KOMPOZICIJA KRAJINSKE FOTOGRAFIJE V MEDIJIH KAZALO 1 Uvod - 1 - 2 Krajinska fotografija - 2 - 2.1 Kratka zgodovina krajinske fotografije

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Barbara Borovnik

KOMPOZICIJA KRAJINSKE FOTOGRAFIJE V MEDIJIH

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Barbara Borovnik


Diplomsko delo

Maribor, september 2016


Diplomsko delo

Študentka: Barbara Borovnik

Študijski program: Univerzitetni študijski program

Medijske komunikacije

Smer: Vizualne komunikacije

Mentor: izr. prof. dr. Marjan Družovec

Somentor: asist. Jaka Polutnik

Lektorica: Irena Štusej, univ.dipl.bibl. (in predm. učit. slov. jez.)

ii

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Marjanu Družovcu, in somentorju, asist. Jaku

Polutniku, za vso strokovno pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi mojim najbližjim, ki so mi v času študija pomagali in me neprestano

spodbujali.

iii

Kompozicija krajinske fotografije v medijih

Ključne besede: kompozicija, kompozicijska pravila, krajina, objava v medijih

UDK: 77.047(043.2)

Povzetek

V življenju se vsak dan zavedno ali nezavedno srečujemo s fotografijo pokrajine,

upodobljeno na razglednicah, na ohranjevalnikih zaslona, fotografijah in še kje. Pokrajina

nas obdaja kamorkoli gremo, zato je njeno upodabljanje že od nekdaj zelo razširjeno. V

diplomski nalogi je velik poudarek na kompoziciji fotografije, saj je komponiranje elementov

ena od ključnih veščin pri fotografiranju. Pri fotografiranju pokrajine je zelo pomembno, da

najdemo pravo ravnovesje med elementi na sliki, saj tako dosežemo, da fotografija deluje

enotno. Krajinska fotografija približa gledalcem pokrajine in kraje, ki jih še niso videli. Da

fotografija deluje gledalcu privlačno, moramo upoštevati kompozicijska pravila in izbrati

ustrezen pristop.

iv

Composition of Landscape Photography in Media

Key words: composition, composition rules, landscape, media publication

UDK: 77.047(043.2)

Abstract

In life we consciously or subconsciously meet with images of landscape, be it on postcards,

screen savers, photos or anywhere else. Landscape surrounds us wherever we go, that's

why landscape imaging is very common. In the degree paper there is a big emphasis on

the composition of the photo, because the composing of the elements is one of the key

skills of photography. At landscape photography it is very important that we find the right

balance between the elements on the photo so we can achieve that the photo seems

unified. Landscape photography brings the observer closer to the landscape and places

they haven't seen yet. For the photo to seem attractive to the observer we need to stick to

the compositioning rules and select the right approach.

v

KAZALO

1 Uvod ...................................................................................................................... - 1 -

2 Krajinska fotografija ............................................................................................... - 2 -

2.1 Kratka zgodovina krajinske fotografije............................................................. - 2 -

2.2 Izbira opreme .................................................................................................. - 5 -

3 Kompozicija pri fotografiranju pokrajine ................................................................. - 7 -

3.1 Format ............................................................................................................ - 8 -

3.2 Zlati rez in pravilo tretjin .................................................................................. - 9 -

3.3 Elementi oblikovanja ..................................................................................... - 11 -

3.4 Uokvirjanje .................................................................................................... - 15 -

3.5 Ospredje ....................................................................................................... - 16 -

3.6 Perspektiva in globina ................................................................................... - 16 -

3.7 Odsev ........................................................................................................... - 17 -

3.8 Kontrasti ....................................................................................................... - 18 -

3.9 Svetloba in čas ............................................................................................. - 21 -

3.10 Velikostna razmerja ...................................................................................... - 23 -

3.11 Panorame ..................................................................................................... - 24 -

3.12 Kršenje pravil ................................................................................................ - 25 -

4 Uporaba kompozicijskih pravil v praksi ................................................................ - 28 -

4.1 Rezultati analize ........................................................................................... - 39 -

5 Zahteve za objavo v medijih................................................................................. - 41 -

5.1 National Geographic ..................................................................................... - 41 -

5.2 Digitalna kamera ........................................................................................... - 42 -

5.3 Fotografski natečaji v Sloveniji ...................................................................... - 43 -

6 Sklep ................................................................................................................... - 47 -

vi

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Kolodijska plošča [20] .................................................................................... - 3 -

Slika 3.1: Izbira formata [17] ......................................................................................... - 9 -

Slika 3.2: Razlika med pravilom tretjin in zlatim rezom [28] ........................................... - 9 -

Slika 3.3: Nizko obzorje [16] ........................................................................................ - 13 -

Slika 3.4: Visoko obzorje [16] ...................................................................................... - 13 -

Slika 3.5: Uporaba navpičnilinij [9] .............................................................................. - 14 -

Slika 3.6: Uporaba krivulj [27] ..................................................................................... - 15 -

Slika 3.7: Uokvirjanje prizora [4] .................................................................................. - 15 -

Slika 3.8: Uporaba ospredja [15] ................................................................................. - 16 -

Slika 3.9: Prostorski plani [14] ..................................................................................... - 17 -

Slika 3.10: Odsev [13] ................................................................................................. - 18 -

Slika 3.11: Primer harmoničnega kontrasta [11] .......................................................... - 19 -

Slika 3.12: Primer komplementarnega kontrasta [12] .................................................. - 19 -

Slika 3.13: Osvetlitev fotografij pri načinu HDR [19] .................................................... - 20 -

Slika 3.14: Razlika med fotografijo z enkratno osvetlitvijo (levo) in fotografijo HDR (desno)

[19] ............................................................................................................................. - 21 -

Slika 3.15: Prekrivanje fotografij [23] ........................................................................... - 24 -

Slika 3.16: Panoramska fotografija [7] ......................................................................... - 24 -

Slika 3.17: Kršenje pravil - linije [6] ............................................................................. - 25 -

Slika 3.18: Kršenje pravil - pozicioniranje [2] ............................................................... - 26 -

Slika 3.19: Kršenje pravil - del dneva [10] ................................................................... - 27 -

Slika 4.1: Analiza fotografij 1 [5] .................................................................................. - 29 -


Slika 4.3: Analiza fotografij 3 [24] ................................................................................ - 31 -







Slika 4.10: Analiza fotografij 10 [21] ............................................................................ - 38 -

vii

KAZALO TABEL

Tabela 4.1: Rezultati analiziranih fotografij .................................................................. - 39 -

1

1 Uvod

Danes lahko zahvaljujoč napredku tehnologije ter prefinjenim in enostavnim aparatom prav

vsak naredi čudovite fotografije pokrajine, ljudi in predmetov. Pokrajino fotografiramo na

potovanjih, pohajkovanju v naravi, v bližini doma. Vedeti pa moramo, da dobra fotografija

ni odvisna le od lepe pokrajine, dobre osvetljenosti ter tehnično popolne fotografije, ampak

tudi od zadovoljive kompozicije vizualnih elementov na fotografiji.

V diplomski nalogi smo v prvem delu predstavili fotografsko opremo, ki je priporočljiva za

čim boljše fotografije krajine. Prav tako smo v prvem delu predstavili kratko zgodovino

fotografije, od razvoja camere obscure in začetka fotografije do danes.

Osrednja tema, s katero se srečamo v diplomskem delu, je kompozicija krajinske fotografije,

kjer smo natančno opredelili, katera pravila se uporabljajo pri zajemanju fotografij pokrajine.

Ko pravila poznamo, jih lahko tudi kršimo, zato smo predstavili nekaj primerov, kjer so avtorji

fotografij kršili kompozicijska pravila, vendar so fotografije še vedno vizualno privlačne.

Analizirali smo deset fotografij pokrajine, ki so bile na portalu National Geographic izbrane

kot najboljše fotografije dneva, ter raziskali, katera kompozicijska pravila so fotografi pri

ustvarjanju fotografije uporabili in katera so kršili.

V zadnjem delu diplomskega dela smo se ukvarjali z vprašanjem, kakšne so zahteve za

objavo krajinskih fotografij v domačih medijih in primerjali zahteve.

2

2 Krajinska fotografija

2.1 Kratka zgodovina krajinske fotografije

Napravo, ki je temeljila na principu prehajanja svetlobe skozi luknjico, je prvič opisal

Aristotel že v četrtem stoletju pred našim štetjem. V desetem stoletju je učenjak Alkazen z

napravo, ki so jo poimenovali camera obscura, prikazal, kako se v njej opazuje sončni mrk.

Camera obscura je temeljila na istem načinu delovanja, kot je temeljila naprava, ki jo je več

kot deset stoletij pred njim prvič opisal Aristotel. Kasneje so odprtino v cameri obscuri

zapolnili z lečo in tako izboljšali projekcijsko sliko. Camera obscura se je skozi stoletja

izpopolnjevala in v sedemnajstem stoletju zmanjšala na velikost prenosne škatlice. V

šestnajstem stoletju je bila prvič uporabljena kot slikarski pripomoček, ki so ga s

projiciranjem slike uporabljali predvsem slikarji, ki so upodabljali pokrajine. [26]

V prvi polovici devetnajstega stoletja je Francoz Nicephore Niepce začel eksperimentirati

z ustvarjanjem slik, na katerih bi se svetlobne projekcije ohranile trajno. Postopek

ustvarjanja slik je potekal s premazom svetlobno občutljive snovi na stekleno ploščo. Leta

1827 Nicephore Niepce izdela prvo fotografijo na svetu, katere osvetlitev je trajala nekaj ur.

Postopek je poimenoval heliografija. Joseph Nicephore Niepce velja za človeka, ki je

dokončno iznašel fotografijo. [26]

Kasneje se je razvila še dagerotipija (baker, prevlečen s srebrom) in kalotipija, ki je

omogočala ustvarjanje duplikatov in je bila prva tehnika, ki je bila dovolj hitra, da so fotografi

lahko pričeli z množičnim izdelovanjem portretov. [26]

Leta 1851 je Frederick Scott Archer izumil postopek z mokrim kolodijem, ki se je razvil iz

poskusov, da bi kovinsko podlago za fotografiranje nadomestilo steklo. [26]

Kolodijska plošča (Slika 2.1) je bila ena od najprimernejših tehnik za zajemanje pokrajinskih

posnetkov. Postopek mokre kolodijske plošče je zahteval, da se celoten postopek od

priprave do zajemanja fotografij opravi v petnajstih minutah, zato je bila zaradi vseh

pripomočkov, ki jih je bilo potrebno prenašati s sabo, dokaj nepriročna. Kolodij, ki se je

običajno uporabljal v mokri obliki, je bil uporaben tudi v vlažnem ali suhem prostoru, vendar

je to pomenilo daljši osvetlitveni čas. [20]

3

Slika 2.1: Kolodijska plošča [20]

Kasneje so se z nanašanjem želatinaste emulzije na steklene plošče ali papir razvile suhe

tehnike zajemanja fotografij. Postopek je omogočal, da se je želatinasta snov, nanešena na

podlago, posušila in s tem omogočala, da se je uporabljala po potrebi. Imenoval se je suha

želatinasta plošča. [26]

Še bolj množično se je fotografija pojavila leta 1888, kar je omogočil prvi fotoaparat Kodak,

ki ga je predstavil George Eastman, njegovo geslo pa je bilo: »Pritisnite na gumb, ostalo je

naša skrb!«. Aparat je bil majhen in lahek, fotografije pa so se snemale na film v zvitku. [26]

V devetdesetih letih devetnajstega stoletja se pojavi aparat, imenovan Nodark, ki omogoča

razvijanje fotografije v aparatu samem, kar pomeni, da za razvijanje fotografij ne

potrebujemo temnice. Razvoj tehnike za razvijanje fotografij v aparatu je bil onemogočen,

saj je George Eastman zaradi podobnosti imena s Kodakom tožil avtorje ideje aparata.

Dobljena tožba je pomenila konec razvoja tehnike. Kasneje je ideja aparata Nodark bila

povod za idejo, ki se je pojavila v letu 1947, in sicer kot fotoaparat Polaroid Land Camera,

ki v šestdesetih sekundah naredi fotografijo v aparatu samem. [31]

Teorija o barvni fotografiji se je pričela razvijati leta 1861, ko je škotski fizik James Clerk –

Maxwell predaval o tem, da je možno z mešanjem treh osnovnih barv, rdeče, zelene in

modre, dobiti vse ostale barve. S projiciranjem svetlobe skozi barvna stekla je dokazal svojo

teorijo. [26]

Utemeljitelj aditivnega in subtraktivnega načina sodobne barvne fotografije je bil Du Hauron.

Leta 1869 je izdal knjigo, v kateri je predlagal, da bi namesto mešanja barvne svetlobe na

površini plošče uporabili postopek z mešanjem treh tankih plasti emulzije različno obarvanih

slik, ki bi na prosojno ploščo dajale barvno sliko. [40]

4

Do prvega praktičnega odkritja barvne fotografije je leta 1873 prišel Hermann Vogel,

profesor kemije, ki je ugotovil, da je pri predhodni obdelavi z anilinskimi barvili kolodijeva

plošča poleg modre barve občutljiva tudi na odtenke zelene. Razvil je ortokromatsko ploščo,

ki je bila preobčutljiva na modro in neobčutljiva na rdečo barvo. Leta 1906 sta Wratten in

Wainwright izdelala pankromatsko ploščo, ki je bila občutljiva na vse barve spektra. Leta

1904 sta brata Lumiere patentirala postopek izdelave barvnih fotografij. [26]

Aparati so s časom postajali vedno bolj avtomatizirani. Leta 1959 se pojavi aparat, ki

omogoča prvo popolno zaslonsko avtomatiko in s tem olajša delo fotografov. Leta 1979

podjetje Polaroid Sonar predstavi avtomatsko naravnavanje razdalje.

