Prednji*,«*. SVETOVNO PRVENSTVO V V E S L A N J U L E T O XVII . — š t e v i l k a 66 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je­senice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka to Tržič. — Izdaja Časopisno pod­jetje »Corenjsk« tiske — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

K R A N J , sreda, 31. 8. 1966

Cena 40 par ali 40 starih dinar je« List izhate od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarlr 1960 trikrat tedensko. In sicer ob srrdah bi sobotah

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Kranj, 30. avgusta — Danes dopoldne je prispel s posebnim letalom na letališče Brnik predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo. Na letališču so ga sprejeli tovariši: Edvard Kardelj, Miha Marinko, Ivan Maček, Janko Smole, Franc Puhar in Martin Košir. Tovariš Tito bo nekaj dni ostal med nami — na Brdu pri Kranju

Konferenca TD Tržič o razvoju turizma

Ne kaj marveč kako Izdelan investicijski program razvoja trži-škega turizma — Štiri žarišča: Zelenica,

Podljubelj, Bistrica in Tržič TRŽIČ, 29. avgusta — Danes je bila v prostorih turističnega društva v Tržiču konferenca turističnih delavcev tržiške občine, katere so se razen tajnika GTZ udeležili tudi pred­stavniki občinske skupščine in SZDL Tržič.

Diskutanti so na konferen­ci ugotavljali, da je načrtov za razvoj turizma dovolj, da so dobri, vendar je vpraša­nje, kako jih realizirati. In­vesticijski program, ki ga je izdelala skupščina za dobo petih let predvideva namreč vlaganja v višini 2 milijardi 206 milijonov starih dinarjev. Povsem jasno je, da tržiška podjetja, v veliki meri zara­di razdrobljenosti, niso spo­sobna realizirati praktično ničesar od teh načrtov.

Zaradi velikih finančnih zahtev, na drugi strani pa zaradi izredne privlačrtbsti področja, je nujno, da iščejo

čim ugodnejše investitorje predvsem izven občine.

V petletnem planu razvoja turizma je predvideno, da bi bilo jedro tržiškega turizma v štirih centrih: Zelenici, Podljubelju, Bistrici in Trži­ču. Jasno je, da bo to etapna gradnja, poleg tega pa se po­stavlja vprašanje, kot je re­kel predsednik društva, če bo sploh mogoče vse izgra­diti.

Za sedaj je znano le toli­ko, da je splošna gospodar­ska banka načelno odločila za kreditiranje treh objek­tov: garni hotela na Ljube­lju, adaptacije doma »Sta­

neta Žagarja« v Podljubelju in motela na Bistrici. Za pr­va dva objekta je skupščina v dogovorih s »Kompasom-«, za motel pa tečejo pogovori s SAP iz Ljubljane.

O petletnem planu razvoja turizma v tržiški občini bo­mo še poročali.

P. C.

Pri nakupu ne pozabite

na kavo

KRANJ

UO trgovskega podje «1» C^!čL-> • anj

razpisuje po 14. členu Statuta podjetja

1. delovno mesto prodajalke v poslovalnici na Jesenicah in

2. delovno mesto aranžer ja — dekora terja

Pogoji:

1. kvalificirana trgovska delavka, izučena v trgovini j> s tekstilnim blagom.

2. Aranžer s prakso v trgovini ali z ustrezno stro­kovno šolo.

Pismene ponudbe poslati na naslov podjetja do 15. septembra 1966.

Seminar za prosvetne delavce

Tomo Martelanc bo govoril o novem načinu financiranja izobraževanja

Tržič, 30. avgusta. Družbe­no politične organizacije ob­čine Tržič so sklicale za jutri in pojutrišnjem seminar za vse prosvetne delavce v ob­čini.

Na seminarju bo govoril republiški sekretar za kul­turo in presveto Tomo Mar­telanc o novem načinu finan­

ciranja izobraževanja. Pcteg tega se bodo pomenili še o, četrtem plenumu ZK, o pod­pisu protokola z Vatikanom, o socioloških problemih učen­cev in pregledali učni uspeh v preteklem letu.

Seminar bo v prostorih De­lavske univerze.

— pc

»Francozi« spet doma V nedeljo, 28. avgusta, so

se vrnili s tritedenskega le­tovanja v pobratenem mestu LA CIOTAT v Franciji kranj­ski mladinci in mladinke. Veseli in razpoloženi so na kranjski železniški postaji izjavili, da teh treh tednov

med prijatelji v Franciji ne bodo nikoli pozabili. Vse trt tedne so imeli srečo z vre­menom, tako da so se sko­raj vse dni kopali, poleg ko­panja in obiskov zanimivosti v samem mestu, so potovali tudi v Toulon in v Mar-seilles.

BLED JE NARED — Bled je pripravljen za pričetek svetovnega prvenstva v ve­slanju, ki bo od 8. do 11. sep­tembra. Veslači odpravljajo zadnje tehnične pomanjklji­vosti, delavci pa le še olcpšu-jejo nekatere objekte. Na sli­ki impozantna tribuna, ki lahko sprejme 6.000 gledal­cev. Foto — F. Perdan

I NOTRANJA POLITIKA 31. AVGUST 1966 # GLAS

Prostori družbenih organizacij v Begunjah

Iznajdljivost in sodelovanje Lanskoletno praznovanje 20. obletnice

osvoboditve osnova za izgradnjo društvenih prostorov v Begunjah

V bivši »Rancingerjevi vili« je bila pred časom majhna slo­vesnost. Prostovoljna gasilska četa iz Begunj je na tekmova­nja za državno prvenstvo v Karlovcu osvojila prvo mesto. TD Begunje je priredilo gasilcem sprejem (v četi prevladujejo predvsem mladi), katerega so se udeležili tudi nekateri gostje. Na sprejemu je bilo gasilcem zagotovljeno, da bodo dobili potrebnih 600.000 dinarjev, da se bodo lahko udeležili septembra svetovnega prvenstva.

Takšnih sestankov je se­daj v bivši »Rancingerjevi vili-« več. Družbene organi­zacije, so jo preuredile v »Dom družbenih organizacij«.

V Begunjah sploh niso imeli prostora, kjer b i lahko imeli različne sestanke, seje odborov in tudi manjše pr i ­reditve. Ideja o adaptaciji »Rancingerjeve vile« je sta­ra sicer že nekaj let, realno osnovo pa je dobila po lan­skoletni proslavi 20. obletni­ce osvoboditve. V tem tednu praznovanj, k i se ga je ude­ležilo preko 30.000 ljudi, 60 imeli okoli 5 milijonov do­hodka. Tako se je priprav-

jalni odbor skupaj s krajev­no skupnostjo lahko odločil, da prično s preurejanjem vile.

4. julija je bila pred adap­tirano vilo slovesnost. Ob otvoritvi so odkrili tudi spo­minsko ploščo 46 padlim borcem. Vila je sedaj obnov­ljena, čeprav še ne povsem. Razmišljajo O možnosti, da bi uredili tudi manjšo kavar­ni co z urejenim vrtom.

V vili imajo svoje prosto­re SZDL, KS, TD in ZB. Vse te organizacije so s skupni­mi napori, s Iznajdljivostjo In sodelovanjem uspele ure­diti v Begunjah objekt, Id Je že sedaj močno pospešil družbeno življenje v krajo.

P. Čolnar

V krajevni skupnosti Žirovnica

zbirajo denar za novo brizgalno

Prostovoljno gasilsko dru­štvo Zabreznica ima že več let pokvarjeno motorno briz­galno, za katero ne more do­biti nadomestnih delov. To

Gradnje na Jesenicah Razen del pri rekonstruk­

ciji Železarne pomenijo na Jesenicah največje gradbišče dvanajstnadstropne stolpnice, ki jih gradi SGP »Gradiš«. Prva je v surovem stanju že sezidana, druga do višine devetega nadstropja, za tret­jo pa so v teku pripravljal­na dela.

SGP »SAVA* je že dokon­čalo poslovno-stanovanjsko zgradbo nasproti železniške ambulante. Na železniški po­staji bo kmalu zgrajena stavba za potrebe nad zorni-

Škof ja Loka

Utrditev mostu

V Skofji Loki nameravajo v kratkem okrepiti in asfal­tirati lesen most preko Sel-ščice. Most povezuje Spod­nji trg s Sorsko cesto (bivše Demšarjevo predmestje). Ta del mesta postaja vedno bolj pomemben, saj (je tam v zadnjih letih zrasla kopica novih hiš. Razen tega nasta­ja ob Sori celo naselje mon­tažnih weekend hišic, kjer bodo v poletnih mesecih prebivali turisti. Dobra in prevozna cesta ter trden most sta zato nujna.

~ i g

štva za vzdrževanje kontakt­ne mreže in jakega toka. Pred bolnišnico urejajo par­kirni prostor, Železarna pa je pričela z adaptacijo direkcije in upravnih služb. SGP »Sa­va« je v surovem stanju do­gradilo tudi peti dvajset sta­novanjski stolpič in ureja se­bi poslovne prostore v nek­danji žagi na Plavžu. Pričeli so še s pripravljalnimi deli za gradnjo dveh stolpičev na Spodnjem Plavžu. ,

B. B.

pa gasilcem povzroča precej skrbi, saj bi ob potrebi mo­rali gasiti z ročno brizgalno, ki je izdelana leta 1895. Do sedaj so že večkrat prosili za potrebna sredstva za nabavo nove motorne brizgalno, to­da zaman. Ker denarja niso dobili, so gasilci organizirali akcijo ter začeli zbirati pro­stovoljne prispevke od obča­nov. Akcija je naletela na veliko razumevanje domači­nov. Vas Selo, ki ima samo 38 hiš, je prispevala 70.000, Zabreznica pa čez 100.000 S din. Po ostalih vaseh akcija še nI zaključena. Za novo motorko potrebujejo gasilci 1.600.000 S dinu Krajevna skupnost je obljubila, da bo priskočila na pomoč, obrniti pa se nameravajo tudi na bližnje gospodarske organi­zacije. Jože Vidic

Industrijska gradnja stanovanj na Jesenicah Stanovanjska stiska je

vedno eden osnovnih probic raov v jeseniški občini. Šte­vilne družine prebivajo v samskih barakah, v nezdra­vih stanovanjih, nekatere ce­lo sredi železarne. Kljub ne­prestanim gradnjam samo v železarni število prošenj za stanovanje nikoh ne pade pod številko 700. Ugotovili so, da je dosedanji način sta­novanjske gradnje komaj sle­dil naravnemu prirastku pre-bžvaJstva. Da bi rešili ta pro­blem, se je Železarna spo­razumela z obč. Skupščino o gradnji novega stanovanjske­ga naselja na Ldpcah. V prvi fazi naj bi zgradili okrog 600 manjših stanovanj. To bi bih stolpiči z 12 do 20 stanova­nji, še le kasneje se bodo od­ločili, ali bodo nadaljevali s tovrstno gradnjo, adi pa bo-

Geološka ekskurzija

na Stol Slovensko geološko dru­

štvo prireja dne 3. in 4. septembra geološko eks­kurzijo na Stol. Udeležijo se je lahko vsi ljubitelji narave in njenih lepot. Odhod bo v soboto, 3. 9. ob 14. uri izpred železni­ške postaje v Žirovnici. Udeleženci ekskurzije bo­do prenočili v Valvazorje-vem domu. Za vzpon na Stol tokrat n i potrebna posebna dovolilnica.

— ig

Kmalu zelena luč za Ratitovec Pomemben delovni uspeh

planinskega društva Železniki V celi vrsti novih koč fn planinskih domov, ki so zrasla kot plod prizadevnosti In zavzetosti ljubiteljev gora, ne smemo prezreti koče na Ratitovcu. Takoj velja poudariti, da v tem primeru ne gre za povsem novo gradnjo. Koča na Ratitovcu je že dolga leta znana mnogim obiskovalcem naših gora. Toda sedaj jo obnavljajo in razširjajo. Dela še niso gotova, raču­najo, da bodo s njimi zaključili do konca letošnjega leta. Posebne okoliščine, ki so botrovale pripravam za samo grad­njo, težave graditeljev — planinskega društva Železniki, prizadevnost in razumevanje ljudi, . . . vse to nas je napotilo, da smo poiskali predsednika PD Železniki, ki je rade volje privolil v pogovor.

Spričo vse večjega števila obiskovalcev, ki so prihajali na Ratitovec, je tamkajšnja lesena koča postala pretesna. Primanjkovalo je ležišč, pro­stori so bili premajhni. Pla­

ninsko društvo Železniki — lastnik koče — se je odločilo popraviti in razširiti vse bolj obiskovano planinsko zatočišče. To je bilo pred tremi leti. Zaprosili so za

gradbeno dovoljenje, ki pa so ga dobili šele letos. Brez težav pri nas pač ni moč pri­četi karkoli koristnega.

Marljivi planinci so si že prej oskrbeli material za gradnjo, predvsem les in ce­ment. Toda potem je nasta­lo poglavitno vprašanje, ka­ko« vse to breme spraviti na vrh. Na Ratitovec ni moč priti z nobenim prevoznim sredstvom. V strmo pobočje se zajeda le ozka pešpot. To­rej ni kazalo drugega, kot ročno znositi ves material do gradbišča. Od sosednjega Pr-tovča, kamor je bilo vse skupaj še moč zvoziti na vo­zovih, pa je do Ratitovca še uro in pol naporne hoje. Planinsko društvo je pozvalo

do postavljali prostornejša« in komfortnejša stanovanja.-Vzporedno s tem pa naj bi v centru mesta postavili vsa­ko leto po eno stolpnico s. stanovanji višje kategorije. Za izvedbo teh načrtov bodo izdelali poseben program gradnje do leta 1970. Stro-' ške cenijo na šest m pol mi­lijard starih dinarjev.

