Upload
doquynh
View
216
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Barbara Borovnik
KOMPOZICIJA KRAJINSKE FOTOGRAFIJE V MEDIJIH
Diplomsko delo
Maribor, september 2016
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Barbara Borovnik
KOMPOZICIJA KRAJINSKE FOTOGRAFIJE V MEDIJIH
Diplomsko delo
Maribor, september 2016
KOMPOZICIJA KRAJINSKE FOTOGRAFIJE V MEDIJIH
Diplomsko delo
Študentka: Barbara Borovnik
Študijski program: Univerzitetni študijski program
Medijske komunikacije
Smer: Vizualne komunikacije
Mentor: izr. prof. dr. Marjan Družovec
Somentor: asist. Jaka Polutnik
Lektorica: Irena Štusej, univ.dipl.bibl. (in predm. učit. slov. jez.)
ii
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Marjanu Družovcu, in somentorju, asist. Jaku
Polutniku, za vso strokovno pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi mojim najbližjim, ki so mi v času študija pomagali in me neprestano
spodbujali.
iii
Kompozicija krajinske fotografije v medijih
Ključne besede: kompozicija, kompozicijska pravila, krajina, objava v medijih
UDK: 77.047(043.2)
Povzetek
V življenju se vsak dan zavedno ali nezavedno srečujemo s fotografijo pokrajine,
upodobljeno na razglednicah, na ohranjevalnikih zaslona, fotografijah in še kje. Pokrajina
nas obdaja kamorkoli gremo, zato je njeno upodabljanje že od nekdaj zelo razširjeno. V
diplomski nalogi je velik poudarek na kompoziciji fotografije, saj je komponiranje elementov
ena od ključnih veščin pri fotografiranju. Pri fotografiranju pokrajine je zelo pomembno, da
najdemo pravo ravnovesje med elementi na sliki, saj tako dosežemo, da fotografija deluje
enotno. Krajinska fotografija približa gledalcem pokrajine in kraje, ki jih še niso videli. Da
fotografija deluje gledalcu privlačno, moramo upoštevati kompozicijska pravila in izbrati
ustrezen pristop.
iv
Composition of Landscape Photography in Media
Key words: composition, composition rules, landscape, media publication
UDK: 77.047(043.2)
Abstract
In life we consciously or subconsciously meet with images of landscape, be it on postcards,
screen savers, photos or anywhere else. Landscape surrounds us wherever we go, that's
why landscape imaging is very common. In the degree paper there is a big emphasis on
the composition of the photo, because the composing of the elements is one of the key
skills of photography. At landscape photography it is very important that we find the right
balance between the elements on the photo so we can achieve that the photo seems
unified. Landscape photography brings the observer closer to the landscape and places
they haven't seen yet. For the photo to seem attractive to the observer we need to stick to
the compositioning rules and select the right approach.
v
KAZALO
1 Uvod ...................................................................................................................... - 1 -
2 Krajinska fotografija ............................................................................................... - 2 -
2.1 Kratka zgodovina krajinske fotografije............................................................. - 2 -
2.2 Izbira opreme .................................................................................................. - 5 -
3 Kompozicija pri fotografiranju pokrajine ................................................................. - 7 -
3.1 Format ............................................................................................................ - 8 -
3.2 Zlati rez in pravilo tretjin .................................................................................. - 9 -
3.3 Elementi oblikovanja ..................................................................................... - 11 -
3.4 Uokvirjanje .................................................................................................... - 15 -
3.5 Ospredje ....................................................................................................... - 16 -
3.6 Perspektiva in globina ................................................................................... - 16 -
3.7 Odsev ........................................................................................................... - 17 -
3.8 Kontrasti ....................................................................................................... - 18 -
3.9 Svetloba in čas ............................................................................................. - 21 -
3.10 Velikostna razmerja ...................................................................................... - 23 -
3.11 Panorame ..................................................................................................... - 24 -
3.12 Kršenje pravil ................................................................................................ - 25 -
4 Uporaba kompozicijskih pravil v praksi ................................................................ - 28 -
4.1 Rezultati analize ........................................................................................... - 39 -
5 Zahteve za objavo v medijih................................................................................. - 41 -
5.1 National Geographic ..................................................................................... - 41 -
5.2 Digitalna kamera ........................................................................................... - 42 -
5.3 Fotografski natečaji v Sloveniji ...................................................................... - 43 -
6 Sklep ................................................................................................................... - 47 -
vi
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Kolodijska plošča [20] .................................................................................... - 3 -
Slika 3.1: Izbira formata [17] ......................................................................................... - 9 -
Slika 3.2: Razlika med pravilom tretjin in zlatim rezom [28] ........................................... - 9 -
Slika 3.3: Nizko obzorje [16] ........................................................................................ - 13 -
Slika 3.4: Visoko obzorje [16] ...................................................................................... - 13 -
Slika 3.5: Uporaba navpičnilinij [9] .............................................................................. - 14 -
Slika 3.6: Uporaba krivulj [27] ..................................................................................... - 15 -
Slika 3.7: Uokvirjanje prizora [4] .................................................................................. - 15 -
Slika 3.8: Uporaba ospredja [15] ................................................................................. - 16 -
Slika 3.9: Prostorski plani [14] ..................................................................................... - 17 -
Slika 3.10: Odsev [13] ................................................................................................. - 18 -
Slika 3.11: Primer harmoničnega kontrasta [11] .......................................................... - 19 -
Slika 3.12: Primer komplementarnega kontrasta [12] .................................................. - 19 -
Slika 3.13: Osvetlitev fotografij pri načinu HDR [19] .................................................... - 20 -
Slika 3.14: Razlika med fotografijo z enkratno osvetlitvijo (levo) in fotografijo HDR (desno)
[19] ............................................................................................................................. - 21 -
Slika 3.15: Prekrivanje fotografij [23] ........................................................................... - 24 -
Slika 3.16: Panoramska fotografija [7] ......................................................................... - 24 -
Slika 3.17: Kršenje pravil - linije [6] ............................................................................. - 25 -
Slika 3.18: Kršenje pravil - pozicioniranje [2] ............................................................... - 26 -
Slika 3.19: Kršenje pravil - del dneva [10] ................................................................... - 27 -
Slika 4.1: Analiza fotografij 1 [5] .................................................................................. - 29 -
Slika 4.2: Analiza fotografij 2 [1] .................................................................................. - 30 -
Slika 4.3: Analiza fotografij 3 [24] ................................................................................ - 31 -
Slika 4.4: Analiza fotografij 4 [25] ................................................................................ - 32 -
Slika 4.5: Analiza fotografij 5 [18] ................................................................................ - 33 -
Slika 4.6: Analiza fotografij 6 [3] .................................................................................. - 34 -
Slika 4.7: Analiza fotografij 7 [22] ................................................................................ - 35 -
Slika 4.8: Analiza fotografij 8 [26] ................................................................................ - 36 -
Slika 4.9: Analiza fotografij 9 [8] .................................................................................. - 37 -
Slika 4.10: Analiza fotografij 10 [21] ............................................................................ - 38 -
vii
KAZALO TABEL
Tabela 4.1: Rezultati analiziranih fotografij .................................................................. - 39 -
1
1 Uvod
Danes lahko zahvaljujoč napredku tehnologije ter prefinjenim in enostavnim aparatom prav
vsak naredi čudovite fotografije pokrajine, ljudi in predmetov. Pokrajino fotografiramo na
potovanjih, pohajkovanju v naravi, v bližini doma. Vedeti pa moramo, da dobra fotografija
ni odvisna le od lepe pokrajine, dobre osvetljenosti ter tehnično popolne fotografije, ampak
tudi od zadovoljive kompozicije vizualnih elementov na fotografiji.
V diplomski nalogi smo v prvem delu predstavili fotografsko opremo, ki je priporočljiva za
čim boljše fotografije krajine. Prav tako smo v prvem delu predstavili kratko zgodovino
fotografije, od razvoja camere obscure in začetka fotografije do danes.
Osrednja tema, s katero se srečamo v diplomskem delu, je kompozicija krajinske fotografije,
kjer smo natančno opredelili, katera pravila se uporabljajo pri zajemanju fotografij pokrajine.
Ko pravila poznamo, jih lahko tudi kršimo, zato smo predstavili nekaj primerov, kjer so avtorji
fotografij kršili kompozicijska pravila, vendar so fotografije še vedno vizualno privlačne.
Analizirali smo deset fotografij pokrajine, ki so bile na portalu National Geographic izbrane
kot najboljše fotografije dneva, ter raziskali, katera kompozicijska pravila so fotografi pri
ustvarjanju fotografije uporabili in katera so kršili.
V zadnjem delu diplomskega dela smo se ukvarjali z vprašanjem, kakšne so zahteve za
objavo krajinskih fotografij v domačih medijih in primerjali zahteve.
2
2 Krajinska fotografija
2.1 Kratka zgodovina krajinske fotografije
Napravo, ki je temeljila na principu prehajanja svetlobe skozi luknjico, je prvič opisal
Aristotel že v četrtem stoletju pred našim štetjem. V desetem stoletju je učenjak Alkazen z
napravo, ki so jo poimenovali camera obscura, prikazal, kako se v njej opazuje sončni mrk.
Camera obscura je temeljila na istem načinu delovanja, kot je temeljila naprava, ki jo je več
kot deset stoletij pred njim prvič opisal Aristotel. Kasneje so odprtino v cameri obscuri
zapolnili z lečo in tako izboljšali projekcijsko sliko. Camera obscura se je skozi stoletja
izpopolnjevala in v sedemnajstem stoletju zmanjšala na velikost prenosne škatlice. V
šestnajstem stoletju je bila prvič uporabljena kot slikarski pripomoček, ki so ga s
projiciranjem slike uporabljali predvsem slikarji, ki so upodabljali pokrajine. [26]
V prvi polovici devetnajstega stoletja je Francoz Nicephore Niepce začel eksperimentirati
z ustvarjanjem slik, na katerih bi se svetlobne projekcije ohranile trajno. Postopek
ustvarjanja slik je potekal s premazom svetlobno občutljive snovi na stekleno ploščo. Leta
1827 Nicephore Niepce izdela prvo fotografijo na svetu, katere osvetlitev je trajala nekaj ur.
Postopek je poimenoval heliografija. Joseph Nicephore Niepce velja za človeka, ki je
dokončno iznašel fotografijo. [26]
Kasneje se je razvila še dagerotipija (baker, prevlečen s srebrom) in kalotipija, ki je
omogočala ustvarjanje duplikatov in je bila prva tehnika, ki je bila dovolj hitra, da so fotografi
lahko pričeli z množičnim izdelovanjem portretov. [26]
Leta 1851 je Frederick Scott Archer izumil postopek z mokrim kolodijem, ki se je razvil iz
poskusov, da bi kovinsko podlago za fotografiranje nadomestilo steklo. [26]
Kolodijska plošča (Slika 2.1) je bila ena od najprimernejših tehnik za zajemanje pokrajinskih
posnetkov. Postopek mokre kolodijske plošče je zahteval, da se celoten postopek od
priprave do zajemanja fotografij opravi v petnajstih minutah, zato je bila zaradi vseh
pripomočkov, ki jih je bilo potrebno prenašati s sabo, dokaj nepriročna. Kolodij, ki se je
običajno uporabljal v mokri obliki, je bil uporaben tudi v vlažnem ali suhem prostoru, vendar
je to pomenilo daljši osvetlitveni čas. [20]
3
Slika 2.1: Kolodijska plošča [20]
Kasneje so se z nanašanjem želatinaste emulzije na steklene plošče ali papir razvile suhe
tehnike zajemanja fotografij. Postopek je omogočal, da se je želatinasta snov, nanešena na
podlago, posušila in s tem omogočala, da se je uporabljala po potrebi. Imenoval se je suha
želatinasta plošča. [26]
Še bolj množično se je fotografija pojavila leta 1888, kar je omogočil prvi fotoaparat Kodak,
ki ga je predstavil George Eastman, njegovo geslo pa je bilo: »Pritisnite na gumb, ostalo je
naša skrb!«. Aparat je bil majhen in lahek, fotografije pa so se snemale na film v zvitku. [26]
V devetdesetih letih devetnajstega stoletja se pojavi aparat, imenovan Nodark, ki omogoča
razvijanje fotografije v aparatu samem, kar pomeni, da za razvijanje fotografij ne
potrebujemo temnice. Razvoj tehnike za razvijanje fotografij v aparatu je bil onemogočen,
saj je George Eastman zaradi podobnosti imena s Kodakom tožil avtorje ideje aparata.
Dobljena tožba je pomenila konec razvoja tehnike. Kasneje je ideja aparata Nodark bila
povod za idejo, ki se je pojavila v letu 1947, in sicer kot fotoaparat Polaroid Land Camera,
ki v šestdesetih sekundah naredi fotografijo v aparatu samem. [31]
Teorija o barvni fotografiji se je pričela razvijati leta 1861, ko je škotski fizik James Clerk –
Maxwell predaval o tem, da je možno z mešanjem treh osnovnih barv, rdeče, zelene in
modre, dobiti vse ostale barve. S projiciranjem svetlobe skozi barvna stekla je dokazal svojo
teorijo. [26]
Utemeljitelj aditivnega in subtraktivnega načina sodobne barvne fotografije je bil Du Hauron.