Kot prvi aparat za zapis digitalne slike velja Sony Mavica, ki je bil predstavljen leta 1981 in

je znan kot prvi digitalni aparat. [33]

Leta 1985 se na trgu pojavi fotoaparat Minolta 7000, ki velja za prvi 35-milimetrski SLR z

avtofokusom na svetu. Mehanski sistem ostrenja je s povsem elektronskim sistemom

ostrenja leta 1987 zamenjal fotoaparat Canon EOS 650, ki je kmalu dobil sloves najbolj

prodajanega 35-milimeterskega zrcalno refleksnega aparata z avtofokusom. [22]

Pomembnejši mejnik v digitalni fotografiji je leto 1991, ko je Kodak predstavil prvi digitalni

fotoaparat, ki je imel senzor ločljivosti 1,3 megapiksla. [22]

Lata 1996 je prvič predstavljen sistem ASP, ki poleg zajema slike omogoča tudi zajem

informacije o sliki. Uporabniku je zaradi avtomatizacije in preprostosti omogočil večjo

fleksibilnost. [22]

Z leti postajajo fotografski aparati cenovno vedno bolj dostopni uporabnikom, saj fotografija

doživlja revolucijo pri razvoju in tehnoloških inovacijah. Začetek 21. stoletja je prinesel novo

generacijo digitalnih SLR fotoaparatov. Aparati so z leti omogočali vedno večji nabor

dodatnih nastavitev in zmogljivosti, kot so nastavitev beline, občutljivost, kontrasta itd.,

vendar so kljub temu postali vedno bolj dostopni širši množici. Leta 2006 postanejo digitalni

SLR aparati z 10 megapiksli, ki so svoj vzpon začeli leta 1981 z resolucijo komaj ene četrtine

megapiksla, že vsakdanjost. [22]

Danes se s fotografijo tako rekoč srečujemo vsi. Digitalni aparati ponujajo vedno več

tehničnih možnosti za nastavitev in način fotografiranja, prav tako so postali vedno bolj lahki

in priročni za uporabo ter tehniško bolj dovršeni. V današnjem času ima skoraj vsakdo pri

5

sebi kamero za fotografiranje, od digitalnih fotoaparatov, mobilnih telefonov do tabličnih

računalnikov, ki omogočajo zajemanje fotografij.

2.2 Izbira opreme

Za ustvarjanje profesionalnih pokrajinskih posnetkov z dobro kakovostjo je potrebno, da

imamo določeno opremo, ki omogoča več svobode pri fotografiranju in spreminjanju ročnih

nastavitev.

Za kakovostnejše fotografije pokrajine se priporoča zrcalno refleksni aparat. Njegova

prednost je v velikosti tipal in daljših goriščnic, kar omogoči večjo svobodo pri nadzoru

globinske ostrine na fotografiji. [8]

Takoj za fotografskim aparatom je pomembno fotografsko stojalo, ki nam zagotavlja mirnost

fotografskega aparata. Pri fotografiranju pokrajine se srečamo z različnimi dejavniki, ki

vplivajo na kakovost fotografije: svetlobne razmere, gibanje objektov ipd. Najprimernejši čas

za fotografiranje pokrajine je v delu dneva ko se dani in v delu dneva ko se mrači. Takrat je

svetloba šibka. Da je fotografija kljub temu dobro osvetljena, moramo podaljšati čas

osvetlitve. Prav tako moramo biti pozorni na ostrino fotografije. Ostro fotografijo, ki ima daljši

čas osvetlitve, lahko dosežemo le s fiksiranjem aparata, tako da v času zaklopa preprečimo

tresenje fotoaparata in s tem streseno fotografijo.

Obstaja več različnih vrst fotografskih stojal, ki jih uporabljamo glede na uporabo in način

fotografiranja. Fotografi, ki stojalo uporabljajo tudi izven studia, se pogosto poslužujejo

lahkih karbonskih stojal, ki so za okoli 35 odstotkov lažja od aluminijastih. Teren

pokrajinskega fotografa ni nikoli povsem raven, zato je dobro, da je na fotografskem stojalu

vključena tudi vodna tehtnica, s katero lahko dosežemo vodoravno globino. Prav tako

moramo paziti pri izbiri stopal fotografskih stojal. Če fotografiramo na mehkem in spolzkem

terenu, je priporočljivo, da izberemo koničasta stopala, v ostalih primerih so najbolj

praktična gumijasta ali plastična stopala.[22]

Da se izognemo neizostreni fotografiji, je prav tako koristno, da uporabimo daljinski

sprožilec, ki omogoči sprožitev zaklopa na daljavo ter prepreči tresenje fotoaparata s

pritiskom na sprožilec. Kot alternativo daljinskemu sprožilcu uporabimo tudi vgrajeni

časovnik, ki omogoči sproženje zaklopa s časovnim zamikom. [22]

6

Videz krajinske fotografije lahko nadgradimo tudi z dobrim poznavanjem filtrov, s katerimi

ustvarimo udaren videz. Med najpomembnejše filtre, ki jih potrebuje krajinski fotograf, lahko

uvrstimo polarizacijski filter in ND filter. [22]

7

3 Kompozicija pri fotografiranju pokrajine

Kompozicija izhaja iz latinske besede compositio, ki pomeni sestavljanje posameznih delov

v celoto na določen in organiziran način tako, da so elementi med seboj skladni. Elemente

lahko med seboj komponiramo na različne načine tako, da se določene lastnosti prepletajo

in s tem tvorijo nove oblike. [6]

»Krajina (ali eksterieri) so posnetki krajine, ki so lahko bližnji ali pa daljni (panorame).« [18]

Krajinska fotografija je fotografska tema, s katero želimo upodobiti naravo. Fotografiranje

narave je dokaj pogosta tema, saj je zajemanje fotografij zaradi mirujočih motivov precej

hvaležen objekt, prav tako pa se s pokrajino srečujemo vsak dan.

Kompozicija vizualnih elementov je pomembna pri vseh vrstah oblikovanja, tako v kiparstvu,

slikarstvu, arhitekturi kot tudi v fotografiji. Pomembno je poznati in upoštevati nekatera

pravila, ki pripomorejo k temu, da je fotografija bolj zanimiva.

Vsaka fotografija nastane v nekem prostorskem kontekstu, ki je lahko premišljen ali pa ne.

Fotografija, na kateri bodo vizualni elementi postavljeni harmonično, bo bolj cenjena in

človeškemu očesu privlačnejša kot tista, na kateri bodo vizualni elementi delovali zmedeno.

Pri izbiri kompozicije fotografije je pomembno, da premislimo, zakaj smo se odločili za ta

prikaz in kaj želimo na fotografiji prikazati, preden pritisnemo na sprožilec.

Občutek za uravnoteženo fotografijo si lahko pridobimo z izkušnjami in s fotografiranjem

različnih pokrajinskih motivov. Če je kompozicija neurejena, je njeno sporočilo težko

razbrati. Pomembno je, da na fotografiji ni preveč izstopajočih elementov, ki bi se borili za

pozornost, saj s tako kompozicijo zmedemo gledalca in povzročimo, da se gledalec ne

osredotoči na glavni motiv. [5]

Pri različnih zvrsteh fotografije so uporabljena različna kompozicijska pravila. V diplomski

nalogi se bomo osredotočili na kompozicijska pravila, ki se največkrat uporabljajo pri

zajemanju krajinskih fotografij.

8

3.1 Format

Format fotografije je eden od bistvenih delov fotografske kompozicije. Večina pokrajinskih

fotografij je v horizontalnem ali vertikalnem formatu, obstaja pa tudi kvadratni format, vendar

se ta večinoma uporablja pri abstraktnih fotografijah ter fotografijah, s katerimi želimo

poudariti simetričnost, pri fotografiranju pokrajin pa se uporablja redkeje. Format fotografije

izberemo v trenutku, ko se odločimo fotografirati želeni objekt, izberemo pa ga glede na to,

kaj želimo pri sliki poudariti in kam želimo usmeriti pogled. [30]

Horizontalna oziroma ležeča oblika formata je najbolj naravna oblika in poudarja širino

fotografije. Pri tem formatu je širina vedno večja od višine fotografije. Ta format najbolje

odraža obliko, v kateri človek dojema okolje, torej z ene na drugo stran. Pogosto se

uporablja pri fotografiranju pokrajine ali motivov, ki so na širšem območju. Prav tako se

uporablja pri zajemanju panoramskih posnetkov. [30]

Pri vertikalnem oziroma pokončnem formatu fotografije je višina večja od širine fotografije,

kar naredi fotografijo bolj agresivno in odločno. [30]

Format izberemo glede na to, kaj želimo, da je na fotografiji vidno. Poglejmo si razliko na

Sliki 3.1. Tako pokončni kot tudi ležeči format fotografije prikazujeta velikost gore v razmerju

z drevesi. Ležeči format fotografije zajame celotno goro in njeno okolico. Vodoravne linije,

ki jih oblikujejo drevesa v levem in desnem delu fotografije, usmerjajo pogled proti gori.

Pokončni format prikazuje večjo površino gorovja, vode in neba, ne vključuje pa okolice in

dreves, ki tvorijo linije, katerim sledi človeško oko in zaradi katerih fotografija dobi večjo

globino. Ker je gorovje razprostrto horizontalno, pokončni format daje občutek utesnjenosti,

saj je na tem formatu upodobljen le del gorovja, medtem ko je na ležečem formatu prikazano

celotno gorovje.

9

Slika 3.1: Izbira formata [17]

3.2 Zlati rez in pravilo tretjin

Ko gledamo fotografije pokrajin, se velikokrat zgodi, da so nam nekatere bolj všeč od drugih,

vtisnejo se nam v spomin, čeprav tega ne znamo razložiti. Če želimo izpostaviti želeni motiv

in ustvariti vizualno privlačno fotografijo, je zelo pomembno, da dobro komponiramo

vizualne elemente.

Tu se srečamo z zlatim rezom in pravilom tretjin, ki sta pri fotografiranju pokrajin zelo

pomembna.

Pogosto ljudje zamenjujejo zlati rez in pravilo tretjin. Ti dve kompozicijski pravili sta si sicer

precej podobni, vendar nista popolnoma isti. [12]

Slika 3.2 prikazuje razliko med zlatim rezom in pravilom tretjin. Pravilo tretjin je prikazano z

rdečimi črtami, zlati rez pa z rumenimi.

Slika 3.2: Razlika med pravilom tretjin in zlatim rezom [28]

10

ZLATI REZ

Zlati rez je eno od kompozicijskih pravil, na katerem temelji celotna narava. V likovni

umetnosti, arhitekturi in matematiki se je uveljavil v antični Grčiji. Zaradi očesu najbolj

prijetne kompozicije ga je veliko umetnikov vključevalo v svoja dela, nekateri zavedno, drugi

nezavedno. [41]

Antični umetniki so pogosto uporabljali zlati rez, da so lahko čimbolj idealno prikazali

človeško telo. Znan primer tega je Vitruvijev človek, delo Leonarda da Vincija, kjer je

prikazano, da je na idealnem človeškem telesu vse v razmerju zlatega reza. [41]

Zlati rez oziroma sectio aurea velja za zlato kompozicijsko pravilo, saj je zaradi njegove

izjemnosti in uporabnosti priljubljen tako med fotografi, filmskimi snemalci kot tudi med

arhitekti in oblikovalci. [5]

Ponazorimo, da z razdelitvijo dveh različnih dolžin, kjer je manjši del proti večjemu v istem

razmerju kot večji del proti vsoti obeh. Razmerje je 1 : 1,618 … [5]

PRAVILO TRETJIN

Osnova pravila tretjin temelji na dveh ravnih vodoravnih in dveh ravnih navpičnih črtah, ki

delijo fotografijo na tretjine. Ključne elemente, ki jih želimo na fotografiji izpostaviti, moramo

postaviti na presečišča teh črt, obzorje pa na eno od dveh vodoravnic. [16]

Seveda pa moramo pri postavitvi obzorja pomisliti tudi na to, kaj želimo s fotografijo

poudariti. Če želimo poudariti nebo, potem naj bo obzorje nizko, če pa želimo, da je glavni

motiv na fotografiji pokrajina, pa obzorje prestavimo na zgornjo tretjino in s tem poskrbimo,

da je poudarek na spodnjih dveh tretjinah fotografije. [4]

Zaradi enostavnosti postavitve črt, ki se enakomerno nahajajo na tretjinah fotografije, je

pravilo tretjin pogosto nadomestilo za zlati rez, ki ima dele stranice postavljene v

neenakomernem razmerju. Pravilo tretjin za razliko od zlatega reza deli fotografijo na devet

enakih delov, kar fotografu omogoča lažjo predstavo, kam postaviti subjekt. [39]

11

3.3 Elementi oblikovanja

VZORCI, TEKSTURE IN OBLIKE

Narava je polna vzorcev in oblik, ki so privlačne za naše oko. Vzorci naredijo fotografijo bolj

dinamično in zanimivo. Vzorec je lahko osrednji motiv fotografije in je večkrat vzrok za

nastanek fotografije. S svojim ponavljanjem in harmonijo pritegne pozornost gledalca in

poudari ploskost neke površine. Kot vzorec lahko uporabimo vrsto hiš, opeke v zidu, knjižno

polico in podobno. Oko gledalca zdrsi po površini in se ustavi le takrat, ko je na fotografiji

prisoten še kakšen slikovni element, ki ustavi ponavljajoči vzorec. Za fotografa je zelo

pomembno, da je iznajdljiv in da izrabi vsako priložnost za raziskovanje sveta vzorcev, saj

je v naši okolici neomejeno bogastvo detajlov, ki so za oko zanimivi. [26]

Tekstura ali vzorec fotografskemu posnetku daje kakovost otipljivosti in plastičnost. Ker že

po izkušnjah poznamo teksturo fotografiranega objekta, lahko sklepamo, iz česa je

fotografirana površina sestavljena in kakšna je na otip. [26]

Lee Beel pravi, da fotografiranje pokrajine ni le fotografiranje odprtih vzorcev, ampak je zelo

pomembno, da se osredotočimo na detajle in vzorce v pokrajini. Veliko povpraševanje po

fotografijah z vzorci je pri fotografskih revijah in podjetjih, ki ustvarjajo koledarje. [3]

LINIJE

Stekajoče linije so zelo uporabne pri ponazarjanju tridimenzionalnosti. Naše oko sledi

linijam na fotografiji in vpliva na način gledanja fotografije. Linije lahko pri slabi kompoziciji

odtegnejo pozornost od glavnega objekta, ki ga želimo poudariti. Obstaja veliko različnih

vrst linij, ki se uporabljajo za to, da izboljšajo kompozicijo fotografije. [29]

V fotografiji se linije poudarjajo bolj neopazno kot v ilustraciji, saj so večinoma le nakazane.

