Škofja Loka, grad in mestno obzidje

škofja Loka, grad in mestno obzidje

E5D 739

kraj Skofja Loka

časovna opredelitev grad 1514, obzidje konec 12. stoletja- 1787

čas obnove 1995-2006

Mesto Škofja Loka je bilo sedež tako imenovanega loškega gos­postva, ki je leta 973 pripadlo freisinški škofiji z daritvijo nemškega vladarja Otona II. in se je s kasnejšimi pridobitvami ozemlja v celo­ti izoblikovala do leta 1263.

Začetki obrambnega sistema Škofje Loke segajo v obdobje ro­manike, ko so v zgodnjem 13- stoletju zgradili stolp na Kranclju (omenjen v viru iz leta 1315), ki je varoval dostop do bližnjega gradu Wildenlack. Tri- do štirietažni stolp kvadratnega tlorisa je obdajalo pravokotna obzidje z več metrov globokim zunanjim jarkom.

Bližnji Wildenlack (Stari grad) se prvič omenja okrog leta 1202 za časa freisinškega škofa Otona II., natančneje pa je bil grad z in­ventarjem vred opisan ob obisku škofa Konrada leta 1315. Mogočen bergfrid s spremljajočimi poslopji je obdajalo obzidje z obrambnim jarkom, utrjeno v letih IJI7-IJ20.

Pogled na grad z delom obzidja z južne strani.

Tretja utrdba je obstajala na mestu sedanjega loškega gradu že vsaj v 14. stoletju v funkciji gospodarsko-upravne stavbe.

Vse tri utrdbe so bile podrte ob potresu leta 15n, opuščena sta bila stolp na Kranclju in Wildenlack, material obeh pa uporabljen pri obnovi loškega gradu (kot navaja obračun za leto 1513, obseg obnovi­tvenih del pa je razviden tudi iz obračuna za leto I5I7l· O obnovi priča nekaj renesančnih kamnitih plošč, plošča na jugovzhodnem rene­sančnem stolpu pa o dokončanju del v času škofa Filipa leta 1527.

J68

Gradovi, utrdbe in mestna obzidja

Tlorisno grad sestavljajo trije trakti, ki povezujejo štiri stolpe, na zahodni strani pa se odpira dvorišče proti grajskemu vrtu.

Osrednji renesančni stolp na dvorišču je pozidal loški stavbenik Jurko leta 1521. Leta 1525 so utrdili prostor med osrednjim in seve­rozahodnim stolpom in tu uredili dostop v grad prek obrambnega jarka. Potres leta 1691 je znova povzročil občutnejšo škodo. Obsež­na obnovitvena dela so potekala med letoma 1716 in 1722, prezidan in v pritličju obokan je bil vzhodni trakt. Leta 1892 so uršulinke dale podreti osrednji stolp in zahodno obzidje dvorišča ter prezidati trakte na dvoriščni strani.

Votivna slika Skofje Loke ob požaru leta 16g8, olje na platno.

Ustanovitvi in rasti mesta v prvi polovici 13. stoletja je sledila tudi gradnja obrambnih naprav (prva omemba leta 1314), ki je dosegla vrh v času škofa Konrada III. (1314-1322), ko naj bi bilo ob­zidje že v celoti sklenjeno. Sprva so več pozornosti posvečali obram­bi starejšega naselbinskega jedra pod gradom, območje Spodnjega trga pa so z obsežnimi deli utrjevali za časa škofa Bertolda med letoma 1397 in 1410 (vpogled v dela omogočajo ohranjene računske knjige v Munchnu). Hkrati so se lotili del na Grabnu (sedanje ime se omejuje le na klanec med Zgornjim in Spodnjim trgom), ki je talcrat obsegal celoten obseg jarka ob celotnem zahodnem obzidju in vzhodnem do Kašče. V letu 1399 je dela vodil mojster Janž, v letu 1400 pa mojster Eklezij. Zunanji obrambni jarek je bil na za­hodni strani suh, na vzhodni strani pa je prešel v vodnega, ki se je pri Kašči napajal iz Selške Sore.

Vhodi v mesto so vodili skozi stolpe v obzidju, na zahodni stra­ni skozi polkrožna Poljanska vrata na Mestni trg, na Spodnji trg skozi Spodnja vrata, na vzhodni strani ob špitalski cerkvi pa skozi mogočni stolp Cvinger, ki je segal čez vodni jarek. Ob Kašči je na notranji strani obzidja stal visok stolp, ki ni imel funkcije vrat. Ob­zidje se je na severni strani zaključilo ob nekdanjem mlinu, kjer je obrambno funkcijo opravljala strma brežina Sore. Eden glavnih do­stopov v mesto je bil čez Kamniti most, ki ga je dal zgraditi škof Leopold (1378-1381), Selška vrata v obliki stolpa so stala na zunanji strani mostu, na nasprotni strani pa je branil vstop v mesto stolp ob

Škofja Loka, grad in mestno obzidje

Kasarni. Od mostu dalje se je ob reki potekajoče obzidje obrnilo navzgor do gradu.

Obzidje je, razen Cvingerja, ki ga je leta 1352 freisinški škof Al­breht podelil oskrbniku Nikolaju v fevd (leta 1449 ga je takratni škof zopet odkupil od naslednikov), vzdrževalo mesto prek mestne­ga sodnika, ki je stroške kril iz mestne blagajne. Obzidje je po kon­cu turških vpadov počasi začelo propadati, proces pa so pospešili požar leta 166o in več poplav narasle Selške Sore (predvsem tista leta 1771). Pozimi 1775/1776 se je podrl velik del obzidja na vzhodni strani in na Grabnu. Tako je kresijska komisija leta 1787 dovolila mestu podreti obzidje in mestna vrata.