Leta 1869 je izdal knjigo, v kateri je predlagal, da bi namesto mešanja barvne svetlobe na
površini plošče uporabili postopek z mešanjem treh tankih plasti emulzije različno obarvanih
slik, ki bi na prosojno ploščo dajale barvno sliko. [40]
4
Do prvega praktičnega odkritja barvne fotografije je leta 1873 prišel Hermann Vogel,
profesor kemije, ki je ugotovil, da je pri predhodni obdelavi z anilinskimi barvili kolodijeva
plošča poleg modre barve občutljiva tudi na odtenke zelene. Razvil je ortokromatsko ploščo,
ki je bila preobčutljiva na modro in neobčutljiva na rdečo barvo. Leta 1906 sta Wratten in
Wainwright izdelala pankromatsko ploščo, ki je bila občutljiva na vse barve spektra. Leta
1904 sta brata Lumiere patentirala postopek izdelave barvnih fotografij. [26]
Aparati so s časom postajali vedno bolj avtomatizirani. Leta 1959 se pojavi aparat, ki
omogoča prvo popolno zaslonsko avtomatiko in s tem olajša delo fotografov. Leta 1979
podjetje Polaroid Sonar predstavi avtomatsko naravnavanje razdalje.
Kot prvi aparat za zapis digitalne slike velja Sony Mavica, ki je bil predstavljen leta 1981 in
je znan kot prvi digitalni aparat. [33]
Leta 1985 se na trgu pojavi fotoaparat Minolta 7000, ki velja za prvi 35-milimetrski SLR z
avtofokusom na svetu. Mehanski sistem ostrenja je s povsem elektronskim sistemom
ostrenja leta 1987 zamenjal fotoaparat Canon EOS 650, ki je kmalu dobil sloves najbolj
prodajanega 35-milimeterskega zrcalno refleksnega aparata z avtofokusom. [22]
Pomembnejši mejnik v digitalni fotografiji je leto 1991, ko je Kodak predstavil prvi digitalni
fotoaparat, ki je imel senzor ločljivosti 1,3 megapiksla. [22]
Lata 1996 je prvič predstavljen sistem ASP, ki poleg zajema slike omogoča tudi zajem
informacije o sliki. Uporabniku je zaradi avtomatizacije in preprostosti omogočil večjo
fleksibilnost. [22]
Z leti postajajo fotografski aparati cenovno vedno bolj dostopni uporabnikom, saj fotografija
doživlja revolucijo pri razvoju in tehnoloških inovacijah. Začetek 21. stoletja je prinesel novo
generacijo digitalnih SLR fotoaparatov. Aparati so z leti omogočali vedno večji nabor
dodatnih nastavitev in zmogljivosti, kot so nastavitev beline, občutljivost, kontrasta itd.,
vendar so kljub temu postali vedno bolj dostopni širši množici. Leta 2006 postanejo digitalni
SLR aparati z 10 megapiksli, ki so svoj vzpon začeli leta 1981 z resolucijo komaj ene četrtine
megapiksla, že vsakdanjost. [22]
Danes se s fotografijo tako rekoč srečujemo vsi. Digitalni aparati ponujajo vedno več
tehničnih možnosti za nastavitev in način fotografiranja, prav tako so postali vedno bolj lahki
in priročni za uporabo ter tehniško bolj dovršeni. V današnjem času ima skoraj vsakdo pri
5
sebi kamero za fotografiranje, od digitalnih fotoaparatov, mobilnih telefonov do tabličnih
računalnikov, ki omogočajo zajemanje fotografij.
2.2 Izbira opreme
Za ustvarjanje profesionalnih pokrajinskih posnetkov z dobro kakovostjo je potrebno, da
imamo določeno opremo, ki omogoča več svobode pri fotografiranju in spreminjanju ročnih
nastavitev.
Za kakovostnejše fotografije pokrajine se priporoča zrcalno refleksni aparat. Njegova
prednost je v velikosti tipal in daljših goriščnic, kar omogoči večjo svobodo pri nadzoru
globinske ostrine na fotografiji. [8]
Takoj za fotografskim aparatom je pomembno fotografsko stojalo, ki nam zagotavlja mirnost
fotografskega aparata. Pri fotografiranju pokrajine se srečamo z različnimi dejavniki, ki
vplivajo na kakovost fotografije: svetlobne razmere, gibanje objektov ipd. Najprimernejši čas
za fotografiranje pokrajine je v delu dneva ko se dani in v delu dneva ko se mrači. Takrat je
svetloba šibka. Da je fotografija kljub temu dobro osvetljena, moramo podaljšati čas
osvetlitve. Prav tako moramo biti pozorni na ostrino fotografije. Ostro fotografijo, ki ima daljši
čas osvetlitve, lahko dosežemo le s fiksiranjem aparata, tako da v času zaklopa preprečimo
tresenje fotoaparata in s tem streseno fotografijo.
Obstaja več različnih vrst fotografskih stojal, ki jih uporabljamo glede na uporabo in način
fotografiranja. Fotografi, ki stojalo uporabljajo tudi izven studia, se pogosto poslužujejo
lahkih karbonskih stojal, ki so za okoli 35 odstotkov lažja od aluminijastih. Teren
pokrajinskega fotografa ni nikoli povsem raven, zato je dobro, da je na fotografskem stojalu
vključena tudi vodna tehtnica, s katero lahko dosežemo vodoravno globino. Prav tako
moramo paziti pri izbiri stopal fotografskih stojal. Če fotografiramo na mehkem in spolzkem
terenu, je priporočljivo, da izberemo koničasta stopala, v ostalih primerih so najbolj
praktična gumijasta ali plastična stopala.[22]
Da se izognemo neizostreni fotografiji, je prav tako koristno, da uporabimo daljinski
sprožilec, ki omogoči sprožitev zaklopa na daljavo ter prepreči tresenje fotoaparata s
pritiskom na sprožilec. Kot alternativo daljinskemu sprožilcu uporabimo tudi vgrajeni
časovnik, ki omogoči sproženje zaklopa s časovnim zamikom. [22]
6
Videz krajinske fotografije lahko nadgradimo tudi z dobrim poznavanjem filtrov, s katerimi
ustvarimo udaren videz. Med najpomembnejše filtre, ki jih potrebuje krajinski fotograf, lahko
uvrstimo polarizacijski filter in ND filter. [22]
7
3 Kompozicija pri fotografiranju pokrajine
Kompozicija izhaja iz latinske besede compositio, ki pomeni sestavljanje posameznih delov
v celoto na določen in organiziran način tako, da so elementi med seboj skladni. Elemente
lahko med seboj komponiramo na različne načine tako, da se določene lastnosti prepletajo
in s tem tvorijo nove oblike. [6]
»Krajina (ali eksterieri) so posnetki krajine, ki so lahko bližnji ali pa daljni (panorame).« [18]
Krajinska fotografija je fotografska tema, s katero želimo upodobiti naravo. Fotografiranje
narave je dokaj pogosta tema, saj je zajemanje fotografij zaradi mirujočih motivov precej
hvaležen objekt, prav tako pa se s pokrajino srečujemo vsak dan.
Kompozicija vizualnih elementov je pomembna pri vseh vrstah oblikovanja, tako v kiparstvu,
slikarstvu, arhitekturi kot tudi v fotografiji. Pomembno je poznati in upoštevati nekatera
pravila, ki pripomorejo k temu, da je fotografija bolj zanimiva.
Vsaka fotografija nastane v nekem prostorskem kontekstu, ki je lahko premišljen ali pa ne.
Fotografija, na kateri bodo vizualni elementi postavljeni harmonično, bo bolj cenjena in
človeškemu očesu privlačnejša kot tista, na kateri bodo vizualni elementi delovali zmedeno.
Pri izbiri kompozicije fotografije je pomembno, da premislimo, zakaj smo se odločili za ta
prikaz in kaj želimo na fotografiji prikazati, preden pritisnemo na sprožilec.
Občutek za uravnoteženo fotografijo si lahko pridobimo z izkušnjami in s fotografiranjem
različnih pokrajinskih motivov. Če je kompozicija neurejena, je njeno sporočilo težko
razbrati. Pomembno je, da na fotografiji ni preveč izstopajočih elementov, ki bi se borili za
pozornost, saj s tako kompozicijo zmedemo gledalca in povzročimo, da se gledalec ne
osredotoči na glavni motiv. [5]
Pri različnih zvrsteh fotografije so uporabljena različna kompozicijska pravila. V diplomski
nalogi se bomo osredotočili na kompozicijska pravila, ki se največkrat uporabljajo pri
zajemanju krajinskih fotografij.
8
3.1 Format
Format fotografije je eden od bistvenih delov fotografske kompozicije. Večina pokrajinskih
fotografij je v horizontalnem ali vertikalnem formatu, obstaja pa tudi kvadratni format, vendar
se ta večinoma uporablja pri abstraktnih fotografijah ter fotografijah, s katerimi želimo
poudariti simetričnost, pri fotografiranju pokrajin pa se uporablja redkeje. Format fotografije
izberemo v trenutku, ko se odločimo fotografirati želeni objekt, izberemo pa ga glede na to,
kaj želimo pri sliki poudariti in kam želimo usmeriti pogled. [30]
Horizontalna oziroma ležeča oblika formata je najbolj naravna oblika in poudarja širino
fotografije. Pri tem formatu je širina vedno večja od višine fotografije. Ta format najbolje
odraža obliko, v kateri človek dojema okolje, torej z ene na drugo stran. Pogosto se
uporablja pri fotografiranju pokrajine ali motivov, ki so na širšem območju. Prav tako se
uporablja pri zajemanju panoramskih posnetkov. [30]
Pri vertikalnem oziroma pokončnem formatu fotografije je višina večja od širine fotografije,
kar naredi fotografijo bolj agresivno in odločno. [30]
Format izberemo glede na to, kaj želimo, da je na fotografiji vidno. Poglejmo si razliko na
Sliki 3.1. Tako pokončni kot tudi ležeči format fotografije prikazujeta velikost gore v razmerju
z drevesi. Ležeči format fotografije zajame celotno goro in njeno okolico. Vodoravne linije,
ki jih oblikujejo drevesa v levem in desnem delu fotografije, usmerjajo pogled proti gori.
Pokončni format prikazuje večjo površino gorovja, vode in neba, ne vključuje pa okolice in
dreves, ki tvorijo linije, katerim sledi človeško oko in zaradi katerih fotografija dobi večjo
globino. Ker je gorovje razprostrto horizontalno, pokončni format daje občutek utesnjenosti,
saj je na tem formatu upodobljen le del gorovja, medtem ko je na ležečem formatu prikazano
celotno gorovje.
9
Slika 3.1: Izbira formata [17]
3.2 Zlati rez in pravilo tretjin
Ko gledamo fotografije pokrajin, se velikokrat zgodi, da so nam nekatere bolj všeč od drugih,
vtisnejo se nam v spomin, čeprav tega ne znamo razložiti. Če želimo izpostaviti želeni motiv
in ustvariti vizualno privlačno fotografijo, je zelo pomembno, da dobro komponiramo
vizualne elemente.
Tu se srečamo z zlatim rezom in pravilom tretjin, ki sta pri fotografiranju pokrajin zelo
pomembna.
Pogosto ljudje zamenjujejo zlati rez in pravilo tretjin. Ti dve kompozicijski pravili sta si sicer
precej podobni, vendar nista popolnoma isti. [12]
Slika 3.2 prikazuje razliko med zlatim rezom in pravilom tretjin. Pravilo tretjin je prikazano z
rdečimi črtami, zlati rez pa z rumenimi.