Nakazujejo robove predmetov. Najpomembnejšo vlogo pri vizualni razpoznavi linij igra

kontrast med svetlimi in temnimi predeli fotografije v kontrastu z različnimi barvami,

strukturami in oblikami. [11]

Različne vrste linij lahko vzbudijo različne asociacije. Vodoravne linije delujejo bolj umirjeno

kot diagonalne, vznemirjenost pa poudarjajo cikcakaste črte. Linije, ki so močno

12

poudarjene, izražajo pogum in drznost, v nasprotju z njimi pa so tanke linije, ki izražajo

nežnost. [11]

VODORAVNE LINIJE

Naše oči najlažje opazujejo prizore, ki so v vodoravnem položaju, zato so vodoravne linije

vizualno najprijetnejše. Vodoravne linije dajejo občutek stabilnosti, umirjenosti in

spokojnosti. [11]

Značilni primer za uporabo vodoravnih linij je obzorje, vendar se lahko uporabljajo tudi drugi

elementi, kot so ceste, viadukti, ograje ipd. Vodoravne linije pomagajo razdeliti prizor na

dva dela. [22]

OBZORJE

Pri komponiranju pokrajine je zelo pomembno, kam postavimo obzorje. Pri postavitvi

obzorja se je dobro izogibati sredinski postavitvi, saj v večini primerov deluje neskladno.

Sredinska postavitev obzorja je zelo dobro uporabljena pri uporabi odseva objekta v vodi.

Kadar želimo na fotografiji poudariti nebo, postavimo horizont na spodnjo tretjino fotografije

(Slika 3.3). V primeru, da želimo na fotografiji poudariti pokrajino, naj spodnji dve tretjini

zapolni pokrajina, zgornja tretjina pa naj bo nebo (Slika 3.4). Seveda lahko obzorje

postavimo tudi v sredino okvirja, vendar je ta kompozicija precej zahtevna in v večini

primerov deluje neskladno. Obzorje je lahko na fotografiji tudi popolnoma izpuščeno. Če

nebo na fotografiji ne doda ničesar zanimivega, ga lahko izpustimo in se osredotočimo na

podrobnosti v pokrajini (Slika 3.5). [15]

13

Slika 3.3: Nizko obzorje [16]

Slika 3.4: Visoko obzorje [16]

NAVPIČNE LINIJE

Navpična linija je nasprotje vodoravni liniji in lahko deluje agresivno. Navpične linije so

navadno videti bolje v vertikalnem formatu, ni pa to pogoj. [11]

Vertikalne linije lahko pri zajemanju pokrajinskih posnetkov uporabimo na primer pri

fotografiranju slapov ali dreves, pri katerih želimo izpostaviti njihovo velikost (Slika 3.5).

14

Slika 3.5: Uporaba navpičnih linij [9]

DIAGONALE

Diagonalne linije niso odvisne od obzorja, zato nimajo potrebe po poravnavanju linij z robovi

okvirja fotografije. V fotografijo vnašajo dinamiko, prav tako pa še močneje izražajo smer in

hitrost kot navpične linije. Diagonale lahko dobro izkoristimo pri fotografiranju pokrajine, saj

vplivajo na vtis globine in posledično prispevajo k večji tridimenzionalnosti. Vodijo pogled

vzdolž svoje poti, zato pritegnejo gledalca v določeno smer. [11]

KRIVULJE

Krivulje dajejo fotografiji ritem, njihova glavna lastnost je spreminjanje smeri. Dajejo vtis

dinamičnosti in aktivnosti ter v fotografijo vnašajo občutje gibanja. Pri fotografiranju pokrajin

jih lahko poudarimo s pogledom pod ostrejšim kotom (Slika 3.6) ali ustvarimo s posebej

širokokotnim objektivom »ribje oko«, ki popači fotografijo in že sam po sebi brez izjeme

ukrivi linije. [11]

15

Slika 3.6: Uporaba krivulj [27]

3.4 Uokvirjanje

Ena od bolj uporabljenih tehnik pri fotografiranju pokrajine je uokvirjanje fotografij. Svet je

poln odličnih naravnih okvirjev, ki jih lahko uporabimo, da si pomagamo pri uokvirjanju

glavnega objekta. Uporabimo lahko vhod v jamo (Slika 3.7), vejo, obkroženo z listi, vrata,

okna, okove mostov ipd.

Spodbuja gledalca k gledanju skozi en okvir v drugega, kar pritegne gledalčevo oko v

globino fotografije. Okvirji na sliki so uporabljeni večinoma zato, da preusmerijo pogled v

notranjost fotografije in s tem dajejo gledalcu občutek, da gleda v drug prostor. [11]

Slika 3.7: Uokvirjanje prizora [4]

16

3.5 Ospredje

Globino fotografije lahko poudarimo tudi z ospredjem fotografije. Ospredje je pri fotografiji

zelo pomembno, saj je od njega odvisno, ali se bodo naše oči na motivu ustavile oz. bo

fotografija s svojim ospredjem pritegnila naš pogled.

Večina dobrih krajinskih fotografij ima ospredje in ozadje, ki sta učinkovito vključena v

okolje. Ena od bistvenih prednosti ospredja je ta, da pritegne gledalčevo pozornost in ga

vozi po vizualni poti v notranjost fotografije. [35]

Za ospredje lahko uporabimo karkoli. Pri zajemanju pokrajinskih posnetkov lahko kot

ospredje uporabimo kakšno skalo, pločnik, ograjo ipd. (Slika 3.8).

Slika 3.8: Uporaba ospredja [15]

Lezano v svoji knjigi navaja, da je »ospredje sicer lahko tudi brez česarkoli, vendar pa

premišljeno vključevanje elementov pomaga ustvariti ravnotežje in razpoznavna velikostna

razmerja prizora ter potegniti pogled v notranjost okvirja.« [22]

3.6 Perspektiva in globina

Ker je fotografija dvodimenzionalni medij, veliko poudarka namenimo občutku

trodimenzionalnosti fotografije. Da dobro prikažemo trodimenzionalni prostor na

dvodimenzionalni ploskvi, uporabljamo prostorske plane. To pomeni, da fotografijo

razdelimo na več delov na ta način, da prikažemo ozadje, srednji del in ospredje. Na ta

17

način delo postane bolj plastično in omogoča postopno umikanje pogleda v globino

fotografije.

Poznamo več različnih vrst perspektive (ptičja, žabja, zračna), vendar se pri fotografiranju

pokrajine večinoma uporablja zračna perspektiva. Nanjo v veliki meri vplivajo barve. Nanje

vpliva količina zraka, ki se nahaja med fotografom in objektom na fotografiji. Zrak povzroči,

da bolj kot je objekt oddaljen od fotografa, bolj je obarvan modrikasto. [19]

Prostorski plani se med sabo običajno prekrivajo. Za primer lahko vzamemo Sliko 3.9, na

kateri v ozadju opazimo hribe, ki so svetlejše obarvani kot hribi v ospredju. Fotografija daje

občutek trodimenzionalnega prostora, saj nazorno prikaže odnose med objekti in njihove

velikosti, prav tako pa pomikanje v globino fotografije.

Slika 3.9: Prostorski plani [14]

Za poudarjanje perspektive lahko uporabljamo tudi fotografski objektiv. Velikost

fotografiranega objekta je odvisna od goriščne razdalje objektiva in snemalne razdalje. Če

je goriščna razdalja večja, je prostorska globina manjša in obratno. To pomeni, da če za

fotografiranje objekta uporabimo teleobjektiv, bomo na fotografiji zajeli manjši zorni kot, če

za zajemanje uporabimo širokokotni objektiv, pa bomo s tem poudarili globino fotografije in

perspektivo, prav tako pa bomo zajeli večji zorni kot. [26]

3.7 Odsev

Fotografi pri ustvarjanju pokrajinskih posnetkov v svojo fotografijo večkrat vključijo tudi

odseve. Odsev se zaradi odboja svetlobe pojavi na vsaki gladki površini. Primer odseva pri

krajinski fotografiji je odsev pokrajine v jezeru ali reki (Slika 3.10). Odsevi so človeškemu

18

očesu privlačni zaradi svoje nenavadnosti in drugačnosti od dejanskega dojemanja okolice.

Pokrajina je v odsevu prikazana zrcalno, zato je bolj zanimiva. Odseve lahko najdemo

povsod okoli nas; v steklu, vodi, gladkih površinah … [32]

Slika 3.10: Odsev [13]

3.8 Kontrasti

Za oblikovanje v kompoziciji se lahko poleg vzorcev, oblik in tekstur izredno zanimivo

uporabljajo kontrasti. Poznamo različne kontraste, ki lahko vplivajo na doživljanje gledalca.

BARVNI KONTRAST

Pri fotografiranju pokrajine je za ustvarjanje prijetne harmonije ključnega pomena, da

uporabljamo barvne kontraste. Prijetno harmonijo lahko ustvarimo na dva načina. Prvi način

je, da uporabimo barve, ki so si v barvnem krogu sosednje. Tej harmoniji pravimo

harmonični kontrast. Te barve med sabo delujejo skladno, saj med njimi ni velikih barvnih

nasprotij, preprosto spadajo skupaj, so si podobne. [11]

Drugi način komponiranja barv je uporaba komplementarnega kontrasta, katerega

sestavljajo barvni odtenki, ki si v barvnem krogu ležijo nasproti. Kombinacije teh barv so

izstopajoče in vzbujajo pozornost. Za nekatere ljudi so celo moteče. Pri ustvarjanju

kompozicije moramo biti pozorni, da te barve dodajamo tako, da so v ravnovesju. [11]

Primer za harmonični kontrast je kombinacija odtenkov na primer oranžne, rumene in

oranžno-rumene barve (Slika 3.11).

Primer za komplementarni kontrast pa so hkratna uporaba odtenkov modre in oranžne,

rdeče in zelene, rumene in vijoličaste (Slika 3.12).

19

Slika 3.11: Primer harmoničnega kontrasta [11]

Slika 3.12: Primer komplementarnega kontrasta [12]

PSIHOLOŠKI KONTRAST

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so v Nemčiji opravili najtemeljitejši pregled teorije

oblikovanja. Johanes Itten je utemeljil teorijo kompozicije, ki je temeljila na kontrastu.

Različne kombinacije med sabo ustvarjajo napetost in zanimivost za gledalca. Itten je

utemeljil različne možnosti kontrasta: velik/majhen, star/mlad, raven/kriv, gladek/hrapav,

prosojen/neprosojen itd. Na ta način je želel poudariti nasprotja v sliki in sliko gledalcu

narediti bolj zanimivo in skrivnostno. [11]

20

VISOK DINAMIČNI RAZPON - HDR

Dinamični razpon človeškega očesa je veliko večji od dinamičnega razpona digitalnega

tipala. Večkrat se nam zgodi, da občudujemo pokrajino, ko pa jo fotografiramo, barve niso

tako izrazite, nekateri deli so presvetli, drugi pretemni. Da čim bolje prikažemo podrobnosti

fotografije v pretemnih in presvetlih predelih, lahko uporabimo tehniko visokega

dinamičnega razpona.

Pri fotografiranju z visokim dinamičnim razponom fotografiramo isto vsebino fotografije

večkrat, vsaka od fotografij pa ima različno osvetlitev. Rezultat te fotografije je razširjen

tonski razpon fotografije. Tehnika HDR zahteva vsaj tri fotografije – nad-osvetljeno, pod-

osvetljeno in optimalno osvetljeno fotografijo. Ko združimo skupek teh fotografij, nastane

fotografija, ki presega tonski razpon fotografije, posnete z enkratno osvetlitvijo. [17]

Fotografije, ki sestavljajo končno HDR fotografijo, imajo nizko, srednjo in visoko stopnjo

osvetlitve. Prva fotografija, najtemnejša, bo pri končni fotografiji pripomogla tako, da bo

poudarila podrobnosti, ki so bile preosvetljene na svetlem delu fotografije. Zadnja,

najsvetlejša fotografija, bo končni fotografiji pripomogla pri podrobnostih, ki so bile premalo

osvetljene in skrite na temnih predelih fotografije (Slika 3.13).

