39
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov SPLETNI SISTEM ZA POMOČ PRI OCENJEVANJU VODSTVENIH KARAKTERISTIK Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Frenk Ten Sedmak Nahtigal Kranj, julij 2010

Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

  • Upload
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov

SPLETNI SISTEM ZA POMOČ PRI OCENJEVANJU VODSTVENIH

KARAKTERISTIK

Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Frenk Ten Sedmak Nahtigal

Kranj, julij 2010

Page 2: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Vladislavu Rajkoviču in dr. Urošu Rajkoviču za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Hvala Domnu Kovačiču in njegovemu mentorju, doc. dr. Janezu Mayerju, za raziskavo smiselnosti izdelave kariernega centra.

Zahvaljujem se svoji druţini za podporo v času študija in pisanja diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi lektorici Bojani Samarin, ki je lektorirala moje diplomsko delo.

Page 3: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

POVZETEK

Projekt karierni center trenutno ponuja ročno reševanje testov, ročno analizo podatkov in ročno predstavljanje rezultatov. Trenutni klasični pristop je časovno zelo potraten. Še večja pomanjkljivost je hranjenje in dostop do rezultatov. Poleg vsega tega morajo posamezniki čakati v vrsti na preverjanje, sama preverjanja pa niso lahko dostopna.

Posameznikom, ki ne vedo, ali so kompetentni za vodenje, smo olajšali pristop k odločitvi za nadaljnje korake v njihovi karieri. Razvili smo prototip, ki zajema del spletnega kariernega centra in je usmerjen v preverjanje razvitosti potenciala oziroma kompetenc posameznika za vodenje. Stremimo k temu, da bi bile storitve kariernega centra dostopne kjerkoli in kadarkoli, analiza dobljenih rezultatov pa uporabniku na voljo nemudoma.

KLJUČNE BESEDE

spletni karierni center

reševanje testov

analiza testov

prikaz rezultatov

Page 4: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

ABSTRACT

Career center project currently offers tests in hand writing form. Analysis of tests and presentation of the results are also done by hand. Current approach is very time consuming. The biggest issue is keeping the records in the archive and accessing them at a later time. Despite all that, candidates have to wait in line to take a test and tests alone are not easily accessible.

We developed a prototype, which is a part of web career center and is aimed to test developed potential or competences of individual's leadership abilities. Individuals who dont know if they are competent to lead are now benefiting from having a tool to ease their decision in their career. Our goal was that this tool would be available anywhere at anytime, and that results would be shown immediately.

KEYWORDS

web career center

solving tests

analysis of tests

view of results

Page 5: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1

1.2 PREDSTAVITEV NAMENA ........................................................................ 2

1.3 METODE DELA ......................................................................................... 2

2 TEORETIČNE OSNOVE ................................................................................... 3

2.1 KAJ JE SPLETNA STRAN ......................................................................... 3

2.1.1 Osnovni pojmi ..................................................................................... 3

2.2 PODATKOVNE BAZE ................................................................................ 5

2.2.1 Relacijske podatkovne baze ................................................................ 6

2.2.2 Normalizacija ...................................................................................... 7

2.3 PROGRAMIRANJE .................................................................................... 8

2.3.1 Objektno orientirano programiranje ..................................................... 8

2.3.2 PHP (Personal Home Page Tools) ...................................................... 8

2.3.3 Programsko ogrodje (Framework) ....................................................... 9

2.3.4 JavaScript ........................................................................................... 9

2.4 RAZVOJNO OKOLJE............................................................................... 10

2.4.1 Ubuntu operacijski sistem ................................................................. 10

3 OSNOVE O KARIERNEM CENTRU ............................................................... 11

3.1 KARIERNI CENTER ................................................................................ 12

3.2 TESTIRANJE IN DOLOČANJE KOMPETENTNOSTI ZA VODENJE ....... 12

3.2.1 Izračun rezultatov .............................................................................. 14

3.3 KRITIČNA ANALIZA TRENUTNEGA IZVAJANJA TESTOV..................... 15

4 IZDELAVA PROTOTIPA SPLETNEGA KARIERNEGA CENTRA .................... 17

4.1 PRIPRAVA DELOVNEGA OKOLJA ......................................................... 17

4.2 POTEK RAZVOJA PROTOTIPA .............................................................. 20

4.3 PREGLED SPLETNE STRANI IN TESTIRANJE ...................................... 21

4.4 ANALIZA NOVEGA STANJA ................................................................... 25

5 ZAKLJUČKI ..................................................................................................... 27

5.1 POGOJI ZA UVEDBO .............................................................................. 27

5.2 MOŢNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA .................................................. 27

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 28

Page 6: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

KAZALO SLIK ..................................................................................................... 30

KAZALO TABEL ................................................................................................. 30

KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................................... 30

PRILOGE ........................................................................................................... 31

Page 7: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 1

1 UVOD

Ljudje se razlikujemo po videzu, navadah, običajih, uspehu itd. Razlikujejo se tudi naše sposobnosti, naši razviti in nerazviti potenciali, kompetence. Vsi stremimo k temu, da bi si izboljševali sposobnosti in nerazvite potenciale, ki ustrezajo nam kot posameznikom. Prvi korak v pravo smer je ţelja po učenju in osebnostni rasti.

Vodilne poloţaje dostikrat zasedajo ljudje, ki nimajo ustreznih kompetenc za vodenje, vendar so bili tja postavljeni. Ravno zato, ker so bili postavljeni na delovno mesto na tak način, se ne znajdejo v vodilnem poloţaju. V veliko primerih je to slabše, kot če bi vladala anarhija.

Zdrava organizacija ima, tako kot ljudje, ţeljo po nenehnem izboljševanju. Ţeli si pridobiti čim boljšo delovno silo. Vsak posameznik ne more poprijeti za vsako delo, saj so njegovi razviti potenciali in kompetence omejeni. V organizaciji je zelo pomembno tudi okolje, in s tem vključevanje novega posameznika v to okolje. Kadrovska sluţba mora v organizaciji zagotoviti ustrezno selekcijo iz nabora posameznikov za določeno delovno funkcijo.

Fakulteta za organizacijske vede v okviru projekta Platon, podprojekta Karierni center, na podlagi raziskav ugotavlja, da diplomanti pričakujejo večjo pomoč fakultete pri usmerjanju njihove karierne poti in pri iskanju prve zaposlitve. Ena izmed dejavnosti kariernega centra je merjenje uporabnikovega umskega potenciala in njegovih kompetenc.

Domen Kovačič je v svojem diplomskem delu raziskal potrebo po izdelavi spletnega kariernega centra. Njegova raziskava o smiselnosti izdelave spletnega kariernega centra, se je izkazala kot pozitivna.

V ta namen smo razvili in postavili prototip spletnega kariernega centra.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Projekt Karierni center trenutno ponuja ročno reševanje testov, ročno analizo podatkov in ročno predstavljanje rezultatov. Trenutni klasični pristop je časovno zelo potraten. Če se za preverjanje lastnih kompetenc in sposobnosti odloči več uporabnikov, trenutni sistem popolnoma odpove, ker si v današnjem svetu nihče ne more privoščiti dolgotrajnega čakanja na rezultate. Poleg tega je reševanje testov na voljo le pri strokovnjakih, specializiranih za testiranje in ocenjevanje le-teh. Zato se pojavi čakalna vrsta in posamezniki so omejeni na točno določen kraj in čas, kjer bodo opravljali preverjanja.

Prav tako se pojavi problem pri samem reševanju testa zaradi napak uporabnikov, ki test rešujejo. Uporabnik lahko spregleda vprašanje, zato postane statistična analiza pomanjkljiva oziroma statistična napaka toliko večja.

Page 8: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 2

1.2 PREDSTAVITEV NAMENA

Namen diplomske naloge je izdelati spletno aplikacijo, ki omogoča reševanje testov (kompetentnosti za vodenje), analizo podatkov (procesiranje testov in analiza) ter prikaz rezultatov tabelarno in grafično. Rezultat testa je tudi pisna ocena oziroma diagnoza kompetentnosti. Pridobljene rezultate si je moč shraniti kot unikatno spletno povezavo, kjer si je vedno moč ogledati dobljene rezultate in le-te deliti z drugimi (e-pošta ipd.)

1.3 METODE DELA

Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili naslednje metode: študij domače in tuje knjiţne literature, elektronske literature, zbiranje ustnih virov.

Orodja, ki smo jih potrebovali za izdelavo spletnega kariernega centra, so Linux streţniško okolje (Ubuntu 10.04), spletni streţnik Apache 2.0, podatkovni streţnik MySQL 5.