Slika 3.2: Razlika med pravilom tretjin in zlatim rezom [28]
10
ZLATI REZ
Zlati rez je eno od kompozicijskih pravil, na katerem temelji celotna narava. V likovni
umetnosti, arhitekturi in matematiki se je uveljavil v antični Grčiji. Zaradi očesu najbolj
prijetne kompozicije ga je veliko umetnikov vključevalo v svoja dela, nekateri zavedno, drugi
nezavedno. [41]
Antični umetniki so pogosto uporabljali zlati rez, da so lahko čimbolj idealno prikazali
človeško telo. Znan primer tega je Vitruvijev človek, delo Leonarda da Vincija, kjer je
prikazano, da je na idealnem človeškem telesu vse v razmerju zlatega reza. [41]
Zlati rez oziroma sectio aurea velja za zlato kompozicijsko pravilo, saj je zaradi njegove
izjemnosti in uporabnosti priljubljen tako med fotografi, filmskimi snemalci kot tudi med
arhitekti in oblikovalci. [5]
Ponazorimo, da z razdelitvijo dveh različnih dolžin, kjer je manjši del proti večjemu v istem
razmerju kot večji del proti vsoti obeh. Razmerje je 1 : 1,618 … [5]
PRAVILO TRETJIN
Osnova pravila tretjin temelji na dveh ravnih vodoravnih in dveh ravnih navpičnih črtah, ki
delijo fotografijo na tretjine. Ključne elemente, ki jih želimo na fotografiji izpostaviti, moramo
postaviti na presečišča teh črt, obzorje pa na eno od dveh vodoravnic. [16]
Seveda pa moramo pri postavitvi obzorja pomisliti tudi na to, kaj želimo s fotografijo
poudariti. Če želimo poudariti nebo, potem naj bo obzorje nizko, če pa želimo, da je glavni
motiv na fotografiji pokrajina, pa obzorje prestavimo na zgornjo tretjino in s tem poskrbimo,
da je poudarek na spodnjih dveh tretjinah fotografije. [4]
Zaradi enostavnosti postavitve črt, ki se enakomerno nahajajo na tretjinah fotografije, je
pravilo tretjin pogosto nadomestilo za zlati rez, ki ima dele stranice postavljene v
neenakomernem razmerju. Pravilo tretjin za razliko od zlatega reza deli fotografijo na devet
enakih delov, kar fotografu omogoča lažjo predstavo, kam postaviti subjekt. [39]
11
3.3 Elementi oblikovanja
VZORCI, TEKSTURE IN OBLIKE
Narava je polna vzorcev in oblik, ki so privlačne za naše oko. Vzorci naredijo fotografijo bolj
dinamično in zanimivo. Vzorec je lahko osrednji motiv fotografije in je večkrat vzrok za
nastanek fotografije. S svojim ponavljanjem in harmonijo pritegne pozornost gledalca in
poudari ploskost neke površine. Kot vzorec lahko uporabimo vrsto hiš, opeke v zidu, knjižno
polico in podobno. Oko gledalca zdrsi po površini in se ustavi le takrat, ko je na fotografiji
prisoten še kakšen slikovni element, ki ustavi ponavljajoči vzorec. Za fotografa je zelo
pomembno, da je iznajdljiv in da izrabi vsako priložnost za raziskovanje sveta vzorcev, saj
je v naši okolici neomejeno bogastvo detajlov, ki so za oko zanimivi. [26]
Tekstura ali vzorec fotografskemu posnetku daje kakovost otipljivosti in plastičnost. Ker že
po izkušnjah poznamo teksturo fotografiranega objekta, lahko sklepamo, iz česa je
fotografirana površina sestavljena in kakšna je na otip. [26]
Lee Beel pravi, da fotografiranje pokrajine ni le fotografiranje odprtih vzorcev, ampak je zelo
pomembno, da se osredotočimo na detajle in vzorce v pokrajini. Veliko povpraševanje po
fotografijah z vzorci je pri fotografskih revijah in podjetjih, ki ustvarjajo koledarje. [3]
LINIJE
Stekajoče linije so zelo uporabne pri ponazarjanju tridimenzionalnosti. Naše oko sledi
linijam na fotografiji in vpliva na način gledanja fotografije. Linije lahko pri slabi kompoziciji
odtegnejo pozornost od glavnega objekta, ki ga želimo poudariti. Obstaja veliko različnih
vrst linij, ki se uporabljajo za to, da izboljšajo kompozicijo fotografije. [29]
V fotografiji se linije poudarjajo bolj neopazno kot v ilustraciji, saj so večinoma le nakazane.
Nakazujejo robove predmetov. Najpomembnejšo vlogo pri vizualni razpoznavi linij igra
kontrast med svetlimi in temnimi predeli fotografije v kontrastu z različnimi barvami,
strukturami in oblikami. [11]
Različne vrste linij lahko vzbudijo različne asociacije. Vodoravne linije delujejo bolj umirjeno
kot diagonalne, vznemirjenost pa poudarjajo cikcakaste črte. Linije, ki so močno
12
poudarjene, izražajo pogum in drznost, v nasprotju z njimi pa so tanke linije, ki izražajo
nežnost. [11]
VODORAVNE LINIJE
Naše oči najlažje opazujejo prizore, ki so v vodoravnem položaju, zato so vodoravne linije
vizualno najprijetnejše. Vodoravne linije dajejo občutek stabilnosti, umirjenosti in
spokojnosti. [11]
Značilni primer za uporabo vodoravnih linij je obzorje, vendar se lahko uporabljajo tudi drugi
elementi, kot so ceste, viadukti, ograje ipd. Vodoravne linije pomagajo razdeliti prizor na
dva dela. [22]
OBZORJE
Pri komponiranju pokrajine je zelo pomembno, kam postavimo obzorje. Pri postavitvi
obzorja se je dobro izogibati sredinski postavitvi, saj v večini primerov deluje neskladno.
Sredinska postavitev obzorja je zelo dobro uporabljena pri uporabi odseva objekta v vodi.
Kadar želimo na fotografiji poudariti nebo, postavimo horizont na spodnjo tretjino fotografije
(Slika 3.3). V primeru, da želimo na fotografiji poudariti pokrajino, naj spodnji dve tretjini
zapolni pokrajina, zgornja tretjina pa naj bo nebo (Slika 3.4). Seveda lahko obzorje
postavimo tudi v sredino okvirja, vendar je ta kompozicija precej zahtevna in v večini
primerov deluje neskladno. Obzorje je lahko na fotografiji tudi popolnoma izpuščeno. Če
nebo na fotografiji ne doda ničesar zanimivega, ga lahko izpustimo in se osredotočimo na
podrobnosti v pokrajini (Slika 3.5). [15]
13
Slika 3.3: Nizko obzorje [16]
Slika 3.4: Visoko obzorje [16]
NAVPIČNE LINIJE
Navpična linija je nasprotje vodoravni liniji in lahko deluje agresivno. Navpične linije so
navadno videti bolje v vertikalnem formatu, ni pa to pogoj. [11]
Vertikalne linije lahko pri zajemanju pokrajinskih posnetkov uporabimo na primer pri
fotografiranju slapov ali dreves, pri katerih želimo izpostaviti njihovo velikost (Slika 3.5).
14
Slika 3.5: Uporaba navpičnih linij [9]
DIAGONALE
Diagonalne linije niso odvisne od obzorja, zato nimajo potrebe po poravnavanju linij z robovi
okvirja fotografije. V fotografijo vnašajo dinamiko, prav tako pa še močneje izražajo smer in
hitrost kot navpične linije. Diagonale lahko dobro izkoristimo pri fotografiranju pokrajine, saj
vplivajo na vtis globine in posledično prispevajo k večji tridimenzionalnosti. Vodijo pogled
vzdolž svoje poti, zato pritegnejo gledalca v določeno smer. [11]
KRIVULJE
Krivulje dajejo fotografiji ritem, njihova glavna lastnost je spreminjanje smeri. Dajejo vtis
dinamičnosti in aktivnosti ter v fotografijo vnašajo občutje gibanja. Pri fotografiranju pokrajin
jih lahko poudarimo s pogledom pod ostrejšim kotom (Slika 3.6) ali ustvarimo s posebej
širokokotnim objektivom »ribje oko«, ki popači fotografijo in že sam po sebi brez izjeme
ukrivi linije. [11]
15
Slika 3.6: Uporaba krivulj [27]
3.4 Uokvirjanje
Ena od bolj uporabljenih tehnik pri fotografiranju pokrajine je uokvirjanje fotografij. Svet je
poln odličnih naravnih okvirjev, ki jih lahko uporabimo, da si pomagamo pri uokvirjanju
glavnega objekta. Uporabimo lahko vhod v jamo (Slika 3.7), vejo, obkroženo z listi, vrata,
okna, okove mostov ipd.
Spodbuja gledalca k gledanju skozi en okvir v drugega, kar pritegne gledalčevo oko v
globino fotografije. Okvirji na sliki so uporabljeni večinoma zato, da preusmerijo pogled v
notranjost fotografije in s tem dajejo gledalcu občutek, da gleda v drug prostor. [11]
Slika 3.7: Uokvirjanje prizora [4]
16
3.5 Ospredje
Globino fotografije lahko poudarimo tudi z ospredjem fotografije. Ospredje je pri fotografiji
zelo pomembno, saj je od njega odvisno, ali se bodo naše oči na motivu ustavile oz. bo
fotografija s svojim ospredjem pritegnila naš pogled.
Večina dobrih krajinskih fotografij ima ospredje in ozadje, ki sta učinkovito vključena v
okolje. Ena od bistvenih prednosti ospredja je ta, da pritegne gledalčevo pozornost in ga
vozi po vizualni poti v notranjost fotografije. [35]
Za ospredje lahko uporabimo karkoli. Pri zajemanju pokrajinskih posnetkov lahko kot
ospredje uporabimo kakšno skalo, pločnik, ograjo ipd. (Slika 3.8).
Slika 3.8: Uporaba ospredja [15]
Lezano v svoji knjigi navaja, da je »ospredje sicer lahko tudi brez česarkoli, vendar pa
premišljeno vključevanje elementov pomaga ustvariti ravnotežje in razpoznavna velikostna
razmerja prizora ter potegniti pogled v notranjost okvirja.« [22]
3.6 Perspektiva in globina
Ker je fotografija dvodimenzionalni medij, veliko poudarka namenimo občutku
trodimenzionalnosti fotografije. Da dobro prikažemo trodimenzionalni prostor na
dvodimenzionalni ploskvi, uporabljamo prostorske plane. To pomeni, da fotografijo
razdelimo na več delov na ta način, da prikažemo ozadje, srednji del in ospredje. Na ta
17
način delo postane bolj plastično in omogoča postopno umikanje pogleda v globino
fotografije.
Poznamo več različnih vrst perspektive (ptičja, žabja, zračna), vendar se pri fotografiranju
pokrajine večinoma uporablja zračna perspektiva. Nanjo v veliki meri vplivajo barve. Nanje
vpliva količina zraka, ki se nahaja med fotografom in objektom na fotografiji. Zrak povzroči,
da bolj kot je objekt oddaljen od fotografa, bolj je obarvan modrikasto. [19]
Prostorski plani se med sabo običajno prekrivajo. Za primer lahko vzamemo Sliko 3.9, na
kateri v ozadju opazimo hribe, ki so svetlejše obarvani kot hribi v ospredju. Fotografija daje
občutek trodimenzionalnega prostora, saj nazorno prikaže odnose med objekti in njihove
velikosti, prav tako pa pomikanje v globino fotografije.
Slika 3.9: Prostorski plani [14]
Za poudarjanje perspektive lahko uporabljamo tudi fotografski objektiv. Velikost
fotografiranega objekta je odvisna od goriščne razdalje objektiva in snemalne razdalje. Če
je goriščna razdalja večja, je prostorska globina manjša in obratno. To pomeni, da če za
fotografiranje objekta uporabimo teleobjektiv, bomo na fotografiji zajeli manjši zorni kot, če
za zajemanje uporabimo širokokotni objektiv, pa bomo s tem poudarili globino fotografije in
perspektivo, prav tako pa bomo zajeli večji zorni kot. [26]
3.7 Odsev
Fotografi pri ustvarjanju pokrajinskih posnetkov v svojo fotografijo večkrat vključijo tudi
odseve. Odsev se zaradi odboja svetlobe pojavi na vsaki gladki površini. Primer odseva pri
krajinski fotografiji je odsev pokrajine v jezeru ali reki (Slika 3.10). Odsevi so človeškemu
18
očesu privlačni zaradi svoje nenavadnosti in drugačnosti od dejanskega dojemanja okolice.
Pokrajina je v odsevu prikazana zrcalno, zato je bolj zanimiva. Odseve lahko najdemo
povsod okoli nas; v steklu, vodi, gladkih površinah … [32]
Slika 3.10: Odsev [13]
3.8 Kontrasti
Za oblikovanje v kompoziciji se lahko poleg vzorcev, oblik in tekstur izredno zanimivo
uporabljajo kontrasti. Poznamo različne kontraste, ki lahko vplivajo na doživljanje gledalca.
BARVNI KONTRAST
Pri fotografiranju pokrajine je za ustvarjanje prijetne harmonije ključnega pomena, da
uporabljamo barvne kontraste. Prijetno harmonijo lahko ustvarimo na dva načina. Prvi način
je, da uporabimo barve, ki so si v barvnem krogu sosednje. Tej harmoniji pravimo
harmonični kontrast. Te barve med sabo delujejo skladno, saj med njimi ni velikih barvnih
nasprotij, preprosto spadajo skupaj, so si podobne. [11]
Drugi način komponiranja barv je uporaba komplementarnega kontrasta, katerega
sestavljajo barvni odtenki, ki si v barvnem krogu ležijo nasproti. Kombinacije teh barv so
izstopajoče in vzbujajo pozornost. Za nekatere ljudi so celo moteče. Pri ustvarjanju
kompozicije moramo biti pozorni, da te barve dodajamo tako, da so v ravnovesju. [11]
Primer za harmonični kontrast je kombinacija odtenkov na primer oranžne, rumene in
oranžno-rumene barve (Slika 3.11).
Primer za komplementarni kontrast pa so hkratna uporaba odtenkov modre in oranžne,
rdeče in zelene, rumene in vijoličaste (Slika 3.12).