Slika 3.13: Osvetlitev fotografij pri načinu HDR [19]

Fotografija prikazuje primerjavo med fotografijo, posneto z enkratno osvetlitvijo, ter

fotografijo, posneto v tehniki HDR. Leva fotografija je optimalno osvetljena, ima vidno slabši

tonski razpon kot desna fotografija, ki je sestavljena iz šestih popolnoma enakih fotografij z

različno osvetlitvijo. Skupek šestih fotografij predstavlja fotografijo z velikim tonskim

razponom ali HDR fotografijo (Slika 3.14).

21

Slika 3.14: Razlika med fotografijo z enkratno osvetlitvijo (levo) in fotografijo HDR (desno) [19]

3.9 Svetloba in čas

Dobre fotografije pokrajine so v veliki meri odvisne od svetlobnih pogojev, ki nam jih

omogoča podnebje v trenutku fotografiranja. Fotografije iste pokrajine, ki jih bomo posneli

v zgodnjih jutranjih urah, se bodo zelo razlikovale od tistih, ki bodo posnete okoli poldneva.

Zakaj? Ker se svetloba spreminja glede na letni čas, uro in vreme.

BARVNA TEMPERATURA SVETLOBE

Svetloba je odvisna od svoje barvne temperature, ki se meri v stopinjah Kelvina in je odvisna

od časa dneva. Barvna temperatura dnevne svetlobe okoli poldneva je približno 5500

stopinj Kelvina, medtem ko je barvna temperatura svetlobe pri sončnem vzhodu in zahodu

okoli 3000 stopinj Kelvina. Nižje kot je število stopinj, bolj je svetloba rumena, višje kot je

število stopinj, bolj je svetloba modra. Kakovost dnevne svetlobe se lahko zaradi vremena

zelo spreminja. [21]

DEL DNEVA

S časom dneva se spreminja tudi barva svetlobe. Višje kot je sonce na nebu, bolj so barve

žive, saj sončna svetloba potuje skozi manj ozračja. V delu dneva, ko se dani in mrači,

sončna svetloba prehaja skozi več ozračja, zato skozi ozračje ne pridejo krajše valovne

dolžine svetlobe. Svetloba ob zori in mraku dobi tople, rumeno-rdeče odtenke. [14]

Scott Kelby v svoji knjigi pravi, da zlato pravilo pri fotografiranju pokrajine ni le komponiranje

elementov. Prepričan je, da četudi upoštevamo vsa kompozicijska pravila, ki smo jih

22

analizirali, ni zagotovljeno, da bo slika navdušujoča. Meni, da se je za rezultate, s katerimi

se lahko kosamo s profesionalnimi fotografi, dobro držati tega, da lahko pokrajino

fotografiramo le dvakrat na dan, in sicer v delu dneva, ko se dani, ali pa v delu dneva, ko

se mrači. V tem času ima svetloba topel pridih ter dolge in mehke sence. [18]

S tem pa se ne strinja fotograf Lee Beel, ki pravi, da za dobro fotografijo ni nujno, da je

posneta v delu dneva, ko se dani ali mrači. Pravi, da za to, da se lahko preživljamo s

fotografijo, ni dovolj, da fotografiramo le nekaj ur na dan. Barve so sredi dneva res videti

bolj nasičene in imajo ostro svetlobo, vendar pa to za fotografijo ni slabost. Potrebno je le

imeti stik z mediji in videti, ali jih takšne fotografije zanimajo in bi jih želeli kdaj v prihodnosti

uporabiti. [3]

LETNI ČASI

Videz pokrajine se spreminja tudi z menjanjem letih časov. Prizor pokrajine, ki jo

fotografiramo v sredini poletja, se lahko popolnoma razlikuje od prizora, fotografiranega

sredi decembra. Vsak letni čas ima nekaj, kar naredi pokrajino zanimivo, zato je pokrajinska

fotografija primerna tema za fotografiranje skozi vse leto. [22]

Ko pokrajino prekrije sneg, dobi popolnoma drugačen izgled. Fotografiranje pokrajine v

zimskem času je lahko zelo zanimivo. Najboljša priložnost za fotografiranje pokrajine v tem

letnem času je v nekoliko oblačnih dnevih in v nočeh ter sprejemljivih vremenskih razmerah.

[22]

Pomladni meseci so za fotografe, ki jih privlačijo barve, še posebej zanimivi. V pomladnih

mesecih je na nebu več modrine kot v zimskih, prav tako pa so ta letni čas zaradi muhastega

pomladnega vremena pogoste mavrice. Da na fotografiji okrepimo nasičenost barv, je dobro

uporabiti polarizacijski filter. [22]

Poletno vreme je za fotografiranje pokrajine najbolj predvidljivo. Dnevi so dolgi, barve pa

izrazite. Poletni čas okoli poldneva ni ravno primeren za fotografiranje, saj so sence trde,

barve pa zelo nasičene. V tem času je bolje, da fotografiranje pokrajine prihranimo za

zgodnje jutranje ter večerne ure. [22]

Jesenski meseci se začnejo z odtenki zlato-rdečih barv. Najboljši čas za fotografiranje

jesenske pokrajine je od sredine oktobra do sredine novembra. Takrat so odtenki listja na

drevesih v procesu spreminjanja barve. Zgodnja jesenska jutra so za fotografiranje

pokrajine najprimernejša, saj okrepijo rdeče in zlate odtenke listja na drevesih. [22]

23

VREME

Svetloba se lahko zaradi vremena zelo spreminja. Sončna svetloba v jesenskem dnevu je

trda in močna, ustvari ostre in temne sence ter izrazite kontraste. Učinek je lahko

dramatičen. Močna svetloba lahko zakrije pomembne podrobnosti na temnih in svetlih

območjih fotografije. [14]

Oblačni dnevi so za pokrajinsko fotografijo nekoliko bolj primerni, saj zagotavljajo mehkejše

sence. Oblaki sončno svetlobo razpršijo, lahko se celo zgodi, da sence zaradi svetlobe, ki

prihaja iz vseh strani, sploh ne nastanejo. [14]

V primeru fotografiranja v vlažnem vremenu in megli kapljice v zraku lahko delujejo kot filter,

saj se svetloba na njih razprši, sence pa niso ostre kot pri fotografiranju v jasnem vremenu.

[14]

3.10 Velikostna razmerja

Pri pregledovanju fotografij se nam večkrat zgodi, da si ne znamo predstavljati, kako velik

je fotografiran objekt. Prav zaradi tega je pomembno, da v fotografijo vključimo elemente, s

katerimi lahko primerjamo velikost objektov na fotografiji. Tako se izognemo nejasnosti pri

dojemanju velikosti objekta.

Za primer vzemimo fotografije, na katerih ljudje podpirajo stolp v Pisi. Takšna fotografija je

trik z velikostnimi razmerji na fotografiji. Subjekt na fotografiji je postavljen pred objektiv

veliko bližje kot stolp. Če bi subjekt fotografirali poleg stolpa, bi bila jasno vidna razlika v

velikosti in mogočnost stolpa v Pisi. [24]

Ko pogledamo fotografije pokrajine, naši možgani prepoznajo velikost objektov glede na

pretekle izkušnje. Problem se pojavi takrat, ko objektov na fotografiji ne poznamo – gore,

slapovi, reke. Takrat si pomagamo tako, da na fotografijo vključimo objekt, ki bo prikazal

razmerje med velikostmi. Kot objekt lahko uporabimo avto, človeka, drevo, žival ipd. [24]

24

3.11 Panorame

Velikokrat je pokrajina, ki jo fotografiramo, preveč prostrana, da bi lahko bila upodobljena

znotraj meja običajnega formata slike. Zato moramo uporabiti širši format fotografije, ki mu

pravimo panoramska fotografija.

Panoramska fotografija je širši posnetek pokrajine. Ustvarimo jo tako, da digitalno združimo

več slik pokrajine v eno veliko sliko (Slika 3.16). Za dober panoramski posnetek je zelo

pomembno, da fotografije posnamemo na fotografskem stojalu. Pomembno je, da

fotoaparat obračamo okoli njegove osi tako, da se vsaka fotografija prekriva za okoli 20 -25

% (Slika 3.15). Pri fotografiranju panorame je pomembno, da fotografiramo dokaj hitro, saj

se zaradi premikajočih oblakov na nebu, spreminjajočega vremena, premikajočih objektov

in podobno lahko pojavijo spremembe. [18]

Slike kasneje združimo v eno s programom za urejanje fotografij, ki to omogoča. [24]

Slika 3.15: Prekrivanje fotografij [23]

Slika 3.16: Panoramska fotografija [7]

25

3.12 Kršenje pravil

Vsa kompozicijska pravila niso uporabna povsod. Komponiranje elementov je odvisno od

tega, kaj želi fotograf s svojo fotografijo prikazati. V fotografiji je večkrat tako, da je dobro

poznati kompozicijska pravila, da jih potem znamo kršiti in s tem ustvariti dobro fotografijo

izven pričakovanj. Fotografije ne moremo soditi po tem, ali je ravnovesje med elementi

dobro ali slabo. To je odvisno od tega, kaj želi fotograf na fotografiji izpostaviti. Če je s svojo

tehniko komponiranja, četudi z neupoštevanjem pravil, izpostavil določen objekt ter z

nevsakdanjo kompozicijo ustvaril odličen rezultat, je kompozicija dobra, v nasprotnem

primeru je slaba. [13]

Lezano v svoji knjigi pravi, da so »fotografska pravila le smernice za pomoč pri razvoju

lastnih tehnik, zato se ne smemo bati eksperimentirati z vsakim od njih.« [22]

Eksperimentiranje s kompozicijo elementov na fotografiji lahko odstopa od vsakega pravila

in je lahko kršeno na milijone različnih načinov, zato bomo v nadaljevanju tega poglavja

predstavili le nekaj primerov, v katerih so bila kompozicijska pravila kršena.

LINIJE

Ko v sliko vključujemo linije, je dobro, da se izogibamo temu, da linije oziroma horizont sliko

prepolovi na dva enaka dela. Slika 3.17 prikazuje pokrajino, pri kateri je fotografija

simetrično razdeljena točno na polovici.

Slika 3.17: Kršenje pravil - linije [6]

26

S tem je kršeno omenjeno pravilo, vendar pa človeškemu očesu slika še vedno deluje

prijetno. Jezero na spodnji polovici fotografije odlično služi kot odsev pokrajine, zato linija,

ki prepolovi sliko na polovici, deluje usklajeno. Zgornji del fotografije prikazuje realno

pokrajino, spodnji del fotografije pa je le odsev.

POZICIONIRANJE GLAVNEGA MOTIVA

Pri pozicioniranju objekta na fotografiji se je dobro držati tega, da objekt postavimo na eno

od črt, ki jih določa pravilo tretjin ali pravilo zlatega reza. Vendar pa lahko dobro

komponirano fotografijo ustvarimo tudi z glavnim motivom v sredini okvirja – to v nekaterih

primerih deluje, v drugih ne. Slika 3.18 prikazuje objekt, ki delno krši kompozicijsko pravilo

tretjin.

Slika 3.18: Kršenje pravil - pozicioniranje [2]

Glavni motiv na fotografiji je postavljen v center okvirja, kar krši kompozicijsko pravilo, naj

se glavni motiv nahaja na enem od presečišč črt, ki delijo fotografijo na devet enakih delov.

Vendar pa kompozicijsko pravilo tretjin na tej fotografiji ni povsem kršeno, saj lahko

opazimo, da je obzorje na fotografiji postavljeno na eno od črt, ki delijo fotografijo na tri

enake dele. Slika kljub temu, da krši smernice komponiranja elementov, deluje

kompozicijsko privlačna, saj osrednji motiv na fotografiji daje občutek mogočnosti in

prevlade nad okolico, ki je videna v ozadju

27

FOTOGRAFIRANJE OKOLI POLDNEVA

Barve na fotografiji bodo v času med deseto uro zjutraj in tretjo uro popoldne res bolj

kontrastne, vendar je v nekaterih primerih to celo zaželeno.

Slika 3.19 je bila posneta okoli poldneva, barve so močne in kontrastne, sence so trde.

Vendar človeškemu očesu zaradi kontrastnih, a ne premočnih barv še vedno deluje

privlačno.

Slika 3.19: Kršenje pravil - del dneva [10]

28

4 Uporaba kompozicijskih pravil v praksi

V tem poglavju smo analizirali fotografije, ki so bile izbrane kot fotografije dneva na spletni

strani National Geographic. Osredotočili smo se na zadnjih deset najboljših pokrajinskih

fotografij, objavljenih v obdobju od 8. junija do 3. julija 2016 ter jih analizirali prek

kompozicijskih pravil, ki jih v diplomski nalogi obravnavamo. Vsako fotografijo smo

analizirali glede na kompozicijska pravila, ki smo jih analizirali v tretjem poglavju te naloge

– katera so upoštevana in katera so kršena.

Pri fotografijah smo analizirali njihov format, pozicijo glavnega elementa, uporabo okvirjev,

linij, odsevov in ospredja, svetlobne pogoje ter barvne kontraste, ki so bili uporabljeni.

Pri analizi pozicioniranja glavnih motivov na fotografijah smo si pomagali z mrežama, ki smo

jih uporabili tudi pri Sliki 3.2. Z načinom prekrivanja dveh fotografij v programu smo ugotovili,

po katerem ključu je pozicioniran objekt na fotografiji.

Kompozicijsko načelo, ki ga pokrajinski fotografi uporabljajo dokaj pogosto, pravi, da je

dobro poznati kompozicijska pravila, zato da vemo, kako jih kršiti. Pri analizi uporabe tega

načela smo se osredotočili na to, koliko od izbranih fotografij krši kompozicijska pravila, ki

smo jih obravnavali, upošteva načelo kršenja pravil ter katera kompozicijska pravila so

največkrat prekršena.