Za izdelavo in prikaz spletne strani smo uporablili jezike: HTML, CSS in PHP. Spletna stran se je izdelovala v celovitem okolju za razvijanje aplikacij (IDE) Eclipse.

Page 9: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 3

2 TEORETIČNE OSNOVE

V današnjem času lahko spletno stran postavi vsak, ki ima računalnik in je priklopljen na internet (slednji pogoj ni popolnoma obvezen, če razvijamo v lokalnem omreţju). Potrebno je le poznavanje določenih teoretičnih osnov, ki jih lahko najdemo na spletu ali v knjiţnici. Za gradnjo enostavnih spletnih strani poskrbi ţe Microsoftov Word, na voljo pa imamo tudi vrsto drugih zelo enostavnih pripomočkov, kot so Google sites, Wordpress idr. Takšne vrste pripomočki so ţe nekakšni polizdelki, ki povečini potrebujejo le končno oblikovanje in vsebino. Zadošča osnovno znanje izdelave spletišč.

Pri gradnji napredne spletne strani je potrebno napredno poznavanje spletnih jezikov. Ključnega pomena so predpriprave. Izdelava spletne strani je avtorsko delo in ne zahteva točno določenih pravil, vendar pri pisanju kode obstajajo standardi, ki se jih moramo drţati. S tem doseţemo, da se naša spletna stran v brskalnikih uporabniku izriše po naših pričakovanjih.

V nadaljevanju smo začrtali nekaj teoretičnih osnov.

2.1 KAJ JE SPLETNA STRAN

Nekaj definicij spletne strani (Google, 2010):

Spletna stran je dokument, ki je povezan na svetovni splet, do katerega lahko dostopa kdorkoli, ki ima povezavo v internet in spletni brskalnik.

Datoteka, ponavadi napisana v HTML ali XHTML jeziku, domuje na nekem spletnem streţniku, katero pregledujemo s spletnim brskalnikom.

Kakršnakoli datoteka, dokument, ki je lahko naslovljen s spletno povezavo in se lahko prikaţe na uporabnikovem monitorju.

Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika, gumbi idr.) znotraj oznake. Te oznake so navodilo brskalniku, kako naj bralcu izriše stran.

2.1.1 Osnovni pojmi

HTML (Hyper Text Markup Language) ali jezik za označevanje interaktivnega besedila. Predstavlja osnovo vsake spletne strani, saj z njim ustvarimo strukturo HTML dokument, ga semantično uredimo (naslovi, odstavki, povezave idr.) (Wikipedia, 2010).

Spletni brskalnik je računalniški program oziroma računalniška aplikacija, ki ima v osnovi dve glavni nalogi (How stuff works, 2010):

Na podlagi spletne povezave dostopati do streţnika na internetu, zahtevati določen spletni dokument in ga naloţiti na lokalni računalnik.

Page 10: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 4

Naloţeni spletni dokument prebrati, interpretirati HTML oznake in stran izrisati na način, kot si je to zamislil avtor spletne strani.

Spletna povezava (angleško Unifrom Resource Locator) enolično določa vsako spletno stran tako, da jo lahko, ne glede na to, kje se računalnik nahaja, obiščemo s spletnim brskalnikom in vedno dobimo določeno stran. Spletna povezava je navadno sestavljena iz treh delov (Slika 1): protokola, naslova (IP ali domensko ime) in datotečne poti na streţniku (E-uspeh, 2010).

URL

Spletni

naslov

Http://

Protokol

192.168.1.1

IP naslov ali

domensko ime

/mapa/datoteka.html

Datotečna pot

na streţniku

Slika 1: Razdelana spletna povezava

Spletni streţnik je računalniški softver, ki zna odgovoriti na zahtevo spletnega brskalnika po spletni strani in kot odgovor nazaj poslati zahtevano datoteko ali napako, kot je prikazano na sliki 2 (How stuff works, 2010).

Zahtevana spletna stran mora na streţniku obstajati, sicer streţnik vrne brskalniku napako (HTML 404). Prav tako ne moremo dostopati do strani, ki so zaščitene. V tem primeru nam brskalnik javi napako HTML 403.

Page 11: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 5

Računalnik, na katerem

teče spletni streţnik

Prenosni računalnik, ki ima

naloţen spletni brskalnik

Brskalnik zahteva spletno stran

Streţnik vrne zahtevano stran

ali napako

Slika 2: Proces zahtevanja spletne strani

2.2 PODATKOVNE BAZE

Podatkovna baza je skupek strukturiranih podatkov, zapisanih na disk, organizacija podatkov pa takšna, da lahko preko računalniških ukazov pridemo do ţelene informacije.

Rajkovič pravi, da je baza podatkov mehanizem, večuporabniška, formalno definirana in centralno nadzorovana zbirka podatkov (Rajkovič & Rajkovič, 2010).

Podatkovne baze so bile osnove poslovnega računalništva ţe od vsega začetka. Relacijska podatkovna baza se je prvič pojavila leta 1970, ko je E.F. Codd, raziskovalec pri IBM-u, sestavil osnutek procesa. Sprva so bile podatkovne baze ravne, kar pomeni, da so bili podatki shranjeni v eni dolgi datoteki, imenovani tab-delimited file (ločeno s tabulatorji). Vsak vnos je ločen s posebnim znakom (vejica ",", pokončna črta "I" ipd.). Vnos lahko vsebuje več informacij (polj) o nekem objektu, ki jim skupno pravimo zapis v bazi. Takšne datoteke so bile nehvaleţne pri zahtevanju, iskanju zapisov, kot lahko vidite v Tabeli 1 (How Stuff Works, 2010).

Tabela 1: Tab delimited file

Ime, Priimek, Starost|Janez, Kranjski, 25|Špela, Novak, 30|Marjan, Novak, 50

Page 12: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 6

2.2.1 Relacijske podatkovne baze

Relacijska baza uporablja tabele za shranjevanje podatkov. Omogoča nam hiter dostop do ţelenih zapisov. Prav tako omogoča izpis samo takšnih zapisov, ki ustrezajo nekemu pogoju. Polja zapisov predstavljajo stolpci in vrstice v tabeli (Tabela 2). Podatke v tabelo lahko vrivamo, brišemo in kličemo s pomočjo povpraševalnega deklarativnega jezika SQL (Structured Query Language) (How Stuff Works, 2010).

Tabela 2: Zapis podatkov v tabeli relacijske podatkovne baze

Ime Priimek Starost

Janez Kranjski 25

Špela Novak 30

Marjan Novak 50

Naslednje odstavke smo povzeli po članku o relacijskih bazah podatkov iz Wikipedije (Wikipedia, 2010). V tabeli imamo vrstice, ki imajo enake atribute. Vrstice ponavadi predstavljajo objekt in informacije o tem objektu. Relacija je ponavadi opisana kot tabela, ki je organizirana v vrstice in stolpce. Vsi podatki, vezani na atribut, so v enaki podatkovni domeni in za njih obstajajo enake podatkovne omejitve.

Relacijski model določa, da vrstice v relaciji nimajo posebnega vrstnega reda, in da vrstice ne vsiljujejo vrstnega reda atributom. Aplikacije dostopajo do podatkov s posebnimi stavki (SQL), kot so: SELECT za identifikacijo vrstic, JOIN za zdruţevanje relacij idr. Relacije lahko posodabljamo s stavki INSERT, DELETE in UPDATE. Nujno potrebno je, da je vsaka vrstica v relaciji unikatno identificirana s kombinacijo (ali več) atributnih vrednosti. Ta kombinacija se imenuje primarni ključ.

Podatkovna domena opisuje neko določeno vrednost za dani atribut. To je nekakšna omejitev, kajti omejuje atributove vrednosti in atributovo ime, kot npr.: cela števila, tekst, itd.

Podatkovne omejitve nadalje omejujejo podatkovno domeno. Primer: dovoljen vnos samo celih števil od 1 do 5.

Primarni ključ unikatno določa zvezo znotraj baze. Da je atribut dober primarni ključ, se ne sme ponavljati. Čeprav so naravni atributi dobri primarni ključi, se dostikrat uporabljajo nadomestni. Nadomestni ključ je umeten atribut, določen objektu, katerega unikatno določa. Nadomestni ključ nima nobenega pomena, njegova edina naloga je unikatno identificirati vrstico zapisa.

Tuji ključ je referenca primarnega ključa iz druge relacije, kar pomeni, da ima tabela kot enega izmed atributov vrednosti primarnega ključa iz referenčne tabele. Za tuje ključe ni potrebno, da imajo unikatne vrednosti v referenčni relaciji.