19
Slika 3.11: Primer harmoničnega kontrasta [11]
Slika 3.12: Primer komplementarnega kontrasta [12]
PSIHOLOŠKI KONTRAST
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so v Nemčiji opravili najtemeljitejši pregled teorije
oblikovanja. Johanes Itten je utemeljil teorijo kompozicije, ki je temeljila na kontrastu.
Različne kombinacije med sabo ustvarjajo napetost in zanimivost za gledalca. Itten je
utemeljil različne možnosti kontrasta: velik/majhen, star/mlad, raven/kriv, gladek/hrapav,
prosojen/neprosojen itd. Na ta način je želel poudariti nasprotja v sliki in sliko gledalcu
narediti bolj zanimivo in skrivnostno. [11]
20
VISOK DINAMIČNI RAZPON - HDR
Dinamični razpon človeškega očesa je veliko večji od dinamičnega razpona digitalnega
tipala. Večkrat se nam zgodi, da občudujemo pokrajino, ko pa jo fotografiramo, barve niso
tako izrazite, nekateri deli so presvetli, drugi pretemni. Da čim bolje prikažemo podrobnosti
fotografije v pretemnih in presvetlih predelih, lahko uporabimo tehniko visokega
dinamičnega razpona.
Pri fotografiranju z visokim dinamičnim razponom fotografiramo isto vsebino fotografije
večkrat, vsaka od fotografij pa ima različno osvetlitev. Rezultat te fotografije je razširjen
tonski razpon fotografije. Tehnika HDR zahteva vsaj tri fotografije – nad-osvetljeno, pod-
osvetljeno in optimalno osvetljeno fotografijo. Ko združimo skupek teh fotografij, nastane
fotografija, ki presega tonski razpon fotografije, posnete z enkratno osvetlitvijo. [17]
Fotografije, ki sestavljajo končno HDR fotografijo, imajo nizko, srednjo in visoko stopnjo
osvetlitve. Prva fotografija, najtemnejša, bo pri končni fotografiji pripomogla tako, da bo
poudarila podrobnosti, ki so bile preosvetljene na svetlem delu fotografije. Zadnja,
najsvetlejša fotografija, bo končni fotografiji pripomogla pri podrobnostih, ki so bile premalo
osvetljene in skrite na temnih predelih fotografije (Slika 3.13).
Slika 3.13: Osvetlitev fotografij pri načinu HDR [19]
Fotografija prikazuje primerjavo med fotografijo, posneto z enkratno osvetlitvijo, ter
fotografijo, posneto v tehniki HDR. Leva fotografija je optimalno osvetljena, ima vidno slabši
tonski razpon kot desna fotografija, ki je sestavljena iz šestih popolnoma enakih fotografij z
različno osvetlitvijo. Skupek šestih fotografij predstavlja fotografijo z velikim tonskim
razponom ali HDR fotografijo (Slika 3.14).
21
Slika 3.14: Razlika med fotografijo z enkratno osvetlitvijo (levo) in fotografijo HDR (desno) [19]
3.9 Svetloba in čas
Dobre fotografije pokrajine so v veliki meri odvisne od svetlobnih pogojev, ki nam jih
omogoča podnebje v trenutku fotografiranja. Fotografije iste pokrajine, ki jih bomo posneli
v zgodnjih jutranjih urah, se bodo zelo razlikovale od tistih, ki bodo posnete okoli poldneva.
Zakaj? Ker se svetloba spreminja glede na letni čas, uro in vreme.
BARVNA TEMPERATURA SVETLOBE
Svetloba je odvisna od svoje barvne temperature, ki se meri v stopinjah Kelvina in je odvisna
od časa dneva. Barvna temperatura dnevne svetlobe okoli poldneva je približno 5500
stopinj Kelvina, medtem ko je barvna temperatura svetlobe pri sončnem vzhodu in zahodu
okoli 3000 stopinj Kelvina. Nižje kot je število stopinj, bolj je svetloba rumena, višje kot je
število stopinj, bolj je svetloba modra. Kakovost dnevne svetlobe se lahko zaradi vremena
zelo spreminja. [21]
DEL DNEVA
S časom dneva se spreminja tudi barva svetlobe. Višje kot je sonce na nebu, bolj so barve
žive, saj sončna svetloba potuje skozi manj ozračja. V delu dneva, ko se dani in mrači,
sončna svetloba prehaja skozi več ozračja, zato skozi ozračje ne pridejo krajše valovne
dolžine svetlobe. Svetloba ob zori in mraku dobi tople, rumeno-rdeče odtenke. [14]
Scott Kelby v svoji knjigi pravi, da zlato pravilo pri fotografiranju pokrajine ni le komponiranje
elementov. Prepričan je, da četudi upoštevamo vsa kompozicijska pravila, ki smo jih
22
analizirali, ni zagotovljeno, da bo slika navdušujoča. Meni, da se je za rezultate, s katerimi
se lahko kosamo s profesionalnimi fotografi, dobro držati tega, da lahko pokrajino
fotografiramo le dvakrat na dan, in sicer v delu dneva, ko se dani, ali pa v delu dneva, ko
se mrači. V tem času ima svetloba topel pridih ter dolge in mehke sence. [18]
S tem pa se ne strinja fotograf Lee Beel, ki pravi, da za dobro fotografijo ni nujno, da je
posneta v delu dneva, ko se dani ali mrači. Pravi, da za to, da se lahko preživljamo s
fotografijo, ni dovolj, da fotografiramo le nekaj ur na dan. Barve so sredi dneva res videti
bolj nasičene in imajo ostro svetlobo, vendar pa to za fotografijo ni slabost. Potrebno je le
imeti stik z mediji in videti, ali jih takšne fotografije zanimajo in bi jih želeli kdaj v prihodnosti
uporabiti. [3]
LETNI ČASI
Videz pokrajine se spreminja tudi z menjanjem letih časov. Prizor pokrajine, ki jo
fotografiramo v sredini poletja, se lahko popolnoma razlikuje od prizora, fotografiranega
sredi decembra. Vsak letni čas ima nekaj, kar naredi pokrajino zanimivo, zato je pokrajinska
fotografija primerna tema za fotografiranje skozi vse leto. [22]
Ko pokrajino prekrije sneg, dobi popolnoma drugačen izgled. Fotografiranje pokrajine v
zimskem času je lahko zelo zanimivo. Najboljša priložnost za fotografiranje pokrajine v tem
letnem času je v nekoliko oblačnih dnevih in v nočeh ter sprejemljivih vremenskih razmerah.
[22]
Pomladni meseci so za fotografe, ki jih privlačijo barve, še posebej zanimivi. V pomladnih
mesecih je na nebu več modrine kot v zimskih, prav tako pa so ta letni čas zaradi muhastega
pomladnega vremena pogoste mavrice. Da na fotografiji okrepimo nasičenost barv, je dobro
uporabiti polarizacijski filter. [22]
Poletno vreme je za fotografiranje pokrajine najbolj predvidljivo. Dnevi so dolgi, barve pa
izrazite. Poletni čas okoli poldneva ni ravno primeren za fotografiranje, saj so sence trde,
barve pa zelo nasičene. V tem času je bolje, da fotografiranje pokrajine prihranimo za
zgodnje jutranje ter večerne ure. [22]
Jesenski meseci se začnejo z odtenki zlato-rdečih barv. Najboljši čas za fotografiranje
jesenske pokrajine je od sredine oktobra do sredine novembra. Takrat so odtenki listja na
drevesih v procesu spreminjanja barve. Zgodnja jesenska jutra so za fotografiranje
pokrajine najprimernejša, saj okrepijo rdeče in zlate odtenke listja na drevesih. [22]
23
VREME
Svetloba se lahko zaradi vremena zelo spreminja. Sončna svetloba v jesenskem dnevu je
trda in močna, ustvari ostre in temne sence ter izrazite kontraste. Učinek je lahko
dramatičen. Močna svetloba lahko zakrije pomembne podrobnosti na temnih in svetlih
območjih fotografije. [14]
Oblačni dnevi so za pokrajinsko fotografijo nekoliko bolj primerni, saj zagotavljajo mehkejše
sence. Oblaki sončno svetlobo razpršijo, lahko se celo zgodi, da sence zaradi svetlobe, ki
prihaja iz vseh strani, sploh ne nastanejo. [14]
V primeru fotografiranja v vlažnem vremenu in megli kapljice v zraku lahko delujejo kot filter,
saj se svetloba na njih razprši, sence pa niso ostre kot pri fotografiranju v jasnem vremenu.
[14]
3.10 Velikostna razmerja
Pri pregledovanju fotografij se nam večkrat zgodi, da si ne znamo predstavljati, kako velik
je fotografiran objekt. Prav zaradi tega je pomembno, da v fotografijo vključimo elemente, s
katerimi lahko primerjamo velikost objektov na fotografiji. Tako se izognemo nejasnosti pri
dojemanju velikosti objekta.
Za primer vzemimo fotografije, na katerih ljudje podpirajo stolp v Pisi. Takšna fotografija je
trik z velikostnimi razmerji na fotografiji. Subjekt na fotografiji je postavljen pred objektiv
veliko bližje kot stolp. Če bi subjekt fotografirali poleg stolpa, bi bila jasno vidna razlika v
velikosti in mogočnost stolpa v Pisi. [24]
Ko pogledamo fotografije pokrajine, naši možgani prepoznajo velikost objektov glede na
pretekle izkušnje. Problem se pojavi takrat, ko objektov na fotografiji ne poznamo – gore,
slapovi, reke. Takrat si pomagamo tako, da na fotografijo vključimo objekt, ki bo prikazal
razmerje med velikostmi. Kot objekt lahko uporabimo avto, človeka, drevo, žival ipd. [24]
24
3.11 Panorame
Velikokrat je pokrajina, ki jo fotografiramo, preveč prostrana, da bi lahko bila upodobljena
znotraj meja običajnega formata slike. Zato moramo uporabiti širši format fotografije, ki mu
pravimo panoramska fotografija.
Panoramska fotografija je širši posnetek pokrajine. Ustvarimo jo tako, da digitalno združimo
več slik pokrajine v eno veliko sliko (Slika 3.16). Za dober panoramski posnetek je zelo
pomembno, da fotografije posnamemo na fotografskem stojalu. Pomembno je, da
fotoaparat obračamo okoli njegove osi tako, da se vsaka fotografija prekriva za okoli 20 -25
% (Slika 3.15). Pri fotografiranju panorame je pomembno, da fotografiramo dokaj hitro, saj
se zaradi premikajočih oblakov na nebu, spreminjajočega vremena, premikajočih objektov
in podobno lahko pojavijo spremembe. [18]
Slike kasneje združimo v eno s programom za urejanje fotografij, ki to omogoča. [24]
Slika 3.15: Prekrivanje fotografij [23]
Slika 3.16: Panoramska fotografija [7]
25
3.12 Kršenje pravil
Vsa kompozicijska pravila niso uporabna povsod. Komponiranje elementov je odvisno od
tega, kaj želi fotograf s svojo fotografijo prikazati. V fotografiji je večkrat tako, da je dobro
poznati kompozicijska pravila, da jih potem znamo kršiti in s tem ustvariti dobro fotografijo
izven pričakovanj. Fotografije ne moremo soditi po tem, ali je ravnovesje med elementi
dobro ali slabo. To je odvisno od tega, kaj želi fotograf na fotografiji izpostaviti. Če je s svojo
tehniko komponiranja, četudi z neupoštevanjem pravil, izpostavil določen objekt ter z
nevsakdanjo kompozicijo ustvaril odličen rezultat, je kompozicija dobra, v nasprotnem
primeru je slaba. [13]
Lezano v svoji knjigi pravi, da so »fotografska pravila le smernice za pomoč pri razvoju
lastnih tehnik, zato se ne smemo bati eksperimentirati z vsakim od njih.« [22]
Eksperimentiranje s kompozicijo elementov na fotografiji lahko odstopa od vsakega pravila
in je lahko kršeno na milijone različnih načinov, zato bomo v nadaljevanju tega poglavja
predstavili le nekaj primerov, v katerih so bila kompozicijska pravila kršena.
LINIJE
Ko v sliko vključujemo linije, je dobro, da se izogibamo temu, da linije oziroma horizont sliko
prepolovi na dva enaka dela. Slika 3.17 prikazuje pokrajino, pri kateri je fotografija
simetrično razdeljena točno na polovici.
Slika 3.17: Kršenje pravil - linije [6]
26
S tem je kršeno omenjeno pravilo, vendar pa človeškemu očesu slika še vedno deluje
prijetno. Jezero na spodnji polovici fotografije odlično služi kot odsev pokrajine, zato linija,
ki prepolovi sliko na polovici, deluje usklajeno. Zgornji del fotografije prikazuje realno
pokrajino, spodnji del fotografije pa je le odsev.
POZICIONIRANJE GLAVNEGA MOTIVA
Pri pozicioniranju objekta na fotografiji se je dobro držati tega, da objekt postavimo na eno
od črt, ki jih določa pravilo tretjin ali pravilo zlatega reza. Vendar pa lahko dobro
komponirano fotografijo ustvarimo tudi z glavnim motivom v sredini okvirja – to v nekaterih
primerih deluje, v drugih ne. Slika 3.18 prikazuje objekt, ki delno krši kompozicijsko pravilo
tretjin.