V kratkem bodo zgradili

še en most cez

Bohinjko Nasproti vasi Nomenj bo.

zgrajen še en most čez Sa- ' vo Bohinjko, katerega bodo. uporabljali predvsem lastniki travnikov na oni strani Save, za pregon živine na pašo in za vprego. Sedanji most je bil oddaljen 2 km od vasi Nomenj, vendar zaradi dotra­janosti ni bil več uporaben. Vaščani so ga pred nekaj dnevi podrli, ker bodo tako dobili nekaj materiala za no-> vi most, ki ga bodo začeli kmalu graditi.

Most v Logu bo dolg 40 metrov in ga bodo gradili va­ščani sami. Financirali ga bodo KZ Bohinj, Gozdno go­spodarstvo Bled in občina Radovljica, veljal pa bo pri­bližno 4 milijone starih di­narjev

svoje člane, naj 6e udeleže -prostovoljnega dela. Velik del tovora je tako na plečih neumornih ljubiteljev planin dospel na vrh. Toda pri tež­kih tramovih za ogrodje (25 jih je bilo) se je stvar zatak­nila. Se takšna delovna vne­ma ni bila kos preveliki težL Potrebnih bi bilo vsaj še 50 • kreplbh rok. Planinci so za­prosili za pomoč majorja Tu-šarja, komandanta tamkajš­nje vojaške edinice. »Takš­nega odziva ni nihče priča­koval,« je povedal predsed­nik PD Železniki, tovariš Franc Tolar. »Namesto 50 vojakov jih je prišlo 300. Pograbili so težke hrastove tramove in jih brez težav prenesli na Ratitovec. Pro­sim napišite, da smo za to dejanje vojski in Še posebej majorju Tušarju zelo hva­ležni.-«.

II. A V G U S T 1966 * G L A S GOSPODARSTVO 3

Gospodarske n o v i c e

V E Č J I uvoz Po končanih podatkih

smo letos do začetka av­gusta uvozili 19% več blaga kot lani v tem času. Največ smo uvozili re­produkcijskega materiala (57% vsega uvoza), nato blaga za široko potrošnjo (23%) in opreme (20%).

Z A L O G E Č A K A J O

V poletnih mesecih so po vseh večjih središčih močno narasle zaloge ku­riva vseh vrst. Kaže, da potrošniki niso izkoristili (sicer manjših kot doslej) sezonskih popustov za premog in bodo začeli kupovati kurivo šele na jesen. To pa lahko pripe­lje spet do nepotrebne gneče in predolgega čaka­nja. Zato bi kazalo razmi­sliti in nabaviti kurjavo čimprej.

DENAR V GOSPODARSTVU Po zadnjih podatkih

Narodne banke so se krat­koročni krediti gospodar­stvu v mesecu juliju po­večali le za 0.03 milijarde novih dinarjev, v času januar-julij pa za skupno 1.12 milijard dinarjev, kar pomeni 5 % povečanje v primerjavi z decembrom lani. Kaže torej, da se počasi le uveljavlja nače­lo o zamrznjen ju emisije.

V J OBVESTILO AMD Jesenice prodaja osebni avtomobil znamke Mercedes 170 SB, ki je po generalnem remontu in ni bil rabljen v golš' svrhe. Podrobna po-jasn..-* se dobe v pisarni AMD Jesenice vsako popoldne.

AMD Jesenice

Preostali material so po­tem planinci zlahka prene­sli. Mladinski odsek planin­skega društva je moral na primer spraviti na vrh 1800 komadov skodel za pokritje strehe. Čeprav se ravno skod­le ne mudi prenesti tako hitro, saj jih bodo rabili či­sto nazadnje, pa je na grad­bišču že 1100 lesenih strešni­kov. Ob prvem lepem vre­menu bodo mladinci prenesli še ostalih 700, smo zvedeli od zadovoljnega predsednika.

»Celotna gradnja bo stala nekako 3 milijone starih di­narjev. S prostovoljnim de­lom smo prihranili dober milijon. Najhujše težave so za nami,« je pristavil sogo­vornik.

Prenovljena koča bo večja za 32,5 m*. Tudi stari del bo­do popravili in preuredili. V novem delu bo jedilnica,

Težave zaradi nerednega plačevanja

Kupci dolgujejo 10 milijard dinarjev Ze dolgo let so nekatere

naše gospodarske organizaci­je v začaranem krogu, k i po­vzročajo nemalo skrbi in res­nih motenj v poslovanju. Ta­ko je n. pr. jeseniška Žele­zarna imela v letošnjem pol­letju zelo velike težave pri izterjavi dolžnikov. Kljub stalnim urgencam in oseb­nim obiskom, so kupci ob koncu JUNIJA DOLGOVALI ŽELEZARNI N E K A J CEZ 100 MILIJONOV N DIN (ali nekaj čez 10 milijard S din). Prav zaradi tega pa tudi Že­lezarna ni mogla poravnati vseh obveznosti in je doba-\'itcljem dolžna okrog 57 mi­lijonov N din.

Zato realizacija letnega plana gospodarskih organi­zacij v jeseniški občini zna­ša 41,9%. Ce pa bi celotni dohodek izračunali po faktu­rirani realizaciji, bi le ta znašal 535 milijonov N din in letni plan bi bil izpolnjen

s 53,7 odstotkov. To pomeni, da je plan po fakturirani realizaciji presežen za 3,7 odstotkov. To neskladje je posledica nerednega plačeva­nja blaga s strani kupcev.

Dinarjev torej čedalje bolj primanjkuje in vse bolj bo treba razmisliti, kako priti do denarja, ne le, kako blago prod aiti.

J. V.

Letos dovolj orehov Se nekaj toplih dni in na

Gorenjskem bodo dozoreli orehi. Ze spomladi smo O R I M nili, da bo pridelek zelo do-* ber, če ne bo kakšne hujše elementarne nezgode. Te na-« povedi so se uresničile. P r i ­delek orehov na Gorenjskem bo največji v zadnjem deset« letju. 1 — č

Tekmovanje gozdnih delavcev GG Kranj v Podljubelju

S tehniko v gozdu v

bilo

soboto, 27. avgusta, je v Podljubelju že tretje

tradicionalno tekmovanje de­lavcev Gozdnega gospodar­stva Kranj. Za razliko od zveznih in republiških tek­movanj, na katerih se navad­no pomerijo v klasičnih de­lih s sekanjem in žaganjem, so zlasti tokrat v Podljubelju vključili v tekmovanje vse sodobne oblike uporabe me­hanizacije pri gozdnih delih.

Prizor s tekmovanja

zgoraj pa preko 20 novih le­žišč. Za številne obiskovalce, ki se sedaj ob koncu tedna gnetejo v preozkih prostorih, bo torej poskrbljeno. Uspela delovna akcija je očitno ze­lo dvignila ugled tega vzor­nega planinskega društva. Število članov se je samo v letošnjem letu povečalo za 70, tako da društvo sedaj šte­je že več kot 400 planincev. Med njimi je precej mladine. PD Železniki tesno sodeluje s krajevnim turističnim dru­štvom. Tudi člani slednjega so pomagali pri prostovolj­nem transportu gradbenega materiala.

»Ko bo koča gotova pa le pridite na Ratitovec!« nas je ob slovesu opomnil gosto­ljubni sogovornik.

I. Guzelj

Tako je tekmovanje zajelo vse vrste dela od trenutka, ko je drevo še nedotaknjeno stalo pa do trenutka, ko je bilo naloženo na tovornjak ob cesti. Zapele so sekire, zažvižgale ročne in motorne žage, pomerili so se trakto­risti v spretnosti z vlačilci, žičničarji v praksi in iznajd­ljivosti v postavljanju provi-zoričnih opor med drevesi in vsi do nakladačev.

Najboljši med sekači je bil znani »kralj sekire« Franc Krč iz Jezerskega, ki je zma­gal že na našib in tudi na mednarodnih tekmovanjih. Njega zato niso uvrstili med tekmovalce. Zmagovalec v sekanju pa je bil Venci Par-te. Med traktoristi je bil prvi Leopold Radič, med žični­čarji Blaž Kavčič s sodelav­cem Antonom Megličcm ter med nakladalci Jernej Per-nuš s sodelavcem Francem Rogljem.

V tekmovanjih se je po­merilo 70 delavcev s škofje­loških, jezerskih in drugih delovišč. Prireditve pa se je udeležilo nad 400 članov ko­lektiva, k i šteje okroglo 600 delavcev in prav te, vsako­letne prireditve izkoristi tu­

di za svoja srečanja in med­sebojno spoznavanje. Na srečo je po večdnevnem dežju tudi vreme omogočilo, da je ob dobri organizaciji prireditev lepo uspela.

K . M .

Novatorji in racionalizatorji v Železarni Jesenice

V tako velikem industrijskem podjetju, kot je železarna na Jesenicah, predstavljajo majhne, a številne izboljšave v pro­izvodnji veliko pridobitev. Z njimi se ukvarjajo delavci v raznih obratih podjetja, kjer nastajajo tako imenovana »oz­ka grla«. To so novatorji in racionalizatorji. V povojnih letih so predložili strokovnjakom v oceno že preko 1.750 malih izboljšav in izumov.

Zlasti pomembno vlogo pri dviganju proizvodnje pa so ti ljudje dobili po gospodar­ski reformi. S svojim delom znižujejjo materialne, vzdr­ževalne in prizvodne stroš­ke, naijvečja skrb pa jim je povečati delovno varnost in mehanizirati težko fizično de­lo v nekaterih obratih. V le­tošnjem letu so novatorji predložili 20 izboljšav več kot lani v istem obdobju. Za to dejavnost so sicer moralno in materialno nagrajevani, toda priznanja so vse pre­majhna, da bi bila lahko spodbudna in stimulativna. Nagrajujejo jih po pravilni­ku iz leta 1961, k i je neustre­zen in zastarel. Nujno bi bilo treba sestaviti novega. To bi

morda vzpodbudilo tudi l ju­di v posameznih obratih pro­izvodnje, kjer je mnogo ozr kih grl, pa jih nihče ne po­skuša odpraviti.

Letos je komisija central­nega delavskega sveta za o-ceno izbolj sevalnih predlo­gov imela že štiri seje na ka­terih je priznala in izplačala novatorjem in racionalizator-jem za 2.473.036 starih d i ­narjev nagrad.

Na stroške kolektiva si bo v mesecu septembru skupina najbolj uspelih iznajditeljev ogledala Zagrebški velese-jem. Razstavljeni tehnični dosežki bodo tem ljudem brez dvoma pomagali pri iz-, boljšavah na lastnem delov­nem mestu.

ŠOLSKI CENTER V ŠKOFJI LOKI organizira za odrasle: — pouk za dosego poklicev v kovinski stroki vključ­

no za poklic avtomehanik in za poklice v lesni stroki;

— enoletno šolanje za delovodje v kovinski stroki (na predlog goskodarskih organizacij); tečaje za priučevanje na delovno mesto v kovin­ski, lesni in elektro stroki;

— poglobitvene tečaje iz področja navedenih strok in industrijske psihologije;

«- tečaje za vzdrževanje in odpravljanje manjših okvar na motornih vozilih;

Pouk bo v popoldanskem času od 16. do 19. ure s pričetkom 20. septembra 1966. Prijave pošljite do 15. septembra 1966.

K U L T U R A IN P R O S V E L 31. AVGUST 1966 * GLAS

Škofja Loka

S L septembrom bo pričel delovati posebni oddelek za vzgojo ogrožene mladine

Pojav mladinskega prestop-nlštva v naši družbi nikakor ni nov. Že vrsto let se s tem problemom ukvarjajo socail-ni delavci, šole in druge družbene ustanove. Imamo tudi nekaj vzgojnih zavodov. Niso pa tako redki glasovi, ki opozarjajo, da zavodi ne ustrezajo povsem svojemu namenu. Predvsem mlademu človeku ne nudijo možnosti, da se tu v obdobju prevzgo­je šola, oziroma da se izpo­polnjuje v svojem poklicu. Tako ae ti mladi ljudje kas­neje često ne znajo več vključiti v družbeno življe­nje. Med drugim je zato mnogo tako imenovanih po­vratnikov (takih, ki ponovno zaidejo na stranska pota).

Vse to je socailne delavce v Škof j i Loki, pripeljalo do sklepa, da ustanovijo lasten prevzgojni oddelek. Zamisel se je rodila nekako pred dve­ma letoma, vendar tedaj še ni bilo niti sredstev, niti pro­stora za realizacijo tega na­črta. Letos pa je stvar ven­darle stekla. Našli so primer­ne prostore pa tudi denarja bo za sedaj dovolj. Posebni oddelek za vzgojno ogroženo mladino bo deloval v okviru dijaškega doma. Vzgoja in prevzgoja naj bi temeljila na delovni terapiji. Uveljavljali bodo načelo: noben mlado­letnik naj ne bo Izven šole ali nezaposlen. Oddelek bo za sedaj sprejel 15 oseb v sta­rosti od 8 do 18 let. Pričel bo delovati s 1. septembrom. Namenjen je predvsem mla­dini • v občini. Le če kapaci­tete ne bodo povsem izkori­ščene, bo oddelek sprejemal tudi posameznike iz drugih krajev.

Glede na to, da je dijaški dom dokaj zaseden, so s pro-

V delovno razmerje sprejmemo več

kvalificira­nih

mesarjev Prijave je vložiti pri

upravi

Mesarskega podjetja

Tržič , K o r o š k a cesta 46

Nastop službe takoj ali po dogovoru.

stori precej na tesnem. Kljub temu pa je poskrbljeno tudi za delavnico, k i bo sicer skromno, vendar pa povsem ustrezno opremljena.

V škofji Loki so letos ob­ravnavali že čez 30 mlado­letnih prestopnikov. Nekateri od teh so mlajši od 14. let.

Med kaznivimi dejanji pre­vladujejo kraje in pobegi. Nekaj je primerov večjih tatvin. Med prestopniki je precej povratnikov. Naj bolj problematično je naselje Tra­ta. To je razumljivo, kajti tam je največ razlik v socio­loški strukturi prebivalstva.