Page 13: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 7

2.2.2 Normalizacija

Normaliziranje je skupek postopkov, ki nam pomaga doseči urejenost podatkovne baze. Rajkovič pravi, da je normalizacija razbijanje relacije na več relacij (Rajkovič & Rajkovič, 2010, str. 45). Z normaliziranjem zmanjšamo podvajanje zapisov (redundanca) in nepravilnosti pri vnosih, brisanju in spreminjanju. Včasih se odzivni časi zaradi normalizacije povečajo, zato je potrebno podatkovno bazo na ključnih mestih tudi denormalizirati.

Rajkovič v prosojnicah predmeta Upravljanje baz podatkov normalizacijo definira kot (Rajkovič & Rajkovič, 2010, str. 2–3):

Postopek, s katerimi dobimo ortogonalne tabele, ki se ne prekrivajo.

Algoritem za pripravo relacijske baze podatkov.

Relacijska tabela je v neki normalni formi, če ustreza pravilom te in predhodnih normalnih form.

Poznamo več oblik normaliziranja, kot jih opisuje Rajkovič (Rajkovič & Rajkovič, 2010, str. 8–12):

0. (ne)normalizirana oblika

Vsi podatki so v eni relaciji.

Relaciji lahko določimo primarni ključ.

1. normalna oblika

Vsi stolpci morajo biti atomski (nedeljivi podatki v stolpcih).

Vrednosti v stolpcu so iste vrste, npr. številke.

Izločimo skupine elementov, ki imajo pri istem primarnem ključu lahko več kot eno vrednost, v svojo relacijo, in jim dodamo primarni ključ relacije, od koder smo jih vzeli.

Skupini določimo nov sestavljen primarni ključ

2. normalna oblika

Vsak stolpec relacije, ki ni del primarnega ključa, mora biti odvisen od celotnega primarnega ključa.

Sicer ga z delom ključa, od katerega je odvisen, prenesemo v novo relacijo.

3. normalna oblika

Vsi stolpci relacije, ki niso vsebovani v primarnem ključu, morajo biti med seboj neodvisni (tranzitivna odvisnost), sicer jih prenesemo v novo relacijo.

Poznamo tudi druge normalne oblike, kot so: Boyce-Coddova, 4. normalna oblika, 5. normalna oblika.

Page 14: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 8

2.3 PROGRAMIRANJE

Zupančič pravi, da je program natančen opis zaporednih korakov (ukazov, akcij), ki naj jih izvede računalnik. Nadaljuje, da je programiranje pisanje (oblikovanje) tega zaporedja ukazov (Zupančič, 2010, str. 13–19). Lahko rečemo, da je programiranje reševanje nekih problemov, ki nastanejo v vsakdanjem ţivljenju.

Osnovni gradniki programiranja so zaporedja, pogojni stavki, ponavljalni stavki.

Kodiranje je pretvarjanje zasnove v delujočo aplikacijo: v izbranem programskem jeziku ali orodju, vključno z interno dokumentacijo: komentarji, ki razloţijo pomen in delovanje posameznih ukazov in segmentov programa, pravi Zupančič.

2.3.1 Objektno orientirano programiranje

Zupančič navaja, da je objektno orientirano programiranje (OOP) vrsta programiranja, ki je zasnovana na objektih in njihovih relacijah. V primerjavi s klasičnim proceduralnim programiranjem uvaja OOP: objekt, razred in podobne pojme. Zupančič pravi, da se je razvil kot način, kako bolje "izolirati" logično med seboj povezane dele aplikacije, da sprememba enega od njih ne bi vplivala na druge. Po moţnosti ponovno uporabimo posamezne segmente programske kode.

Zupančič objekt definira kot karkoli realnega ali abstraktnega, o čemer zbiramo podatke in opredelimo operacije (aktivnosti), ki obdelujejo te podatke (zaslon na računalniku, ukazni gumb na zaslonu):

Obstoj enega od objektov ni odvisen od obstoja drugega

Posamezni objekti so enolični, vsak objekt pripada določeni klasifikaciji (razredu), ki jo določajo lastnosti objekta

Objekt se odziva na vnaprej opredeljene zunanje dogodke

Način odziva na dogodek je vnaprej opredeljen

Zupančič pravi, da imajo objekti:

Lastnosti (properties), razredi objektov se razlikujejo v lastnostih

Dogodke (events), na katere reagirajo objekti

Metode (methods): proţijo jih dogodki; so objektom lastne funkcije, ki so jih ti sposobni izvesti

Konkretni objekti so pojavi svojega razreda

Vsak objekt ima lahko enega ali več podrazredov (subclass) in/ali pripada enemu ali več nadrazredom (superclass)

2.3.2 PHP (Personal Home Page Tools)

PHP je najbolj razširjen odprtokodni skriptni programski jezik, ki se uporablja za razvoj dinamičnih spletnih strani. Prednost dinamičnih spletnih strani je, da se lahko njihova vsebina, za razliko od statičnih, glede na določene pogoje spreminja. PHP

Page 15: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 9

nam omogoča upravljanje z bazo podatkov (vnašanje in črpanje podatkov, brisanje, posodabljanje), ki jo uporabljamo za izgradnjo dinamičnih spletnih strani.

Za prikaz dinamičnih spletnih strani, napisanih s programskim jezikom, potrebujemo na spletnem streţniku PHP prevajalnik. Ko brskalnik zahteva spletno stran, PHP prevajalnik kodo prebere, jo izvede, nato pa kot odgovor brskalniku pošlje zgenerirano HTML spletno stran.

2.3.3 Programsko ogrodje (Framework)

Programsko ogrodje je softver, ki je namenjen podpori razvijanja dinamičnih vsebin, spletnih aplikacij in spletnih strani. Programsko ogrodje nam skuša olajšati programiranje na način, da poenostavi rutinske aktivnosti, ki jih izvajamo v spletnem razvijanju. Programsko ogrodje ponujajo knjiţnice z enostavnim dostopanjem in operiranjem z bazami, preprostejšim delom s sejami (ang. sessions) in pripomorejo k ponovni uporabi iste kode. Prav tako so pomembni faktor krpanja varnostnih lukenj. Na kratko lahko rečemo, da je programsko ogrodje zbirka knjiţnic, orodij in razredov, ki nam omogočajo laţje in preglednejše ter varnejše razvijanje spletnih aplikacij.

Veliko programskih ogrodij sledi vzorcu Model View Controller (MVC), ki ločuje podatkovni model, poslovno logiko in uporabniški vmesnik.

Slika 3: Prikaz vzorca Model View Controller (Wikipedia, 2010)

Prednosti programskega ogrodja so:

Krajši razvoj aplikacije

Ponovno uporabljiva koda

Večja varnost

Razširljivost

2.3.4 JavaScript

JavaScript je skriptni jezik, ki je prav tako objektno orientiran. JavaScript koda se izvede pri uporabniku in jo prebere spletni brskalnik. Omogoča manipulacijo s strukturo in izgledom strani, s čimer omogoča izdelavo naprednejših uporabniških vmesnikov in večjo dinamičnost spletnih strani. Za razliko od PHP kode, ki se izvede

Page 16: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 10

na streţniku, se koda JavaScript izvede na strani uporabnika v brskalniku, ki je spletno stran zahteval.

S pomočjo knjiţnic (kot so jQuery, Prototype, MooTools) je uporaba JavaScripta po svetu močno narasla. To se je zgodilo zaradi poenostavljenega programiranja (poenostavljeno klicanje metod; poenostavljena iteracija; laţje določanje, iskanje in manipuliranje s HTML elementi; itd.).

2.4 RAZVOJNO OKOLJE

2.4.1 Ubuntu operacijski sistem

Distribucija Linuxa Ubuntu temelji na distribuciji Debian in je prosto dostopna. Nova različica izide vsakih 6 mesecev, podpora pa je na voljo še 18 mesecev po izidu. Cilj Ubuntuja je ponuditi uporabniku stabilen, sodoben in varen operacijski sistem. Razvita je številčna skupnost, ki pomaga razvijati in dokumentirati uporabo Ubuntu distribucije. Na voljo sta streţniška in namizna verzija. Trenutna različica podpira arhitekturi Intel x86 in AMD64, do različice 6.10 pa je bil podprt tudi PowerPC procesor, ki poganja starejše Applove računalnike.

Namestitev streţniške različice poteka v tekstovnem načinu. Uporabnik pri namestitvi določa različne parametre, ki jih potrebuje. Zadnji korak namestitve nam poleg distribucije, namesti tudi LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP) (Wikipedia, 2010).

Operacijski sistem Ubuntu je namenjen poganjanju prototipa spletne strani karierni center.