29

RJ Bridges – Haleakala (House of the Sun)

ZASLONKA: f/5.6

ČAS OSVETLITVE: 1/200

ISO: 110

GORIŠČNA RAZDALJA: 55 mm

Fotografija na Sliki 4.1 je delo fotografa R.J. Bridgesa in prikazuje vulkan Haleakala, ki se

nahaja na havajskem otoku Maui. Razlog za nastanek fotografije so odtenki zelene barve,

ki jih zaznamo v sprednjem predelu fotografije, saj za ta predel pokrajine niso značilni.

Slika 4.1: Analiza fotografij 1 [5]

Na fotografiji opazimo jasno izraženo diagonalno linijo, ki pritegne gledalca vzdolž pokrajine

in prikazuje strmo pobočje. Diagonala povezuje levi spodnji in desni zgornji kot. Linija deli

fotografijo na dva dela, sončni ter senčni del. Na fotografiji je obzorje popolnoma izpuščeno,

prav tako opazimo, da je fotograf sliko nekoliko rotiral in tako ustvaril na fotografiji

dinamičnost. Kot ospredje je na fotografiji uporabljeno skalovje, prav tako travnati hrib, ki

se nahaja v spodnjem levem robu fotografije in je od ozadja vidno ločen. Globina fotografije

je dobro prikazana s prekrivanjem elementov in jasno izraženimi plani na fotografiji.

Fotografija je posneta zgodaj zjutraj oziroma pozno popoldne, saj ima svetloba tople

rumeno-rdeče odtenke. Uporabljen je komplementarni kontrast, ki je najbolj izrazit med

odtenki modre in odtenki oranžne barve.

Na fotografiji je fotograf kršil pravilo pozicioniranja glavnega motiva ter obzorja. Na fotografiji

naš pogled najprej pritegne oranžno rdeče osvetljen vulkan, ki se nahaja v zadnjem delu

30

slike. Brez njega bi bila fotografija neizrazita. Skala v ospredju naš pogled vodi v globino

fotografije, osvetljenost vulkanskega žrela pa doda dramatičen učinek na fotografiji. Lahko

predvidevamo, da nebo fotografiji ni dodalo ničesar zanimivega, zato se je fotograf odločil,

da bo obzorje izpustil ter prikazal podrobnosti pokrajine.

Lucas Barbieri – Del Mar Train

Fotografija na Sliki 4.2 je delo fotografa Lucasa Barbiere in prikazuje obrise premikajoče

lokomotive v sončnem zahodu na plaži v mestu Del mar v Kaliforniji.


Linija obzorja je postavljena po pravilu zlatega reza, in sicer tako, da je nebo zanemarjeno.

Podrobnosti pokrajine dajejo sliki dovolj teže, da za uravnovešenje zadošča manjši del

neba. Razdalja med fotografom in objektom ter fotografom in pokrajino v ozadju povzroči,

da je motiv, ki je bolj oddaljen, obarvan bolj modrikasto. Na ta način je zelo dobro prikazana

trodimenzionalnost fotografije. Na fotografiji je uporabljen harmonični kontrast – barve

pokrajine so si med sabo podobne. Dinamiko v fotografijo vnese diagonalna linija, ki poteka

od spodnjega desnega do zgornjega levega roba in teče v oddaljeno bežišče. Okrepljena

je z gibanjem, saj v levem delu zaznamo gibanje vlaka v smeri diagonale, kar v fotografijo

vnese še večjo dinamiko. Na fotografiji je jasno prikazana diagonala in trodimenzionalnost

fotografije.

Pravilo, ki ga fotografija izpolnjuje, je postavitev obzorja, ki leži na eni od linij po pravilu

zlatega reza. Fotografija izpolnjuje kompozicijske smernice, ki se večinoma uporabljajo pri

zajemanju pokrajinskih fotografij.

31

Anton Petrus – Elenka Island, Baikal

Fotografija na Sliki 4.3 je delo ruskega fotografa Antona Petrusa in prikazuje ledeno

površino jezera Baikal v Rusiji.


Posneta je v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. Skala v ozadju fotografije je postavljena v

zgornjo tretjino fotografije in se odmika od presečišč linij zlatega reza ali pravila tretjin.

Obzorje je pozicionirano po pravilu tretjin, in sicer na liniji zgornje tretjine fotografije. Na

fotografiji je prikazano razmeroma malo neba, saj podrobnosti fotografirane pokrajine

zadoščajo za uravnovešenje med elementi na fotografiji. Fotografija je posneta pozimi, v

času sončnega zahoda. V ospredju fotografije je prikazana površina ledu, ki tvori linije, ki

vodijo naš pogled v notranjost fotografije, kjer ga nato usmerimo k skalovju v ozadju

fotografije. Oddaljenost od glavnega motiva dobro ponazarjajo stekajoče vertikalne linije,

po katerih človeško oko sledi linijam do motiva. Na fotografiji so vertikalne linije, ki v večini

primerov bolje delujejo, če je fotografija v vertikalnem formatu, vendar pa je kljub temu, da

je fotografija horizontalna, privlačna za naše oko. Na fotografiji je uporabljen

komplementarni kontrast med modro in oranžno barvo, ki na fotografiji tudi najbolj izstopata.

Na fotografiji je dobro prikazana postavitev obzorja na linije, ki ga določa pravilo tretjin, prav

tako pa uporaba linij, ki služijo kot vodilo k skalovju v ozadju fotografije in ponazarjanju

globine.

32

Gaston Piccenetti – Elephants in the floodplain

ZASLONKA: f/4


ISO: 320


Fotografija na Sliki 4.4 je delo fotografa Gastona Piccinettija in prikazuje čredo slonov, ki se

pomikajo skozi Botswansko pokrajino.


Fotografija je posneta v času med deseto dopoldne in tretjo uro popoldne, saj so barve

kontrastne, sence pa so trde in kratke. Obzorje je na fotografiji popolnoma izpuščeno, saj

je fotografija posneta iz ptičje perspektive. Sloni, ki so na fotografiji osrednji element,

predstavljajo vzorec, ki poteka po diagonali, ki povezuje spodnji desni in zgornji levi rob.

Sloni kot osrednji element fotografije niso pozicionirani niti po pravilu tretjin niti po pravilu

zlatega reza. Ponavljajoči vzorec, ki ga predstavljajo živali, prekine slon, ki v zgornjem

levem robu spremeni smer in povzroči, da se oko gledalca ustavi na njem. Razbrazdana in

travnata tekstura, po kateri se sprehajajo živali, ustvarja dodatno dinamiko na fotografiji.

Fotografija slabo prikazuje velikostna razmerja ter trodimenzionalnost, prav tako je

izpuščeno obzorje in postavitev glavnih motivov po pravilu pozicioniranja. Vendar kljub temu

zaradi svoje drugačnosti in uporabe vzorca in teksture površine deluje zanimivo.

33

Suvi Hoyden – Camping at Monument Valley

ZASLONKA: f/9


ISO: 200


Fotografija na Sliki 4.5 je delo fotografinje Suvi Hoyden in prikazuje enega od najbolj znanih

motivov Navajo Tribal parka.


Fotografija je posneta v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, saj opazimo, da je sonce tik nad

obzorjem. Obzorje na fotografiji je pozicionirano po pravilu zlatega reza. Na fotografiji je

uporabljena tehnika uokvirjanja, ki spodbuja h gledanju v notranjost in spremeni dinamiko

fotografije. Kot okvir na fotografiji je uporabljen vhod v šotor. Obod šotora pomaga okrepiti

kompozicijo, ki odpelje pogled skozi vrata šotora po peščeni pokrajini vse do motiva v

zadnjem delu fotografije. Okvir naredi fotografijo urejeno in postavljeno v nek kontekst, prav

tako pa lahko s pomočjo okvirja razumemo zgodbo fotografa, ki je najverjetneje bival v bližini

motiva v ozadju. Kot ospredje fotografije so uporabljene spodnje okončine fotografa, ki so

centralno postavljene v spodnji rob okvirja. Z ospredjem na fotografiji je dobro prikazana

tudi trodimenzionalnost fotografije. Na fotografiji opazimo prepletanje komplementarnega

kontrasta med odtenki modre in oranžne barve ter vijolične ter zelene barve, harmoničnega

kontrasta, kjer opazimo različne odtenke oranžne in rjave barve, ki med seboj delujejo

skladno. Barvi, ki na fotografiji najbolj izstopata, sta oranžna in rumena; v fotografijo vneseta

toploto.

34

Cedric Bernardini – Hakuba forrest

ZASLONKA: f/10


ISO: 1000


Fotografija na Sliki 4.6 je delo fotografa Cedrica Bernardinija in prikazuje spust smučarja po

snežni površini na smučišču Hakuba na Japonskem.


Fotografija je posneta v zimskem letnem času. Obzorje na fotografiji je pozicionirano

pretežno po pravilu tretjin. Osrednji motiv na fotografiji je smučar, ki je postavljen v center

okvirja, s čimer je kršeno pravilo pozicioniranja glavnega motiva po pravilu tretjin ter pravilu

zlatega reza. Na fotografiji opazimo gibanje glavnega objekta – smučarja, kar dodatno

prispeva k dinamičnosti na fotografiji. Na fotografiji so jasno izražene vertikalne linije dreves,

ki odtegnejo pozornost od smučarja, ki je na fotografiji glavni motiv. Vertikalne linije dreves

povezujejo vrh in dno fotografije in vnašajo vanjo urejenost. Prav tako je z velikostjo dreves

v ozadju in subjekta v osrednjem delu fotografije dobro prikazano velikostno razmerje med

elementi na fotografiji. Na fotografiji je prikazan kontrast med svetlimi in temnimi deli

fotografije. Uporabljeni so sivinski toni barv, ki nihajo med temno sivo in belo barvo. Zaradi

prevlade bele barve na fotografiji deluje fotografija hladno. Plastičnost fotografije povzročijo

prostorski plani ter vremenske razmere, ki povzročijo, da so objekti, ki so bolj oddaljeni od

fotografa, obarvani svetleje kot objekti, ki so fotografu bližje.

35

Fotografija dobro prikazuje velikostna razmerja, prav tako tudi dobro prikaže pomik v

globino fotografije, vendar pa zaradi linij in kontrastov na fotografiji, ki pozornost pritegnejo

na prvi pogled, osrednji subjekt na fotografiji ni dobro viden.

Robert Melgar – Dry Creek Falls

Fotografija na Sliki 4.7 je delo avtorja Roberta Melgarja in kot glavni motiv prikazuje slap v

Oregonu.


Fotografija je posneta v oblačnem dnevu, saj ni vidnih senc. Osrednji element na fotografiji

je slap v ozadju, ki je pozicioniran v sredino okvirja, prav tako pa je fotografija na polovici

razdeljena na dva dela, s čimer je kršeno pravilo postavitve po pravilu tretjin ali pravilu

zlatega reza. Največji poudarek na fotografiji je v spodnjem delu fotografije, kjer je prikazan

pretok vode. Voda, uporabljena kot ospredje v spodnjem delu fotografije, in skale v levem

in desnem robu fotografije tvorijo linije, ki vodijo v notranjost fotografije ter dobro prikažejo

trodimenzionalnost pokrajine. Prav tako je zanimivo uporabljena globinska ostrina

fotografije, saj lahko opazimo, da je fotograf izostril področje v zadnjem predelu fotografije.

Sprednji predel fotografije v celoti zapolni voda. Barvi, ki na fotografiji najbolj izstopata, sta

bela in zelena.

Kljub temu, da fotografija krši razdelitev okvirja s horizontalno linijo po pravilu tretjin in

pravilu zlatega reza, je za naše oko zanimiva zaradi osvetlitvenega časa, ki poudari gibanje

vode in dobro prikazano trodimenzionalnost.

36

Joseph Radhik – Lavandin Love

ZASLONKA: f/4


ISO: 50


Fotografija na Sliki 4.8 je delo fotografa Josepha Radhika in prikazuje pokrajino Provanse

v Franciji.


Obzorje na fotografiji je pozicionirano pretežno po pravilu tretjin, tako da je poudarek na

pokrajini. Stekajoče linije, ki jih tvori polje sivke, pritegnejo človeško oko v notranjost okvirja

do motiva, ki je postavljen v center, kamor se stekajo linije. Globina fotografije je dobro

prikazana prek stekajočih se krivulj v notranjost okvirja, prav tako pa v ozadju opazimo

pokrajino, ki je zaradi oddaljenosti med fotografom in elementi obarvana modrikasto ter

doda še dodatno mero trodimenzionalnosti na fotografiji. Drevo kot osrednji element v

ozadju poudari glavne linije na fotografiji in dodatno izpostavi podrobnosti pokrajine. Na

fotografiji je prikazano razmeroma malo neba, saj podrobnosti fotografirane pokrajine

zadoščajo za uravnovešenje med elementi na fotografiji. Bežno opazimo kontrast med

vijolično barvo sivke ter nežno oranžno barvo neba v ozadju, ki tvorita komplementarni

kontrast. Barva, ki na fotografiji najbolj izstopa, je vijolična, ki v fotografijo vnese občutek

umirjenosti.

37

Gary Fua – Mythical

Fotografija na Sliki 4.9 je delo fotografa Garyja Fuaja in kot osrednji element prikazuje

naravno znamenitost v Oregonu.