Slika 3.18: Kršenje pravil - pozicioniranje [2]
Glavni motiv na fotografiji je postavljen v center okvirja, kar krši kompozicijsko pravilo, naj
se glavni motiv nahaja na enem od presečišč črt, ki delijo fotografijo na devet enakih delov.
Vendar pa kompozicijsko pravilo tretjin na tej fotografiji ni povsem kršeno, saj lahko
opazimo, da je obzorje na fotografiji postavljeno na eno od črt, ki delijo fotografijo na tri
enake dele. Slika kljub temu, da krši smernice komponiranja elementov, deluje
kompozicijsko privlačna, saj osrednji motiv na fotografiji daje občutek mogočnosti in
prevlade nad okolico, ki je videna v ozadju
27
FOTOGRAFIRANJE OKOLI POLDNEVA
Barve na fotografiji bodo v času med deseto uro zjutraj in tretjo uro popoldne res bolj
kontrastne, vendar je v nekaterih primerih to celo zaželeno.
Slika 3.19 je bila posneta okoli poldneva, barve so močne in kontrastne, sence so trde.
Vendar človeškemu očesu zaradi kontrastnih, a ne premočnih barv še vedno deluje
privlačno.
Slika 3.19: Kršenje pravil - del dneva [10]
28
4 Uporaba kompozicijskih pravil v praksi
V tem poglavju smo analizirali fotografije, ki so bile izbrane kot fotografije dneva na spletni
strani National Geographic. Osredotočili smo se na zadnjih deset najboljših pokrajinskih
fotografij, objavljenih v obdobju od 8. junija do 3. julija 2016 ter jih analizirali prek
kompozicijskih pravil, ki jih v diplomski nalogi obravnavamo. Vsako fotografijo smo
analizirali glede na kompozicijska pravila, ki smo jih analizirali v tretjem poglavju te naloge
– katera so upoštevana in katera so kršena.
Pri fotografijah smo analizirali njihov format, pozicijo glavnega elementa, uporabo okvirjev,
linij, odsevov in ospredja, svetlobne pogoje ter barvne kontraste, ki so bili uporabljeni.
Pri analizi pozicioniranja glavnih motivov na fotografijah smo si pomagali z mrežama, ki smo
jih uporabili tudi pri Sliki 3.2. Z načinom prekrivanja dveh fotografij v programu smo ugotovili,
po katerem ključu je pozicioniran objekt na fotografiji.
Kompozicijsko načelo, ki ga pokrajinski fotografi uporabljajo dokaj pogosto, pravi, da je
dobro poznati kompozicijska pravila, zato da vemo, kako jih kršiti. Pri analizi uporabe tega
načela smo se osredotočili na to, koliko od izbranih fotografij krši kompozicijska pravila, ki
smo jih obravnavali, upošteva načelo kršenja pravil ter katera kompozicijska pravila so
največkrat prekršena.
29
RJ Bridges – Haleakala (House of the Sun)
ZASLONKA: f/5.6
ČAS OSVETLITVE: 1/200
ISO: 110
GORIŠČNA RAZDALJA: 55 mm
Fotografija na Sliki 4.1 je delo fotografa R.J. Bridgesa in prikazuje vulkan Haleakala, ki se
nahaja na havajskem otoku Maui. Razlog za nastanek fotografije so odtenki zelene barve,
ki jih zaznamo v sprednjem predelu fotografije, saj za ta predel pokrajine niso značilni.
Slika 4.1: Analiza fotografij 1 [5]
Na fotografiji opazimo jasno izraženo diagonalno linijo, ki pritegne gledalca vzdolž pokrajine
in prikazuje strmo pobočje. Diagonala povezuje levi spodnji in desni zgornji kot. Linija deli
fotografijo na dva dela, sončni ter senčni del. Na fotografiji je obzorje popolnoma izpuščeno,
prav tako opazimo, da je fotograf sliko nekoliko rotiral in tako ustvaril na fotografiji
dinamičnost. Kot ospredje je na fotografiji uporabljeno skalovje, prav tako travnati hrib, ki
se nahaja v spodnjem levem robu fotografije in je od ozadja vidno ločen. Globina fotografije
je dobro prikazana s prekrivanjem elementov in jasno izraženimi plani na fotografiji.
Fotografija je posneta zgodaj zjutraj oziroma pozno popoldne, saj ima svetloba tople
rumeno-rdeče odtenke. Uporabljen je komplementarni kontrast, ki je najbolj izrazit med
odtenki modre in odtenki oranžne barve.
Na fotografiji je fotograf kršil pravilo pozicioniranja glavnega motiva ter obzorja. Na fotografiji
naš pogled najprej pritegne oranžno rdeče osvetljen vulkan, ki se nahaja v zadnjem delu
30
slike. Brez njega bi bila fotografija neizrazita. Skala v ospredju naš pogled vodi v globino
fotografije, osvetljenost vulkanskega žrela pa doda dramatičen učinek na fotografiji. Lahko
predvidevamo, da nebo fotografiji ni dodalo ničesar zanimivega, zato se je fotograf odločil,
da bo obzorje izpustil ter prikazal podrobnosti pokrajine.
Lucas Barbieri – Del Mar Train
Fotografija na Sliki 4.2 je delo fotografa Lucasa Barbiere in prikazuje obrise premikajoče
lokomotive v sončnem zahodu na plaži v mestu Del mar v Kaliforniji.
Slika 4.2: Analiza fotografij 2 [1]
Linija obzorja je postavljena po pravilu zlatega reza, in sicer tako, da je nebo zanemarjeno.
Podrobnosti pokrajine dajejo sliki dovolj teže, da za uravnovešenje zadošča manjši del
neba. Razdalja med fotografom in objektom ter fotografom in pokrajino v ozadju povzroči,
da je motiv, ki je bolj oddaljen, obarvan bolj modrikasto. Na ta način je zelo dobro prikazana
trodimenzionalnost fotografije. Na fotografiji je uporabljen harmonični kontrast – barve
pokrajine so si med sabo podobne. Dinamiko v fotografijo vnese diagonalna linija, ki poteka
od spodnjega desnega do zgornjega levega roba in teče v oddaljeno bežišče. Okrepljena
je z gibanjem, saj v levem delu zaznamo gibanje vlaka v smeri diagonale, kar v fotografijo
vnese še večjo dinamiko. Na fotografiji je jasno prikazana diagonala in trodimenzionalnost
fotografije.
Pravilo, ki ga fotografija izpolnjuje, je postavitev obzorja, ki leži na eni od linij po pravilu
zlatega reza. Fotografija izpolnjuje kompozicijske smernice, ki se večinoma uporabljajo pri
zajemanju pokrajinskih fotografij.
31
Anton Petrus – Elenka Island, Baikal
Fotografija na Sliki 4.3 je delo ruskega fotografa Antona Petrusa in prikazuje ledeno
površino jezera Baikal v Rusiji.
Slika 4.3: Analiza fotografij 3 [24]
Posneta je v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. Skala v ozadju fotografije je postavljena v
zgornjo tretjino fotografije in se odmika od presečišč linij zlatega reza ali pravila tretjin.
Obzorje je pozicionirano po pravilu tretjin, in sicer na liniji zgornje tretjine fotografije. Na
fotografiji je prikazano razmeroma malo neba, saj podrobnosti fotografirane pokrajine
zadoščajo za uravnovešenje med elementi na fotografiji. Fotografija je posneta pozimi, v
času sončnega zahoda. V ospredju fotografije je prikazana površina ledu, ki tvori linije, ki
vodijo naš pogled v notranjost fotografije, kjer ga nato usmerimo k skalovju v ozadju
fotografije. Oddaljenost od glavnega motiva dobro ponazarjajo stekajoče vertikalne linije,
po katerih človeško oko sledi linijam do motiva. Na fotografiji so vertikalne linije, ki v večini
primerov bolje delujejo, če je fotografija v vertikalnem formatu, vendar pa je kljub temu, da
je fotografija horizontalna, privlačna za naše oko. Na fotografiji je uporabljen
komplementarni kontrast med modro in oranžno barvo, ki na fotografiji tudi najbolj izstopata.
Na fotografiji je dobro prikazana postavitev obzorja na linije, ki ga določa pravilo tretjin, prav
tako pa uporaba linij, ki služijo kot vodilo k skalovju v ozadju fotografije in ponazarjanju
globine.
32
Gaston Piccenetti – Elephants in the floodplain
ZASLONKA: f/4
ČAS OSVETLITVE: 1/2000
ISO: 320
GORIŠČNA RAZDALJA: 82 mm
Fotografija na Sliki 4.4 je delo fotografa Gastona Piccinettija in prikazuje čredo slonov, ki se
pomikajo skozi Botswansko pokrajino.
Slika 4.4: Analiza fotografij 4 [25]
Fotografija je posneta v času med deseto dopoldne in tretjo uro popoldne, saj so barve
kontrastne, sence pa so trde in kratke. Obzorje je na fotografiji popolnoma izpuščeno, saj
je fotografija posneta iz ptičje perspektive. Sloni, ki so na fotografiji osrednji element,
predstavljajo vzorec, ki poteka po diagonali, ki povezuje spodnji desni in zgornji levi rob.
Sloni kot osrednji element fotografije niso pozicionirani niti po pravilu tretjin niti po pravilu
zlatega reza. Ponavljajoči vzorec, ki ga predstavljajo živali, prekine slon, ki v zgornjem
levem robu spremeni smer in povzroči, da se oko gledalca ustavi na njem. Razbrazdana in
travnata tekstura, po kateri se sprehajajo živali, ustvarja dodatno dinamiko na fotografiji.
Fotografija slabo prikazuje velikostna razmerja ter trodimenzionalnost, prav tako je
izpuščeno obzorje in postavitev glavnih motivov po pravilu pozicioniranja. Vendar kljub temu
zaradi svoje drugačnosti in uporabe vzorca in teksture površine deluje zanimivo.
33
Suvi Hoyden – Camping at Monument Valley
ZASLONKA: f/9
ČAS OSVETLITVE: 1/100
ISO: 200
GORIŠČNA RAZDALJA: 16 mm
Fotografija na Sliki 4.5 je delo fotografinje Suvi Hoyden in prikazuje enega od najbolj znanih
motivov Navajo Tribal parka.
Slika 4.5: Analiza fotografij 5 [18]
Fotografija je posneta v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, saj opazimo, da je sonce tik nad
obzorjem. Obzorje na fotografiji je pozicionirano po pravilu zlatega reza. Na fotografiji je
uporabljena tehnika uokvirjanja, ki spodbuja h gledanju v notranjost in spremeni dinamiko
fotografije. Kot okvir na fotografiji je uporabljen vhod v šotor. Obod šotora pomaga okrepiti
kompozicijo, ki odpelje pogled skozi vrata šotora po peščeni pokrajini vse do motiva v
zadnjem delu fotografije. Okvir naredi fotografijo urejeno in postavljeno v nek kontekst, prav
tako pa lahko s pomočjo okvirja razumemo zgodbo fotografa, ki je najverjetneje bival v bližini
motiva v ozadju. Kot ospredje fotografije so uporabljene spodnje okončine fotografa, ki so
centralno postavljene v spodnji rob okvirja. Z ospredjem na fotografiji je dobro prikazana
tudi trodimenzionalnost fotografije. Na fotografiji opazimo prepletanje komplementarnega
kontrasta med odtenki modre in oranžne barve ter vijolične ter zelene barve, harmoničnega
kontrasta, kjer opazimo različne odtenke oranžne in rjave barve, ki med seboj delujejo
skladno. Barvi, ki na fotografiji najbolj izstopata, sta oranžna in rumena; v fotografijo vneseta
toploto.
34
Cedric Bernardini – Hakuba forrest
ZASLONKA: f/10
ČAS OSVETLITVE: 1/1250
ISO: 1000
GORIŠČNA RAZDALJA: 35 mm
Fotografija na Sliki 4.6 je delo fotografa Cedrica Bernardinija in prikazuje spust smučarja po
snežni površini na smučišču Hakuba na Japonskem.
Slika 4.6: Analiza fotografij 6 [3]
Fotografija je posneta v zimskem letnem času. Obzorje na fotografiji je pozicionirano
pretežno po pravilu tretjin. Osrednji motiv na fotografiji je smučar, ki je postavljen v center
okvirja, s čimer je kršeno pravilo pozicioniranja glavnega motiva po pravilu tretjin ter pravilu
zlatega reza. Na fotografiji opazimo gibanje glavnega objekta – smučarja, kar dodatno
prispeva k dinamičnosti na fotografiji. Na fotografiji so jasno izražene vertikalne linije dreves,
ki odtegnejo pozornost od smučarja, ki je na fotografiji glavni motiv. Vertikalne linije dreves
povezujejo vrh in dno fotografije in vnašajo vanjo urejenost. Prav tako je z velikostjo dreves
v ozadju in subjekta v osrednjem delu fotografije dobro prikazano velikostno razmerje med
elementi na fotografiji. Na fotografiji je prikazan kontrast med svetlimi in temnimi deli
fotografije. Uporabljeni so sivinski toni barv, ki nihajo med temno sivo in belo barvo. Zaradi
prevlade bele barve na fotografiji deluje fotografija hladno. Plastičnost fotografije povzročijo
prostorski plani ter vremenske razmere, ki povzročijo, da so objekti, ki so bolj oddaljeni od
fotografa, obarvani svetleje kot objekti, ki so fotografu bližje.