Page 17: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 11

3 OSNOVE O KARIERNEM CENTRU

Pri optimalnem izbiranju ljudi za vodenje je potrebna predvsem objektivna odločitev, ki pa dostikrat ni enostavna. Potrebno je izbrati takšno metodo, katere rezultati takšno odločitev omogočajo. Poleg tega mora biti metoda zanesljiva in veljavna. Prav z izbiro vrste metode in njune izvedbe v praksi se ukvarjajo v kariernem centru.

V procesu profesionalne selekcije in orientacije se predvsem uporabljajo testi, s katerimi zajamemo veliko količino pomembnih podatkov o kadrih. Običajno se testi uporabljajo za določanje primernosti in sposobnosti kadrov za opravljanje delovnih nalog, njihov glavni namen pa je opredelitev osebnih lastnosti izpraševancev (Florjančič, 1994, str. 113).

Poznamo več vrst testov:

Testi sposobnosti – ţelimo izmeriti lastnosti, ki so prvi pogoji za opravljanje določenih delovnih nalog. Ti testi morajo zagotoviti podatke o latentnih moţnostih posameznika, da z usposabljanjem za delovne naloge izpolnjuje oziroma pridobi specifična znanja (Florjančič, 1994, str. 115).

Testi znanja – z njimi ţelimo pridobiti podatke o tem, koliko veščin, znanja in delovnih navad ima kandidat. Poznamo teste v obliki standardnih ustnih vprašanj, pisnih vprašanj ali v obliki vzorca posla oziroma konkretne delovne naloge (Florjančič, 1994, str. 114).

Test osebnosti – osebnostne lastnosti imajo pomemben vpliv na opravljanje dela, še posebej ljudi na vodilnih poloţajih, pri katerih je izredno pomembna in odločilna sposobnost presoje, vplivanje na sodelavce in povezovanja z drugimi ljudmi (Treven, 1998, str. 191).

Pri izbiri vodje je bil v preteklosti v nekaterih organizacijah poudarek na profesionalnem znanju posameznega področja, ki ga je imel kandidat. V času globalne krize ta poudarek nikakor ni ustrezen pogoj za opravljanje dela vodje, saj so poleg strokovnega znanja zelo pomembne tudi dobro razvite kompetence za delo z ljudmi. Dostikrat smo prišli do spoznanja, da je lahko nekdo vrhunski strokovnjak na nekem področju, ni pa dober vodja, ali obratno. Zato je potrebno biti pazljiv pri selekciji, v primeru, ko kandidat nima ustreznih mehkih kompetenc, ki so potrebne za delo z ljudmi, bo slab vodja (Kovačič, 2009, str. 16).

Kovačič navaja, da so kompetence v tujini ţe dolgo uveljavljene, pri nas pa so dokaj nov pojem, s katerim se bomo v prihodnosti prav gotovo še veliko ukvarjali. Kompetenčni profili prinašajo večjo produktivnost podjetja in ugodno klimo v timih, zato so pogosta praksa v zasebnih podjetjih. V javni upravi kompetenčni profili niso še tako razviti (Kovačič, 2009, str. 21).

Slovar slovenskega knjiţnega jezika kompetenco definira kot: "pristojnost, pooblastilo." Razlaga pridevniške oblike kompetenten pa se glasi: "ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican" (SSKJ, 1994, str. 419).

Page 18: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 12

3.1 KARIERNI CENTER

Ljudje imamo potrebe, ki jih ţelimo zadovoljiti. V današnjem svetu se nanašamo predvsem na potrebe po materialnih dobrinah. Uspešna kariera nas nagrajuje z večjimi finančnimi sredstvi, zato lahko rečemo, da je od nje odvisna posameznikova kvaliteta ţivljenja in zadovoljitev potreb.

Mnogo definicij opredeljuje pojem kariere. Različni strokovnjaki ga pojmujejo različno. V Sloveniji dobiva beseda kariera bolj nevtralen pomen pri opredeljevanju poklicne poti in zajema vse širši spekter (poleg delovnih izkušenj vključuje tudi vlogo zasebnega ţivljenja, druţine ter tudi čas nezaposlenosti). Vse bolj se kaţe poudarek na osebnem razvoju posameznika, vse večjo skrb za razvoj lastne kariere v organizacijah prevzemajo posamezniki (Moţina, 2002, str. 73).

Lahko bi dejali, da se besedna zveza karierni center pričenja bolj pojavljati po uvedbi bolonjskega procesa, zlasti na področju ohranitve in dviga zaposljivosti, ki je eden glavnih ciljev bolonjskega procesa. Večja individualna izbira akademske poti je posledica spremenjene strukture študija, zato morajo visokošolski zavodi ponuditi študentom kakovostno študijsko in karierno svetovanje.

Kovačič karierni center v osnovi deli na (Kovačič, 2009, str. 30):

informacije o študijskih programih,

informacije o zaposlitvenih moţnostih diplomantov in o stanju na trgu dela,

individualno in skupinsko študijsko in karierno svetovanje,

moţnost pridobivanja zaposlitvenih in drugih veščin, ki jih študenti in diplomanti potrebujejo za vstop na trg dela,

objavo prostih delovnih mest.

Zaradi konkurenčnosti ostalih institucij, predvsem javnih sluţb (ki se ukvarjajo s karierno orientacijo), so univerze začele ustanavljati karierne centre. V primerjavi z javnimi sluţbami so karierni centri v veliki prednosti, saj bolje poznajo študijske programe, laţe spremljajo učne in karierne poti študentov in imajo boljši dostop do različnih virov informacij. Slabost je slabše poznavanje razmer na trgu delovne sile, zato je potrebno vzpostaviti sistem sodelovanja med kariernimi in javnimi sluţbami. To sodelovanje bi temeljilo na izmenjavi informacij, v praksi to pomeni, da bi študente, ki potrebujejo dodatno pomoč, preusmerili na druge institucije, ki so za določen problem bolje usposobljene. V nobenem primeru pa karierni center ne sme postati nadomestek zaposlovalnih in trţnih agencij v smislu, da bi se mnoţnično ukvarjal s problemom brezposelnosti (Kovačič, 2009).

3.2 TESTIRANJE IN DOLOČANJE KOMPETENTNOSTI ZA VODENJE

Vodenje je bilo vedno zanimivo področje preučevanja, s katerim so se ukvarjali številni strokovnjaki različnih znanstvenih ved in disciplin. Mayer pravi, da je vodenje zahtevno strokovno delo, ki ga določajo načela organiziranja, koordiniranja, strokovnega svetovanja, odločanja s soglasjem in poverjanja nalog sodelavcem, ki

Page 19: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 13

so neposredni izvrševalci v strokovni skupini začrtanih odločitev. Mayer dodaja, da mora vodja skrbeti za svoj podmladek, ki ga je treba za prevzem ključnih vlog v podjetju nenehno skrbno usposabljati in vzgajati (Mayer, 2003, str. 118).

Kovačič pravi, da je bil test kompetentnosti za vodenje testiran na populaciji 800 ljudi. Na dobljenih podatkih se je naredila statistična analiza. S pomočjo faktorske analize so posamezne kompetence dali pod skupne segmente. To so naredili z namenom, da bo ocenjevanje laţje (Kovačič, 2009, str. 47).

Primer testa Ugotavljanje ključnih oblik vedenja za učinkovito vodenje:

1. OPRAVILNA PROŢNOST (osnovna kompetenca), vir: Mayer (raziskovalno gradivo)

11 Izvedba delovnih postopkov (Glavna podkompetenca, ki se deli naprej na ostale kompetence).

OCENA

111 Upoštevam le najpotrebnejše informacije.

112 Zanašam se na preverjeno znanje in izkušnje.

113 Odkrivam najkrajšo pot do cilja.

114 Takoj uporabim boljšo rešitev od obstoječe.

115 Hitro določim prioriteto postopkov.

12 Komuniciranje OCENA

121 Hitro vzpostavim stik z novim sogovornikom.

122 Dajem jasna in razumljiva navodila.

123 Umirjam napeto vzdušje, še preden pride do konflikta.

124 Hitro odkrijem bistvo sporocila.

125 Skušam biti kritičen in hkrati neţaljiv.

13 Odpornost proti stresu OCENA

131 Teţko me je »spraviti s tira«.

132 Teţavne situacije so mi izziv.

133 Znam ravnati diplomatsko.

134 Dolgo zdrţim pod različnimi pritiski.

135 Ne bojim se velike odgovornosti.

Citirano iz: (Kovačič, 2009, str. 48), priloga 1

Kovačič pravi, da je primer testa le za interno rabo, za ocenjevanje. Po faktorski analizi so razdelili kompetence na posamezne segmente, kot prikazuje primer, tako kot so na primer Izvedba delovnih postopkov, Komuniciranje, Odpornost proti stresu idr. To so naredili z namenom, da potem, ko testiranec reši test, lahko podajo oceno kompetentnosti za vodenje za posamezni segment. Ti segmenti so Opravilna proţnost, Ustvarjalnost, Vodenje, Organizacijsko vzdušje, Organiziranje, Mreţenje in Vplivanje, Realizatorske sposobnosti. Tako po analizi dobijo oceno za posamezen segment (Kovačič, 2009, str. 48). Celotni test Ugotavljanje ključnih oblik vedenja za

Page 20: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 14

učinkovito vodenje, iz katerega tudi izhaja prototip spletnega kariernega centra, najdete v prilogi 1.