Obzorje na fotografiji je pozicionirano pretežno po pravilu tretjin. Poudarek je na pokrajini,

nebo je prikazano v manjšini. Podrobnosti, ki jih vsebuje, uravnotežijo elemente na

fotografiji. Krivulja, ki jo tvorijo skale v osrednjem delu fotografije, tvori osupljiv prizor, ki

uokvirja slap kot glavni motiv fotografije. Kot ospredje je dobro uporabljeno skalovje v

spodnji tretjini fotografije. Osrednji element na fotografiji so slapovi v osrednjem delu

fotografije. Osrednji element je pozicioniran v center okvirja, s čimer je kršeno pravilo

pozicioniranja glavnega motiva na presečišča črt pravila tretjin in pravila zlatega reza. Na

fotografiji se prepletata harmonični in komplementarni kontrast. Barve, ki tvorijo harmonični

kontrast, so odtenki modre v spodnjem predelu fotografije, vendar lahko opazimo, da so v

zadnjem predelu fotografije odtenki oranžne, ki tvorijo komplementarni kontrast z modro

barvo.

Kljub temu, da je na fotografiji kršeno pravilo pozicioniranja osrednjega motiva po pravilu

tretjin ali pravilu zlatega reza, je fotografija zaradi uporabe krivulje, ki uokvirja slapove,

kompozicijsko privlačna.

38

Konrad Kulis – The river

Fotografija na Sliki 4.10 je delo fotografa Konrada Kulisa in prikazuje ledeno pokrajino

Islandije.


Obzorje na fotografiji je pozicionirano pretežno po pravilu tretjin. Poudarek je na pokrajini

fotografije. Krivulja na fotografiji povezuje diagonalno linijo od spodnjega levega do

zgornjega desnega roba, kar pripomore k temu, da človeško oko sledi liniji v notranjost

okvirja in posledično prispeva k trodimenzionalnosti na fotografiji. K temu posledično

pomaga tudi kompozicija fotografije, saj ne vključuje nobenih drugih elementov, ki bi

odvračali pozornost od krivulje, ki se vije v notranjost fotografije. Glavni motiv na fotografiji

je reka, ki se vije skozi celotno pokrajino. Nebo je na fotografiji prikazano v manjšini,

poudarek je na podrobnostih pokrajine. Zaradi nasičenosti oranžnih odtenkov barve sonca

je fotografija kljub večinskemu deležu modrih odtenkov uravnovešena. Odtenki oranžne

barve, ki so vidni v zgornji tretjini, kjer je prikazano nebo, dajejo dramatičen barvni kontrast

k spodnjemu delu fotografije. Na fotografiji so barve komponirane z uporabo

komplementarnega kontrasta med modro in oranžno ter vijolično in rumeno barvo. Barva,

ki na fotografiji prevladuje, je oranžna. Kombinacija barv med odtenki modre in vijolične

človeškemu očesu deluje pomirjajoče.

39

4.1 Rezultati analize

Rezultati analize fotografij so prikazani v Tabeli 4.1.

Tabela 4.1: Rezultati analiziranih fotografij

POZICIONIRANJE

ZLATI REZ 2

PRAVILO TRETJIN 6

UOKVIRJANJE 2

LINIJE

DIAGONALA 3

HORIZONTALNA LINIJA - OBZORJE 6

HORIZONTALNA LINIJA 2

VERTIKALNA LINIJA 2

KRIVULJA 3

VZORCI 1

ODSEV 0

OSPREDJE 6

BARVNI KONTRAST

KOMPLEMENTARNI 5

HARMONIČNI 2

LETNI ČAS

ZIMA 2

POMLAD, POLETJE, JESEN 8

KRŠENJE PRAVIL 7

Pri pozicioniranju obzorja je v šestih fotografijah uporabljeno pravilo tretjin, ki je

kompozicijsko nekoliko manj zahtevno kot pravilo zlatega reza, ki je uporabljeno v dveh

fotografijah.

Uokvirjanje je bilo uporabljeno na dveh fotografijah.

Na fotografijah pokrajine se največkrat uporabljajo linije in krivulje, ki pritegnejo gledalčevo

oko v notranjost fotografije. Vertikalne linije so uporabljene v dveh primerih, v treh primerih

pa so uporabljene krivulje. Diagonalna linija je uporabljena v treh primerih. V največ primerih

je uporabljena horizontalna linija kot linija obzorja (6 fotografij), v dveh primerih pa je

horizontalna linija uporabljena kot razdelitev okvirja na dva dela.

Vzorci so kot glavni motiv fotografije uporabljeni le enkrat.

Na devetih od desetih fotografij je dokaj jasno prikazana globina in trodimenzionalnost

fotografije, k čemur prispeva tudi ospredje na fotografiji, ki je dobro predstavljeno na šestih

fotografijah od desetih.

V petih fotografijah je bil uporabljen komplementarni kontrast med barvami, v dveh primerih

pa je bil uporabljen harmonični kontrast.

40

Osem od desetih analiziranih fotografij je bilo posnetih v letnem času od pomladi do jeseni,

v dveh primerih pa je bila posneta fotografija v zimskem času.

V večini primerov (7 fotografij) so bile fotografije posnete v času zgodnjih jutranjih in

večernih ur, vendar pa se pojavijo tudi odstopanja. V večini analiziranih fotografij (9

fotografij) je uporabljena zračna perspektiva, pri eni fotografiji pa je uporabljena ptičja

perspektiva.

Kršenje pravil se je pojavilo v sedmih primerih.

Pravilo, ki se je najpogosteje kršilo, je pravilo pozicioniranja glavnega motiva na presečišča

točk, ki jih določata pravilo tretjin ali pravilo zlatega reza.

Pravilo, ki je upoštevano največkrat, je pravilo pozicioniranja linije, ki loči nebo in pokrajino

po pravilu tretjin ali pravilu zlatega reza. Opazimo, da je na večini analiziranih fotografij linija

komponirana po pravilih, s tem pa je dobro prikazano, kaj želi avtor na fotografiji prikazati –

pokrajino ali nebo. Iz tega lahko sklepamo, da je pozicioniranje vodoravne linije eno od

pomembnejših pravil, ki ga v večji meri kot ostala pravila upošteva večina fotografov.

Kljub odstopanju od pravil večina od analiziranih fotografij zaradi barv, ospredja in linij, ki

gledalca ponesejo v notranjost fotografije, ostaja zanimiva.

Analiza fotografij kaže, da upoštevanje različnih kompozicijskih pravil naenkrat ni vedno

najboljša odločitev, saj lahko z malo ustvarjalnosti in drugačnosti ustvarimo fotografijo, ki

kljub neupoštevanju kompozicijskih pravil ustreza tudi najvišjim fotografskim standardom.

Upoštevanje prevelikega števila kompozicijskih pravil in premalo ustvarjalnosti lahko na

fotografiji povzroči zmedenost pri prepoznavi glavnega motiva na fotografiji in razvrednoti

sporočilnost fotografije. Prav tako lahko preveč upoštevanih pravil na fotografiji daje

občutek omejenosti pri ustvarjanju fotografske umetnine.

Povzamemo lahko, da fotografije v veliki meri upoštevajo kompozicijske smernice, ki smo

jih v diplomski nalogi obravnavali, kar je odvisno od dane situacije fotografa in njegovih

zmožnosti za nastanek fotografije. Kot kažejo primeri fotografij, ki smo jih analizirali,

fotografi kompozicijska pravila uporabljajo in kršijo na različne načine tako, da na fotografiji

uporabijo le nekaj kompozicijskih pravil, ki se mu v danem trenutku zdijo najprimernejša,

ostale faktorje pa prepustijo domišljiji in subjektivnemu dojemanju okolice. S tem ohranijo

sporočilnost in zgodbo, ki jo želijo na fotografiji prikazati, ter privabijo pogled in misli človeka.

41

5 Zahteve za objavo v medijih

Pri objavi fotografij v medijih se moramo držati določenih smernic, katere nam določijo

organizatorji oziroma uredniki revij, časopisov, razstav. Smernice za objavo se razlikujejo.

Od medija, v katerem bo objavljena fotografija, je odvisno, kakšne bodo tehnične zahteve.

Glede na to, kje bo fotografija objavljena, je pogosto omejen tudi format fotografije. [30]

Lee Beel, profesionalni krajinski fotograf, pravi, da je večina fotografij, ki je objavljena v

revijah, vertikalnega formata, saj je revija formata A4, zato je vertikalni format

najprimernejši. Horizontalni format se večinoma uporablja pri uporabi fotografij za koledar,

kjer je ta format zaželen. Vendar to ne pomeni, da vsak od teh trgov ne uporablja fotografij,

posnetih v drugem formatu. Seveda pa tako revije kot koledarska podjetja uporabljajo oboje,

vertikalne in horizontalne posnetke. Zato je pri fotografiranju pokrajine pomembno, da

fotografiramo prizor v obeh formatih, če je možno. [3]

Osredotočili se bomo na tehnične zahteve fotografij, ki jih določa revija National

Geographic, in jih primerjali z zahtevami medijev in fotografskih natečajev na splošno v

Sloveniji.

5.1 National Geographic

National Geographic je ena od poljudnoznanstvenih revij, ki pokriva širok spekter znanosti.

Je mednarodna revija, primerna za ljudi, ki želijo razširiti svoje znanje, spoznati daljne kraje

in živali. Revija prav tako navdušuje z vrhunskimi fotografijami, katere so posneli priznani

fotografi iz vsega sveta. [25]

Revija National Geographic sprejema članke, zgodbe in fotografije, ki niso ustvarjene s

strani uredništva National Geographica. Za vsako prejeto zgodbo ali fotografijo se material

pošlje v pregled in potrditev uredniku za oblikovanje in fotografijo v Washington. V primeru,

da so fotografije in članki pripravljeni v skladu s standardi revije National Geographic in

potrjeni s strani urednika, se material lahko objavi. [39]

42

TEHNIČNE ZAHTEVE ZA OBJAVO FOTOGRAFSKIH MATERIALOV

Za sodelovanje z revijo National Geographic Slovenija morajo fotografi pripraviti fotografije

v dveh paketih. Prvi paket (paket A) vsebuje datoteke srednje ločljivosti in je namenjen

širokemu izboru fotografij. Drugi paket (paket B) je končni izbor fotografij, ki vsebuje

datoteke v formatu RAW. [28]

PAKET A

Zahtevana je srednja ločljivost, ki je potrebna za izdelavo delovnega preloma, ki bo

odposlan na sedež v Washington. Daljša stranica fotografije mora vsebovati 1200 px.

Zahtevan je format RGB 8 bit JPEG maximum quality. [28]

Fotografije so lahko obdelane svetlobno in kontrastno, vendar ne za več kot + - 1 zaslonsko

vrednost. Ostali popravki, kot so montaža, retuširanje in kloniranje, popravljanje ostrine,

izrezi in zrcaljenje niso dovoljeni. Prav tako niso dovoljeni vodni žigi, okvirji ali drugi napisi.

V primeru, da se ugotovi, da material ne ustreza zahtevam, je fotografija izločena.

Fotografije morajo biti opremljene z EXIF specifikacijo (datum nastanka fotografije,

zaslonka, osvetlitveni čas, goriščna razdalja, ISO, model fotografskega aparata). [28]

V informacijah datoteke mora biti navedeno, kdo je avtor fotografije, kdaj je bila fotografija

posneta in kje ter vsebina fotografije. Imena datotek ne smejo vsebovati šumnikov, prav

tako pa ne smejo biti daljša od 16 znakov. [28]

PAKET B

Zahtevana je največja možna ločljivost. Fotografije morajo biti posnete v 16 bitnem RGB

RAW formatu. Zahtevana je EXIF specifikacija. Datoteke ne smejo biti obdelane. [28]

5.2 Digitalna kamera

Digitalna kamera je revija, ki mesečno izhaja tako v papirnati kot internetni obliki. Revija

objavlja članke in nasvete za kakovostne fotografije ter druge kakovostne fotografske

vsebine. V vsaki številki pod rubriko Nepozabno objavlja najboljše fotografije bralcev. [37]

43

Vsak avtor lahko na naslov za sprejemanje fotografij pošlje največ tri fotografije. Za objavo

fotografij v reviji Digitalna kamera so zahtevane fotografije v obliki datotek JPEG visoke

kakovosti. Datoteka ne sme presegati velikosti 5 MB. Zaradi potrebe tiskanja fotografij v

velikosti vsaj 10 x 15 cm in več je zaželeno, da je dolžina krajše stranice fotografije vsaj

1200 slikovnih pik. Datoteka mora biti poimenovana po vzorcu Ime_Priimek_Naslov

fotografije. [1]

Revija Digitalna kamera nima posebnih omejitev glede kompozicije fotografij, vendar pa

opozarja, naj bodo avtorji fotografij pozorni na kakovost kompozicije, barve teksture, linije

ter oblike. Iščejo fotografije, ki odstopajo od povprečja in s katerimi se lahko avtor fotografije

predstavi v najboljši luči. [1]

5.3 Fotografski natečaji v Sloveniji

V Sloveniji je organiziranih kar nekaj fotografskih natečajev, ki se med seboj razlikujejo po

tehničnih zahtevah. Nekatere družbe imajo kar nekaj tehničnih in kompozicijskih zahtev,

spet druge pa zahtevajo le osnovno.

V tem poglavju bomo primerjali tri fotografske natečaje – mednarodni fotografski natečaj

Med nebom in zemljo, fotografski natečaj EMZIN in natečaj Si-mobilov foto natečaj, ki ga je

priredila družba Simobil d.d.

V vseh primerih se bomo osredotočili na objavo krajinskih posnetkov, tehničnih in

kompozicijskih zahtev zanje ter poskusili prikazati razlike med tehničnimi in oblikovnimi

zahtevami glede na izbrani medij.

