbet 2 9% prsni ko in trebuh - 2 9% vsak spodnji ud 2 9% spolovila 1% Lahko pa si pomagamo tudi s pravilom dlani, pri emer dlan predstavlja 1 %telesne povrine.

PO OBSENOSTI

ne velja pri otrocih

odstranimo predmet oz. pojav, ki je povzroitelj opekline

ogenj pogasimo z vodo, odejo ipd.

takoj nato hladimo s isto vodo

PP

S HLAJENJEM: - prepreimo prodiranje opeklin v globino - prepreimo izgubljanje tekoine - zmanjujejo edem - omilimo boleino OPEKLINO STERILNO POKRIJEMO - s povojem za opekline - Burnshield; sterilni obkladek in odeja - z ve sloji sterilne gaze - s prelikano tkanino OPEENE OKONNINE IMOBILIZIRAMO

hladen obkladek na vrat

Prevoz v bolninico v polsedeem poloaju

kisik

nastavitev enega ali ve intravenoznih kanalov

fizioloka in druge raztopine

endotrahealna intubacija ali konikotomija

OPEKLINE DIHALNIH POTI

PP

NMP

Oskrbimo doma: - hladimo, uporabimo burnshield gel - ali namaemo z dermazilom - pokrijemo s sterilno gazo - obveemo

Majhne povrinske

opekline

Sonne opekline

Oskrba: - hladimo - namaemo z vitaminskimi mazili

Da bi preprepreili ok, e med prevozom dajemo: - infuzijo - kisik

- analgetik

- antibiotik irokega sprektra

- Kortikosteroid

- intubacija pri opeklini dihal

- konikotomija

NMP

Nastane zaradi direktnega delovanja sonnih arkov na nezavarovano glavo (sonenje, olnarjenje, planinarjenje).

SONARICA heliosis

ZNAKI - Glavobol - omotica, vrtoglavica - zmedenost - nezavest - visoka temperatura - smrt

v hladen prostor

lee poloaj z dvignjenim vzglavjem

na glavo mrzle obkladke

po likah hladna pijaa

transport v bolnico

PP

dobi analgetik

kortikosteroide v visokih dozah

NMP

VZROKI

brez oal v viinah, kjer so moni UV arki, posebno e se odbijajo od sneene beline

Podobne spremembe povzroijo arki pri elektrovarjenju.

SNENA SLEPOTA

- veznica ivo rdea

- veke oteejo, srbijo

- oi se solzijo

- pekoa boleina

- lahko se pojavi kratkotrajna slepota, v hujih primerih tudi trajna

ZNAKI PP

- pokodovanec mora v temen prostor - hladni obkladki na oi - temna oala (nekaj dni)

NMP - v oi dobi lokalni anastetik - protivnetno mazilo

VZROKI

zrak prenasien z toplo vlago v zaprtem prostoru

tesno oprijeta obleka ter prtljaga (na hrbtu pri izletnikih in vojakih na pohodih)

VROINSKA KAP

ZNAKI: - eja - utrujenost, slabost - umenje v uesih, migetanje pred oimi - obraz temno pordei - dihanje hitro, utrip poasen - znojenje, TT ez 41 stopinj - nastopi lahko nezavest, smrt

- pokodovanega prenesemo v hladen prostor

- ga sleemo

- polivamo z mlano vodo (razen po glavi)

- na telo dame mlane obkladke in ga zavijemo v mokro rjuho

PP

- hladimo lahko v pregibih spodnjih in zgornjih okoin z mrzlimi obkladki in ledom

- z ohlajevanjem prenehamo, ko doseemo temperaturo pod 39 stopinj

- e je pri zavesti hladne pijae

- izvajamo umetno dihanje e ne diha

NMP

- I.V. nadomeanje telesnih tekoin in elektrolitov izgubljenih z znojenjem

- 100 % kisik preko OHO obrazne maske

- oivljanje pri zastoju vitalnih funkcij

LAHKO PREPREIMO: - e se pravilno obleemo

- poivamo kadar utimo utrujenost, e hodimo v soparni vroini

http://www.youtube.com/watch?v=SVCycrcEHSk

http://www.youtube.com/watch?v=SVCycrcEHSk

Mraz lahko povzroi dve vrsti okvar:

POKODBE ZARADI MRAZA

SPLONA PODHLADITEV

OMRZLINE

e temperatura jedra (notranjosti) telesa pade pod 35 C

SPLONA PODHLADITEV

STOPNJE a) laja podhladitev (temperatura jedra je med 32 in 35 C) b) zmerna podhladitev (temperatura jedra je med 30 in 32 C) c)huda podhladitev (temperatura jedra je pod 30 C)

- telo skua nadomestiti izgubljeno toploto z dregetanjem

- pod 34 stopinj se dreget umirja, podhlajeni je vse bolj zaspan, dobiva privide

- pod 28 stopinj je lahko e nezavest

- pod 24 stopinj daje videz mrtvega, navidezna smrt

- tudi pod 20 stopinj zelo redko kaken vdih, 10 utripov srca na min

- V topel prostor (zavetje), naj miruje

- sleemo mu morebitno mokro oblailo in obutev

- tople odeje, dvignemo vznoje (izboljamo prekrvavitev moganov)

- e je pri zavesti, ponudimo toplo, sladko pijao

- alkohol je PREPOVEDAN (povea izgubo toplote)

PP

5x zloeno rjuho, ki jo prepojimo z vroo vodo

ez zapnemo obleko

zavijemo v folinjo

okonine ostanejo zunaj

HIBLERJEV TOPLOTNI OVOJ

preko spodnjega prerila ez trebuh in prsni ko poloimo:

telo zavijemo v ve odej

vsako uro menjavamo

imprejnji transport v bolninico

e je mono obvestimo bolninico, da se pripravijo

OIVLJAMO LE V PRIMERU, KO NE:

tipamo utripa

ni znakov dihanja

ne opazimo gibov

e diha, ni pa utrip in ne kae znakov ivljenja, ne smemo oivljati

NMP

aktivno ogrevanje v bolninici

OGROENI SO:

- prsti na rokah in nogah - uesa - nos

OMRZLINE lokalne z mrazom povzroene pokodbe

Glede na globino loimo 3 stopnje:

- pred ogrevanjem so mrzli, deli beli, hladni, trdi in neobutljivi,

- po ogrevanju je pri :

I. stopnji: rdea, otekla koa

II. stopnji: pojavijo se mehurji

III. stopnji: deli udov ostanejo mrzli, bledo modri, na dotik neobutljivi, ez nekaj dni pornijo

im prej v topel prostor, toplo odenemo sleemo in sezujemo omrzli del telesa odstranimo vse kar tii (prstane, podveze) sterilno pokrijemo, e je potrebno imobiliziramo topli napitki (ne alkohola) v bolnico

PP

Poasno ogrevanje omrzlin je opueno.

Ogrevamo hitro, ker pa je zelo bolee, ogrevamo le v bolninicah ob hkratnem dajanju analgetikov.

Ne masiramo in ne drgnemo, ker s tem povzroimo dodatne pokodbe.

hitro ogrevanje v bolninici

pri sploni podhladitvi in omrzlinah moramo tudi trup in vrat naglo ogrevati

NMP