35
Fotografija dobro prikazuje velikostna razmerja, prav tako tudi dobro prikaže pomik v
globino fotografije, vendar pa zaradi linij in kontrastov na fotografiji, ki pozornost pritegnejo
na prvi pogled, osrednji subjekt na fotografiji ni dobro viden.
Robert Melgar – Dry Creek Falls
Fotografija na Sliki 4.7 je delo avtorja Roberta Melgarja in kot glavni motiv prikazuje slap v
Oregonu.
Slika 4.7: Analiza fotografij 7 [22]
Fotografija je posneta v oblačnem dnevu, saj ni vidnih senc. Osrednji element na fotografiji
je slap v ozadju, ki je pozicioniran v sredino okvirja, prav tako pa je fotografija na polovici
razdeljena na dva dela, s čimer je kršeno pravilo postavitve po pravilu tretjin ali pravilu
zlatega reza. Največji poudarek na fotografiji je v spodnjem delu fotografije, kjer je prikazan
pretok vode. Voda, uporabljena kot ospredje v spodnjem delu fotografije, in skale v levem
in desnem robu fotografije tvorijo linije, ki vodijo v notranjost fotografije ter dobro prikažejo
trodimenzionalnost pokrajine. Prav tako je zanimivo uporabljena globinska ostrina
fotografije, saj lahko opazimo, da je fotograf izostril področje v zadnjem predelu fotografije.
Sprednji predel fotografije v celoti zapolni voda. Barvi, ki na fotografiji najbolj izstopata, sta
bela in zelena.
Kljub temu, da fotografija krši razdelitev okvirja s horizontalno linijo po pravilu tretjin in
pravilu zlatega reza, je za naše oko zanimiva zaradi osvetlitvenega časa, ki poudari gibanje
vode in dobro prikazano trodimenzionalnost.
36
Joseph Radhik – Lavandin Love
ZASLONKA: f/4
ČAS OSVETLITVE: 1/400
ISO: 50
GORIŠČNA RAZDALJA: 135 mm
Fotografija na Sliki 4.8 je delo fotografa Josepha Radhika in prikazuje pokrajino Provanse
v Franciji.
Slika 4.8: Analiza fotografij 8 [26]
Obzorje na fotografiji je pozicionirano pretežno po pravilu tretjin, tako da je poudarek na
pokrajini. Stekajoče linije, ki jih tvori polje sivke, pritegnejo človeško oko v notranjost okvirja
do motiva, ki je postavljen v center, kamor se stekajo linije. Globina fotografije je dobro
prikazana prek stekajočih se krivulj v notranjost okvirja, prav tako pa v ozadju opazimo
pokrajino, ki je zaradi oddaljenosti med fotografom in elementi obarvana modrikasto ter
doda še dodatno mero trodimenzionalnosti na fotografiji. Drevo kot osrednji element v
ozadju poudari glavne linije na fotografiji in dodatno izpostavi podrobnosti pokrajine. Na
fotografiji je prikazano razmeroma malo neba, saj podrobnosti fotografirane pokrajine
zadoščajo za uravnovešenje med elementi na fotografiji. Bežno opazimo kontrast med
vijolično barvo sivke ter nežno oranžno barvo neba v ozadju, ki tvorita komplementarni
kontrast. Barva, ki na fotografiji najbolj izstopa, je vijolična, ki v fotografijo vnese občutek
umirjenosti.
37
Gary Fua – Mythical
Fotografija na Sliki 4.9 je delo fotografa Garyja Fuaja in kot osrednji element prikazuje
naravno znamenitost v Oregonu.
Slika 4.9: Analiza fotografij 9 [8]
Obzorje na fotografiji je pozicionirano pretežno po pravilu tretjin. Poudarek je na pokrajini,
nebo je prikazano v manjšini. Podrobnosti, ki jih vsebuje, uravnotežijo elemente na
fotografiji. Krivulja, ki jo tvorijo skale v osrednjem delu fotografije, tvori osupljiv prizor, ki
uokvirja slap kot glavni motiv fotografije. Kot ospredje je dobro uporabljeno skalovje v
spodnji tretjini fotografije. Osrednji element na fotografiji so slapovi v osrednjem delu
fotografije. Osrednji element je pozicioniran v center okvirja, s čimer je kršeno pravilo
pozicioniranja glavnega motiva na presečišča črt pravila tretjin in pravila zlatega reza. Na
fotografiji se prepletata harmonični in komplementarni kontrast. Barve, ki tvorijo harmonični
kontrast, so odtenki modre v spodnjem predelu fotografije, vendar lahko opazimo, da so v
zadnjem predelu fotografije odtenki oranžne, ki tvorijo komplementarni kontrast z modro
barvo.
Kljub temu, da je na fotografiji kršeno pravilo pozicioniranja osrednjega motiva po pravilu
tretjin ali pravilu zlatega reza, je fotografija zaradi uporabe krivulje, ki uokvirja slapove,
kompozicijsko privlačna.
38
Konrad Kulis – The river
Fotografija na Sliki 4.10 je delo fotografa Konrada Kulisa in prikazuje ledeno pokrajino
Islandije.
Slika 4.10: Analiza fotografij 10 [21]
Obzorje na fotografiji je pozicionirano pretežno po pravilu tretjin. Poudarek je na pokrajini
fotografije. Krivulja na fotografiji povezuje diagonalno linijo od spodnjega levega do
zgornjega desnega roba, kar pripomore k temu, da človeško oko sledi liniji v notranjost
okvirja in posledično prispeva k trodimenzionalnosti na fotografiji. K temu posledično
pomaga tudi kompozicija fotografije, saj ne vključuje nobenih drugih elementov, ki bi
odvračali pozornost od krivulje, ki se vije v notranjost fotografije. Glavni motiv na fotografiji
je reka, ki se vije skozi celotno pokrajino. Nebo je na fotografiji prikazano v manjšini,
poudarek je na podrobnostih pokrajine. Zaradi nasičenosti oranžnih odtenkov barve sonca
je fotografija kljub večinskemu deležu modrih odtenkov uravnovešena. Odtenki oranžne
barve, ki so vidni v zgornji tretjini, kjer je prikazano nebo, dajejo dramatičen barvni kontrast
k spodnjemu delu fotografije. Na fotografiji so barve komponirane z uporabo
komplementarnega kontrasta med modro in oranžno ter vijolično in rumeno barvo. Barva,
ki na fotografiji prevladuje, je oranžna. Kombinacija barv med odtenki modre in vijolične
človeškemu očesu deluje pomirjajoče.
39
4.1 Rezultati analize
Rezultati analize fotografij so prikazani v Tabeli 4.1.
Tabela 4.1: Rezultati analiziranih fotografij
POZICIONIRANJE
ZLATI REZ 2
PRAVILO TRETJIN 6
UOKVIRJANJE 2
LINIJE
DIAGONALA 3
HORIZONTALNA LINIJA - OBZORJE 6
HORIZONTALNA LINIJA 2
VERTIKALNA LINIJA 2
KRIVULJA 3
VZORCI 1
ODSEV 0
OSPREDJE 6
BARVNI KONTRAST
KOMPLEMENTARNI 5
HARMONIČNI 2
LETNI ČAS
ZIMA 2
POMLAD, POLETJE, JESEN 8
KRŠENJE PRAVIL 7
Pri pozicioniranju obzorja je v šestih fotografijah uporabljeno pravilo tretjin, ki je
kompozicijsko nekoliko manj zahtevno kot pravilo zlatega reza, ki je uporabljeno v dveh
fotografijah.
Uokvirjanje je bilo uporabljeno na dveh fotografijah.
Na fotografijah pokrajine se največkrat uporabljajo linije in krivulje, ki pritegnejo gledalčevo
oko v notranjost fotografije. Vertikalne linije so uporabljene v dveh primerih, v treh primerih
pa so uporabljene krivulje. Diagonalna linija je uporabljena v treh primerih. V največ primerih
je uporabljena horizontalna linija kot linija obzorja (6 fotografij), v dveh primerih pa je
horizontalna linija uporabljena kot razdelitev okvirja na dva dela.
Vzorci so kot glavni motiv fotografije uporabljeni le enkrat.
Na devetih od desetih fotografij je dokaj jasno prikazana globina in trodimenzionalnost
fotografije, k čemur prispeva tudi ospredje na fotografiji, ki je dobro predstavljeno na šestih
fotografijah od desetih.
V petih fotografijah je bil uporabljen komplementarni kontrast med barvami, v dveh primerih
pa je bil uporabljen harmonični kontrast.
40
Osem od desetih analiziranih fotografij je bilo posnetih v letnem času od pomladi do jeseni,
v dveh primerih pa je bila posneta fotografija v zimskem času.
V večini primerov (7 fotografij) so bile fotografije posnete v času zgodnjih jutranjih in
večernih ur, vendar pa se pojavijo tudi odstopanja. V večini analiziranih fotografij (9
fotografij) je uporabljena zračna perspektiva, pri eni fotografiji pa je uporabljena ptičja
perspektiva.
Kršenje pravil se je pojavilo v sedmih primerih.
Pravilo, ki se je najpogosteje kršilo, je pravilo pozicioniranja glavnega motiva na presečišča
točk, ki jih določata pravilo tretjin ali pravilo zlatega reza.
Pravilo, ki je upoštevano največkrat, je pravilo pozicioniranja linije, ki loči nebo in pokrajino
po pravilu tretjin ali pravilu zlatega reza. Opazimo, da je na večini analiziranih fotografij linija
komponirana po pravilih, s tem pa je dobro prikazano, kaj želi avtor na fotografiji prikazati –
pokrajino ali nebo. Iz tega lahko sklepamo, da je pozicioniranje vodoravne linije eno od
pomembnejših pravil, ki ga v večji meri kot ostala pravila upošteva večina fotografov.
Kljub odstopanju od pravil večina od analiziranih fotografij zaradi barv, ospredja in linij, ki
gledalca ponesejo v notranjost fotografije, ostaja zanimiva.
Analiza fotografij kaže, da upoštevanje različnih kompozicijskih pravil naenkrat ni vedno
najboljša odločitev, saj lahko z malo ustvarjalnosti in drugačnosti ustvarimo fotografijo, ki
kljub neupoštevanju kompozicijskih pravil ustreza tudi najvišjim fotografskim standardom.
Upoštevanje prevelikega števila kompozicijskih pravil in premalo ustvarjalnosti lahko na
fotografiji povzroči zmedenost pri prepoznavi glavnega motiva na fotografiji in razvrednoti
sporočilnost fotografije. Prav tako lahko preveč upoštevanih pravil na fotografiji daje
občutek omejenosti pri ustvarjanju fotografske umetnine.
Povzamemo lahko, da fotografije v veliki meri upoštevajo kompozicijske smernice, ki smo
jih v diplomski nalogi obravnavali, kar je odvisno od dane situacije fotografa in njegovih
zmožnosti za nastanek fotografije. Kot kažejo primeri fotografij, ki smo jih analizirali,
fotografi kompozicijska pravila uporabljajo in kršijo na različne načine tako, da na fotografiji
uporabijo le nekaj kompozicijskih pravil, ki se mu v danem trenutku zdijo najprimernejša,
ostale faktorje pa prepustijo domišljiji in subjektivnemu dojemanju okolice. S tem ohranijo
sporočilnost in zgodbo, ki jo želijo na fotografiji prikazati, ter privabijo pogled in misli človeka.
41
5 Zahteve za objavo v medijih
Pri objavi fotografij v medijih se moramo držati določenih smernic, katere nam določijo
organizatorji oziroma uredniki revij, časopisov, razstav. Smernice za objavo se razlikujejo.
Od medija, v katerem bo objavljena fotografija, je odvisno, kakšne bodo tehnične zahteve.
Glede na to, kje bo fotografija objavljena, je pogosto omejen tudi format fotografije. [30]
Lee Beel, profesionalni krajinski fotograf, pravi, da je večina fotografij, ki je objavljena v
revijah, vertikalnega formata, saj je revija formata A4, zato je vertikalni format
najprimernejši. Horizontalni format se večinoma uporablja pri uporabi fotografij za koledar,
kjer je ta format zaželen. Vendar to ne pomeni, da vsak od teh trgov ne uporablja fotografij,
posnetih v drugem formatu. Seveda pa tako revije kot koledarska podjetja uporabljajo oboje,
vertikalne in horizontalne posnetke. Zato je pri fotografiranju pokrajine pomembno, da
fotografiramo prizor v obeh formatih, če je možno. [3]
Osredotočili se bomo na tehnične zahteve fotografij, ki jih določa revija National
Geographic, in jih primerjali z zahtevami medijev in fotografskih natečajev na splošno v
Sloveniji.
5.1 National Geographic
National Geographic je ena od poljudnoznanstvenih revij, ki pokriva širok spekter znanosti.