EMZIN

Zavod Emzin je bila nepridobitna organizacija, ki se je posvečala aktualnim kulturnim,

umetniškim in družbenim fenomenom. [7]

Z delovanjem je pričel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je zavod Emzin pričel

tudi z izdajanjem revije Emzin. Leta 2014 sta zavod in revija Emzin po skoraj četrt stoletnem

delovanju zaključila svoje delo. Zadnja številka revije je izšla decembra 2013. [2]

44

Zavod Emzin je poleg ostalih odmevnih mednarodnih razstav ter seminarjev prirejal tudi

vsakoletni fotografski natečaj in razstavo Fotografija leta, ki sta bila namenjena slovenskim

fotografom. [2]

Natečaj Fotografija leta se je v javnosti uveljavil kot osrednji vseslovenski fotografski

natečaj. Namen projekta je bil dvig ugleda fotografije v javnosti ter spodbujanje razvoja

kakovostne avtorske in reportažne fotografije. Z nagrajevanem in razstavo najboljših del ter

predstavitvijo avtorjev je natečaj uresničeval cilje projekta. Žirijo je sestavljalo pet uglednih

domačih in tujih poznavalcev, strokovnjakov s področja avtorske in reportažne fotografije.

[2]

Osredotočili se bomo na zadnji natečaj, ki ga je zavod Emzin izvedel leta 2014, ter

izpostavili tehnične in kompozicijske zahteve, ki so bile predpisane za prijavo in sodelovanje

v natečaju.

V natečaju Fotografija leta so lahko sodelovale vse osebe s stalnim bivališčem v Sloveniji.

Tema natečaja je bila poljubna, predložiti pa je bilo potrebno serijo fotografij z najmanj tremi

in največ desetimi črno-belimi ali barvnimi fotografijami poljubnega formata. Fotografije so

morale biti posnete od vključno leta 2012 do leta 2013. Opremljene so morale biti s podatki

o avtorju, z letnico nastanka, s številko serije, s katero se je avtor udeležil natečaja, ter

zaporedno številko fotografije. Avtorji reportažnih fotografij so morali navesti okoliščine

nastanka fotografij: kdo je na fotografiji, kdaj je bila posneta, kaj prikazuje in zakaj je bila

posneta. [9]

Fotografije je ocenjevala mednarodna strokovna žirija, katero so sestavljali: fotoreporter

Darko Bandić iz Zagreba, art direktorica revije Emzin Metka Dariš, fotograf Peter Granser

iz Avstrije, fotograf Evžen Sobek iz Češke ter kustos in slovenski muzejski svetnik Sarival

Sosič. [9]

Fotografije, ki niso izpolnjevale razpisanih pogojev, so bile izločene. [9]

45

MED NEBOM IN ZEMLJO

Med nebom in zemljo je mednarodni fotografski natečaj, ki je bil leta 2014 organiziran že

šestič zaporedomai. Natečaj prireja fotografsko društvo Veno Pilon iz Ajdovščine. Teme, ki

so na natečaju razpisane, so: šport, potovanja, narava in prosta tema.

Na 6. natečaju je bilo prejetih 3313 del, sodelovalo je 316 avtorjev iz 52 držav.

Osredotočili se bomo na temi potovanje in narava, saj se najbolj približata fotografiranju

pokrajine, ki jo v diplomski nalogi preučujemo. [23]

Prejetih del na temo narava je bilo 857, sprejetih pa 273, za temo potovanja je bilo prejetih

799 del, sprejetih pa 248. [10]

Žirijo so sestavljali štirje profesionalni fotografi: Marjan Artnak, Miran Krapež, John Hatfull

in Matjaž Slejko. [23]

Tehnične zahteve za prijavo fotografij so bile sledeče. Fotografije so morale biti oddane v

zapisu JPG ali JPEG. Dolžina daljše stranice je morala biti največ 1280 slikovnih pik.

Največja velikost fotografij je bila 1 MB, ločljivost pa 300 DPI. Fotografije, ki so sodelovale

v natečaju, so lahko bile posnete v digitalni ali klasični obliki in nato preslikane v digitalno

obliko. Dopustne so bile vse tehnike fotografiranja. [23]

Pod temo potovanja so bile vse fotografije, ki so izražale občutek za prostor in čas,

prikazovale deželo, ljudi in običaje v naravni obliki. Tema narava je bila omejena na

prikazovanje narave v vseh vejah naravoslovja z izjemo antropologije in arheologije. Na

sliki niso smeli biti vidni človeški elementi, razen v primeru, da človeški element izboljša

prezentacijo narave. [23]

Nesprejemljivi so bili studijski posnetki in fotografske manipulacije. Prav tako so bile

zavrnjene tehnike, ki so spremenile lokacijo, zamenjale katerikoli element originalne

fotografije. Na fotografijah ni bilo dovoljeno kloniranje, dodajanje, brisanje in kakršnokoli

manipuliranje z elementi. Dovoljena je bila minimalna korekcija osvetlitve, barv, ostrenja in

izreza. Dovoljeno je bilo izboljšanje kakovosti fotografije brez spremembe njene vsebine ter

manipulacija z barvami, vsebovani v originalni fotografiji. [23]

46

SI-MOBILOV FOTO NATEČAJ

V natečaju so lahko sodelovale osebe, starejše od 15 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Namen foto natečaja je bil izbrati 12 fotografij iz znanih in značilnih lokacij v Sloveniji

(Blejsko jezero, Otočec …). [34]

Tehnične zahteve za prijavo fotografij so bile sledeče. Fotografije so morale biti visoke

resolucije, torej vsaj 3000 slikovnih pik po daljši stranici fotografije. Morale so biti posnete

času 24 mesecev od oddaje. [34]

V fotografskem natečaju, ki je bil organiziran s strani Si-mobila, ni bilo kompozicijskih

omejitev. [34]

47

6 Sklep

Namen diplomskega dela je bil predstaviti ključna kompozicijska načela, ki se uporabljajo

pri zajemanju pokrajinskih posnetkov, prav tako pa predstaviti zahteve medijev za objavo

pokrajinskih posnetkov in jih med seboj primerjati.

Obstajajo kompozicijska pravila, ki bi jih morali upoštevati, vendar smo v diplomski nalogi

ugotovili, da je v nekaterih primerih dobro, da jih kršimo in s tem ustvarimo privlačnejšo

fotografijo.

V diplomski nalogi smo se ukvarjali s kompozicijskimi pravili pri fotografiranju pokrajine.

Pri pozicioniranju glavnega motiva in obzorja smo se osredotočili predvsem na pravilo tretjin

in na pravilo zlatega reza. Ker je pravilo zlatega reza tehnično bolj kompleksno, se

posledično večkrat pojavlja pravilo tretjin, ki je nekoliko enostavnejše od zlatega reza. To

smo ugotovili tudi na praktičnih primerih analiz fotografij, kjer se večje število izbranih

fotografij poslužuje pravila tretjin kot pravila zlatega reza. Elementi oblikovanja, ki so

največkrat uporabljeni v fotografiranju pokrajine, so linije. V praktičnem delu naloge smo

analizirali izbrane fotografije in ugotovili, da večina fotografij uporablja linije, ki v fotografijo

vnesejo dinamičnost. Prav tako je na večini fotografij prikazana linija obzorja. Pri analizi

kompozicijskih pravil smo se srečali tudi z uokvirjanjem motivov. Uokvirjanje je pri

fotografiranju pokrajine zelo pogosto, saj nam kot okvir lahko služijo naravni okvirji kot na

primer vhod v jamo, listnato vejevje ipd. Veliko vlogo na fotografiji imajo tudi kontrasti, zato

je dobro, da jih znamo v fotografije čim bolje vključiti.

Pri fotografiranju pokrajine se lahko hitro pojavi problem podosvetljenosti in prosvetljenosti

fotografije, zato je dobro, da poznamo pravila, kdaj in kako je dobro, da se lotimo

fotografiranja pokrajine. V diplomskem delu smo ugotovili, da je najprimernejši čas za

fotografiranje pokrajine pozno popoldne in zgodaj zjutraj, vendar pa lahko z

neupoštevanjem pravil dobro fotografijo ustvarimo tudi sredi poldneva, pomembno, da je

fotografija z barvami in oblikami očesu privlačna in nevsiljiva.

O kompozicijskih pravilih so spregovorili tudi profesionalni pokrajinski fotografi, ki pravijo,

da je za dobro fotografijo potrebno več kot pa le poznavanje osnovnih kompozicijskih pravil.

Ker v vsaki situaciji ne moremo uporabiti kompozicijskih pravil, je potrebno pravila poznati

zato, da jih lahko kršimo. Kompozicijska pravila so nam lahko v pomoč pri fotografiranju,

vendar pa ni nujno, da jih uporabimo.

48

V zadnjem delu diplomske naloge smo primerjali različne zahteve medijev za objavo

pokrajinskih fotografij. Pri tem smo ugotovili, da se med seboj močno razlikujejo glede na

predpisane zahteve. V primerjavi smo se omejili na slovenske medije. Primerjali smo dve

slovenski reviji na višjem nivoju, ki objavljata fotografije bralcev, in sicer revijo National

Geographic in revijo Digitalna kamera. Ugotovili smo, da se reviji precej razlikujeta glede

tehničnih in kompozicijskih zahtev. Svetovno znana poljudnoznanstvena revija National

Geographic ima precej več zahtev kot revija Digitalna kamera, ki velja za najbolj prodajano

fotografsko revijo v Sloveniji. Prav tako smo med seboj primerjali tri slovenske fotografske

natečaje – dva izmed njih nekoliko bolj uveljavljena, to sta fotografski natečaj Emzin in Med

nebom in zemljo, tretji pa je Simobilov natečaj. Ugotovili smo, da imajo različne zahteve.

Bolj uveljavljeni natečaji imajo navadno več zahtev za fotografijo, ki bo sodelovala na

natečaju ali bo objavljena. Zahteve so kompozicijske in tehnične, ustvarjalca lahko

omejujejo pri delu, vendar pa zagotovijo, da so fotografije pri ocenjevanju enakovredne.

Manj uveljavljeni natečaji imajo navadno le tehnične omejitve, kot sta velikost in format slike.

49

Viri

[1] 3 preprosti koraki za objavo vaših fotografij v rubriki Nepozabno. Digitalna kamera, 61,

(2013), str. 11.

[2] A.K. Ugasnila revija in zavod Emzin. Razlogi so finančni., 2014. Dostopno na:

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ugasnila-revija-in-zavod-emzin-razlogi-so-

financni/333882 [12.7.2016].

[3] Beel, L. 13 ways famous landscape photographers make money from photography.,

2014. Dostopno na: http://ingrid.zcubes.com/zcommunity/v.aspx?mid=332112&title=13-

ways-famous-landscape-photographers-make-money-from-photography [7. 6. 2016].

[4] Briot, A. The Traditional Rules of Composition., 2016. Dostopno na:

http://www.naturephotographers.net/articles1110/ab1110-1.html [11. 4. 2016].

[5] Daly. T. Enciklopedija digitalne fotografije : popolni vodnik v svet fotografije in digitalne

obdelave slik. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2004

[6] Drašler, A. O krajini z risbo = Landscape by sketching. Ljubljana : Biotehniška fakulteta

: Arhitekturni muzej, 2008

[7] Emzin in avtorji. Vizija in poslanstvo zavoda Emzin. Dostopno na:

http://www.emzin.si/sl/about-emzin/vision-and-mission [12.7.2016].

[8] Forstnerič, J. Pro et contra: Kompaktnež ali DSLR?., 2016. Dostopno na:

http://www.monitor.si/clanek/pro-et-contra-kompaktnez-ali-dslr2/123066/?xURL=301

[20.8.2016]

[9] Fotoleta 2014 – razpis natečaja. Dostopno na:

https://www.sentvid.org/uploads/files/Fotoleta%202014_razpis%20nate%C4%8Daja.pdf

[12.7.2014].

[10] Fotografsko društvo Veno Pilon. Med nebom in zemljo 2014., 2014. Dostopno na:

https://issuu.com/fotovenopilon.si/docs/katalog_kon__na_kon__na_verzija?e=12109515/1

1083409 [12.7.2016].

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ugasnila-revija-in-zavod-emzin-razlogi-so-financni/333882

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ugasnila-revija-in-zavod-emzin-razlogi-so-financni/333882

http://ingrid.zcubes.com/zcommunity/v.aspx?mid=332112&title=13-ways-famous-landscape-photographers-make-money-from-photography

http://ingrid.zcubes.com/zcommunity/v.aspx?mid=332112&title=13-ways-famous-landscape-photographers-make-money-from-photography

http://www.naturephotographers.net/articles1110/ab1110-1.html

http://www.emzin.si/sl/about-emzin/vision-and-mission

http://www.monitor.si/clanek/pro-et-contra-kompaktnez-ali-dslr2/123066/?xURL=301

https://www.sentvid.org/uploads/files/Fotoleta%202014_razpis%20nate%C4%8Daja.pdf



50

[11] Freeman, M. Fotografov pogled : kompozicija in oblikovanje za boljše digitalne

fotografije. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2011

[12] Grabant, N. Pravilo tretjin. Dostopno na: http://www.s-

sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/racunalnisko_oblikovanje/94_zlati_rez/05_datoteka.ht

ml [11. 4. 2016].

[13] Grill, T., Scanlon, M. Photographic composition. New York : Watson-Guptill

Publications, 1990

[14] Hodalič, A. Fotografski priročnik. Ljubljana : Repro MS 3, 2009

[15] Hook, E. Where to position that horizon?. Dostopno na: http://digital-photography-

school.com/where-to-position-that-horizon [7. 6. 2016].

