ČASOPIS PROMETNE ŠOLE V MARIBORU, FEBRUAR 2015, WWW.PROMETNA.NET

Drage dijakinje in

dijaki

V em, da je včasih vaše

življenje grozno

težko, ker učitelji in

starši ne razumemo, da vaš

smisel življenja ni učenje in

pisanje domačih nalog. Žal pa

se pri ocenah vse začne in

konča. Boljše kot so ocene,

boljši so odnosi s starši in

učitelji ter obratno.

Tako pač je. Mi smo v mladosti

imeli: nič mobitelov, zelo malo

računalnikov, zato pa zelo

veliko kondicije. Če sem hotela

»slučajno« srečati fanta, ki mi

je bil všeč, sem morala dnevno

vsaj trikrat peš ali s kolesom

mimo njegovega bloka. Pa

danes? Niti od doma ni treba,

d a imaš ra nd i p rek o

računalnika ali mobija.

Kontrolke – kdo se bo učil ali

pisal »švinglce«. Narediš fotko

snovi iz učbenika in upaš, da te

učitelj ne ujame. No ja, res je

super ta moderna tehnologija,

pa vendar mislim, da so

človeški stiki v življenju

najpomembnejši. Mobi menjaš,

prijatelji pa ostanejo za celo

življenje. Ocene pa prav tako,

saj so vstopnica za nadaljnje

šolanje.

Čeprav je včasih »tečno«, pa

vendar: »Učite se!«

Vaša ravnateljica

… Kjer Prometna Šola Pušča Sledi ...

N a Prometni

šoli Mari-

bor, nas je

23. januarja obiskala

evropska komisarka

za promet, gospa Vio-

leta Bulc. Najprej je

imel direktor krajši

nagovor, preostali čas

pa je bil namenjen

»dialogu« med dijaki/

študenti in komisarko. V svojem uvo-

dnem govoru je gospa komisarka

najprej povedala, kako pomembno je

znanje tujih jezikov in sposobnost

sodelovanja v timskem delu/duhu.

Govorila je o tem, da je znanje tujih

jezikov pomembno, saj nam le-to po-

maga odpirati vrata v svet. Dijaki in

študentje smo nato imeli priložnost

zastaviti nekaj vprašanj, povezanih s

prometom: Kako v drugih državah

Evrope poteka opravljanje vozniške-

ga izpita za gibalno ovirane osebe?

Kdaj bodo zagotovljena sredstva za

moderniziranje železniške infrastruk-

ture v Sloveniji? Komisarka je dejala,

da je denarja v Evropski uniji za do-

bro pripravljene projekte vedno do-

volj. Ko se je pojavilo vprašanje, po-

vezano z Luko Koper, je dejala, da je

njihova največja skrb ta, da brez učin-

kovite povezave pristanišč z notra-

njostjo države in večjimi mesti ni pri-

hodnosti. Menila je, da bi morali biti

uporabniki in gradbeniki prometne

infrastrukture med seboj bolje pove-

zani in poudarila, da smo »biznis«

ljudje, saj za vsakim projektom stoji-

mo ljudje. Ko je pogovor nanesel na t.

i. beg možganov, je odgovorila, da to,

da ljudje zapuščajo Slovenijo, zanjo ni

beg možganov, temveč plemenitenje

možganov, saj si v svetu nabiramo

nove izkušnje in s tem dobivamo bolj

širok pogled na svet okoli nas. Ven-

dar je poudarila, da naj se s pridoblje-

nim znanjem v tujini tudi vrnemo

nazaj v Slovenijo. Iz svojih izkušenj je

povedala, da je v tujini preživela veli-

ko let in da ji ni žal, a se je vedno rada

tudi vračala v Slovenijo, saj je lepa

dežela, ki ima veliko potenciala, am-

pak še ga trenutno ne zna dovolj do-

bro izkoristiti.

Več si lahko preberete na spodnji po-

vezavi: www.prometna.net

Teja Lampe, 4.c

OBISK EVROPSKE KOMISARKE ZA PROMET

2

OBISK TONETA PARTLJIČA

OB KULTURNEM PRAZNIKU

TONE PARTLJIČ

V počastitev slovenskega kulturnega praznika

smo v ponedeljek, 9. 2. 2015, ob 10. 15 za dijake

Srednje prometne šole pripravili recital po šol-

skem radiu. Nato smo ob 11. 00 v knjižnici Prometne

šole Maribor organizirali srečanje s pisateljem Tonetom

Partljičem.