I. Guzelj

Razstava na Jesenicah

je vredna ogleda V soboto popoldne bodo pri

»-Jelenu« odprli razstavo pod naslovom »Po sledovih na­cističnega terorja«. Razstavo prireja tehniški muzej Žele­zarne Jesenice —, Oddelek NOB — ob sodelovanju ko­misije interniraneev občin­skega odobra ZZB NOV Je­senice. Namen rastave je prikazati v slikah, dokumen­tih in eksponatih nacistični teror nad občani jeseniške komune.

Iz dokumentov je razvidno, da je skozi razne zapore na Gorenjskem šlo 700 ljudi iz

občine, interniraneev pa je bilo 263, izseljenih v Srbijo 421 in izseljenih v Nemčijo 417. Skupno je bilo prizade­tih nad 2.000 ljudi, k i so oku­sil i grozodejstva fašističnega »novega družbenega reda«. Za posledicami stradanj v ta­boriščih je umrlo 119 interni­raneev, padlo pa je tudi 154 talcev.

Rastava, ki jo prirejajo v okviru 25-letnice vstaje, bo odprta do sobote, 3. \9., do 11. 9. in si jo je vredno ogle­dati. )«1 -mFffimf

Jože Vidic

Kmetijska zadruga »SLOGA« Kranj razprodaja razna, osnovna sredstva, med njimi tudi leseno barako v Kokr i in žago-gater v Kokr i .

Razprodaja bo na Visokem štev. 38 (pri Majerju), dne 8.9.1966 od 8. — 9. ure za socialistični sektor, a od 9. do 11. ure za ostale.

V nekaj stavkih JAVORNIK, K O R 6 Š K A BELA: proslave ob krajevnem

občinskem prazniku — V nedeljo bo minilo 25 let odkar so okupatorji ustrelili na Koroški Beli 5 talcev. Ta dan praznu­jejo prebivalci Javornika in Koroške Bele svoj krjajevni praz­nik. Pogostili bodo svojce padlih talcev in izvedli razne prire­ditve. Na predvečer bo promenadni koncert partizanskih koračnic pred spomenikom talcev, ki ga bo odigrala godba na pihala iz Javornika. Promenadnemu koncertu bo sledila pogostitev svojcev padlih, ki jo organizirata krajevni odbor SZDL in odbor ZZB Javornik. Navzočim bo godba na pihala, pevski zbor in pionirska folklorna skupina domače Svobode prikazala kratek kulturni program. Na praznik pa bo tudi letos odigran tradicionalni šahovski turnir med jeseniškimi in javorniškimi šahisti. Med tem se bodo prebivalci Javornika in Koroške Bele tiho poklonili spominu petih talcev ob gro­bovih na belškem pokopališču.

JESENICE: komorni zbor »Tone čufar« v Italiji in Av­striji — komorni zbor Svobode »Tone čufar« z Jesenic je tudi letos povabljen na tradicionalno kulturno prireditev v Pon-tabelj — Pontebo v Italiji, ki jo prirejajo že nekaj let zapo red. Prireditev bo v okviru krajevnega praznika. Poleg domačega pevskega zbora, ki je že gostoval na Jesenicah in jeseniškega komornega zbora, bo nastopil tudi en avstrijski' pevski zbor, tako da bo udeležba mednarodna. Vsak zbor bo nastopil s po osmimi pesmimi, ob zaključku pa bodo zapeli vsi zbori hkrati. Prireditelj — pevski zbor iz Pontablja — Pontebe — bo še letos vrnil obisk jeseniškim svobodašem s koncertom na Jesenicah.

V soboto, 10. septembra, pa bo jeseniška Svoboda gosto vala v Avstriji. V Beljaku bodo ob proslavi KP Avstrije z okoli 200 barvnimi diapozitivi prikazaii lepote Gorenjske. Večer bodo popestrili z našimi narodnimi pesmimi in plesi. Pro­gram bo izvajal komorni zbor, ansambel narodnih plesov in instrumentalni trio. »Dolik« pa bo priredil v okviru tradicio nalnega astrijskega praznika v Beljaku kolektivno razstavo pokrajinskih slik.

Na Jesenicah je razstavljaj slikar Ive Subie: letos je likov­na sekcija »Dolik«, ki spada pod DPD Svoboda »Tone Cufar«, pripravila že štirinajsto razstavo likovnih del. Tokrat je svoje slike razstavljal akademiki slikar Ive Subic. Podobe v motni belini prikazujejo zasnežene hribe, poljane, kmečko hišo in kozolce na Gorenjskem. Ob otvoritvi so izvedli kratek kul­turni program, v katerem so igrali Zelenjakovi, pela pa sta Koroščeva ter baritonist Jeraša. Razstava je bila zaključena minulo nedeljo.

Z bivšim predsednikom občine

Intervju pri Valvazorju te dolgo me je mikalo, da

Francu Trevenu postavim eno samo, edino vprašanje. Ne bom ga predstavljat, ker ga verjetno vsi poznate. To je bil dolgoletni delavec v je­seniški železarni; potem pa so prišle volitve in Franc je bil izvoljen za predsednika občine Jesenice. Pravijo, da je zelo dobro krmaril. Nazad­nje je bil v sluibi v gledali­šču »Tone čufar«, od koder je »pobegnil« v hribe in se zaustavil pri Valvazorjevem domu (1180 m) ter tam prev­zel mesto upravnika te lepe planinske postojanke.

Srečal sem ga, ko je pred domom za mizo ob kavi kramljat s tovarišem Bori-sem Ziherlom, ki je odhajal na Stol. Prisedel sem, zapro­sil tovariša Ziherta za dovo­ljenje in naš intervju se je začel. Postavil sem Francu

naslednje vprašanje: »Tovariš Franc, kako kot nekdanji predsednik gledaš z višav na jeseniške probleme?« Vpraša­

nje ga je zmedlo, tovariš Zi-herl pa se je začel glasno smejati, saj je bilo vpraša­nje dvomiselno. »Umerjeno, umerjeno!« je v zadregi od­govarja, ker ni vedel kam ci­ljam. Potem je pa le pove­dal, da mu povedo nekaj znanci, ki prihajajo v plani-

Franc Treven to Bodi Zibati pred Valvasorjevim doouom

ne, da pa je sam srečen ker je »nad temi problemi vsaj 600 m». Omenil je še, da ima dosti gostov, da je imel že čez 500 prenočitev in da je pri Valvazorju zelo srečen. Po ves mesec sploh ne gre v dolino. Vse mu drugi prineso ali pripeljejo.

Potem se je oglasil še to-' variš Ziherl in rekel: »Dobro, sedaj bom pa še jaz vam po­stavil vprašanje«. »Izvolite«, sem rekel in pričakoval, da, mi vrne milo za drago. Po­časi je govoril: »Imamo »Do­lenjski list«, »Primorske no­vice«, zakaj pa imate Gorenj­ci samo »GLAS« ne pa Go-, renjski Glas. Saj ste vendar Gorenjci, česa pa se sramu­jete?« »Oprostite«, sem dejal tovarišu Ziherlu, »na to vprašanje bo pa urednik od:

govoril!* Ko sem torej (z zamudo);

prosil urednika za odgovor, mi je dejal: »Dober »Glas* gre v deveto vas, pa če i* dolenjski, primorski ali go-romskih

J. Vidic

31. AVGUST 1966 * GLAS PANORAMA

TTv dni po s vol u Pripadniki kiitajske »-rde­

če garde« — v njej so pred­vsem mladi ljudje, študentje i n dijaki — so minuli četr­tek priredili množične de­monstracije pred poslopjem sovjetskega veleposlaništva v Pekingu. To je že drugi izgred te Mao Ce Tungove »•revolucionarne organizaci­je« proti Sovjetski zvezi. Pred časom so ulico, kjer stoj i sovjetsko veleposlani­štvo, preimenovali v »Ulico boja proti revizionizmu«.

Iz Sajgona sporočajo, da jo V prvih šestih mesecih letoš­njega leta iz južnovietnam-ske vojske dezertiralo 67.000 vojakov. Ce se bodo pobegi nadaljevali z istim tempom, bo ob koncu leta ta številka znašala 134.000. To je precej več kot lani (113.000 dezer-terjev). Kvjeva vojska šteje 705.000 ljudi.

Sovjetski umetni satelit »•Luna 11«, k i so ga izstrelili 24. avgusta, že kroži okrog Meseca. Vse naprave delu­jejo brezhibno. Tako sedaj naravni zemeljski satelit ob­krožata kar dve vesoljski sondi: ameriški »Lunar or-biitcr« in sovjetska »Luna 11«.

V spor, k i je izbruhnil med zahodnonemškim ob­rambnim ministrom von Has-slom in generali Bundesweh-ra, je pred tremi dnevi po­segel tudi kancler Erhard. Podprl je von Hassla in iz­javi l , da odobrava upokojitev generalov Trettnerja in Pa-nitzkega. S tem je afera z letali »Starfighter« začasno utišana.

Pred drugim svetovnim prvenstvom na Bledu

V vrtincu pospešenih priprav Kaj menijo trenerji veslačev — Klavora: »Delo s fanti je pravi užitek!« — Mnenje trenerjev posameznih člonov pred nasto­

pom na svetovnem prvenstvu [meli smo priložnost slišati mnenja jugoslovanskih veslaških trenerjev o možnostih naših posadk na svetovnem veslaškem prvenstvu. Teden dni pred pričetkom prvenstva vlada v na­šem taboru v prvi vrsti realno razpoloženje, vendar pa trenerji upajo, da veslači tudi v tekmovalnem pogledu ne bodo razoča­rali.

Na tiskovni konferenci, k i jo je sklical organizacijski komite v soboto je najprej spregovoril Blejec Peter Kla ­vora, trener osmerca in če-

povedati, da je delo s fanti pravi užitek. So disciplinira­ni in požrtvovalni. Na tako veliko vnemo sem naletel kvečjemu v olimpijskem letu.

ZADNJI POSVET — Zvezni trener veslačev Peter Klavora in predsednik Organizacijskega komiteja Boris Kocjančič sta še enkrat izmenjala mnenja o veliki prireditvi — svetovnem prvenstvu v veslanju. Foto: F. Perdan

tverca brez krmar j a>, torej čolnov od katerih največ pri­čakujemo. Za njim so pove­dali svoje ocene vsi ostali trenerji.

PETER K L A V O R A , trener osmerca in četverca brez krmarja: »Najprej moram

Sestava obeh čolnov nekaj časa ni bila znana. Olimpij­ski osmerec smo razbili, ker smo mislili, da bosta oba četverca sestavljena iz nje­ga dosegla enake rezultate. Začetna tekmovanja so po­kazala, da je novi osmerec

pokazal več kot četverec s krmarjem (posebno po ne­uspehu v Lionu) ter smo ga zaradi tega okrepili z veslači iz četverca.

In kakšne so možnosti za kolajno? Mislim, da so po­vsem realne. Računam, da bo za zmagovalca zadostoval čas okoli 5 minut in 52 sekund, po mojih ocenah bo naš čas okoli 5 minut in 55 sekund. Seveda velja to le v primeru lepega vremena. Blejska pro­ga je težka, saj smo na tre­ningu dosegli le dvakrat re­zultat pod 6 minut. Najne­varnejši konkurenti bodo Nemci (v Luzernu so bili za nami tretji), Američani (na treningu na Bledu smo jih premagali, vendar na krajši progi) ter Cehi, k i imajo osmerec sestavljen iz dveh četvercev, k i sta dosegla do sedaj najboljše rezultate. Ra­čunam, da bo 5 do 6 enakih ekip, med katerimi bodo o vrstnem redu odločale mor­da tudi desetinke sekunde.

Četverec brez krmarja je dosegel na treningu čas 6 minut in 25 sekund. Raču­nam, da bi 6 minul in 20 se­kund zadostovalo za meda­ljo. Težave imamo predvsem s smerjo, ker je ena stran čolna močnejša od druge. K sreči Skalak zelo dobro ob­vlada krmilo.«

L U K A MARASOVlC, tre­ner četverca s krmarjem: »Ekipa je zelo mlada in kasno sestavljena. V njej sta dva nova veslača. Lahko re­čem le, da so veslači marlji­vi, o možnostih pa ne mo­rem dati ocene.«

MIRAN BLAZINA, z Je-Iasko trenira dvojec s kr­marjem: »To so v prvi vrsti

starejši veslači, k i pa nima­jo ustrezne fizične konstitu­cije. V reprezentanco so prišli zaradi dobrega klub­skega dela in se niso posebno pripravljali.«

D A V 0 3 J E L A S K A (trener četverca, k i je leta 1952 osvo­j i l zlato medaljo), trener double-sculla: »Ekipo sem dobil pred dobrimi desetimi dnevi. Značilno zanje je, da niso delaili čez zimo in zato od njih ne moremo preveč pričakovati. Poizkušal bom narediti čim več.«

N E D E L J K O I V A N C E V I C J trener dvojca brez krmarja:. »To je klubska ekipa, k i v domači konkurenci še ni iz­gubila srečanja. V Lionu sla veslala dobro, v Luzernu sla­bo. Danes smo dobili nov čoln. Upam, da bosta dosegla rezultat med 7 minut 6 se­kund in 7 minut 10 sekund, kar bi zadostovalo za finale. Za medaljo bo potreben časj, 7 minut in 2 sekundi. Vesla­ča sta kondicijsko dobro pri­pravljena ter bomo poizku­šali izboljšati še tehniko in hitrost.«

ŠTJKLE, trener skifista: »Trlaja je bil na treh med­narodnih tekmah dvakrat zmagovalec. Pri nas nima prave konkurence, vendar je psihično izredno labilen. Tež­ko je prognozirati, vendar sem optimist in upam na f i ­nale.«

$ Ob koncu je spregovoril $ še dr. PARAC, predsednik $ tehnične komisije. Dejal O je, da moramo biti v pri-0 čakovanjih realni, da ne 9 bomo preveč razočan.ni. 0 Celotna naša ekipa je O sestavljena iz 28 veslačev* O zavedati pa se moramo, 0 da imamo v Jugoslaviji le. £ 14 veslačev visoke msd— O narodne vrednosti.