Do danes so se ohranili ostanki obzidja le na južnem pobočju med gradom in Mestnim trgom, obzidje pa je prezentirano tudi v stavbah ob Grabnu in nekaterih fasadah hiš na Spodnjem trgu. Ob izkopavanjih v letu 1972 so ob zahodnem vhodu v mesto odkrili te­melje tako imenovanih Poljanskih vrat, ki so sedaj prezentirani ob stavbi na Mestnem trgu 24.

Prezentiran del Poljanskih vrat.

Razlikovati pa je treba med mestnim obzidjem in zidom, ki ob­daja grajski vrt; tega so začeli graditi šele sredi 18. stoletja, dokon­čan pa je bil šele v 19. stoletju.

Prva obnovitvena dela na loškem gradu so se začela leta 1991 s takrat nujnim popravilom strešne kritine. Zamenjani so bili prepe­reli deli lesene strešne konstrukcije in z novo kritino je bila prekrita celotna streha. Pri tem so bile ob delih na strehi kapele odkrite po­slikane lesene urne številčnice, danes prezentirane v grajski kapeli.

Sistematično (sicer postopno) so se s skupnim fmanciranjem občine in Ministrstva za kulturo obnovitvena dela nadaljevala po letu 1996, in sicer na severnem traktu, ki se je z obema stolpoma na tej strani močno posedal. Statična sanacija je bila nujna, raziska­ve in oceno potrebnih posegov je pripravil gradbeni inštitut ZRMK. Poseg je predvideval odkope temeljnega zida do globine 1,5 metra, čiščenje dotrajane malte med kamnitimi bloki, sistematično injekti-

Gradovi, utrdbe in mestna obzidja

Pogled na grad z zahodne strani.

ranje zidov do prvega nadstropja in vgradnjo jeklenih vezi. Dela so se nadaljevala v letu 1997 na severovzhodnem stolpu s sanacijo kle­ti in vgradnjo nove armiranobetonske plošče na podstrešju. Hkrati je podjetje Terming, d. o. o., opravilo termografsko snemanje podo­metne strukture zidov v kletnih in pritličnih prostorih, ki je na ter­mogramih pokazalo strukturo zidave, nekatere zazidane stavbne člene, odprtine, stebre in oboke. Leta 1999 je ZRMK pripravil oce­no potrebnih posegov na vzhodnem traktu in jugovzhodnem stol­pu, ki so bili izvedeni v letu 2000. Postopki so bili enaki kot na se­verni strani, le da so bile v temeljih in kletni etaži izvršene globlje sondažne vrtine. Po smernicah zavoda je ohranjena kamnita zidava odbojnega pritličja do višine kordonske palice jugovzhodnega stol­pa; restavrirana je bila tudi kamnita renesančna plošča (akademski kipar restavrator Peter Mali). Hkrati je bila po izmerah izdelana študija značilne baročne pilastrske poslikave fasade, ki je bila tudi podlaga za obnovo fasade jugovzhodnega stolpa v letu 2000.

V letu 2001 je bil po enakih postopkih obnovljen južni trakt, odstranjen pa je bil dotrajan večetažni leseni prizidek ob jugoza­hodnem stolpu.

Obnovitvena dela so se ponovno začela letos in obsegajo obnovo dvoriščne fasade, zamenjavo stavbnega pohištva (okna) in vzposta­vitev nekdanjega vhoda v razstavne prostore v pritličju.

MODEST ERBEŽNIK

fotografije: stran 167, 169-171 MODEST ERBEŽNIK, ARHIV ZVKDS ,

OE LJUBLJANA,

stran 168 FOTOTEKA MUZEJA SKOFJA LOKA.

Škofja Loka, grad in mestno obzidje

Jugovzhodni renesančni stolp.

Literatura

AVGUSTIN , CENE. $kofja Loka, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodni­

kov, 131, Maribor 1988.

BLAZNIK, PAVLE. $kofja Loka in loško gospostvo (973-1803), Skofja loka 1973.

BLAZNIK, PAVLE. Zgornji stolp na Kranclju pod Lubnikom ter njuni gradiščani , Loški

razgledi, 3, Skofja Loka 1956.

BLAZNIK, PAVLE. Loško mestno obzidje, Loški razgledi, 4, Skofja loka 1957.

BUC::I( VESNA. Presenetljive urne številčnice, najdene na loškem gradu, Loški razgledi,

39, Skofja Loka 1992.

ERBEL:NIK, MODEST. Konservatorski program za škofjeloški grad, Ljubljanski zavod za

varstvo naravne in kulturne dediščine 1987.

REISP, BRANKO. Skofjeloški grad, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vod­

nikov, 130, Maribor 1984.

STOPAR, IVAN. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, Gorenjska 1/ J, Med Polhovim Grad­

cem in Smlednikom, Ljubljana 1998.

STUKL, FRANCE. Inventar škofjeloškega gradu iz leta 1315, Loški razgledi, 11 , Skofja

Loka 1964.

STUKL, FRANCE. Knjiga hiš v Skofji Loki/. , Zgodovinski arhiv Ljubljana, Skofja Loka

1981.