Tone Partljič, Mariborčan, rojen leta 1940, po poklicu

učitelj slovenščine in angleščine, predvsem pa uspešni

pisatelj, dramatik, scenarist, ki se je skoraj celo življenje

ukvarjal z gledališčem. Napisal je kar nekaj knjig za mla-

dino in odrasle ter scenarij za film Moj ata socialistični

kulak. Njegova znana dela so: Dupleška mornarica, Jalo-

vost, Mala, Slišal sem kako trava raste, Komedije, Hotel sem

prijeti sonce. Gospod Partljič je na srečanju v knjižnici

poudaril, da je njegova nekdanja profesorica slovenšči-

ne, gospa Lučka Grmekova, tista, ki ji dolguje vso ljube-

zen do literature. Ob kulturnem prazniku se je dotaknil

tudi Prešerna in Cankarja ter priznal: »Cankar me je za-

peljal tudi s slovenskim jezikom, ki je tako speven. /…/

Na pamet sem znal cele strani njegove proze. Sem pa

znal tudi celega Prešerna na pamet. Kot majhen otrok

sem ga deklamiral po vasi. Nekaj tega ima tudi Tinček iz

Kulaka. /…/

Pisatelj nas je z vedrim, komičnim in na momente hudo-

mušnim pripovedovanjem svojih anekdot zabaval več

kot uro.

Objavljeno v Večeru, 9.2.2015

Za večjo varnost pešcev

Do 15. februarja v Sloveniji traja akcija, namenjena večji

varnosti pešcev v prometu Bodi previden, ki se je priče-

la jeseni. V tem času gre za obdobje daljših noči in slab-

še vidljivosti, saj je varnost pešcev najbolj ogrožena prav

v jesenskem in zimskem času, ko je dan najkrajši oziro-

ma je zaradi neugodnih vremenskih razmer (megla,

dež, sneg) slabša vidljivost. Vzgojno-preventivno akcijo

koordinira javna agencija RS za varnost prometa, Svet

za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV v CP).

Aktivnostim v okviru akcije se bo pridružil tudi Svet za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor.

Akcija, namenjena pešcem, bo v sredo, 11. februarja,

med 18. in 19. uro na naslednjih lokacijah: Studenška

ulica, Ljubljanska ulica s Trgom revolucije, Preradoviče-

va in Gorkega ulica in okolica Europarka na Pobreški

cesti do Titove ceste. Če bo slabo vreme, bodo organiza-

torji akcijo prestavili na četrtek, 12. februarja.

V vzgojno-preventivni akciji bodo sodelovali člani ko-

misije za akcije pri SPV, prostovoljci, redarji, policisti in

dijaki Srednje prometne šole Maribor.

3

DOSEŽKI

DIJAKOV

»AVTOMAT ZA BREZDOMCE«

PODJETNIŠKI DNEVI

N aši dijaki 3. A (Miljan Mijajlovič, Jan Drvar in

Rok Šerbinek ) in 4. B (Tadej Bratušek, Tilen

Wohlgemut) so s svojo idejo avtomata, v ka-

terega bi brezdomci vstavili prazne plastenke in v za-

meno dobili hrano (sendviče), pijačo oz. stvari, ki jih

potrebujejo, zmagali na podjetniških dnevih za dijake

na gimnaziji Antona Martina Slomška.

Res prava ideja!

NAGRAJENO LIKOVNO DELO

DIJAKINJE

ALEKSANDRE KMETIČ

D ruštvo za Zdru-

žene narode za

Slovenijo je letos

ob dnevu človekovih pra-

vic razpisalo nagradni

natečaj na temo medkul-

turni dialog. Tema je bila

dijakom zanimiva in je

nudila možnost, da izrazi-

jo svoja razmišljanja o člo-

vekovih pravicah skozi

sliko. Tudi mi smo sodelo-

vali. V kategoriji likovnih

del za srednješolce je na-

grado prejela dijakinja 1. c,

Aleksandra Kmetič. Z zlo-

ženko v mešani tehniki je

opozorila na pravico vseh

otrok do izobraževanja.

Podelitev nagrad in pri-

znanj je potekala na pro-

slavi ob dnevu človekovih

pravic na sedežu univerze

v Ljubljani, 9. 12. 2014.