P. Čolnar

Ljudje in dogodki

Rdeča garda Kitajska je v eri kultur­

ne revolucije dobila močno ideološko oporišče v rdeči gardi. Ta organizacija naj­bolj prekaljene mladine, ki je zrasla na Mao Ce Tungo-vem zeljniku, je prisegla, da bo varovala njegov nauk in ga ohranila čistega. Ta prisega je bila pred dnevi opravljena na pekinškem trgu »Vrata nebeškega mi­ru«, ki so ga nadebudni člani rdeče garde kmalu za­tem preimenovali v »Vzhod

je rdeč«. Ni nobenega dvo­ma, da, je blagoslov za usta­nov itev rdeče garde dalo modro kitajsko vodstvo, ki s to elitno organizacijo sku­ša uresničevati visoke po­litične cilje. Svojih nalog se je rdeča garda lotila z veliko metlo. Najprej so očistili ulice ostankov pre-

4 teklosti, preimenovali na­zive ulic, obsodili pričeske in lepotičenje, razglasili de­monstracije pred sovjet­skim veleposlaništvom, za­

čeli nadlegovati tuje držav­ljane in zažgali slike in knjige, ki se ne skladajo z naukom kitajskega vodite­lja. Rdeča garda, ki so jo najprej ustanovili v Pekin­gu, je najbrž zrasla iz ki­tajskih potreb, da bi ures­ničili veliki načrt prevzgoje kitajskega prebivalstva. Z vso opravičenostjo in po­trebno podporo je rdečo gardo ustoličilo tudi kitaj­sko časopisje, ki ji v uvod­nikih posveča vso pozor­nost. V teb uvodnikih so seveda že postavljene smer­nice njenega ravnanja in učinkovitega dela. Slej ko prej ji svetujejo, da naj ne dela z ljudmi preveč v ro­kavicah in da naj ne okleva

pri izbiranju sredstev za zatiranje sovražnikov.

Rdeča garda je dobila ši­roka pooblastila. V kitaj­skih mestih je zdaj glavna sila. Celo vojski in policiji so ukazali, da članov rdeče garde ne ovirajo pri njiho­vem delu. Rdeča garda pa si je že našla p«*si'»j.v?.*e oi, ulicah. Zaradi nj**.«ega na­stopa niso ogorčeni samo tuji državljani, ki imajo kakšno zvezo s politiko, ki jo Kitajci razglašajo za so­vražno, ampak tudi domače prebivalstvo, ki ne trobi v rog političnega istousmer-janja.

Čeprav dosedanje ravna­nje rdeče garde marsikoga

hudo preseneča in zaskrb­ljuje, pa je veliko bolj za­skrbljujoče dejstvo, zakaj je ta elitna organizacija K i ­tajski prav zdaj potrebna. Mnogi znaki, k i sovpadajo 7. ustanovitvijo rdeče gar­de namreč kažejo, da se K i ­tajska na vsej črti priprav­lja in notranje mobilizira. Verjetno ni preuranjeno govoriti, da je kitajske množice treba pravočasno pripraviti za obračun, ki ga kitajski voditelji preroku­jejo za neizbežnega. Zgo­dovinski učbeniki iz dobe pred drugo svetovno vojno so polni poučnih primerov, kako potrebna je poleg obo­rožitve tudi ideološka pri­prava množic.

.J

J

3£ /=>aa-

A1£ž/V/ S/G L.3L/JSO /Z-

UGO­V O R .

NO, CB A/O—

TO a G L<Aif/Z_U3£

\

GORENJSKIMI IN LJUDJE \_

GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI K P . A J I

Franc Preša:

Tabor (a Senturški gori in še kaj

PANORAMA * PANORAMA # PANORAMA % PANORAMA % PANORAMA * PANORAMA © PANORAMA G PANORAf

26 držav v »zgornjem domu« Zanimiva statistika o udeležbi posameznih držav v svetovni industrijski proizvodnji Zahodnonemški časopis

»Vorvvarts« je sestavil zani­mivo »prioritetno listo« dr­žav glede na njihovo udelež­bo v skupni svetovni indu­strijski proizvodnji. Zajel je 26 držav, oziroma vse tiste, katerih delež v svetovni in-strijski proizvodnji je vsaj °,5%. Jugoslavija v tej lest­

vici deli 19.—21. mesto s Španijo in Južnoafriško Uni­jo. Največji delež pripada ZDA, in sicer 31%, sledi Sovjetska zveza s 17,7 %, po­tem dolgo ni nič, nakar pride na vrsto Zahodna Nemčija 6,7%, slede: Velika Britani­ja 5,3 %, LR Kitajska 5%, Francija 4,2%, Japonska 4

Z orožjem so hoteli spremeniti smer poleta

Drama na nebu Sovjetska letala naj bi namesto ob Črnem

morju pristala v Turčiji V teh počitniških dneh je ob vseh plažah sveta precej živah­no. Tako tudi ob crnomorski. Mnogo sovjetskih in tujih ljudi preživlja tod svoj letni oddih. Zato je živahen tudi letalski promet.

To so hoteli izkoristiti tri­je mladi avanturisti, ki so z orožjem v roki napadli po­sadko letala, ki vozi iz me­sta Pitu v Batumo ter jo ho­teli prisiliti, da spremeni smer poleta ter pristane v Turčiji. O teh dramatičnih dogodkih je sovjetske bralce obveisiil moskovski časnik »Izvestija«, po katerem pov­zemamo naslednje podatke: Eden izmed nasilnežev je najprej ranil enega izmed potnikov, potem pa je hotel

vdreti v pilotsko kabino. P i ­lot letala pa je, brž ko je v i ­del, da mu grozi nevarnost, izredno hladnokrvno začel manevrirati z letalom, tako da je napadalec, kd je hotel vdreti v kabino ni mogel sta­ti na nogah. To so izkoristili potniki, se vrgli nanj ter ga razorožili. Njegova pomagača se nista upirala, marveč sta celo pomagala krotiti prvega nasilneža. Vse tri so oblasti zaprle.

odstotke, Italija 2.5%, Kana­da 2,2%, Poljska 2%, DR Nemčija 1,8%, CSSR 1,6% itd. Za Jugoslavijo so se uvr­stile: Brazilija, Švica, Mad­žarska, Mehika z 0,6% in Avstrija z 0,5%.

% Več kot tri četrtine samo-% stojnih držav — članic % OZN sploh ni zajetih v % tej statistiki, kar pomeni, 0 da je njihov delež manj-% ši od 0,5 %. To je samo nov % dokaz več o silno neena-% komernem gospodarskem % razvoju sveta, kar je % eden bisvenih elementov % nestabilnosti.

iiiiiiiiPlillilli Eia iio volk

(Nadaljevanje Ko sem bil še n*^ ž i_

velo še veliko ^ gospoda Simna še A , ^ znali in mi o njem * p r i _ povedovali. K° M'S ze­nice čakale po m s* \ gpo-ved, jim je na W\ k a r

rekel >Ti, Katra.*\y č e_ raj nisi imela Sdati pridi jutri, jaz m* na Uševco!« Foh»\ i n

podobnih dogodivS% v e _ deli povedati stan\

Ranjki Simen s o m i . slil tudi cerkvene \ k i

jih do njegovega ?W š e

ni bilo. Ob tej prJ\ u j e

prišel iz LjubljasC,,^ in bila je velika ^ j^t . Po pozdravu z žuAj m u

je kanonik potoi:!\j žavna je pot sef | „Ti jo moraš premeri:- ^an, kako le te morajo11 ^ U T . ja očesa!« mu je \ gj_ men pa: »Kaj. kA^ga? Se ne vem ne, Mi Prijel se je za1

enim sunkom niu ^Uetel 60.«

in z

velik škorenj . z noge. »Kar poglej, če imam kje kakšno kurje oko! V škornjih imam slamo in to je najboljše zdra­vilo zoper kurja očesa!«

Doma ga tudi slabo vreme ni zadržalo; stalno je bil zu­naj in vedno je s palico kaj brskal in iskal. Za svoje skromno gospodarstvo se ni veliko' brigal. Nekoč ga je njegova sestra, ki mu je go­spodinjila, vprašala, kaj na­redi s teletom. Začudil se je in jo vpraša/l, od ''daj ima­ta teleta. Na svojem vrtu je imel določen prostor, kjer je gojil gade in modrase ter jih pošiljal svojim naročnikom daleč po svetu.

Simen je bil tudi izvrsten pevec tenorist in zelo zaže-ljen v takratnem cerkljan­skem štabu, v katerem so bili: nadučitelj Andrej Vav-ken, župnik Anton Golobic, Davorin Jenko in preddvor-ski nadučitelj Andrej Rape. Bil je tudi izvrsten prepara-tor. Ustanovil je zasilno šolo,

poučeval pa je v Antonovče-vi hiši. Poučeval je brezplač­no prostovoljne učence, ki mu jih ni nikdar manjkalo, vedno pa njemu časa.

K azinarjeva hiša je prva, ko se pride v vas, na Senturško goro. Stari

Kazinar je bii v času okupa­cije Bosne leta 1387 vojak, in sicer pri godbi. Siiužil je tri leta in se v glasbi tako izu­r i l , da je bil potem doma 35 let organist. Organiziral je za takratne čase izvrsten mešani in moški pevski zbor. Prva dva tenorista iz tega zbora sem že poznal.

Eden je bil Koritnekov M i ­ha, drugi pa Lovrenc Žagar. Miha je bil ncprekosljiv te-sač, Voranc pa je bil tesar, mizar, kolar in sodar. Prav lepo je drl tudi zobe kar s tistimi kleščami, ki jih je uporabljal pri svojem pokli­cu. Močan ded3C, kakor je bil, te je tako prijel za gla­

vo, da si mislil, da je po te­bi. Tudi najhujša bolečina tudi za milimeter ni mogla premakniti glavi. Ce ni dr­žal pravega zoba, je bilo že prepozno; ko je prijel s kle­ščami zob, je šel ta ven, pa če je bil pravi ali ne. Ta mož je opravljal vse omenjene obrti, za vse pa je imel tudi orodje, ki ga je v glavnem naredil sam in na vsak kos umetniško vrezal svoj mo-nogram. Pisati in brati se je naučil v kaznilnici na ljub­ljanskem gradu, kjer je pre­sedel več kot eno leto zaradi velikega tepeža pri^ igri za denar.

Letnice pa so mu vedno delale težave. Nikdar si ni nobene zapomnil, zato je ve­dno rekel »gunga leta«. Bilo je tudi »gunga leta«, točneje leta 1895, ko je v Ljubljani znani potres pošteno razma­jal tudi zvonik v Polju. Te­sarski mojster Vrhovnik je prevzel delo za novo ostrešje na zvoniku in Voranca je imel kot tesarja v službi.

Nihče si ni upal na do tal razklani zvonik, treba pa je bilo sneti jabolko in križ z vrha. Župnik je ponudil 5 goldinarjev in mašo bi bral za tistega, ki bi šel gor. Ker je Voranc vedel, da župnik računa mašo en goldinar, je predlagal, da bi šel gor za 6 goldinarjev pa brez maše. Na ta način je Voranc mašo prodal kar župniku, kajti šel je na zvonik. Ko je po vseh potrebnih pripravah dospel pod jabolko in križ, je za-vpil, katero jabolko naj vza­me. Mojster mu je odgovoril, da srednje. Voranc je od strahu videl najbrž kar vse po tri. Pa je srečno opravil nalogo in ko se je vrnil, je takoj zahteval plačilo, če­prav župniku tisti mašni gol­dinar nekam ni ugajal, a mu je vseeno plačal, kot sta se dogovorila. Lovrenc Žagar je dočakal v i ­

soko starost, vendar je bil na stara leta velik siromak. Po­kojnine takrat ni bilo, delati pa ni mogel, ker so mu noge popolnoma odpovedale. Hišo je prodal Boljžarjevi Ančki, ki je do smrti prav lepo skr­bela zanj.

bil čarovnik. Hodil je okoli in zagovarjal ali

gadov pik, bolno živino ali celo popadljivega psa, vendar ga je pri tem poslu pes ne­koč pošteno oklal. B i l sem nekoč zraven pri Vorancu Žagarju, ko je Gašper zago­varjal bolno živino .Ko je prišel glavni obred, smo mo­rali vsi daleč stran od hle­va. Kaj je govoril, ni nihče nikoli zvedel. Ta mož je bil menda edini, k i je koso kle-pal v ležečem položaju. Kar v kakšno korenino je zabil klepalo, se udobno zleknil in klepal.

enkovič piše v črticah o rokovnjačih, da je bil Matjon s Senturške go­

re rokovnjaški poveljnik. Znak za takega poveljnika je bil, da je smel nositi torbe tako, da so se mu na prsih prekrižali jermeni; navaden rokovnjač jih tako ni smel nositi. Pri Matjonu se pa na Senturški gori v zadnjih sto letih nikjer n i . reklo. Najbrž fie Senturšani ne bodo pre-Več potegovali za njegovo po­reklo. Sliko Simona Kavčiča bomo objavili prihodnjič

Z izbiro miss so, kot kaže, povsod križi in te­žave. Zato so to leto na Danskem našli originalno rešitev. Namesto prve, druge in tretje dame v deželi (po lepoti, seveda.!), so preprosto proglasili tri miss Danske 66. Tako bo­do torej tri dame složno nosile »breme« tega na­ziva — pa še zavisti bo nckolikanj manj!

UIHA KLINAR: MESTA,C^E IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA

Požigalci straše po Štajerskem

Osem petelinov v avgustu Prebivalci v vaseh severovzhodno od Celja že ves ta mesec nimajo mirnih noči. Neznan požigalec — ali skupina — jim naklepno iz piromanijc, zlobe, škodoželjnosti ali podobnega vzroka, požiga gospodarska poslopja in s tem povzroča veliko gospodarsko škodo.