3.2.1 Izračun rezultatov

Kovačič navaja, da na podlagi rešenega testa izračunajo rezultate tako, da naredijo povprečno oceno vseh trditev iz posamezne kategorije. Te ocene se nahajajo na lestvici od 1-5 (Kovačič, 2009, str. 49). Lestvica je podana v prilogi 1.

Na koncu dobijo 7 kategorij s povprečnimi ocenami od 1 do 5. Te kategorije so opravilna proţnost, ustvarjalnost, vodenje, organizacijsko vzdušje, organiziranje, mreţenje in vplivanje, realizatorske sposobnosti. Tako dobimo 7 povprečnih ocen, ki prikazujejo, katera kompetenca prevladuje pri posamezniku. Iz teh povprečnih ocen izračunamo skupno povprečno oceno, dobimo skupno oceno celotne kompetentnosti za vodenje. Te povprečne ocene pomenijo naslednje: 1 in 2 manj primeren za vodenje, 3 in 4 primeren za vodenje, 5 zelo primeren za vodenje (Kovačič, 2009, str. 49).

Page 21: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 15

3.3 KRITIČNA ANALIZA TRENUTNEGA IZVAJANJA TESTOV

Izvajanje

testiranja

Analiza testa

Ali je test

pravilno

izpolnjen

Da

Ne

(pošlje se

obvestilo

Kandidatu)

Kandidat se naroči

na testiranje

Predstavitev

rezultatov

Na podlagi

naročila se

določi čas.

Slika 4: Diagram poteka reševanja klasičnega testa

Karierni center trenutno ponuja ročno reševanje testov, ročno analizo podatkov in ročno predstavljanje rezultatov. Kot vidite na sliki 4, je celoten proces oteţen na kar nekaj odsekih:

Potreba po naročanju kandidatov na testiranje. Kandidati morajo čakati v čakalni vrsti, ker se jim določi čas in kraj izvajanja testa. Število kandidatov, ki lahko naenkrat pristopijo k reševanju testa, je omejen na 10.

Aaliza testa. Strokovnjak v kariernem centru ima dve moţnosti: na podlagi rešenih testov rezultate izračunati na papirju, ali prenesti rešene teste na računalnik (npr. MS Excel) in jih tam podrobneje analizirati, kar je zopet ogromna potrata časa. Kandidati so tu zopet omejeni na čakanje rezultatov.

Vprašanje ali je test pravilno izpolnjen. Če je test pomanjkljivo ali napačno izpolnjen, so dobljeni rezultati pomanjkljivi oziroma neuporabni. Kandidat je v tem primeru obveščen, zato se mora ponovno naročiti na testiranje.

Page 22: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 16

Predstavitev rezultatov. Ko strokovnjak oceni test, pošlje obvestilo kandidatu o uspešni analizi njegovega testa, zato se le-ta lahko zglasi na ogledu rezultatov. Sam prikaz rezultatov je zopet odvisen od strokovnjaka (bodisi zgolj tabelaričen bodisi tudi grafičen).

Kot vidimo, je trenutni klasični pristop časovno zelo potraten. Če se za ocenjevanje odloči več kandidatov, trenutni sistem skoraj odpove. V današnjem času si nihče ne more privoščiti dolgotrajnega čakanja na testiranje, nato izvajanje, in nenazadnje zopet čakanje na rezultate. Pojavlja se čakalna vrsta, posamezniki so omejeni na točno določen kraj in čas, kjer bodo opravljali preverjanja.

Prav tako se pojavi problem zaradi napak pri samem reševanju testa. Uporabnik lahko spregleda vprašanje in nanj pozabi odgovoriti. Lahko se tudi zmede in v polje ocene vpiše napačno vrednost. Nadaljnja analiza je tu odvisna od strokovnjaka, ki vodi testiranje. Njegova odločitev botruje temu, ali bo kandidat moral ponovno opravljati test ali pa bo rezultat nekoliko popačen.

Page 23: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 17

4 IZDELAVA PROTOTIPA SPLETNEGA KARIERNEGA CENTRA

Rešitev spletnega kariernega centra je prototipna, zato smo operacijsko okolje, razvojno okolje in streţniško okolje postavili v lokalnem okolju v operacijskem sistemu Windows 7, x64.

4.1 PRIPRAVA DELOVNEGA OKOLJA

Za izdelavo spletne strani je bila potrebna priprava. Pričeli smo s postavitvijo odprtokodnega operacijskega sistema Ubuntu Server 10.04, na katerem smo razvijali spletno stran. Operacijski sistem Ubuntu smo pretočili z uradne spletne strani, saj je brezplačen. Za namestitev pretočene slike zgoščenke (angleško CD Image) inštalacijske zgoščenke smo pred inštalacijo potrebovali program za virtualizacijo slik na virtualen pogon. Inštalirali smo brezplačno verzijo programa Daemon Tools (Lite).

Slika 5: Daemon Tools Lite 4.35.6

Operacijskega sistema nismo nalagali na poseben računalnik, temveč smo ga postavili v virtualnem okolju – virtualnem stroju. Program, ki smo ga izbrali za poganjanje virtualnih strojev, se imenuje Virtualbox 3.2.2, ki je prav tako odprtokoden in brezplačen. Za dostop do virtualnega stroja z interneta (zunanji dostop), smo potrebovali dodatne nastavitve, ko smo jih opisali kasneje.

Page 24: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 18

Slika 6: Prikaz namestitve operacijskega sistema Ubuntu 10.04

Eden izmed zadnjih korakov inštalacije operacijskega sistema Ubuntu 10.04 nam je ponudil inštalacijo dodatnih aplikacij. Našim potrebam zadostuje paket LAMP (Linux, Apache, MySQL, PHP), s katerim smo dobili streţniško okolje, ki podpira prototipno aplikacijo Karierni center.

Slika 7: Prikaz enega izmed korakov namestitve Ubuntu 10.04

Page 25: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 19

Slika 8: Ubuntu 10.04 v virtualnem stroju

Po končani namestitvi je bilo potrebno konfigurirati Apache 2.0. Nastavili smo pot na disku, kjer smo razvili spletno stran, dostop znotraj lokalne mreţe in dostop z zunanje (svetovne) mreţe.

Za dostop s svetovne mreţe smo morali na usmerjevalniku preusmeriti privzeta dohodna vrata 80 na naš Ubuntu streţnik. V brskalniku sedaj za URL vpišemo IP (s privzetimi vrati 80, ki nam jih ni treba vpisovati), ki nam ga je določil naš ponudnik internetnih storitev. Usmerjevalnik dobi zahtevo in jo preusmeri na Ubuntu streţnik. Apache 2.0 dobi zahtevo po določeni spletni strani in jo vrne brskalniku. Tako lahko do spletne strani dostopamo tudi s svetovnega spleta, ne le z lokalnega omreţja.

Page 26: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 20

4.2 POTEK RAZVOJA PROTOTIPA

Začeli smo s postavitvijo baze podatkov.

Slika 9: Baza podatkov prototipa spletnega kariernega centra z relacijami

Za delovanje spletne strani potrebujemo vprasalnike (tabela vprasalnik). Tabela vprasalnik ima atribute: vprasalnik_id, ime in opis. Vprasalnik_id je umeten oziroma nadomesten atribut, ki je določen za primarni ključ. Ime in opis sta trivialna atributa. Vsak vprasalnik ima lahko skupino oziroma več skupin. Skupina vsebuje naslednje atribute: skupina_id za primarni ključ, rel_vprasalnik_id za tuj ključ in ime. Vsaka skupina ima lahko podskupine. Podskupina ima naslednje atribute: poskupina_id za primarni ključ, rel_skupina_id za tuji ključ in ime. Podskupina pa ima lahko več vprašanj (tabela vprasanje) z naslednjimi atributi: vprasanje_id za primarni ključ, rel_podskupina_id za tuj ključ in vprasanje. Tako pridemo do ocene. Ocena ima eno vprašanje in eno polo. Pola je točno določen test, ki ga je posameznik reševal in ima lahko več ocen. Ocena ima naslednje atribute: ocena_id za primarni ključ, rel_pola_id in rel_vprasanje_id za tuja ključa in oceno. Pola je sestavljena iz atributov: pola_id za primarni ključ in url, ki predstavlja prostor za naključno generirana števila, preko katerih si vedno lahko ogledamo rezultat določene pole.