DRŽAVNO PRVENSTVO V SAMBU

Osvojili smo 2x prvo mesto in 2x tretje mesto

4

PRVI GROZD STARE TRTE

NA LENTU

A li ste vedeli, da je prvi

grozd utrgal naš dijak

SANDI Brus.

Več lahko preberete na spletni pove-

zavi: http://www.rtvslo.si/zabava/

zanimivost i/foto-v-m ariboru-

tradicionalno-obrali-najstarejso-trto-

NOČ RAZISKOVALCEV V EUROPARKI

N aši dijaki so obiskali stoj-

nico FERI (natančneje

Inštitut za informatiko)

na dogodku Noč raziskovalcev v

Europarku.

KRVODAJALSKA AKCIJA

N a Prometni šoli Maribor

ima krvodajalstvo dolgo

tradicijo. Dijaki in zaposle-

ni se krvodajalskih akcij, ki jih orga-

nizira Območno združenje Rdečega

križa Maribor v sodelovanju s Cen-

trom za transfuzijsko medicino UKC

Maribor, redno udeležujemo. Krvo-

dajalske akcije smo se udeležili tudi

16. 10. 2014.

KOSTANJEV PIKNIK

K ostanjev piknik je uspel!

Speklo se je 15 kg kosta-

njev, ki smo jih delili mi-

moidočim dijakom in zaposlenim.

Hvala vsem, ki so pripomogli uspe-

šni izvedbi piknika, še posebej hvala

Jožetu Hartmanu.

OGLED MUZEJSKE RAZSTAVE OBLAKI SO RDEČI

V muzeju Narodne osvoboditve Maribor smo si v četrtek, 2. 10. 2014,

ogledali primerjalno razstavo prve in druge svetovne vojne na po-

dročju Slovenije. Dijakom je razstava približala vlogo orožja in sa-

nitete v vojnah. muzej Narodne osvoboditve Maribor so obiskali dijaki 4. C .

5

BODI VIDEN - BODI PREVIDEN

S vet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Maribor je

organiziral akcijo BODI VIDEN - BODI preVIDEN. Sodelovali so tudi naši dijaki, ki so delili mimoi-dočim pri Q-ju (ulica Gor-kega) letake in odsevne trakove, ki se zvijejo okoli roke.

PRIPOROČILA ZA VEČJO VARNOST PEŠCEV:

1. Hodite po pločniku. V primerih, ko ni pločnika, hodite ob levem robu cesti-šča, tako da vidite nasproti vozeča vozila.

2. Cesto vedno prečkajte na označenih ali semafori-ziranih prehodih za pešce (ob zeleni luči). Če v bliži-ni ni prehoda, bodite do-datno pozorni na bližajoča vozila. Vedno se prepričaj-te, preden prečkate cesto – ustavite se pred cestiščem, poglejte levo – desno in še enkrat levo.

3. Vedno se prepričajte, preden prečkate cesto – ustavite se pred cesti-ščem, poglejte levo – desno in še enkrat levo.

4. BODI preVIDEN – voz-niki vas morajo opaziti pravočasno, da bi lahko ustrezno ravnali: - izogibajte se voznikove-mu mrtvemu kotu, ker vas ne vidi (to je še posebej pomembno pri tovornih vozilih in avtobusih), - z voznikom vzpostavitev očesni kontakt – tako se prepričate, da vas je opa-zil, - nosite svetla oblačila in odsevnike, - uporabite lučko ali mobi-tel, če hodite ob cesti pono-či in izven naselja.

5. Odrasli vedno držite otroke za roko, ko hodite ob cesti. Otroci se ne smejo igrati ob cestišču.

6. Pešačenje in alkohol? Tudi pri pešcih je alkohol

dejavnik tveganja, saj zmanjšuje sposobnost peš-ca za ustrezno presojo, zaznavne in fizične spo-sobnosti. Če pijete alkohol, raje uporabite taxi, varen prevoz prijatelja ali javni prevoz. Prav tako bodite pozorni na učinke dovolje-nih in nedovoljenih drog.

7. Upoštevajte predpise – pešci nimajo absolutne prednosti, upoštevajte rde-čo luč na semaforju, prepo-ved pešačenja itd.