Potem nadaljuje pripoved o puti i stavki, o času, ko je bil, kot pravi, še slep privrženec popa Gs, Ni bil sam, saj je večina petrograjskega delavstva nasedla • >rovokatorju, ki je pred lagal, naj bi se 9. januarja 1905 ponn koledarju zbrali delavci v procesijo ter odšli s cerkvenimi!«! in carskimi podobami pred Zimski dvorec, kjer bi izroči rju peticijo z delavskimi zahtevami.

»rjeli, da jih bo batjuška lin je verjel popu Gaponu, prošnjo, nato pa ukazal

Ike zahteve. Konstantin je

Doslej je pogorelo osem gospodarskih poslopij, škode pa je za preko 35 milijonov starih dinarjev. Najprej so mislili, da gre za požige jz maščevanja in da je požiga­lec le eden. Vse bolj pa se utrjuje prepričanje, da je sto­rilcev več in da so tudi motivi drugačni, čeprav doslej po­polnoma nepojasnjeni. Kljub

velikim naporom miličnikov in tamošnjih gospodarjev, k i noč za nočjo stražijo premo­ženje in opreza jo za storilci, doslej le-teh niso odkrili. Zadnjikrat je gorelo pretekli torek v Lubečni. Plamen je nekaj po deseti uri pričel pu­stošiti gospodarsko poslopje in kozolec priletne Marije Gaber.

Nekateri so imeli pomisleke. M svete Rusije hotel sprejeti. Toda K* da jih bo car sprejel, prebral njil lastnikom tovarn, da bodo izpolnili verjel, da car, nalagan od svojih tffckov in drugih velikašev, sploh ne ve, kaj se v Rusiji godi. M mnogi je govoril: car je dober, pošten, na strani svojega IJM če ljudstvo trpi krivice, so tega krivi samo brezdušni uradnic dostojanstveniki, ki carja obkrožajo.

Konstantin še vedno ni podvomit Gaponovo poštenost, vse­eno pa je na shodih prisluhnil tudi tik, ki niso dali niti kopejke na carjevo pravičnost in ki so terK da se v peticijo vnesejo njihove zahteve ne samo o ureditvi ^nih odnosov po tovarnah, marveč tudi zahteve o svobodi tista »govora, o svobodi združe­vanja in delavskih zvez, o sklicanju Ivodaj ne skupščine, ki naj bi spremenila v Rusiji državni «4« enakosti vseh ljudi pred zakonom, o ločitvi cerkve od drtatfijjrenehanju takratne vojne z Japonsko, o uvedbi osemurnega Ibraika, o izročitvi zemlje kmetom.

Ti delavci so potem hodili od ddt do delavca in dokazovali, da bi jih rešil lahko samo upor prtf*rju in sprememba oblasti v Rusiji, obenem pa jih svarili, naj bledijo Gaponovemu pozivu in naj raje ne hodijo pred Zimski te, češ da jih car ne bo j

hotel sprejeti, marveč bo ukazal vojaštvu, naj jih razžene, ali pa bo ukazal celo streljati nanje.

Konstantin mu ni verjel, marveč ga je imel za črnogleda in strahopetca, ki sc junaci s puškami, a se boji pred carjev dvorec v procesiji s cerkvenimi baneteri in carjevimi podobami. Kdo neki bi se drznil streljat: v posvečena bandera in v carjeve podobe?

Toda tisti človek, ki je svaril Konstantina, ni bil strahopetec, i Tudi sam je šel v procesiji, ki se je napotila pred carjevo palačo, i In prav tako so bih v. sprevodu vsi njegovi somišljeniki, o katerih

so govorili, da so boljševiki. »Nc, niso bili strahopetci, samo mnogo več so razumeli in vedeli

kakor mi, ki smo verjeli v Gapona in ga poslušali,« pravi Konstantin. In tako so šli, nadaljuje. V njegovih ušesih so zvenele besede

iz peticije (še zdaj jih sliši): — Mi , delavci mesta Peterburga, naše žene, otroci in onemogli

starčki — roditelji smo prišli k tebi, vladar, iskat pravice in zaščite. Obubožali smo zatirajo nas, obremenjujejo nas z nadčloveškim delom, rogujo se nam ne priznavajo nas za l j u d i . . . Vse smo potr­peli, toda pehajo nas vse globlje in globlje v brezdno bede, brez­pravnosti in nevednosti, dušita nas despotizem in samovolja... Potrpljenje je doseglo svoje meje. Za nas je prišel tisti trenutek, ko je človeku ljubša smrt kakor pa nadaljevanje neznosnih muk . . .

Te besede iz peticije so zvenele v njem ob pogledu na procesijo peterourške revščine — delavcev, delavskih otrok, žena z dojenčki na rokah, starkah in starcih, množici, ki je korakala pod cerkve­nimi banderi in carskimi podobami ob prepevanju molitev k Zim­skem dvorcu

Carsko veličanstvo, batjuška svete Rusije, je ukaza! streljati na delavce in na peterburških ulicah je tistega krvavega januarskega dne pred dobrnni enajstimi leti obležalo pod streli več tisoč mrtvih in več kakor še enkrat toliko ranjenih delavcev, žena, otrok, star­čkov . . .

Konstantinove modre oči postajajo otožne ob tem spominu. Toda samo za trenutek. Potem zjeklene kakor modro jeklo.

»Car nas je hotel ustrahovati in zlomiti z nasiljem, pa je do­segel prav nasprotno. Zlomil je naše zaupanje v Gapona in si nako­pal naše smrtno sovraštvo. Zanetil je v nas pravi kres ogorčenja. Kaj kres, pravi požar, ki se ]e raznelil po vsej Rusiji. Car nam jo je zasolil. smo govorili No prav! Tudi mi mu jo bomo zasolili, da bo pomnil. Tako smo se zakieli in še istega dne postavili prve barikade v delavskih okrajih.

»Spominjam se. štirinajst let mi je bilo takrat,« prekine Kon­stantina Kari in pove, da so ti dogodki povzročili ogorčenje proti carju tudi v Rigi, brž ko so zvedeli za carjev zločin nad peterbur-škimi delavci.

»Da, tudi v Rig'. sc pričeli ..stavkati.,« reče Konstantin in pripo­veduje o požaru stavk, ki sc prav tako kakor v Rigi izbruhnile tudi v Varšavi, Moskvi, Bakuju, Donbasu, skoro povsod, kjer so

bile večje tovarne ali rudniki in kjer so bili delavci, le da te stavke niso postavljale samo delavskih mezdnih zahtev, marveč so nape­rile svojo ost predvsem proti carski oblasti.«

»Da, da, spominjam se,« poseže v pripoved še temnolasi in drobni Jusuf, krojač iz črnomorskega mesta Odese. Maja je bilo. Dobro se še spominja. Toda še mnogo bolj mu živi v spominu upor na oklopnici Potemkin.

In Jusuf pripoveduje o izbruhu splošne delavske stavke, ki je vznemirila Odeso, in o uporu mornarjev na tej znani oklopnici. Delavci sprva niso niti verjeli, da so mornarji na oklopnici, ki je priplula v Odeso, pobili najbolj osovražene oficirje in se pridružili delavcem. Na Potemkinu je zavibrala rdeča zastava. In ko je car poslal proti upornikom druge bojne ladje, mornarji teh ladij niso hoteli streljati na svoje tovariše.

»To je res,« pravi Konstantin. Žal, ti mornarji niso storili po­dobno kakor mornarji na oklopnici Potemkin in so v odločilnem trenutku začeli omahovati. Sicer pa so se znaki omahovanja poka­zali tudi na Potemkinu. Namesto da bi mornarji rdeče oklopnice udarili in z odločno akcijo potegnili za seboj tudi druge mornarje crnomorske mornarice, so, ko jim je začelo zmanjkovati hrane, odpluli proti romunski obali in se predali romunskim oblastem, a ta jih je izročila carju. Mnogi so končali na vislicah, drugi na pri­silnem delu v Sibiriji.«

»Eh, takrat bi lahko premaknili Rusijo v svetlejše čase,« pravi Konstantin. Toda meščanstvo pa tudi manjševiki in tako imeno­vani socialni revolucionarji so se sprijaznili z VVittejevo dumo. Nji­hovi voditelji so govorili, da je bila blaznost, ker so delavci, kmetje in uporniški vojaki prijeli za orožje in se dvignili proti carju. Toda za boljševike, poudari Konstantin, za boljševike revolucija ni mi­nila.

Kari dvomi, da bo v Rusiji sploh kdaj uspela. Konstantin mu ne utegne odgovoriti, ker je odmora konec.

Toda zvečer v taborišču bo imel dovolj časa, da bosta nadaljevala pogovor.

»Vi ste socialistka,« nagovori Kari štefi, ko odhajata proti sti-. skalnici. »Bi mi lahko priskrbeli kako Marxovo ali Engelsovo knjigo.«

Da, seveda bi mu jo lahko. Med knjigami, ki jih ima doma, so skoro vsa Marxova in Engelsova dela.

Kari študira Marxa in Engelsa. Hoče piti pri izviru in si potešiti žejo za poznavanjem socialistične misli. Opoldanski odmori so debate, za Štefi pa šola ruščine in marksizma. Kari je dober posrednik snovi, ki jo je preštudiral. Konstantin skrbi, da prenaša Karlove teoretične postavke v prakso ruskega delavskega gibanja in notranjih nasprotij v njem samem v pogledu na bodočo sociali­stično preobrazbo sveta.

6 Z

PANORAMA 31. AVGUST 190» * OfcAS

Kaj so prikazale modne hiše v Parizu

Pripravimo se za jesen Neprestano deževje in hlad nas vsak dan bolj opozarjata na prihajajočo jesen. Zato samo na hitro poglejmo kakšni so modeli, ki so jih pripravili modni kreatorji v Parizu za sezono 1966,67.

Obleke so v večini komple­ti s plašči enakih ali kon­trastnih barv. Kadar gre za dnevna oblačila prevladujejo močni barvni toni klasičnih barv: rujave, temno modre in črne, za večerno svečanost pa si bomo izbrale travnato zeleno, oranžno ali rume-eno ali rožnato barvo oble­ke. Krila pri oblekah se od pasu navzdol širijo, so pa tu­di ozka. Obleke so brez ro­kav, s kratkimi in dolgimi rokavi. Dolžina kril ni kdo ve kako spremenjena in je še vedno 7 do 10 cm nad kole­nom.

Jopice pri kostimih so krat­ke nad boke ali pa dolge čez boke. Krila so kratka in oz­ka, včasih tudi z gubo spre­daj ali zadaj. Bluze so po­polnoma drugih barv in za­taknjene krila, zraven pa je usnjen pas.

Obveznost mode 1966/67, predvsem pa zimskih mese­cev so cocktail obleke, ki so jih Francozi ukrojili iz kar se da bleščečih blag. Niti ene večerne obleke ni bilo na

Križanka VODORAVNO: 1. oglato

geometrijsko telo, 7. javno priporočanje svojih izdelkov,

1 7 3 U 5 6

7 F " <3 • 10

7T" 13

11

14 ' • 16

17 18

1 L

pariških revijah, k i se svetlikala, bleščala, j vid, pa naj si gre za

ne bi emala dolgo

9. kratica za teniški klub, 10. židovsko moško ime, 11. za­četek tekme, 12. mesto v vzhodni Srbiji, 14. Ober, 15. starodavno kaldejsko mesto, 17. na prsih in vratu globoko izrezana obleka, 12. povrSnik zvončaste oblike.

NAVPIČNO: 1. namiz.no pregrinjalo, 2. pregovor, 3. pritok Kame v Rusiji, 4. ma­riborska tovarna toaletnih potrebščin, 5. francoski revo­lucionar, ki ga je ubila Char-lotte Cordav, 6. rimski bog ljubezni, 8. pripadnik staro-slovanskega rodu, 11. tatinska ptica, 12. naše ime za itali­jansko reko Po, 13. trsKa, 15. vrtna hišica, 16. veletok v za­hodni Evropi, 18. enaka so- ! glasnik? j

ali kratko večerno obleko, za črno ali drugačno.

Pri nogavicah niso več mo­derni svetli toni, temveč so

Čestitam! Vseh SZMCOV % oma­ro vred pa ne Lgubi kdorsi-boili!

za zimo pripravili nogavice iz črne ali sive mreže, pa tu­di nogavice kričečih barv in s kockastimi vzorci. Pete pri čevljih so še vedno pretežno visoke 5 cm, škornji pa so do kolen. Moderna so majhna pokrivala — barete iz krzna ali blaga.

Dobro je vedeti

% Večino zažganih jedi lahko rešite na tale način: posodo v kateri je jed zgo­rela morate takoj pokriti in jo dati v večjo skledo z mrz­lo vodo. Po desetih "minutah stresite jed v čist lonec in jo pazljivo segrejte.

% Mlečne madeže — tudi od krvi ali jajc — odprav­ljamo z deževnico.

0 Paradižnikova mezga, ki vam je ostala v konzervi, bo ostala sveža, če ji boste dodali nekaj kapljic olja, jo potem dobro premešali in dali v pokrito stekleno po­sodo. Hranite jo v hladilniku.

% Krompirjeva solata bo bolj okusna, če boste malce solili tudi vodo, v kateri se kuha krompir. |

% Ce si sami barvate lase, jih morate pred barvanjem dobro umiti, da odstranite vso morebitno maščobo in da se bo barva bolje prijela. Svetujemo vam, da dodaste vodi za pranje las pred bar­vanjem boraks ali panama koren.

BODICE # Takoj prvi dan, ko sva

se z Marjano vrnila z dopu­sta naju ni prignala mokro­ta (marveč žepna suša!), sem se v samem Stražišču skoraj »zavozil«. Na tamkajšnjem avtobusnem posatjališču sta namreč kar dve tabli in ni­sem vedel katero naj gle­dam. Ena na električnem drogu, druga na stavbi po­šte. Ena seveda od Transtu-rrsta, druga od Avtoprometa. Potniki skačejo sem in tja in se jezijo, hočejo enotni vozni red. Pa nimajo prav, kajti te table so za- reklamo vsakemu podjetju posebej, čeprav, verjemite, za slabo reklamo.