Bazo podatkov smo vnesli v MySQL preko orodja PhpMyAdmin, ki nam je olajšalo delo z uporabo grafičnega vmesnika.

Ko je bila baza podatkov postavljena in pripravljena za delo, smo lahko nadaljevali. Naslednji korak je bil postavitev programskega ogrodja. Za razvoj smo si izbrali programsko ogrodje Yii Framework. To programsko ogrodje smo izbrali ravno zaradi enostavnosti, uporabnosti in razširljivosti. Namestitev ogrodja poteka v več korakih. Najprej pretočimo zadnjo verzijo ogrodja z uradne spletne strani. Nato ga shranimo kjerkoli na streţniškem disku. Z integriranim terminalom, ki sprejema vrstične ukaze, dodamo novo aplikacijo in vnesemo njeno pot na disku. Sledi konfiguracija Yii ogrodja, kjer je predvsem pomembna povezava s podatkovno bazo.

Uspešna povezava s podatkovno bazo je pomenila korak naprej, začeli smo z vnašanjem podatkov v bazo. Potrebno je bilo vnesti test Ugotavljanje ključnih oblik vedenja za učinkovito vodenje z opisom, nato vse skupine in podskupine ter vprasanja.

Page 27: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 21

Spletno stran smo razvijali v programu Eclipse, ki je namenjen razvijanju aplikacij v različnih jezikih. Nam je zadoščala le podpora jeziku PHP. Najprej je bilo potrebno pripraviti logiko modelov za povezovanje s podatkovno bazo, vnesti vse relacijske povezave in same relacije.

Pričelo se je delo s prikazom spletne strani. Najprej smo definirali prikazno, pozdravno stran, kjer uporabnik prebere namen spletne strani. Dodali smo podstran O strani, kjer si je moč ogledati več o samem projektu. Nato smo nadaljevali s postavitvijo vprašalnika in rezultatov.

Postaviti je bilo potrebno logiko prikazovanja spletne strani, in sicer pobiranje podatkov iz podatkovne baze in prikazovanje na spletni strani kot vprašanja. Vsako vprašanje je potrebovalo poleg prikaza teksta še vnosno polje za oceno. Ko je bil prikaz zaključen, smo postavili logiko vpisovanja ocen v bazo podatkov. Vsaka ocena se veţe točno na določeno polo in točno določeno vprašanje. Pola se zgenerira, ko uporabnik odda test in je le-ta pravilno izpolnjen. V trenutku, ko se zgenerira pola, se generira tudi unikaten naključen niz znakov, ki se zapiše v atribut url v tabeli pola. Namen unikatnega ključa je kasnejši dostop do rezultatov. Ob oddanem vprašalniku se v bazo podatkov vpišejo tudi vse ocene.

Nato smo naredili preusmeritev na stran z rezultati pole, ki smo jo pravkar reševali. Logika rezultata konkretne pole je pobrati vse ocene iz baze podatkov. Ocene se nato razvrstijo v podskupine in skupine, oblikuje se tabelaričen izpis po skupinah in podskupinah. Zraven teh skupin in podskupin se izpiše povprečna ocena in standardni odklon, ki se izračuna na podlagi ocen v posamezni podskupini in posledično skupini. Na podlagi dobljenega tabelaričnega izpisa in izračuna o povprečni oceni in standardnem odklonu se izriše graf. Graf prikazuje le povprečne ocene in standardne odklone skupin, da si uporabnik laţe vizualno predstavlja dobljene rezultate. Graf se izriše s pomočjo knjiţnice jqPlot, ki je napisana v javaScriptu. Na koncu rezultatov se tudi izpiše diagnoza. Diagnoza je definirana na podlagi algoritma, ki ga pripravi strokovnjak kariernega centra. Ta algoritem je sestavljen iz povprečne ocene in standardnega odklona in njunih odstopanj. Primer algoritma, ki je trenutno implementiran v prototipu spletnega kariernega centra: če je povprečje ocen manjše od 2,5, je diganoza manj primeren. Če je povprečna ocena večja ali enaka od 2,5 in manjša od 3,6 in je: standardni odklon manjši od 1,1, je diagnoza primeren; standardni odklon, večji od 1,1, je diagnoza manj primeren. Če je povprečna ocena manjša ali enaka 5 in večja ali enaka 3,6 in je: standardni odklon manjši od 0,9, je diagnoza zelo primeren; standardni odklon večji ali enak 0,9, je diagnoza primeren.

4.3 PREGLED SPLETNE STRANI IN TESTIRANJE

V osnovi je spletna stran razdeljena na tri dele, in sicer: glava, vsebina, noga. Glava in noga sta fiksni in se ne spreminjata. V glavi najdemo naslov spletne strani Karierni center. Pod naslovom imamo navigacijo za premikanje po spletni strani. Vsebina je generična in se menja glede na navigacijski poloţaj uporabnika. Noga vsebuje statične podatke o avtorju in pravicah kopiranja.

Page 28: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 22

Domača spletna stran je prva stran, na katero uporabnik pride, ko vpiše URL kariernega centra. Vsebuje kratek opis spletne strani. Opisuje njen namen in ima povezavo na vprasalnik (Ugotavljanje ključnih oblik vedenja za učinkovito vodenje).

Podstran "O strani" podrobneje opisuje celotni projekt. Podrobneje opisuje sam namen spletne strani, cilje naloge, rezultate naloge, orodja itd.

Na podstrani vprašalnika Ugotavljanje ključnih oblik vedenja za učinkovito vodenje je spletna oblika vprašalnika, skupaj z navodilom za reševanje in opisom stvari, na katere mora biti uporabnik pazljiv. Prvotno je bil spletni vprašalnik postavljan na enak način kot v pisni obliki (Slika 10), vendar se je kasneje izkazalo, da ta način testa deluje samo v pisni obliki. Uporabnik test v pisni obliki brez teţav vpisuje ocene od 1 do 5, vendar se v spletni obliki stvari oteţijo:

Nerodno in kar precer okorno je vpisovati števila v vsako polje posebej s pomočjo tipkovnice.

Premikanje med vnosnimi polji z miško je zelo zamudno. Mnogi uporabniki ne poznajo tabulatorja.

Zaradi velikega števila vprašanj postane vprašalnik nepregleden, uporabnik izgubi pregled nad legendo, ki mu je vodič ocenjevanja. Zato mora pričeti uporabljati drsnik, kar pa dodatno oteţi izpolnjevanje in poveča čas izpolnjevanja vprašalnika.

Če je uporabnik vtipkal neveljavno oceno (večjo od 5), mu je ob oddaji vprašalnika sistem javil napako in je moral napako odpraviti.

Slika 10: Prikaz prvotnega izgleda vprasalnika

Page 29: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 23

Zato smo spremenili način uporabniške izkušnje, ki je uporabniku veliko prijaznejša. Kot je razvidno s slike 11, sedaj ni več vpisovanja ocen v vnosna polja. Vnosna polja so zamenjali gumbi petih ocen, kjer ţeleno označimo s kljukico. Uporabniška izkušnja je z novim uporabniškim izgledom preglednejša in prijetnejša. Uporabnik ima ves čas na voljo vpogled v legendo in s tem ves čas vpogled v ocenjevalno lestvico. Ko gre miškin kazalec preko polja, se prikaţe bleda oblika kljukice, s tem smo nakazali logiko uporabe, in sicer da naj uporabnik s klikom označi ţeleno polje. Uporabnik se sedaj laţe in posledično natančneje ocenjuje.

Slika 11: Prikaz posodobljenega izgleda vprasalnika

Ena izmed posebnosti spletnega kariernega centra je v tem, da le-ta v trenutku oddaje vprašalnika preveri za napake (Slika 12). Prazna polja označi z rdečim kriţcem ob vprašanju, tekst vprašanja pa obarva rdeče. Uporabnik vidi, da je potrebno dodati manjkajočo oceno vprašanju. Z novim, posodobljenim vprašalnikom se izognemo moţnosti, da bi uporabnik vnesel napačno oceno, kot se je to lahko zgodilo v prvotni obliki vprašalnika.