Je mednarodna revija, primerna za ljudi, ki želijo razširiti svoje znanje, spoznati daljne kraje
in živali. Revija prav tako navdušuje z vrhunskimi fotografijami, katere so posneli priznani
fotografi iz vsega sveta. [25]
Revija National Geographic sprejema članke, zgodbe in fotografije, ki niso ustvarjene s
strani uredništva National Geographica. Za vsako prejeto zgodbo ali fotografijo se material
pošlje v pregled in potrditev uredniku za oblikovanje in fotografijo v Washington. V primeru,
da so fotografije in članki pripravljeni v skladu s standardi revije National Geographic in
potrjeni s strani urednika, se material lahko objavi. [39]
42
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA OBJAVO FOTOGRAFSKIH MATERIALOV
Za sodelovanje z revijo National Geographic Slovenija morajo fotografi pripraviti fotografije
v dveh paketih. Prvi paket (paket A) vsebuje datoteke srednje ločljivosti in je namenjen
širokemu izboru fotografij. Drugi paket (paket B) je končni izbor fotografij, ki vsebuje
datoteke v formatu RAW. [28]
PAKET A
Zahtevana je srednja ločljivost, ki je potrebna za izdelavo delovnega preloma, ki bo
odposlan na sedež v Washington. Daljša stranica fotografije mora vsebovati 1200 px.
Zahtevan je format RGB 8 bit JPEG maximum quality. [28]
Fotografije so lahko obdelane svetlobno in kontrastno, vendar ne za več kot + - 1 zaslonsko
vrednost. Ostali popravki, kot so montaža, retuširanje in kloniranje, popravljanje ostrine,
izrezi in zrcaljenje niso dovoljeni. Prav tako niso dovoljeni vodni žigi, okvirji ali drugi napisi.
V primeru, da se ugotovi, da material ne ustreza zahtevam, je fotografija izločena.
Fotografije morajo biti opremljene z EXIF specifikacijo (datum nastanka fotografije,
zaslonka, osvetlitveni čas, goriščna razdalja, ISO, model fotografskega aparata). [28]
V informacijah datoteke mora biti navedeno, kdo je avtor fotografije, kdaj je bila fotografija
posneta in kje ter vsebina fotografije. Imena datotek ne smejo vsebovati šumnikov, prav
tako pa ne smejo biti daljša od 16 znakov. [28]
PAKET B
Zahtevana je največja možna ločljivost. Fotografije morajo biti posnete v 16 bitnem RGB
RAW formatu. Zahtevana je EXIF specifikacija. Datoteke ne smejo biti obdelane. [28]
5.2 Digitalna kamera
Digitalna kamera je revija, ki mesečno izhaja tako v papirnati kot internetni obliki. Revija
objavlja članke in nasvete za kakovostne fotografije ter druge kakovostne fotografske
vsebine. V vsaki številki pod rubriko Nepozabno objavlja najboljše fotografije bralcev. [37]
43
Vsak avtor lahko na naslov za sprejemanje fotografij pošlje največ tri fotografije. Za objavo
fotografij v reviji Digitalna kamera so zahtevane fotografije v obliki datotek JPEG visoke
kakovosti. Datoteka ne sme presegati velikosti 5 MB. Zaradi potrebe tiskanja fotografij v
velikosti vsaj 10 x 15 cm in več je zaželeno, da je dolžina krajše stranice fotografije vsaj
1200 slikovnih pik. Datoteka mora biti poimenovana po vzorcu Ime_Priimek_Naslov
fotografije. [1]
Revija Digitalna kamera nima posebnih omejitev glede kompozicije fotografij, vendar pa
opozarja, naj bodo avtorji fotografij pozorni na kakovost kompozicije, barve teksture, linije
ter oblike. Iščejo fotografije, ki odstopajo od povprečja in s katerimi se lahko avtor fotografije
predstavi v najboljši luči. [1]
5.3 Fotografski natečaji v Sloveniji
V Sloveniji je organiziranih kar nekaj fotografskih natečajev, ki se med seboj razlikujejo po
tehničnih zahtevah. Nekatere družbe imajo kar nekaj tehničnih in kompozicijskih zahtev,
spet druge pa zahtevajo le osnovno.
V tem poglavju bomo primerjali tri fotografske natečaje – mednarodni fotografski natečaj
Med nebom in zemljo, fotografski natečaj EMZIN in natečaj Si-mobilov foto natečaj, ki ga je
priredila družba Simobil d.d.
V vseh primerih se bomo osredotočili na objavo krajinskih posnetkov, tehničnih in
kompozicijskih zahtev zanje ter poskusili prikazati razlike med tehničnimi in oblikovnimi
zahtevami glede na izbrani medij.
EMZIN
Zavod Emzin je bila nepridobitna organizacija, ki se je posvečala aktualnim kulturnim,
umetniškim in družbenim fenomenom. [7]
Z delovanjem je pričel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je zavod Emzin pričel
tudi z izdajanjem revije Emzin. Leta 2014 sta zavod in revija Emzin po skoraj četrt stoletnem
delovanju zaključila svoje delo. Zadnja številka revije je izšla decembra 2013. [2]
44
Zavod Emzin je poleg ostalih odmevnih mednarodnih razstav ter seminarjev prirejal tudi
vsakoletni fotografski natečaj in razstavo Fotografija leta, ki sta bila namenjena slovenskim
fotografom. [2]
Natečaj Fotografija leta se je v javnosti uveljavil kot osrednji vseslovenski fotografski
natečaj. Namen projekta je bil dvig ugleda fotografije v javnosti ter spodbujanje razvoja
kakovostne avtorske in reportažne fotografije. Z nagrajevanem in razstavo najboljših del ter
predstavitvijo avtorjev je natečaj uresničeval cilje projekta. Žirijo je sestavljalo pet uglednih
domačih in tujih poznavalcev, strokovnjakov s področja avtorske in reportažne fotografije.
[2]
Osredotočili se bomo na zadnji natečaj, ki ga je zavod Emzin izvedel leta 2014, ter
izpostavili tehnične in kompozicijske zahteve, ki so bile predpisane za prijavo in sodelovanje
v natečaju.
V natečaju Fotografija leta so lahko sodelovale vse osebe s stalnim bivališčem v Sloveniji.
Tema natečaja je bila poljubna, predložiti pa je bilo potrebno serijo fotografij z najmanj tremi
in največ desetimi črno-belimi ali barvnimi fotografijami poljubnega formata. Fotografije so
morale biti posnete od vključno leta 2012 do leta 2013. Opremljene so morale biti s podatki
o avtorju, z letnico nastanka, s številko serije, s katero se je avtor udeležil natečaja, ter
zaporedno številko fotografije. Avtorji reportažnih fotografij so morali navesti okoliščine
nastanka fotografij: kdo je na fotografiji, kdaj je bila posneta, kaj prikazuje in zakaj je bila
posneta. [9]
Fotografije je ocenjevala mednarodna strokovna žirija, katero so sestavljali: fotoreporter
Darko Bandić iz Zagreba, art direktorica revije Emzin Metka Dariš, fotograf Peter Granser
iz Avstrije, fotograf Evžen Sobek iz Češke ter kustos in slovenski muzejski svetnik Sarival
Sosič. [9]
Fotografije, ki niso izpolnjevale razpisanih pogojev, so bile izločene. [9]
45
MED NEBOM IN ZEMLJO
Med nebom in zemljo je mednarodni fotografski natečaj, ki je bil leta 2014 organiziran že
šestič zaporedomai. Natečaj prireja fotografsko društvo Veno Pilon iz Ajdovščine. Teme, ki
so na natečaju razpisane, so: šport, potovanja, narava in prosta tema.
Na 6. natečaju je bilo prejetih 3313 del, sodelovalo je 316 avtorjev iz 52 držav.
Osredotočili se bomo na temi potovanje in narava, saj se najbolj približata fotografiranju
pokrajine, ki jo v diplomski nalogi preučujemo. [23]
Prejetih del na temo narava je bilo 857, sprejetih pa 273, za temo potovanja je bilo prejetih
799 del, sprejetih pa 248. [10]
Žirijo so sestavljali štirje profesionalni fotografi: Marjan Artnak, Miran Krapež, John Hatfull
in Matjaž Slejko. [23]
Tehnične zahteve za prijavo fotografij so bile sledeče. Fotografije so morale biti oddane v
zapisu JPG ali JPEG. Dolžina daljše stranice je morala biti največ 1280 slikovnih pik.
Največja velikost fotografij je bila 1 MB, ločljivost pa 300 DPI. Fotografije, ki so sodelovale
v natečaju, so lahko bile posnete v digitalni ali klasični obliki in nato preslikane v digitalno
obliko. Dopustne so bile vse tehnike fotografiranja. [23]
Pod temo potovanja so bile vse fotografije, ki so izražale občutek za prostor in čas,
prikazovale deželo, ljudi in običaje v naravni obliki. Tema narava je bila omejena na
prikazovanje narave v vseh vejah naravoslovja z izjemo antropologije in arheologije. Na
sliki niso smeli biti vidni človeški elementi, razen v primeru, da človeški element izboljša
prezentacijo narave. [23]
Nesprejemljivi so bili studijski posnetki in fotografske manipulacije. Prav tako so bile
zavrnjene tehnike, ki so spremenile lokacijo, zamenjale katerikoli element originalne
fotografije. Na fotografijah ni bilo dovoljeno kloniranje, dodajanje, brisanje in kakršnokoli
manipuliranje z elementi. Dovoljena je bila minimalna korekcija osvetlitve, barv, ostrenja in
izreza. Dovoljeno je bilo izboljšanje kakovosti fotografije brez spremembe njene vsebine ter
manipulacija z barvami, vsebovani v originalni fotografiji. [23]
46
SI-MOBILOV FOTO NATEČAJ
V natečaju so lahko sodelovale osebe, starejše od 15 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Namen foto natečaja je bil izbrati 12 fotografij iz znanih in značilnih lokacij v Sloveniji
(Blejsko jezero, Otočec …). [34]
Tehnične zahteve za prijavo fotografij so bile sledeče. Fotografije so morale biti visoke
resolucije, torej vsaj 3000 slikovnih pik po daljši stranici fotografije. Morale so biti posnete
času 24 mesecev od oddaje. [34]
V fotografskem natečaju, ki je bil organiziran s strani Si-mobila, ni bilo kompozicijskih
omejitev. [34]
47
6 Sklep
Namen diplomskega dela je bil predstaviti ključna kompozicijska načela, ki se uporabljajo
pri zajemanju pokrajinskih posnetkov, prav tako pa predstaviti zahteve medijev za objavo
pokrajinskih posnetkov in jih med seboj primerjati.
Obstajajo kompozicijska pravila, ki bi jih morali upoštevati, vendar smo v diplomski nalogi
ugotovili, da je v nekaterih primerih dobro, da jih kršimo in s tem ustvarimo privlačnejšo
fotografijo.
V diplomski nalogi smo se ukvarjali s kompozicijskimi pravili pri fotografiranju pokrajine.
Pri pozicioniranju glavnega motiva in obzorja smo se osredotočili predvsem na pravilo tretjin
in na pravilo zlatega reza. Ker je pravilo zlatega reza tehnično bolj kompleksno, se
posledično večkrat pojavlja pravilo tretjin, ki je nekoliko enostavnejše od zlatega reza. To
smo ugotovili tudi na praktičnih primerih analiz fotografij, kjer se večje število izbranih
fotografij poslužuje pravila tretjin kot pravila zlatega reza. Elementi oblikovanja, ki so
največkrat uporabljeni v fotografiranju pokrajine, so linije. V praktičnem delu naloge smo
analizirali izbrane fotografije in ugotovili, da večina fotografij uporablja linije, ki v fotografijo
vnesejo dinamičnost. Prav tako je na večini fotografij prikazana linija obzorja. Pri analizi
kompozicijskih pravil smo se srečali tudi z uokvirjanjem motivov. Uokvirjanje je pri
fotografiranju pokrajine zelo pogosto, saj nam kot okvir lahko služijo naravni okvirji kot na
primer vhod v jamo, listnato vejevje ipd. Veliko vlogo na fotografiji imajo tudi kontrasti, zato
je dobro, da jih znamo v fotografije čim bolje vključiti.
Pri fotografiranju pokrajine se lahko hitro pojavi problem podosvetljenosti in prosvetljenosti
fotografije, zato je dobro, da poznamo pravila, kdaj in kako je dobro, da se lotimo
fotografiranja pokrajine. V diplomskem delu smo ugotovili, da je najprimernejši čas za
fotografiranje pokrajine pozno popoldne in zgodaj zjutraj, vendar pa lahko z
neupoštevanjem pravil dobro fotografijo ustvarimo tudi sredi poldneva, pomembno, da je
fotografija z barvami in oblikami očesu privlačna in nevsiljiva.
O kompozicijskih pravilih so spregovorili tudi profesionalni pokrajinski fotografi, ki pravijo,
da je za dobro fotografijo potrebno več kot pa le poznavanje osnovnih kompozicijskih pravil.