% Eden izmed članov tu­rističnega društva v Kranju pa se je širokoustil, kako so

Nekaj receptov ZELENJAVNI SATARAS Na masti prepražimo gla­

vico sesekljane čebule. Zlato rumeni dodamo 3 na kocke zrezane zelene paprike, duši-mo do mehkega, pridenemo 2 zrezana paradižnika, strok česna, sol in poper ter vse skupaj dušimo, da poide vo­da. V to zmes vlijemo nato 3 stolčena jajca, po potrebi še začinimo, prepražimo, da se jajca strdijo, in serviramo z ocvrtim krompirjem in so­lato.

PRAVI SRBSKI PASULJ Dan prej namočimo bel fi­

žol, naslednji dan pa ga ope­remo in nalijemo nanj hlad­ne vode. Vodi dodamo na re­zance zrezano čebulo, posu­šeno papriko, prav tako na­rezano, in prekajena rebr-ca. '

Ko je vse skupaj kuhano, prepražimo v majhni posodi posebej na olju malce mo­ke ter dodamo nastrgano če­bulo in nekoliko mlete rdeče paiprike. To zalijemo s čisto malo fižolove vode. Nato vse vlijemo v lonec s fižolom in pustimo, da še malo povre. Solimo po potrebi in okusu.

POLNJENA JABOLKA Olupite osem manjših ja­

bolk, jih izdolbite in napol­nite s kakšnim sadnim dže­mom ali marmelado. Vsa ja­bolka dajte v pekač in jih

prevlecite s trdim in oslaje-nim snegom dveh ali treh beljakov. Potem razrežite po dolgem nekaj poparjenih in olupi j enih mandljev in jih dajte v jabolka na vrh. Ja­bolka specite na srednje moč­nem ognju in jih ponudit« še topla.

Doktor, zadnje čase vidim zelo slabo...

ob Kidričevi cesti ohranili stare plotove-v znak gorenj­ske in alpske »štimunge«. Drugi pa so to kritizirali češ, da bi te viseče in polomije' ne lesene ograje že zdavnaj morali odstraniti. Kdo ima prav, naj presodijo ljudje.

O Tistim iz Lesc, ki ste mi pisali zaradi gradiva in ropotije pred tamkajšnjo osemenjevalno postajo bom kar tu povedal, da nimate prav. če je že osemenjevanje potem naj bo to. Če se dve leti še ni, pa se morda bo kaj osemenilo, vzklilo in zra­slo. Vsaka reč pride prav. I

# Na cesti pri Vrbi pa me je ustavil tujec. Na potova­nju mu je zbolela žena in spraševal je, katere bolezni zdravi dr. France Prešeren. Slišal je menda o zdravniku Z zelišči pri Kranju ter me­nil, da je prišel prav. Pove­dal sem mu, da je to le rojstna hiša našega velikega

Tako... prosim malo vež življenja v igro

Ponudijo vam sadje Povabljeni ste na slavnost­

no kosilo ali večerjo in zi poobedek vam servirajo sad-je. Kako se ga boste lotili! Z rokami? Ali Z nožem ali vilicami?

Sleherna vrsta sadja terji poseben pribor. Torej si za­pomnite:

JABOLKA IN HRUŠKS razrežemo na štiri kose, po-tem z vilicami zabodemo v eno četrtino sadeža in g& olupimo z nožem ter odstra­nimo peške. ORANŽE lupi­mo z nožem, potem jih pre lomimo na polovico, posa-mezne rezine razdelimo i nožem in vilicami ter z 99 žem odstranimo peške.

BRESKVE zarežemo z no­žem na več krajih do peške, potem jih jemo kot jabolka

JAGODE jemo s prsti, (t imajo še stebelca, sicer pa vilicami. BANANE lupimo t roko, jemo pa jih z vilicam^ in nožem. >

GROZDJE, RIBEZ, ĆEŠ NJE jemo z rokami, UVBE-NIČE in MELONE pa z vi­licami in nožem.

-v"

pesnika. Smejala se je. Zato bom ob prvi priložnosti tisto tablo drugače označil, da bo­do tujci vedeli za kakšne^ zdravnika gre.

% Prav pa nimajo tisti, ti so v ulici Svobode v Rado* Ijici razbijali paraboličn* ogledalo namenjeno promi-tu. Res, da je prav v tej uli­ci svoboda posebej poudar­jena, toda svoboda razbija­nja se mi zdi, da ne sod' sem.

• Ker je po jeseniškem i" tudi drugod zlasti ob turisti nih sezonah dostikrat teti­no z oskrbo z zelejavo, 0 pred motelom v Kronista gih ri začeli gojiti regrat. Ta «*" cijativa je zelo vzpodbudni Verjetno bodo tudi v Prisad ku posnemali ta primer, kaj­ti le sedaj imajo pred p<r slopjem velike jame ftof jn+ pravo za vrtnarstvo.

Lepo vas pozdravlja BODIČAR

H . A V G U S T 186« * G L A S SPORT

Velika nagrada Jugoslavije »Ljubelj 66«

Manfred Klerr: Leif Ake Olsson Se nekaj dni nas loči in na Ljubelju bo letos tretjič na spo­redu dirka za veliko nagrado Jugoslavije v moto crossu in novo mednarodno tekmovanje za Pokal Karavank.

Prireditveni odbor dela s polno paro. Na vseh vpadni­cah proti Ljubljani, Planici, Ljubelju in drugod so že dalj časa postavljeni reklam­ni panoji s plakati. Pred­sednik športne komisije pri AMD Tržič nam je povedal, da bo proga za letošnjo dir­ko spremenjena le v tem, da bo imela v desno tri ostre navoje označena bo s poseb­nim keper trakom in ne za­stavicami kot doslej in bodo tekmovalci morali skozi" 30 vratic. Seznanil nas je o no­vem mednarodnem tekmova­nju za Pokal Karavank, ki je njegova in dr. Schaiwerja (iz Celovca) zamisel. Letos bo na sporedu v sklopu za Veliko nagrado Jugoslavije. Zmagovalec prejme v trajno last pokal Karavank, ki ima simbolično gravirano v ven­cu Karavank kozorogovo glavo. To naj bo v bodoče simbol za vse športne prire­ditve na Ljubelju.

Avstrijski državni prvak Manfred Klerr vodi trenutno

PREDSTAVLJANO

v Pokalu Karavank s 16. toč­kami. Sledijo: VValtcr Leid-geb (Avstrija) 12, Heinrich Hafner (Nemčija) 6 itd. Ju­goslovanska tekmovalca Bo­ris Murin (vseučilišče Za­greb) in Stanko Vesenjak, (Orehova vas), sta trenutno na 6. in 7. mestu. Dosedanjih prijav za kategorijo do 250 cem je 25 in za kategori­jo do 500 cem 20 iz 14 držav, med njimi lanskoletni zma­

govalec Leif Ake Olsson iz Švedske. Na dirki bo nasto­pilo tudi 13 Jugoslovanov na enakovrednih strojih češke proizvodnje.

Dirka za Veliko nagrado Jugoslavije ima predvsem turistični namen, saj pokro­vitelj Kompas pričakuje rav­no v času ljubeljskih dirk, da bo žičnica prepeljaila dve-stoiisočega potnika, kar je za enoletno obratovanje rekord.

D. Ilumer

Problemi in težave kamniških odboj kar j ev

pred jesenskim delom Kamniški odbojkarji, ki tekmujejo v I. republiški ligi, so se po spomladanskem delu prvenstva znašli na dnu tabele in jim preti izpad iz lige. Večjega uspeha se tudi niso mogli nadejati, saj so trenirali neredno zaradi zaposlenosti igralcev.

Mednarodni atletski miting

Na sobotnem atletskem mi­tingu v Kranju so poleg do­mačih' tekmovalcev nastopili tudi nekateri člani ljubljan­ske Olimpijc in predstavniki italijanske reprezentance na srednje in dolge proge, ki se že dalj časa pripravljajo v Kranjski gori na Evropsko prvenstvo v Budimpešti in druga pomembna mednarod­na srečanja.

Jože Satler

Vsak mesec nov rekord V jugoslovansko atletsko reprezentanco juniorjev, ki je nasto­pala proti ustrezni vrsti Bolgarov v Kranju, so bili uvrščeni kar trije domačini, člani kranjskega Triglava. Njihov izku­piček je nadvse razveseljih: dve prvi in eno tretje mesto.

Med štiri nove državne re­korde, ki so bili doseženi na tem dvoboju, smo zabeležili tudi 14,50 metra v suvanju 7 kg krogle, ki jih je dosegel eden najboljših kranjskih atletov, 19-letni učenec v po­klicu, Jože SATLER.

Satler je le več let nespor­no prvi metalec krogle v Slo­veniji med mladinci. Njegovi

uspehi so mu že pred tremi leti odprli vrata tudi v dr­žavno mladinsko reprezen­tanco, kjer je letos prvi mož v svoji- disciplini. Letos je le kar štirikrat popravil svoj državni rekord. Meseca ma­ja je vrgel orodje 14,02 m, točno mesec pozneje 14,30 m, na nedavnem odprtem pr­venstvu Kranja (30. julija) je dosegel rezultat 14,45 m in končno na sobotnem tekmo­vanju za reprezentanco 14,50 metra.

Razen krogle pa Jožetu tu­di ostala »metalna« orodja niso neznana. Disk je vrgel letos že 43,56 m daleč, kladi­vo pa 39,50 m.

V razgovoru mi je Jože po­vedal, da je njegova največja želja, da bi mu uspelo zalu­čati kroglo 15 metrov. Če ne prej, pa na Pokalu republik oktobra meseca na Reki.

O svojih persepktivah za prihodnje leto ni dosti govo­ril. Zaveda se, da prehaja v novo tekmovalno sezono kot senior, pa mi je zato tudi iz­dal, da bo na treningih mo­ral posvetiti največ časa kladivu, ki bo v le v nasled­njem letu postalo njegova prva disciplina.

Matjaž Kuralt

REZULTATI — Moški — 100 m: 1. Kaštirvnik (Tr) 11,5, 2. Milek (Tr) 11,6, 3. Miloše-vič (Ol) 11,6; 800 m: 1. Bonetti 1:55.0, 2. Arcioni 1:55.8, 3. Marietta (vsi Ita/lija) 1:57.6, 6. Hafner (Tr) 2:01.3; 1500 m: 1. D' Inca 3:55.2, 2. Grazzani 3:55.5, 3. Gernasini (vsi Ita­lija) 3:55,6; 3000 m zapreke: 1. Bertolini 9:16.0, 2. Carnicelli 9:20.2, 3. Orani (vsi Italija) 9:59.0; daljina: 1. Milek 640, 2. Kaštivnik 619, 3. Zumer (vsi Tr) 571; krogla: 1. Satler 13,89, 2. M . Fister 11,90, 3. Vidic (vsi Tr) 11,51; disk: 1. Satler 37,47, 2. M . Fister 35,16, 3. Kaštivnik (vsi Tr) 33,87;

Ženske — 100 m: 1. Jurčič (Ol) 13,5, 2. Šolar 14,5, 3. S i -mič (obe Tr) 14,5; višina: 1. Šolar 138 (gorenjski rekord za ml. mladinke), 2.« Kovic (obe Tr) 115.

K. M.

Moštvo je že leto dni brez trenerja, kar se je odbojkar-jem v nekaterih srečanjih krepko maščevalo, saj so prav zaradi taktičnih napak izgubili nekaj odločilnih sre­čanj.

Velika pomanjkljivost mo­štva je tudi majhna izbira igralcev, saj je nastopalo skozi vso sezono izključno s šestimi igralci, ker mlajši igralci še niso dorasli repub­liški konkurenci. To se bo prav gotovo maščevalo, saj bo v jesenskem delu nasto­pala ekipa brez standardnih igralcev Podjeda, Skerleca in Debeljaka. To bo verjetno v borbi za obstanek usodno, saj je zadnji turnir pokazal, da mlajši igralci še niso do­rasli kvaliteti, ki jo zahteva republiška liga.

Moštvo se je do prvenstva pripravljalo 14 dni pod vod­stvom češkega trenerja. Ker bo v prvih prvenstvenih sre­čanjih še kompletno, odboj­karji upajo, da bodo prav v teh tekmah uspeli zbrati do­volj točk, ki bi jim omogoči­lo obstanek v ligi.

Kapetan moštva Debeljak, ki je najmlajši igralec v moštvu, je optimist in upa, da bo ekipa z resnim delom in E vključitvijo nekaterih mlajših in starejših igralcev uspela v borbi za obstanek v ligi.

V jesenskem delu bodo za moštvo nastopili: Skorjanc,

Bo »Sestanek na vrhu« odpravil telesnovzgojno mrtvilo

Telovadno društvo Partizan v Škof ji Loki že leto dni obstoja samo na papirju

Skofja Loka ima, kot pač večina mest pri nas, svoje telovadno društvo. Par don, imela ga je! Leta 1965 so se posamezne športne sekcije, do takrat združene v telo­vadnem društvu Partizan, odcepile in ustanovile samo­stojne športne klube. Smu­čarje je vzelo pod okrilje podjetje »Transturist«. Tudi nogometaši, in košarkarji so šli na svoje. Le telovadna sekcija je še naprej pred­stavljala TVD Partizan v Skofji Loki. Toda stihijska in individualna vadba brez pravega vodstva je povzroči­la, da je tudi ta dejavnost popolnoma zamrla. Obenem z. njo je bilo konec tudi te­lovadnega društva. Uradne

razpustitve sicer ni bilo, to­da dejstvo je, da društvo ob­stoja le še> na papirju. Telo­vadnico upravlja gimnazija v Skofji Loki. _

Med tem je razpadel tudi nogometni klub. Ostanejo to­rej še košarkarji in smučar­j i , k i delujejo vsak zase. Udejstvovanje v obeh klubih je domena manjše skupine perspektivnih tekmovalcev, ki naj predstavljajo telesno kulturo v mestu. Ceste pa so vse polne postopajoče mla­dine. Polni so jo tudi gostin­ski lokali, »starije« po do­mače.