Page 30: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 24

Slika 12: Prikaz izpis napake ob neuspelem pošiljanju vprašalnika

Ko uporabnik uspešno reši vprašalnik, ga odda. Rezultati se shranijo v bazo podatkov, prikaţe se stran rezultatov (Slika 13). Unikatni naslov (URL) spletne strani rezultatov se generira iz šest naključno generiranih števil in črk. Nastavili smo tudi logiko preverjanja, sicer je zelo zelo majhna verjetnost, da bi se naključen niz šestih znakov ponovil, vendar je bilo potrebno upoštevati tudi to moţnost. Preverjanje deluje tako, da se novo dobljeni niz znakov primerja z vsemi zapisi v tabeli pola, in če se niz ne ujema z nobenim zapisom v bazi podatkov, ga doda. V primeru, da se niz ujema s kakšnim, ki je ţe v bazi podatkov, kreira novega. Primer URLja strani rezultatov: /pola/?id=s3lwKc.

Rezultati so prikazani tako tabelarično kot tudi grafično. Tabele so individualno kreirane glede na skupine v vprašalniku. Znotraj tabel pa so podskupine, na koncu še rezultat skupine (Skupno). Izračuna in izpiše se povprečna ocena in standardni odklon. Na podlagi numeričnih rezultatov se izriše graf. Graf prikazuje rezultate horizontalno, in sicer z leve proti desni. Bolj kot se povprečna ocena nagiba v desno, boljši je rezultat.

V naslovu smo dodali povezavo "Shrani med zaznamke", ki omogoča uporabniku, da si med zaznamke shrani svoje rezultate. Tako si lahko v prihodnje zopet ogleda rezultate, ali jih deli z drugimi.

Page 31: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 25

Slika 13: Prikaz strani rezultatov

Na koncu testa smo izpisali diagnozo, ki v konkretnem primeru označi uporabnika za rezultat testa na sliki 13 kot primernega za vodenje. Uporabnik ima sedaj tako numerično kot tudi pisno oceno o svojih vodstvenih sposobnostih, ki jo je pridobil na podlagi rešenega testa.

4.4 ANALIZA NOVEGA STANJA

S spletnim sistemom kariernega centra pridobimo v več pogledih:

Potreba po naročanju je odpravljena. Kandidatom ni več potrebno čakati v čakalni vrsti. Testirajo se lahko kadarkoli in kjerkoli.

Sedaj se lahko testira praktično neomejeno število kandidatov.

Page 32: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 26

Strokovnjak v kariernem centru je sedaj razbremenjen in mu ni potrebno več popravljati in ocenjevati testov. Sedaj se lahko posveti le analizi rezultatov in svetovanju.

Test je vedno pravilno izpolnjen, sicer ga sistem ne pusti vpisati v bazo podatkov. Zato so rezultati in analiza testa vedno natančni.

Predstavitev testov je na voljo nemudoma. Na voljo je tako tabelarična kot tudi grafična predstavitev rezultatov. Za nadaljnjo posvetovanje pa je na voljo bolj razbremenjen strokovnjak v kariernem centru.

Kandidat lahko rezultat testa pošlje komurkoli v vpogled, s tem se bistveno poveča fleksibilnost.

Izvajanje

testiranja

Kandidat se odloči

za testiranje

Predstavitev

rezultatov

Spletna

stran

Kariernega

centra

Slika 14: Diagram poteka reševanja spletnega vprašalnika

Kot vidimo na sliki 14, je stanje po uvedbi reševanja testov preko spletnega kariernega centra bistveno izboljšano. Proces se časovno močno skrajša. Ko se uporabnik odloči za testiranje, potrebuje le računalnik z internetno povezavo. Nato sledi povezavi in začne z reševanjem testa. Ko z reševanjem konča in vprašalnik odda, se mu nemudoma prikaţejo rezultati v tabelarični in grafični obliki. Napak pri reševanju testa ni več. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da so na ta način strokovnjaki bistveno manj obremenjeni pri samem izvajanju testov in se lahko posvetijo svetovanju in analizam.

Page 33: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 27

5 ZAKLJUČKI

Namen diplomskega dela je bil doseţen. Razvili smo prototip spletnega sistema za podporo ocenjevanju vodstvenih karakteristik. Celotni proces se z uvedbo tega sistema časovno močno skrajša. Zelo pomembno je tudi zmanjšanje napak, ki so se pojavljale pri klasični obliki testiranja.

Uporabnik se sedaj laţe in hitreje oceni in s tem pridobi vitalne informacije o svojih vodstvenih sposobnostih. Spletni karierni center bi bil lahko pomoč podjetjem, ki na vodilna delovna mesta ne bi zaposlovali ljudi, ki so jih kot primerne za to delovno mesto ocenili preko razgovora, ţivljenjepisa. Zaposlovali bi kompetentne ljudi, ki imajo razvite bistvene kompetence za vodenje. V pomoč bi bil lahko kot orodje osnovnošolcev in dijakov, in sicer kot podpora odločanju pri njihovi izbiri nadaljnjega šolanja.

Upamo, da se bo raziskovanje na tem področju nadaljevalo in razvijalo. Ţelimo si, da bi rešitev postala neka standardna praksa pri iskanju novih zaposlenih in pri pomembnih ţivljenjskih odločitvah, kot je nadaljnje izobraţevanje.

5.1 POGOJI ZA UVEDBO

Diplomska naloga vseskozi narekuje neko določeno mero znanja programiranja, oblikovanja, poznavanja baz podatkov in nenazadnje sistemov za podporo odločanju. Pogoji za uvedbo sistema so napredno poznavanje spletnih jezikov, baz podatkov, ekspertnih sistemov, sistemov za podporo odločanju. Potrebno je dobiti ljudi, ki področja poznajo in bi prototipni spletni karierni center naprej razvijali.

5.2 MOŢNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Moţnosti, ki se nam odpirajo, je veliko. Prototipna rešitev prikazuje uvedbo samo enega testa. Takih testov je navsezadnje lahko neskončno mnogo. Za osnovno celovito testiranje posameznikov je poleg testa kompetentnosti potreben tudi test umskih sposobnosti. Skupaj bodo posameznikove lastnosti bolj jasne, odločitve v prihodnosti pa bolj pravilne.

Lahko bi dodali moţnost, da se uporabnik registrira na spletno stran s svojimi podatki, s tem pridobi uporabniško ime in geslo. S prijavo se pod njegov profil shranjujejo opravljeni testi in rezultati.

Page 34: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 28

LITERATURA IN VIRI

1. Budd, A., Moll, C., & Collison, S. (2009). CSS Mastery: Advanced Web Standards Solutions. Apress.

2. Davis, M., & Philips, J. (2007). Learning PHP and MySQL (second edition). O'Reilly Media Inc.

3. E-uspeh. (13. 7 2010). Pridobljeno iz Kaj je URL? Pomoč uporabnikom: http://www.e-uspeh.com/pomoc/kaj-je-url.htm

4. Florjančič, J. (1994). Planiranje kadrov. Kranj: Moderna organizacija.

5. Google. (13. 7 2010). Google. Pridobljeno iz Google: https://encrypted.google.com/search?hl=en&client=firefox&hs=jLo&rls={moz:distributionID}:{moz:locale}:{moz:official}&defl=en&q=define:web+page&sa=X&ei=C647TNOGHs_xOfWU7f0F&ved=0CBMQkAE

6. Haine, P. (2006). HTML Mastery: Semantics, Standards, and Styling. New York: Apress.

7. How stuff works. (13. 7. 2010). Pridobljeno iz How stuff works: http://computer.howstuffworks.com/web-page1.htm

8. How Stuff Works. (14. 7. 2010). Pridobljeno iz How Stuff Works: http://computer.howstuffworks.com/question599.htm

9. Kovačič, D. (2009). Spletni karierni center. Kranj.

10. Mayer, J. (2003). Lastnosti uspešnih vodij, letn. 36, št. 6. Kranj: Organizacija.

11. Mohorič, T. (1997). Načrtovanje relacijskih podatkovnih baz. Ljubljana.

12. Mohorič, T. (1995). Uvod v podatkovne baze. Ljubljana.

13. Moţina, S. (2002). Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede.

14. Nemec, J., & Grad, J. (1994). Normalizacija baze podatkov s pomočjo teorije grafov. V Uporabna informatika. Let. 2, št. 1 (str. 6–10).

15. Rajkovič, V., & Rajkovič, U. (14. 7 2010). Učno gradivo za predmet Baze podatkov. Pridobljeno iz Učno gradivo za predmet Baze podatkov: http://www1.fov.uni-mb.si/programiranje/uros/files/BP/Predavanja.zip

16. Rajkovič, V., Delidţakova-Drenik, E., & Urh, B. (1991). Primerjalna analiza treh orodij za izgradnjo in uporabo baze znanja ekspertnega sistema: Informatica, št. 3.

17. SSKJ. (1994). SSKJ.

18. Stephens, C., & Russel, J. (2004). Beginning MySQL Database Design and Optimization. V From Novite to Professional. New York: Springer-Verlag.