Ker v vsaki situaciji ne moremo uporabiti kompozicijskih pravil, je potrebno pravila poznati
zato, da jih lahko kršimo. Kompozicijska pravila so nam lahko v pomoč pri fotografiranju,
vendar pa ni nujno, da jih uporabimo.
48
V zadnjem delu diplomske naloge smo primerjali različne zahteve medijev za objavo
pokrajinskih fotografij. Pri tem smo ugotovili, da se med seboj močno razlikujejo glede na
predpisane zahteve. V primerjavi smo se omejili na slovenske medije. Primerjali smo dve
slovenski reviji na višjem nivoju, ki objavljata fotografije bralcev, in sicer revijo National
Geographic in revijo Digitalna kamera. Ugotovili smo, da se reviji precej razlikujeta glede
tehničnih in kompozicijskih zahtev. Svetovno znana poljudnoznanstvena revija National
Geographic ima precej več zahtev kot revija Digitalna kamera, ki velja za najbolj prodajano
fotografsko revijo v Sloveniji. Prav tako smo med seboj primerjali tri slovenske fotografske
natečaje – dva izmed njih nekoliko bolj uveljavljena, to sta fotografski natečaj Emzin in Med
nebom in zemljo, tretji pa je Simobilov natečaj. Ugotovili smo, da imajo različne zahteve.
Bolj uveljavljeni natečaji imajo navadno več zahtev za fotografijo, ki bo sodelovala na
natečaju ali bo objavljena. Zahteve so kompozicijske in tehnične, ustvarjalca lahko
omejujejo pri delu, vendar pa zagotovijo, da so fotografije pri ocenjevanju enakovredne.
Manj uveljavljeni natečaji imajo navadno le tehnične omejitve, kot sta velikost in format slike.
49
Viri
[1] 3 preprosti koraki za objavo vaših fotografij v rubriki Nepozabno. Digitalna kamera, 61,
(2013), str. 11.
[2] A.K. Ugasnila revija in zavod Emzin. Razlogi so finančni., 2014. Dostopno na:
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ugasnila-revija-in-zavod-emzin-razlogi-so-
financni/333882 [12.7.2016].
[3] Beel, L. 13 ways famous landscape photographers make money from photography.,
2014. Dostopno na: http://ingrid.zcubes.com/zcommunity/v.aspx?mid=332112&title=13-
ways-famous-landscape-photographers-make-money-from-photography [7. 6. 2016].
[4] Briot, A. The Traditional Rules of Composition., 2016. Dostopno na:
http://www.naturephotographers.net/articles1110/ab1110-1.html [11. 4. 2016].
[5] Daly. T. Enciklopedija digitalne fotografije : popolni vodnik v svet fotografije in digitalne
obdelave slik. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2004
[6] Drašler, A. O krajini z risbo = Landscape by sketching. Ljubljana : Biotehniška fakulteta
: Arhitekturni muzej, 2008
[7] Emzin in avtorji. Vizija in poslanstvo zavoda Emzin. Dostopno na:
http://www.emzin.si/sl/about-emzin/vision-and-mission [12.7.2016].
[8] Forstnerič, J. Pro et contra: Kompaktnež ali DSLR?., 2016. Dostopno na:
http://www.monitor.si/clanek/pro-et-contra-kompaktnez-ali-dslr2/123066/?xURL=301
[20.8.2016]
[9] Fotoleta 2014 – razpis natečaja. Dostopno na:
https://www.sentvid.org/uploads/files/Fotoleta%202014_razpis%20nate%C4%8Daja.pdf
[12.7.2014].
[10] Fotografsko društvo Veno Pilon. Med nebom in zemljo 2014., 2014. Dostopno na:
https://issuu.com/fotovenopilon.si/docs/katalog_kon__na_kon__na_verzija?e=12109515/1
1083409 [12.7.2016].
50
[11] Freeman, M. Fotografov pogled : kompozicija in oblikovanje za boljše digitalne
fotografije. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2011
[12] Grabant, N. Pravilo tretjin. Dostopno na: http://www.s-
sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/racunalnisko_oblikovanje/94_zlati_rez/05_datoteka.ht
ml [11. 4. 2016].
[13] Grill, T., Scanlon, M. Photographic composition. New York : Watson-Guptill
Publications, 1990
[14] Hodalič, A. Fotografski priročnik. Ljubljana : Repro MS 3, 2009
[15] Hook, E. Where to position that horizon?. Dostopno na: http://digital-photography-
school.com/where-to-position-that-horizon [7. 6. 2016].
[16] Joinson, S. 101 čudoviti izdelek, ki ga omogoča digitalna kamera. Ljubljana :
Tehniška založba Slovenije, 2007
[17] Kaj je fotografiranje s funkcijo HDR?., 2014. Dostopno na: https://nikoneurope-
si.custhelp.com/app/answers/detail/a_id/27526/~/akaj-je-fotografiranje-s-funkcijo-hdr%3F
[7. 6. 2016].
[18] Kelby, S. Digitalna fotografija : majhne skrivnosti, s katerimi bodo vaše fotografije
videti kot fotografije profesionalcev. Ljubljana : Pasadena, 2012
[19] Kelemina, A. Uporaba likovne teorije v računalniških predstavitvah in digitalni
fotografiji. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo : Zavod RS za šolstvo, 2005
[20] Koloidni postopek., 2014. Dostopno na:
https://fotozgodbe.wordpress.com/2014/03/20/koloidni-postopek/ [11. 4. 2016].
[21] Korelirana temperatura barvne svetlobe (CCT). Dostopno na:
http://www.fosilum.si/si/zakaj-led-svetila/temperature-barve--svetlobe-cct [12.7.2016].
[22] Lezano, D. Biblija digitalne fotografije: popolni vodnik za fotografe 21. stoletja.
Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2009
[23] Med nebom in zemljo – 6. mednarodni fotografski natečaj., 2014. Dostopno na:
http://www.fotovenopilon.si/wp-content/uploads/2014/09/razpis-6.-mednarodnega-
nate%C4%8Daja-2014-slo-verzija-12-08-2014-za-objavo.pdf [12.7.2016].
51
[24] National Geographic complete photography. Washington, D.C. : National Geographic,
2011
[25] O reviji National Geographic. Dostopno na:
http://www.nationalgeographic.si/index.php?i=7 [11. 4. 2016].
[26] Papotnik, A. Zbrano gradivo o fotografiji. Maribor : Pedagoška fakulteta, 1989
[27] Pirih, S. Barvna fotografija., 2016. Dostopno na:
https://sites.google.com/site/jefotografijadanesseumetnost/barvna-fotografija [12.7.2016].
[28] Priprava fotografij za NGM. Dostopno na: https://issuu.com/rokus-
klett/docs/ngm_priprava_fotografij?mode=embed&viewMode=presentation&layout=http%
3A%2F%2Fskin.issuu.com%2Fv%2Flight%2Flayout.xml&showFlipBtn=true [11. 4. 2016].
[29] Rački, T. Veščina likovne kompozicije v slikarstvu, oblikovanju, fotografiji, filmu,
kiparstvu in gledališču. Ljubljana : Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2004
[30] Ribes Portillo, L. Kompozicija fotografije. Dostopno na:
http://compofoto.lluisribes.net/hr/format/ [11. 4. 2016].
[31] Rovšek, Z. Nodark, predhodnik polaroida. Dostopno na:
http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/zgodovina/z_zgodovina-
fotografije_nodark.html [7. 6. 2016].
[32] Rovšek, Z. Odsevi. Dostopno na:
http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Slika/odsev.html [11. 4. 2016].
[33] Rovšek, Z. Razvoj fotoaparatov. Dostopno na:
http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/zgodovina/z_zgodovina-
fotografije_razvoj_fotoaparatov.html [7. 6. 2016].
[34] Ljubljana, 2015. Dostopno na:
https://www.simobil.si/documents/10179/109644/Nagradna+igra+Fotonate%C4%8Daj.pdf/
dc66052e-c4d2-48b8-bf03-58f21f3d88cb [11. 4. 2016].
[35] Sinon, J. Using Foreground to Create Compelling Landscape Photos., 2015.
Dostopno na: http://www.craftsy.com/blog/2015/01/foreground-photography/ [11. 4. 2016].
52
[36] The History Of Landscape Photography. Dostopno na:
http://petesastrophotography.com/the-history-of-landscape-photography/ [11. 4. 2016].
[37] Uvodnik. Digitalna kamera, 61, (2013), str. 5.
[38] Vercoe, S. How to use the golden ratio to improve your photography., 2014.
Dostopno na: http://www.apogeephoto.com/may2014/how-to-use-the-golden-ratio-to-
improve-your-photography.shtml [12.7.2016].
[39] Zgodbe slovenskih avtorjev in fotografov. Dostopno na:
http://www.nationalgeographic.si/index.php?i=42 [11. 4. 2016].
[40] Zgodovina., 2007. Dostopno na: http://www.puhar.si/?J=105000004 [20.8.2016]
[41] Zlati rez. Dostopno na: http://www.akropola.org/zanimivosti/zanimivost.aspx?id=40
[11. 4. 2016].
Viri slik
[1] Barbieri, L. Painted Passing., 2016. Dostopno na:
http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/del-mar-sunset-
train/ [12.7.2016]
[2] Bargh, P. Baslow Edge., 2012. Dostopno na: https://www.ephotozine.com/user/pete-
347/gallery/photo/baslow-edge-26448780 [12.7.2016].
[3] Bernardini, C. Powdery Playground., 2016. Dostopno na:
http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/hakuba-ski/
[12.7.2016]
[4] Black, R. Sunset through a sea cave, El Matador State Beach (Malibu)., 2011.
Dostopno na: https://www.flickr.com/photos/robinblackphotography/5347717171
[12.7.2016].
[5] Bridges, R. House of the sun., 2016. Dostopno na:
http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/haleakala-
volcano/ [12.7.2016]
53
[6] Clapp, D. 8 More ways to break photography rules., 2016. Dostopno na:
https://www.ephotozine.com/article/8-more-ways-to-break-photography-rules--updated--
17155 [7. 6. 2016].
[7] Digital Imaging. Dostopno na: http://cs.olympus-
imaging.jp/en/support/imsg/digicamera/qa/contents/ib/ib_a24.cfm [7. 6. 2016].
[8] Fua, G. Into the Deep., 2016. Dostopno na:
http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/thors-well-
scene/ [12.7.2016]
[9] Hiebert, J., Winter forest., 2011. Dostopno na:
https://www.flickr.com/photos/48728884@N00/5425698532 [7. 6. 2016].
[10] Hodnik, M. Gora peca., 2012.
[11] Hodnik, M. Harmonični kontrast., 2011.
[12] Hodnik, M. Komplementarni kontrast., 2012.
[13] Hodnik, M. Odsevi., 2011.
[14] Hodnik, M. Prostorski plani., 2012.
[15] Hodnik, M. Uporaba ospredja., 2012.
[16] Hook, E. Where to position that horizon?. Dostopno na: http://digital-photography-
school.com/where-to-position-that-horizon [7. 6. 2016].
[17] Hopkins. G., Composition in Nature Photography and the Elements of a Photograph.,
2003. Dostopno na:
http://photoinf.com/General/Gloria_Hopkins/Composition_in_Nature_Photography_and_th
e_Elements_of_a_Photograph_2.htm [22.4.2016]
[18] Höydén, S. A Perfect View., 2016. Dostopno na:
http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/monument-
valley-camper/ [12.7.2016]
[19] Izmir Harbor., 2013. Dostopno na:
https://grantmwells.wordpress.com/category/before-after [7. 6. 2016].
54
[20] Koloidni postopek., 2014. Dostopno na:
https://fotozgodbe.wordpress.com/2014/03/20/koloidni-postopek/ [11. 4. 2016].
[21] Kulis, K. Fire and ice., 2016. Dostopno na:
http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/holuhraun-
aerial-flight/ [12.7.2016]
[22] Melgar, R. A Cold Shower., 2016. Dostopno na:
http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/dry-creek-falls/
[12.7.2016]
[23] Panoramska fotografija., 2006. Dostopno na:
http://www.monitor.si/clanek/panoramska-fotografija/122088/ [7. 6. 2016].
[24] Petrus, A. Crackling Cold., 2016. Dostopno na:
http://photography.nationalgeographic.com/photography/photo-of-the-day/baikal-winter-
scene/ [12.7.2016]
[25] Piccinetti, G. Elephants in the floodplain., 2014. Dostopno na:
http://yourshot.nationalgeographic.com/photos/8089026/ [24.8.2016]
[26] Radhik, J. Lavandin Love., 2016. Dostopno na:
http://yourshot.nationalgeographic.com/photos/8369364/ [24.8.2016]
[27] Slovenske gorice. Dostopno na: http://vajaambroz.splet.arnes.si/rastje/slovenske-
gorice [7.6.2016]
[28] Svobodova, K., 2014. Dostopno na:
https://www.researchgate.net/profile/Kamila_Svobodova/publication/260008070/figure/fig3
/AS:287135467884547@1445469838077/Fig-3-A-comparison-between-the-Rule-of-
Thirds-and-the-Golden-Section-principle-in-a.png [22. 4. 2016].