Prav zadnje dni je slišati, da ljubitelji nogometa zopet skušajo ustanoviti svojo sek­cijo. Podobne želje obhajajo

Koncilja, Zule, Stcle I in II, Lavrič.

Vidic, Irt< Matjan in

V drugem jesenskem kolu SKL sta doživela oba go­renjska predstavnika poraz. Triglav je izgubil doma % Ilirijo z 48:103 (14:52), Jese­ničani pa v Trbovljah proti Rudarju s 86:65 (43:35).

V ženski košarkarski ligi je bilo odigrano le eno sre­čanje, v katerem so Jeseni« čanke doma izgubile proti Mariboru 66 s 53:55 (26:26).

V moški SOL so Jeseničani v Crešnjevcu premagali do­mačine z 1:3. Kamničani so izgubili doma proti vodeči Ljubljani s 0:3.

Na teniškem prvenstvu Kranja je med člaini osvojil naslov prvaka Davor Znidar, med pionirji Cipek in med pionirskimi dvojicami Cipek Ljubljani z 0:3.

PK Triglavu je zaupana organizacija kvalifikacijske­ga turnirja za II. zvezno waterpolo ligo. Na kvalifika­cijah, ki bodo od 2. do 4. septembra, bodo nastopili vsi republiški prvaki.

V pokalni nogometni tekmi je v nedeljo Triglav prema­gal v Šenčurju domačo Svo­bodo s 6:0 (2:0). Gole so do­segli: Vukotič 2, Verbič, Ugricai, Kitic in Januš po enega.

tudi bivše telovadce. Nogo­metaši so na zadnji sestanek povabili tudi predsednika ob­činske skupščine Skofja Lo­ka, tov. Milana Osovnikarja in druge odgovorne občinske može ter še nekatere ljubi­telje tega športa. Prisotni so bili tudi bivši člani upravne­ga odbora TVD Partizan in mladinci, ki bi radi pričeli s telovadnimi treningi. Upaj­mo, da po vsem tem ne bo ostalo le pri besedah in ob­ljubah. Ce naj sestanek po­meni novo rojstvo splošnega telovadnega društva, je tre­ba misliti tudi na uvedbo splošne telesne vzgoje, za katero je največ zanimanja. Starši naših najmlajših celo na cesti sprašujejo ljudi, k i ©o nekdaj skrbeli za zdrav telesni razvoj mladine, kam naj pošljejo otroke k telo­vadbi. Ne morejo razumeti, da je danes, ko na vseh kon­cih poudarjamo pomembnost zdravega telesnega razvoja mladega človeka, kaj takega sploh mogoče.

I. Guzelj

10 O G L A S I — O B J A V * 31. A V G U S T 1966 * GLAS

ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ obvešča vse koristnike električnih proizvodov »Gorenje«, da je sicer tovarna sama

organizirala svojo servisno službo, vendar naše podjetje tudi v bodoče

vrši vsa popravila na proizvodih »Gorenje« po garancijski dobi Vabimo potrošnike iz celotnega Gorenjskega področja, da iščete še naprej naše usluge, mi pa se bomo tudi vnaprej potrudili izvrševati storitve hitro, kvalitetno in ceneno. •»-Naši potujoči servisni strokovnjaki, k i zastopajo tudi druge tovrstne proizvajalce se bodo na Vaš poziv hitro odzvali in to v dopoldanskem ali popoldan­skem času. Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo trgovino v Kranju pri avtobusni postaji odprto tudi sedaj v poletnem času

od 14.—17.30 ure in Vas vabimo k nakupu gospodinjskih in akustičnih aparatov, posebno pa elektroinstalacijskega materiala. V tej poslovalnici lahko od 14.—17.30

tudi oddajate naročila, oz. pokvarjene ali pa dvignete po­pravljene predmete.

AlUldl A U T O U N I O N Želite kupiti nov avtomobil? P r i p o r o č a m o vam, da se o d l o č i t e za novo ekskluzivno vozilo z edinstve­nim 4-taktnim M E R C E D E S - B E N Z motorjem srednjega pritiska 1700 cem, 72 K S .

Vabimo vas na preizkusno vožnjo! Eksportna cena z 2 vrati Eksportna cena s 4 vrati Eksportna cena V A R I A N T

D M 6.000.— in N D 13.250.— D M 6.315.— in N D 13.850.— D M 6.374.— in N D 13.974.—

NA ZALOGI IMAMO PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH: AUTO UNION DKW F 11, F 12, F 102.

INFORMACIJE: AIT0C0MMERCE

Generalno zastopstvo Ljubljana, Trdinova 4

P R E D S T A V N I Š T V A : Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skop­je, Novi Sad, Rijeka, Split.

O00D

Z A H V A L A Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata, strica in

svaka J O Ž E T A L E S I Č N I K

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem* in sosedom, k i so nam stali ob strani, pokojnika pa spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Prisrčna hvala tudi dr. Bajželj Ivanu za njegovo požrtvovalnost med boleznijo, č. duhovščini, pevcem društva upokojencev ter vsem darovalcem cvetja.

žalujoči: žena Doroteja, sinova Franc in Janez z družinama, hči Pavla, snaha Pavla s hčerko Dra­gico, sestra Micka z družino in

Kranj, 26. 8. 1966 ostalo sorodstvo

Prodam Prodam stavbo za preure­

ditev v stanovanje v Radov­ljici Perdtrg. Posedujem do­voljenje, načrt in delno grad­beni material. Ogled 29. in 30. 8 . 66. i n od 5. 9. dalje, š la j mer Jože, Gorenjska 24, Radovljica 3934

Prodam mlatilnico in sla-moreznico z verigo in puhal-niikom. Sv. Duh 41, Skofja Loka 3999

Prodam kravo po izbiri. Tatine 1, Preddvor 4000

Prodam borove plohe. Šen­čur 105 4001

Prodam rablej-no rdečo strešno opeko. Oman Jože, St. Loka 38, $Jk. Loka 4002

Štedilnik »Gorenje« levi s kotlićem malo rabljen pro­dam za 300 N din š tular Ivan, Podnart 4 4003

Prodam fiat 750 s 36.000 km, dobro ohranjen. Trboje 82. Smlednik 4004

Prodam stabilni dizelmotor U K M »Aram — Reka« Kranj, Savska c. 52 4005

Prodam dve novi gumi 16 col. Trstenik 10, Golnik 4006

Prodam rabljene zidarske plohe 1 m 3 , dve stolice, 20 klamf in ročno molorko. Na­slov v oglasnem oddelku

4007 Prodam moped z malimi

kolesi. Naslov v oglasnem oddelku 4008

Prodam kravo dobro mle-karico s teletom ali b:vz. Podljubelj 31, Tržič 4009

Prodam VW 1200 letnik 65, 15.000 km in BMW Iseto. Vo­dice 48 pr i Ljubljani 4010

Prodam fikus in oleander 2 m visoka. Kranj, Cankarje­va 10 4011

Prodam sadje za žganjeku-ho. Bohinc, Medvode 81 4012

Prodam nov moped colibri T 12 po ugodni ceni. Kranj, Likozarjeva 11, pritličje 3920

Prodam nov pralni stroj »Castar« za 340.000 S din. Križe 62 4014

Prodam avto DKW 1000 S. C. Kokrškcga odr. 16. Kranj

4015 Prodam fiat 600. Trilar,

Škofjeloška 50, Kranj 4016 Prodam prašiča 65 kg tež­

kega. Moše 37, Smlednik 4017

Prodam puch roler 125 cem Kovor 5, Križe 4018

Prodam četrtinsko violino. Još t Franc, Titov trg 11/11, Kranj 4019

Prodam traverzo 11 m, krožno žago, sadni mlin in prešo. Peračica 5, Brezje

4020

O B L E T N I C A Boleč in nepozaben je

spomin na 1. september 1964, ko je na pot brez irnitve odšel dragi mož in skrbni oče

BEŠTER JOŽE Tebe ni , a misel na Tebe

je ostala Zena Marija, sin Jože in hčerka Vida

Sp. Besni ca, 1. 9. 1966

Prodam kravo z drugim te^ letom ali brez. Radovljica, C Svobode 30 4021

Prodam 10 m* suhih desk 25 in 50 mm. Naslov v oglas­nem oddelku 4022

Prodam PPR kabel 2 x 1,5 in 2 x 2.50 mm. Predoslje 12, Kranj 4023

Prodam odlično štiri vrst­no »Lubas« harmoniko. Na­slov v oglasnem odd. 4032

Kupim Kupim traverze 6 m dolge

18 — 20 cm visoke. Nasiov v oglasnem odd. 4024

Kupim klavir ali pianino. Jamnik 15, Kropa 4025

Ostalo Cenjenim strankam sporo­

čam, da bom z dnem 1. 9. 66. odprl AVTOLICARSKO DE­LAVNICO, ter se priporočam za obisk. Ambrož Vinko, Kranj Luznarjeva 13, Prim-skovo 3955

Dekle za gospodinjsko po« moćnico sprejme takoj manj­ša družina. Lenče, Ljubljana* Kočenska 62 4026

Našla sem dobro ohranjeno moško kolo. Dobi se Rajigelj Franc Zasavska c. 39, Kranj

4027 Sprejmem dva mizarska

pomočnika. Podjed Jože, mi­zarstvo, Britof 115, Kranj

4028 Iščem sobo v Kranju za

dobo 1 leta. Ponudbe poslati po »7000« 4029

Razprodaja petelinckov lah­ke pasme od 31. 8. dalje vsak dan od 16. — 19. ure po 150 S din z a kg. Kranj Dru-lovka 40 pri Tičarju 4030

Sobo z garažo oddam. Pis­mene ponudbe poslati pod »Naklo« , 4031

Sobo s posebnim vhodom 30 minut od gimnazije dobita študetki-ta. Ponudbe poslati na podruž. Glasa Jesenice pod »Smo odsotni« 4033

Za priučitev v mizarski obrti iščem fanta. Pogoj do­vršeni 6 razred os. šole sta­rost 15 let. Zaletel, Stanežiče 52, Šentvid nad Ljubljano, telefon 51-018 4034

Cenjeni po trošn ik i ! Od 1. septembra dalje

dobite sveže meso, perut­nino, vse vrste mesne iz­delke itd. v mesariji

A M B R O Z , Lahovče Se priporočam!

U O trgovskega podjetja 1

ELITA KRANJ razpisuje po 14. členu Sta­tuta podjetja

prosto delovno mesto prodajalke v poslovalnici na Jesenicah Pogoji: kvalificirana tr­govska delavka, izučena v »rgovini s tekstilnim

blagom. Pismene ponudbe poslati na naslov podjetja do 15.9.19«

0. AVGUST 1966 * GLAS SPOREDI 11 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 7., 8., 10. 12., 13., J5 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 3., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ari.

SREDA — 31. avgusta 8.05 Glasbena matineja —

9.00 Pisan svet pravljic in Zgodb — 9.15 Kaj so peh otroci v preteklem letu — 930 Godala v ritmu — 10.15 Maj­hen recital pianista Igorja Dekleva — 10.45 Človek in Bdravje — 1055 Glasbena medigra - 11.00 Turistični na-potki asa tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Opoldanski koncert — 1230 Kmetijska nasveti — 12.40

Dalmatinske in makedonske narodne pesmi — 13.30 Pr i ­poročajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušal­ci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Med zborovskimi skladbami baroka in rene-sance — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Na obisku pri Respighiju — 18.00 Aktualno­sti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Marta —

opera — 22.10 Godala v no­či — 22.50 Literarni noktur­no — 23.05 Igra Plesni orke­ster RTV Ljubljana

ČETRTEK — 1. septembra 8.05 Glasbena matineja —

9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Lepe melodije — 9.45 Zgod­ba o Ferdinandu — 10.15 Z našimi pevci v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Skladbe iz klasične za­kladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljub­ljana vam predstavlja — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pihalna godba Rudolf

Urbane — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična odda­ja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Paleta operetnih napevov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pe­smi in napevov — 21.00 Lite­rarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Haendlov večer — 23.05 Plesna glasba

P E T E K — 2. septembra 8.05 Operna matineja —

9.00 Pionirski tednik — 9.30 Redkeje izvajane Listztove klavirske skladbe — 10.15 Domače viže — domači an­sambli — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš

prednosti — 12.05 Iz oper Rossinija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koroške pe­smi v raznih priredbah 13.30 Priporočijo vam — 14.05 Koncert lahke glasbe — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zabavni in plesni or­kestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice —• 20.00 Mali koncert Slovenske­ga okteta — 20.25 Iz lažje or-kih — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Lite­rarni nokturno — 23.05 Šesta simfonija.