19. Sultana, R., & Watts, A. (2004). Career Guidance: A Policy Handbook. OECD in European Commission Publication.

Page 35: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 29

20. Šuc, L. (1982). Načrtovanje baze podatkov: Izobraţevalni center Delta.

21. Treven, S. (1998). Management človeških virov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

22. Wikipedia. (14. 7. 2010). Pridobljeno iz Relational database: https://secure.wikimedia.org/wikipedia/en/wiki/Relational_database

23. Wikipedia. (15. 7. 2010). Pridobljeno iz Ubuntu: https://secure.wikimedia.org/wikipedia/sl/wiki/Ubuntu

24. Wikipedia. (14. 7. 2010). Pridobljeno iz Model View Controller Diagram: https://secure.wikimedia.org/wikipedia/en/wiki/File:ModelViewControllerDiagram2.svg

25. Wikipedia. (13. 7. 2010). Pridobljeno iz HTML: https://secure.wikimedia.org/wikipedia/sl/wiki/HTML

26. Williams, H., & Lane, D. (2004). Web Database Apllications with PHP and MySQL (second edition). O'Reilly Media Inc.

27. Yii Framework. (10. 7. 2010). Pridobljeno iz Documentation: http://www.yiiframework.com/doc/blog/

28. Zandstra, M. (2008). PHP 5 Objects, Patterns, Practice (second edition). New York: Apress.

29. Zupančič, J. (14. 7 2010). FOV programiranje. Pridobljeno iz FOV programiranje: http://www1.fov.uni-mb.si/programiranje/Obvestila/VB%20uvod.ppt

Page 36: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 30

KAZALO SLIK

Slika 1: Razdelana spletna povezava ....................................................................... 4

Slika 2: Proces zahtevanja spletne strani ................................................................. 5

Slika 3: Prikaz vzorca Model View Controller (Wikipedia, 2010) ............................... 9

Slika 4: Diagram poteka reševanja klasičnega testa ............................................... 15

Slika 5: Daemon Tools Lite 4.35.6 .......................................................................... 17

Slika 6: Prikaz namestitve operacijskega sistema Ubuntu 10.04 ............................ 18

Slika 7: Prikaz enega izmed korakov namestitve Ubuntu 10.04 .............................. 18

Slika 8: Ubuntu 10.04 v virtualnem stroju ............................................................... 19

Slika 9: Baza podatkov prototipa spletnega kariernega centra z relacijami ............. 20

Slika 10: Prikaz prvotnega izgleda vprasalnika ....................................................... 22

Slika 11: Prikaz posodobljenega izgleda vprasalnika .............................................. 23

Slika 12: Prikaz izpis napake ob neuspelem pošiljanju vprašalnika ........................ 24

Slika 13: Prikaz strani rezultatov ............................................................................. 25

Slika 14: Diagram poteka reševanja spletnega vprašalnika .................................... 26

KAZALO TABEL

Tabela 1: Tab delimited file ...................................................................................... 5

Tabela 2: Zapis podatkov v tabeli relacijske podatkovne baze ................................. 6

KRATICE IN AKRONIMI

LAMP: Linux, Apache, MySQL, PHP

MS: Microsoft

MVC: Model, View, Controller

OOP: Objektno orientirano programiranje

OS: Operacijski sistem

PC: Personal computer: osebni računalnik

SQL: Standard query language: standardni povpraševalni jezik

URL Uniform resource locator

Page 37: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 31

PRILOGE

Priloga 1 (Kovačič, 2009, str. 75-77):

1 2 3 4 5

NEZNAČILNA MANJ

ZNAČILNA ZNAČILNA

ZELO ZNAČILNA

VISOKO ZNAČILNA

1. OPRAVILNA PROŢNOST

11 Izvedba delovnih postopkov OCENA

111 Upoštevam le najpotrebnejše informacije.

112 Zanašam se na preverjeno znanje in izkušnje.

113 Odkrivam najkrajšo pot do cilja.

114 Takoj uporabim boljšo rešitev od obstoječe.

115 Hitro določim prioriteto postopkov.

12 Komuniciranje OCENA

121 Hitro vzpostavim stik z novim sogovornikom.

122 Dajem jasna in razumljiva navodila.

123 Umirjam napeto vzdušje, še preden pride do konflikta.

124 Hitro odkrijem bistvo sporočila.

125 Skušam biti kritičen in hkrati neţaljiv.

13 Odpornost proti stresu OCENA

131 Teţko me je »spraviti s tira«.

132 Teţavne situacije so mi izziv.

133 Znam ravnati diplomatsko.

134 Dolgo zdrţim pod različnimi pritiski.

135 Ne bojim se velike odgovornosti.

2. USTVARJALNOST

21 Strateško mišljenje OCENA

211 Predvidim ključne ovire na poti do ciljev.

212 Zaznam priloţnosti, ki jih drugi še ne opaţajo.

213 Zaznam signale, ki naznanjajo pomembne spremembe.

214 Predvidim ključne posledice sprememb.

215 Prizadevam si za jasne strateške cilje (vizijo).

22 Odprtost za spremembe OCENA

Page 38: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 32

221 Spodbujam inoviranje obstoječega.

222 Nerešeni problemi so mi izziv.

223 Vedno imam nove in uporabne zamisli.

224 Rad privzamem dobre prakse drugih.

225 Pri iskanju rešitev sodelujem z drugimi.

23 Uporaba učinkovitih metod OCENA

231 Izkorišcam prednosti timskega dela.

232 V načrtovanje in odločanje vedno vključujem tudi druge.

233 Znam izdelati poslovni nacrt.

234 Za dobro zamisel sem pripravljen tvegati cas, denar, znanje.

325 Druge navdušujem za ustvarjalno sodelovanje.

3. VODENJE

31 Odgovornost OCENA

311 Za svoje odločitve sprejemam polno odgovornost.

312 Sprejemam jasne in smiselne odločitve.

313 V teţavnih situacijah ne izgubljam delovne vneme.

314 Natančno ţelim poznati svoja pooblastila.

315 Sodelavcem zaupam naloge.

32 Animiranje OCENA

321 Sodelavce navdušujem za nove izzive.

322 Sodelavce pohvalim za dobro opravljeno delo.

323 Delovne rezultate ocenjujem pravično.

324 Sodelavcem sem vedno na voljo za pogovor in nasvete.

325 Sodelavcem dajem zgled prizadevnosti in profesionalnosti.

4. ORGANIZACIJSKO VZDUŠJE

41 Medsebojni odnosi OCENA

411 Na druge prenašam pozitivno energijo.

412 Spodbujam medsebojno pomoč in solidarnost.

413 V kriznih situacijah delujem pomirjujoče.

414 Okrog sebe gradim pozitivno vzdušje.

415 Z ljudmi se pogovarjam odkrito in neposredno.

42 Sodelovanje OCENA

421 Pozorno in potrpeţljivo poslušam sogovornika.

422 Sem strpen do drugačnosti in posebnosti drugih.

423 Pred odločitvijo se posvetujem z drugimi.

424 Lahko se vţivim v situacijo drugega.

425 Za svoje napake in spodrsljaje se opravičim.

Page 39: Spletni sistem za pomoĊ pri ocenjevanju vodstvenih ...Spletna stran ni samo skupek teksta in grafičnih elementov, marveč tudi HTML oznak, ki opisujejo izgled segmenta (tekst, slika,

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Frenk Ten Sedmak Nahtigal: Spletni sistem za pomoč pri ocenjevanju vodstvenih karakteristik stran 33

5. ORGANIZIRANJE

/ OCENA

501 Dokumentacijo sproti urejam.

502 Analiziram svoje napake, da se ne bi ponavljale.

503 Za pomembne odločitve se posvetujem.

504 Z viri (sodelavci, denar, oprema, material, čas) ravnam gospodarno.

505 Namesto na nadzoru gradim na zaupanju.

6. MREŢENJE IN VPLIVANJE

/ OCENA

601 Poznam ključne osebe, ki so pomembne za moj uspeh.

602 Privlači me nastopanje v javnosti.

603 Imam razvejene strokovne vezi, iz katerih črpam znanje.

604 Skušam slediti aktualnim novostim v svoji stroki.

605 Obvladam nastopanje pred občinstvom.

7. REALIZATORSKE SPOSOBNOSTI

/ OCENA

701 Sebi in drugim postavljam zahtevne, a uresničljive cilje.

702 Sodelavce obremenim glede na njihove zmoţnosti.

703 Vztrajam, dokler delo ni opravljeno.

704 Pri premagovanju ovir se skušam hitro znajti.

705 Dobre doseţke pohvalim in nagradim.