[16] Joinson, S. 101 čudoviti izdelek, ki ga omogoča digitalna kamera. Ljubljana :

Tehniška založba Slovenije, 2007

[17] Kaj je fotografiranje s funkcijo HDR?., 2014. Dostopno na: https://nikoneurope-

si.custhelp.com/app/answers/detail/a_id/27526/~/akaj-je-fotografiranje-s-funkcijo-hdr%3F

[7. 6. 2016].

[18] Kelby, S. Digitalna fotografija : majhne skrivnosti, s katerimi bodo vaše fotografije

videti kot fotografije profesionalcev. Ljubljana : Pasadena, 2012

[19] Kelemina, A. Uporaba likovne teorije v računalniških predstavitvah in digitalni

fotografiji. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo : Zavod RS za šolstvo, 2005

[20] Koloidni postopek., 2014. Dostopno na:

https://fotozgodbe.wordpress.com/2014/03/20/koloidni-postopek/ [11. 4. 2016].

[21] Korelirana temperatura barvne svetlobe (CCT). Dostopno na:

http://www.fosilum.si/si/zakaj-led-svetila/temperature-barve--svetlobe-cct [12.7.2016].

[22] Lezano, D. Biblija digitalne fotografije: popolni vodnik za fotografe 21. stoletja.

Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2009

[23] Med nebom in zemljo – 6. mednarodni fotografski natečaj., 2014. Dostopno na:

http://www.fotovenopilon.si/wp-content/uploads/2014/09/razpis-6.-mednarodnega-

nate%C4%8Daja-2014-slo-verzija-12-08-2014-za-objavo.pdf [12.7.2016].

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/racunalnisko_oblikovanje/94_zlati_rez/05_datoteka.html



http://digital-photography-school.com/where-to-position-that-horizon


https://nikoneurope-si.custhelp.com/app/answers/detail/a_id/27526/~/akaj-je-fotografiranje-s-funkcijo-hdr%3F

https://nikoneurope-si.custhelp.com/app/answers/detail/a_id/27526/~/akaj-je-fotografiranje-s-funkcijo-hdr%3F

https://fotozgodbe.wordpress.com/2014/03/20/koloidni-postopek/

http://www.fosilum.si/si/zakaj-led-svetila/temperature-barve--svetlobe-cct

http://www.fotovenopilon.si/wp-content/uploads/2014/09/razpis-6.-mednarodnega-nate%C4%8Daja-2014-slo-verzija-12-08-2014-za-objavo.pdf

http://www.fotovenopilon.si/wp-content/uploads/2014/09/razpis-6.-mednarodnega-nate%C4%8Daja-2014-slo-verzija-12-08-2014-za-objavo.pdf

51

[24] National Geographic complete photography. Washington, D.C. : National Geographic,

2011

[25] O reviji National Geographic. Dostopno na:

http://www.nationalgeographic.si/index.php?i=7 [11. 4. 2016].

[26] Papotnik, A. Zbrano gradivo o fotografiji. Maribor : Pedagoška fakulteta, 1989

[27] Pirih, S. Barvna fotografija., 2016. Dostopno na:

https://sites.google.com/site/jefotografijadanesseumetnost/barvna-fotografija [12.7.2016].

[28] Priprava fotografij za NGM. Dostopno na: https://issuu.com/rokus-

klett/docs/ngm_priprava_fotografij?mode=embed&viewMode=presentation&layout=http%

3A%2F%2Fskin.issuu.com%2Fv%2Flight%2Flayout.xml&showFlipBtn=true [11. 4. 2016].

[29] Rački, T. Veščina likovne kompozicije v slikarstvu, oblikovanju, fotografiji, filmu,

kiparstvu in gledališču. Ljubljana : Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2004

[30] Ribes Portillo, L. Kompozicija fotografije. Dostopno na:

http://compofoto.lluisribes.net/hr/format/ [11. 4. 2016].

[31] Rovšek, Z. Nodark, predhodnik polaroida. Dostopno na:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/zgodovina/z_zgodovina-

fotografije_nodark.html [7. 6. 2016].

[32] Rovšek, Z. Odsevi. Dostopno na:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Slika/odsev.html [11. 4. 2016].

[33] Rovšek, Z. Razvoj fotoaparatov. Dostopno na:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/zgodovina/z_zgodovina-

fotografije_razvoj_fotoaparatov.html [7. 6. 2016].

[34] Ljubljana, 2015. Dostopno na:

https://www.simobil.si/documents/10179/109644/Nagradna+igra+Fotonate%C4%8Daj.pdf/

dc66052e-c4d2-48b8-bf03-58f21f3d88cb [11. 4. 2016].

[35] Sinon, J. Using Foreground to Create Compelling Landscape Photos., 2015.

Dostopno na: http://www.craftsy.com/blog/2015/01/foreground-photography/ [11. 4. 2016].

http://www.nationalgeographic.si/index.php?i=7

https://sites.google.com/site/jefotografijadanesseumetnost/barvna-fotografija

https://issuu.com/rokus-klett/docs/ngm_priprava_fotografij?mode=embed&viewMode=presentation&layout=http%3A%2F%2Fskin.issuu.com%2Fv%2Flight%2Flayout.xml&showFlipBtn=true



http://compofoto.lluisribes.net/hr/format/

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/zgodovina/z_zgodovina-fotografije_nodark.html

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/zgodovina/z_zgodovina-fotografije_nodark.html

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Slika/odsev.html

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/zgodovina/z_zgodovina-fotografije_razvoj_fotoaparatov.html

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/zgodovina/z_zgodovina-fotografije_razvoj_fotoaparatov.html

https://www.simobil.si/documents/10179/109644/Nagradna+igra+Fotonate%C4%8Daj.pdf/dc66052e-c4d2-48b8-bf03-58f21f3d88cb

https://www.simobil.si/documents/10179/109644/Nagradna+igra+Fotonate%C4%8Daj.pdf/dc66052e-c4d2-48b8-bf03-58f21f3d88cb

http://www.craftsy.com/blog/2015/01/foreground-photography/

52

[36] The History Of Landscape Photography. Dostopno na:

http://petesastrophotography.com/the-history-of-landscape-photography/ [11. 4. 2016].

[37] Uvodnik. Digitalna kamera, 61, (2013), str. 5.

[38] Vercoe, S. How to use the golden ratio to improve your photography., 2014.

Dostopno na: http://www.apogeephoto.com/may2014/how-to-use-the-golden-ratio-to-

improve-your-photography.shtml [12.7.2016].

[39] Zgodbe slovenskih avtorjev in fotografov. Dostopno na:

http://www.nationalgeographic.si/index.php?i=42 [11. 4. 2016].

[40] Zgodovina., 2007. Dostopno na: http://www.puhar.si/?J=105000004 [20.8.2016]

[41] Zlati rez. Dostopno na: http://www.akropola.org/zanimivosti/zanimivost.aspx?id=40

[11. 4. 2016].

Viri slik

[1] Barbieri, L. Painted Passing., 2016. Dostopno na:

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/del-mar-sunset-

train/ [12.7.2016]

[2] Bargh, P. Baslow Edge., 2012. Dostopno na: https://www.ephotozine.com/user/pete-

347/gallery/photo/baslow-edge-26448780 [12.7.2016].

[3] Bernardini, C. Powdery Playground., 2016. Dostopno na:

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/hakuba-ski/

[12.7.2016]

[4] Black, R. Sunset through a sea cave, El Matador State Beach (Malibu)., 2011.

Dostopno na: https://www.flickr.com/photos/robinblackphotography/5347717171

[12.7.2016].

[5] Bridges, R. House of the sun., 2016. Dostopno na:

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/haleakala-

volcano/ [12.7.2016]

http://petesastrophotography.com/the-history-of-landscape-photography/

http://www.apogeephoto.com/may2014/how-to-use-the-golden-ratio-to-improve-your-photography.shtml

http://www.apogeephoto.com/may2014/how-to-use-the-golden-ratio-to-improve-your-photography.shtml

http://www.nationalgeographic.si/index.php?i=42

http://www.puhar.si/?J=105000004

http://www.akropola.org/zanimivosti/zanimivost.aspx?id=40

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/del-mar-sunset-train/

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/del-mar-sunset-train/

https://www.ephotozine.com/user/pete-347/gallery/photo/baslow-edge-26448780

https://www.ephotozine.com/user/pete-347/gallery/photo/baslow-edge-26448780

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/hakuba-ski/

https://www.flickr.com/photos/robinblackphotography/5347717171

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/haleakala-volcano/

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/haleakala-volcano/

53

[6] Clapp, D. 8 More ways to break photography rules., 2016. Dostopno na:

https://www.ephotozine.com/article/8-more-ways-to-break-photography-rules--updated--

17155 [7. 6. 2016].

[7] Digital Imaging. Dostopno na: http://cs.olympus-

imaging.jp/en/support/imsg/digicamera/qa/contents/ib/ib_a24.cfm [7. 6. 2016].

[8] Fua, G. Into the Deep., 2016. Dostopno na:

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/thors-well-

scene/ [12.7.2016]

[9] Hiebert, J., Winter forest., 2011. Dostopno na:

https://www.flickr.com/photos/48728884@N00/5425698532 [7. 6. 2016].

[10] Hodnik, M. Gora peca., 2012.

[11] Hodnik, M. Harmonični kontrast., 2011.

[12] Hodnik, M. Komplementarni kontrast., 2012.

[13] Hodnik, M. Odsevi., 2011.

[14] Hodnik, M. Prostorski plani., 2012.

[15] Hodnik, M. Uporaba ospredja., 2012.

[16] Hook, E. Where to position that horizon?. Dostopno na: http://digital-photography-

school.com/where-to-position-that-horizon [7. 6. 2016].

[17] Hopkins. G., Composition in Nature Photography and the Elements of a Photograph.,

2003. Dostopno na:

http://photoinf.com/General/Gloria_Hopkins/Composition_in_Nature_Photography_and_th

e_Elements_of_a_Photograph_2.htm [22.4.2016]

[18] Höydén, S. A Perfect View., 2016. Dostopno na:

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/monument-

valley-camper/ [12.7.2016]

[19] Izmir Harbor., 2013. Dostopno na:

https://grantmwells.wordpress.com/category/before-after [7. 6. 2016].

https://www.ephotozine.com/article/8-more-ways-to-break-photography-rules--updated--17155

https://www.ephotozine.com/article/8-more-ways-to-break-photography-rules--updated--17155

http://cs.olympus-imaging.jp/en/support/imsg/digicamera/qa/contents/ib/ib_a24.cfm

http://cs.olympus-imaging.jp/en/support/imsg/digicamera/qa/contents/ib/ib_a24.cfm

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/thors-well-scene/

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/thors-well-scene/

https://www.flickr.com/photos/48728884@N00/5425698532



http://photoinf.com/General/Gloria_Hopkins/Composition_in_Nature_Photography_and_the_Elements_of_a_Photograph_2.htm

http://photoinf.com/General/Gloria_Hopkins/Composition_in_Nature_Photography_and_the_Elements_of_a_Photograph_2.htm

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/monument-valley-camper/

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/monument-valley-camper/

https://grantmwells.wordpress.com/category/before-after

54

[20] Koloidni postopek., 2014. Dostopno na:

https://fotozgodbe.wordpress.com/2014/03/20/koloidni-postopek/ [11. 4. 2016].

[21] Kulis, K. Fire and ice., 2016. Dostopno na:

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/holuhraun-

aerial-flight/ [12.7.2016]

[22] Melgar, R. A Cold Shower., 2016. Dostopno na:

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/dry-creek-falls/

[12.7.2016]

[23] Panoramska fotografija., 2006. Dostopno na:

http://www.monitor.si/clanek/panoramska-fotografija/122088/ [7. 6. 2016].

[24] Petrus, A. Crackling Cold., 2016. Dostopno na:

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/baikal-winter-

scene/ [12.7.2016]

[25] Piccinetti, G. Elephants in the floodplain., 2014. Dostopno na:

http://yourshot.nationalgeographic.com/photos/8089026/ [24.8.2016]

[26] Radhik, J. Lavandin Love., 2016. Dostopno na:

http://yourshot.nationalgeographic.com/photos/8369364/ [24.8.2016]

[27] Slovenske gorice. Dostopno na: http://vajaambroz.splet.arnes.si/rastje/slovenske-

gorice [7.6.2016]

[28] Svobodova, K., 2014. Dostopno na:

https://www.researchgate.net/profile/Kamila_Svobodova/publication/260008070/figure/fig3

/AS:287135467884547@1445469838077/Fig-3-A-comparison-between-the-Rule-of-

Thirds-and-the-Golden-Section-principle-in-a.png [22. 4. 2016].

https://fotozgodbe.wordpress.com/2014/03/20/koloidni-postopek/

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/holuhraun-aerial-flight/

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/holuhraun-aerial-flight/

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/dry-creek-falls/

http://www.monitor.si/clanek/panoramska-fotografija/122088/

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/baikal-winter-scene/

http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/baikal-winter-scene/

http://yourshot.nationalgeographic.com/photos/8089026/

http://yourshot.nationalgeographic.com/photos/8369364/

http://vajaambroz.splet.arnes.si/rastje/slovenske-gorice

http://vajaambroz.splet.arnes.si/rastje/slovenske-gorice

https://www.researchgate.net/profile/Kamila_Svobodova/publication/260008070/figure/fig3/AS:287135467884547@1445469838077/Fig-3-A-comparison-between-the-Rule-of-Thirds-and-the-Golden-Section-principle-in-a.png



Documents

KOMPOZICIJA KRAJINSKE FOTOGRAFIJE V MEDIJIH KAZALO 1 Uvod - 1 - 2 Krajinska fotografija - 2 - 2.1 Kratka zgodovina krajinske fotografije