SREDA — 31. avgusta RTV Zagreb

1725 Poročila Evrovizija

1730 Evropsko atletsko prvenstvo RTV Ljubljana

19.r0 T V pošta 19.40 Cik-cak 19.45 TV obzornik

RTV Beograd 20.00 TV dnevnik

RTV Ljubljana 2030 Grobijani — predstava

gledališča v Trstu 22.10 S kamero po svetu 2230 Zadnja poročila

Drugi spored RTV Zagreb

1825 Včeraj, danes, jutri jg.45 Potopisne skice 19.00 Glasbena oddaja 19.15 T V pošta

T E L E V I Z I J A 19.40 Propagandna oddaja 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske T V

Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Beograd

20.30 Celovečerni film RTV Zagreb

22.00 Informativna oddaja 22.15 Posnetek evropskega

atletskega prvenstva

ČETRTEK — 1. septembra Evrovizija

17.30 Evropsko atletsko prvenstvo RTV Zagreb

19.15 Ljudje ob reki RTV Ljubljana

19.40 Cik-cak

19.45 TV obzornik RTV Beograd

20.00 TV dnevnik RTV Zagreb

20.30 Studio 13 — zabavno glasbena oddaja

2130 Z vodo — reportaža RTV Ljubljana

2155 Cezar Franck — simfonične variacije

22.10 Ted Curson in Plesni orkester RTV Zagreb

22.30 Zadnja poročila

Drugi spored RTV Zagreb

1825 Včeraj, danes, jutri 18.45 Ventilator — oddaja za

otroke

19.15 Ljudje ob reki 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV

Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Zagreb

21.55 Informativna oddaja 22.30 Posnetek evropskega

atletskega prvenstva

P E T E K — 2. septembra Evrovizija

17.30 Evropsko atletsko prvenstvo RTV Beograd

20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana

20.30 Cik-cak

2035 Sen kresne noči — ameriški film

22.00 TV obzornik

Drugi spored RTV Zagreb s

18.30 Včeraj, danes, jutri ; RTV Skopje

18.45 Anka riše 18.55 Zabavno glasbena

oddaja RTV Beograd

19.15 Glasba za vas RTV Zagreb

19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV

Ostale oddAje (na kanalu 9) RTV Zagreb

20.30 Celovečerni film 22.00 Informativna oddaja 22.15 Posnetek evropskega j

atletskega prvenstva ! 23.30 Poročila

S P O R E D KINEMATOGRAFOV

Kranj »CENTER« 31 avgusta amer. barv. CS

fijm MARCO POLO ob 16.. 18. in 20. uri

Kranj »STORžIč« 31 avgusta amer. barv. CS

film' KRVAVI KAPETAN ob 16., 18. in 20. uri

Jesenice »RADIO« 31. avgusta grški film

RDEČE SVETILKE 1. septembra amer. barv.

fiim HATARI 2. septembra sov. film DO­

GODIVŠČINE V TANKU /

Jesenice »PLAVŽ« 31. avgusta amer. barv. film

HATARI 1. septembra jugoslovanski

fiim KONJUH PLANINO 2. septembra jugoslovanski

fiim KONJUH PLANINO

Dovje-Mojstrana 1. septembra amer. W film

TIHO, TIHO CHARLOTE

Kranjska gora 1. septembra grški film

RDEČE SVETILKE

Kamnik »DOM« 31. avgusta jugoslovanski

film DRUGA STRAN MEDA­LJE ob 20. uri

Duplica 31. avgusta angl. film ZA­

KLAD V LONDONSKEM STOLPU ob 19. uri

1. septembra angl. film ZA­KLAD V LONDONSKEM STOLPU ob 20. uri

C E S T N O P O D J E T J E V K R A N J U

bo sprejelo v uk 2 vajenca:

1. 1 za avtomehanika 2. 1 za kl jučavničarja

Pogoji: končana osemletka — da je telesno in duševno zdrav.

Prošnje sprejema Splošni sektor Cestnega podjetja Kranj do 8. septembra 1966.

Cenjene n a r o č n i k e o b v e š č a m o , da j i h od­slej ne b o m o m o g l i v ce lot i seznanjati s sporedi n a š i h kinematografov, z las t i ne kranj­s k i h . K i n o podjet ja zaradi komerc i a ln ih razlogov, de loma pa t ud i za rad i pomanjka­nja p r e m i e r s k i h f i lmov zelo h i t r o menjavajo f i lme a l i p a zelo pozno sklepajo pogodbe za predvajanje nov ih . Zato n a m ne morejo n i t i dva, t r i d n i vnaprej s p o r o č i t i t o č n e g a spore­da. P ros imo , če b r a l c i u p o š t e v a j o , da za tako k r a t k o r o č n o i n k r a tkov idno repertoarno po­l i t i k o č a s o p i s i n iso k r i v i .

U r e d n i š t v o

ti!=lll=IIIEiii~M~iiS=UI=ill~lli~iSI

Razprodaja r azn ih av tomob i l sk ih delov, rezervnih delov

za gradbene stroje, m a t i č n e , lesne, kov inske

i n odrske vi jake , leža je vseh vrst , salonit sle-

menjake, salonit cevi , kompresor Z v k l o n ,

r a č u n s k i s t ro j i , oprema naselja.

Opozarjamo na zelo ugodne cene. Prodaja

se vsak dan od 7. do 13. ure v poslovnih pro­

storih SGP »Novogradnje« Tržič, Retnje l / a

pri Tržiču.

= l l l = l l l = l l l = l l i = i i i = i i i = i i i = m = m =

G L A S - v a š p r i j a t e l j !

Izvoz izdelkov BPT iz Tržiča

Že z j u l i j e m nad predvidevanji Bo G ATT upravičil nova pričakovanja?

1.500.000 dolarjev blaga. Sele ta uspeh, ki ga bodo po vse­mu sodeč tudi dosegli, jim zagotavlja zaželeno perspek­tivo. Obetajo si tudi, da- bodo z vstopom Jugoslavije v GATT, (sporazum je začel veljati te dni), imeli v neka­tere dežele lažji dostop.

Velike težave pa ima ko­lektiv zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Domači kupci so zelo slabi plačniki. Zato imajo oni kot proizva­jalci samo dve monžosti; da si kopičijo blago v skladi­ščih, ali pa da ga dajo za poznejše plačilo. Tako se je povečala vsota neplačanih računov že na okroglo mi l i ­jardo starih dinairjev. Po ob­računu iz prvega polletja naj bi dali na sklade 362 milijo­nov starih dinarjev. Verjet­no pa se bodo odločili, da bo­do vsaj del teh sredstev dali za obratna sredstva, da bi se rešili težav zaradi netočnega plačevanja prodanega blaga.

K. M.

Kolektiv Bombažne predil­nice in tkalnice v Tržiču, ki predela letno okrog 4.000 ton bombaža v ustrezne tkanine i:i je v prvem polletju izde­lal blaga za približno 7 mi­lijard starih dinarjev, se je že dokaj izmotal iz prvih te­žav, ki so se pojavile lani ob uveljavljanju gospodarske re­forme. Približno polovico svojih izdelkov prodajajo na tuja tržišča. Zlasti v Kanado in ZDA. Prav z izvozom na področja s tako imenovano »trdno valuto«, so se dobro uveljavili in že z mesecem julijem presegli postavljeni načrt, ki je predvideval izvoz v vrednosti 565.200 dolarjev. Samo z izvozom v vzhodne dežele (klirinško področje) bodo verjetno šele sedaj z avgustom izpolnili svoj plan.

Seveda je to le osnovna zahteva do kolektiva, da si tako zagotovi redno dobavo surovin in nemoteno poslo­vanje. Za svoj razvoj pa predvidevajo, da bodo letos izvozili skupno za okrog

-j o TI f t

Seja skupščine občine Radovljica

Tri zanimive točke Radovljica, 30. avgusta —

Tu bo v petek popoldne se­ja občinske skupščine. Dnev­ni red predvideva, da bodo odborniki razpravljali in skle­pali o treh zanimivih zade­vah. Najprej bodo poslušnli poročilo organizacijskega miteja za svetovno veslaško prvenstvo. na Bledu o dose­danjih pripravah. To samo pove, kako velik pomen pri­pisujejo občani temu dogod­ku. Nadalje bodo odborniki sklepali o imenovanju pred­sednika mednarodne veslaške federacije g. Thomasa Kel-lerja za častnega meščana

Bleda. G. Keller je namreč velik prijatelj naše države in prav po njegovi zaslugi je prišlo do izredno velike pro­pagande za Bled ter končno tudi do organizacije svetov­nega prvenstva.

Tretja točka dnevnega re­da je vsebinsko povsem raz­lična. Odborniki bodo nam­reč sklepali o predlogu za ukinitev prisilne uprave v podjetju TIO Lesce. Kaže, da je podjetje na najboljši poti, da se s samoupravno dejavnostjo kolektiva gospo-

| darsko utrdi in samostojno 1 posluje. ik

Premajhna zavorna razdalja V ponedeljek ob 21,10 uri

se je na cesti prvega reda pri odcepu za Radovljico zgodila huda prometna ne­sreča. Osebni avto LJ 390-84, ki ga je vozil Pavel Jelovčan, je pri odcepu za Radovljico ustavil, ker ni imel proste ce­ste. Avtomobil z registracijo F-I5Y-446 D, voznik Franc Cičin Sain, je vozil tesno za njim. čičln ni mogel pravo­časno zavreti in se je zaletel v vozilo pred seboj. Pri tem sta b>la lefovčaai in njegova Žena hudo ranjena. Odpeljali

so ju v jeseniško bolnišnico. Na obeh vozilih je škode za 22.000 N din in sta nesposob­ni za vožnjo.

I. G.

VLOM V RESTAVRACIJO V noči od četrtka, 25. 8., na

petek, 26. 8., je neznanec vlo­mil v restavracijo kopališča v Skofji Loki. Domnevajo, da je šel skozi okno. Tat je odnesel cigarete in nekaj go­tovine v skupni vrednosti okrog 100.000 starih din. Krivca še iščejo.

Starček in gore 80-letni Franc Ramovž na Stolu in Triglavu M ŠđHk

Udeleženci na otvoritvi Prešernove, koče na Stolu so imeli priliko spoznati 80-let-nega starčka, ki je izgledal mladostno sveže, brez znakov utrujenosti, s pipo v ustih in ki se je sprehajal med pla­ninci kot fantič dvajsetih let, tako da smo se njegove­mu zdravju vsi čudili.

Srečala sva se pri Valva-zorjevem domu. Prišel je sam, brez spremstva. Sedel je za mizo ter naročil čaj z ru­mom. »Pravijo, da je tukaj vse zasedeno«, mi je dejal, »no nič zato. Važno je, da imam kje sedeti. Bom kar za mizo malo dremal, zjutraj pa grem na Stol«. Ko je Slo­venko to slišal, ga je povabil na vrh Stola. Kajti bila je sobota in tudi v novi koči na vrhu Stola je bilo vse zasede­no, »vendar za starčka bomo Že našli prenočišče«, je dajal Slovenko, ki je tokrat pri tem imel glavno besedo.

Tako smo skupno krenili od Valvasorjevega doma proti vrhu Stola. Nekje na sredini poti pa nas Sloven­ko opozori, da na vrhu Stola ni drva in naj zato vsak po­nese s seboj po eno poleno, če želimo, da bomo kuhali in pili čaj. Mlajši smo se malo obotovaljali, se spogledovali,

nekdo je celo zagodrnjal, starček pa je vzel poleno, ki so bila v ta namen priprav­ljena ob poti, ga oprtal na rame in zakoračil dalje. Ma­lo osramočeni smo tudi mi zgrabili polena in jih nesli do koče na vrhu. Hodili smo 2

! uri in pol. Sedaj pa recite, če I Franc Ramovž iz Radovljice j ni korenjak. Rojen je 13. ja-' nuarja 1886 leta in je že 27

let v pokoju. »Dokler sem bil i pri železnici sem malo lazil ; po planinah«, mi je po poti • pripovedoval. Sedaj pa je I Ramovž stalno po planinah.

Pretekli mesec je bil na vrhu , Triglava, sam ob šesti uri po­

poldne. Tistega dne nikogar ni bilo pri Aljaževem stolpu. Ko smo zvečer v družbi se­deli v Prešernovi koči na Stolu in govorili o starčku, je znani sodobni Trebušnik iz Podhoma, Klinar, pripomnil: »Ja, njemu je lahko, ko pa je trikrat lažji od mene*. Klinar ima namreč blizu 150 kg (povedal je, da je tri kg shujšal), Franc Ramovž P« okrog 50 kg. Torej je bik pripomba na mestu. Nesti 150 kg na vrh Stola pa res ni šala. Poleg tega je tudi Klinar krepko zakoračil iti šestdeseto leto.

JOŽE VIDIC

Gorenjska pomaga poplavijencem v Avstriji

26 delavcev v Dellachu Izvršni svet Slovenije je ponudil koroški deželni vladi ob zadnjih poplavah pomoč. Ker je Cestno podjetje v Kranju najbližje, ga je zaprosil, da pošljejo oni svoje delavce v po­moč koroškim poplavljenim področjem.

septembra, ko naj bi bil 8 metrov visok, 40 metrov dolg in 5 metrov širok jez nare­jen.

V enemu dnevu je uspelo setaviti Cestnemu podjetju ekipo 2G ljudi. 23. avgusta so že bili v Dellachu, kjer so dobili zelo težko gradbišče. Ponovno bedo zgradili jez na hudourniku. Računajo, da bo­do ostali v Dellachu do 15.

80-letni Franc Ramovž iz Radovljice je bil letos na Triglavu in Stolu. Na sliki: pred Prešernovo kočo na Stolu na dan otvoritve

Z n i ž a n j e Cenjene potrošnike obveščamo, da smo znižali cene fantovskim suknjičem za 50% ter ostali konfekciji in obutvi od 30 do 50%. Oglejte si — ne bo Vam žal! Pr iporoča se trgovina MOJCA, Kranj , Koro­ška cesta.

Delavci delajo v izredno težkih, življenjsko nevarnih razmerah, tako, da ne more­jo uporabljati mehanizacije Kljub temu so z delom zado­voljni, saj jim domačini v vsem ustrežejo. Sklenili so že nova poznanstva ter so zelo veseli toplega in pri­srčnega sprejema.

Naše delavce sta obiskala tudi župan občine Dellach in avstrijski kancler Klaus. Oba sta bila zelo zadovoljni z njihovim delom in hvalež­na za pomoč, ki jo nudimo poplavljenemu področju.

— PC

IN URADNI VESTN1K GORENJSKE

izdaja in tiska CP »Go­renjski tisk« Kranj, Koro­ška cesta 8. Naslov ured­ništva: Kranj, Cesta Sta­neta Žagarja 27 In uprave: Kranj, Koroška cesta S. TekočI račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Ceaa posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., ca nenaročnike 0.50 n. d. »li 50 8. d. beseda. Neplačanih

oglasov ne objavljam«