8. Na avtocesti ne smemo pešačiti ali se zadrževati izven vozila ob cestišču, saj je to izredno nevarno. V primeru kritičnega dogod-ka poskrbimo za svojo var-nost: vozilo ustavimo na odstavnem pasu, zavaruje-mo mesto dogodka, izsto-pimo iz vozila in se umak-nimo na varno za zaščitno ograjo ter pokličimo po-moč. Prav tako vedno upo-rabimo odsevni telovnik.

V sako leto na začetku šolskega leta Svet za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Mestne občine Maribor organizira vzgojno

preventivno akcijo za učence osnovnih šol. Na akciji

jih seznanijo s kolesarjenjem skozi mestne povezave

od centra mesta preko Drave in nazaj. Kolesarjenje

poteka po kolesarskih stezah in po »peš coni« v

samem centru mesta. Za varnost na prireditvenem

prostoru in vzdolž kolesarske trase so skrbeli člani

SPV MOM, člani ZŠAM Certus, redarska služba,

policija in dijaki Prometne šole Maribor.

Na prireditvenem prostoru smo našo šolo

predstavljali na stojnici.

Pripravil: Dušan Veršec

Vzgojno preventivna akcija Sveta za preventivo in vzgojo

v cestnem prometu MOM

6

C estni promet in z njim povezana varnost v cest-nem prometu sta zagotovo ena najbolj preplete-nih in kompleksnih vsebin kvalitete in mobilnosti

današnjega življenja, hkrati pa eden ključnih socialnih in družbenih problemov.

V letu 2010 je Evropska unija obnovila svojo zavezanost k izboljšanju varnosti v cestnem prometu z zastavljenim ciljem, da se do leta 2020, v primerjavi z letom 2010, šte-vilo smrtnih žrtev na naših cestah prepolovi. V letu 2013 je v prometnih nesrečah na območju držav Evropske unije izgubilo življenje 26.025 oseb, težje poškodovanih je bilo približno 199.000 udeležencev. V Sloveniji je od leta 1991 do leta 2013 na cestah umrlo 6.935 ljudi, telesno pa se je poškodovalo preko 317.880 oseb. Statistični kazalci umrlih na slovenskih cestah se sicer izboljšujejo, zlasti če jih primerjamo z letom 2007, ko je na naših cestah ugasnilo kar 183 življenj. Kljub te-mu ne smemo pozabiti na žrtve prometnih nesreč in nji-hove bližnje, trajno poškodovane, katerim je prometna nesreča popolnoma spremenila življenje, in druge, ki jih je prometna nesreča zaznamovala do konca življenja. V letu 2014 se že osmo leto zapored pridružujemo obeleže-vanju spomina na žrtve prometnih nesreč. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, pri-jatelji, sodelavci in znanci. V okviru akcijskega programa ''Desetletje za večjo prometno varnost 2011 – 2020'' bodo letošnje aktivnosti potekale pod sloganom ''Hitrost ubija! Predvidi svojo hitrost'' Naj bo 2011 – 2020 desetletje, ki se ga bomo spominjali! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor je, ob letošnjem Dnevu spomina na žrtve pro-metnih nesreč, v sodelovanju s Srednjo prometno šolo Maribor, v četrtek, 13. 11. 2014, organiziral okroglo mizo za mlade. Mladi so, glede na udeležbo v prometu, najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč in skupaj s potniki v osebnih avtomobilih tudi najpogostejše žrtve. Običajno je v prometni nesreči, v kateri so udeleženi mladi vozni-

ki, več mrtvih in poškodovanih iste starostne skupine. Življenjski stil te starostne skupine je drugačen od osta-lih. Mladi skupaj odhajajo na zabave ali potovanja in prisotnost sovrstnikov običajno vpliva na bolj tvegano sodelovanje v prometu. Glavna vzroka prometnih nesreč med mladimi sta tako neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola.

Po uvodnem delu nas je gospod policist seznanil s pro-metno varnostjo na slovenskih cestah. Osebe, ki so v centru, so nam naprej predstavile svojo izkušnjo: Prometna nesreča – zdravljenje – posledice. V drugem delu okrogle mize je gospa Nina Babič, dipl. psihologinja vodila pogovor mladih, da so izrazili mne-nja in stališča glede prometne varnosti v Sloveniji. Mladi smo na okrogli mizi bili strogi do voznikov, ki s svojim nespoštovanjem cestnih predpisov ogrožajo sebe in ostale okrog sebe. Na prireditvi smo dijaki 3. B/L s sodelovanjem kot do-ber primer preventive v cestnem prometu pomagali organizatorju (SPV MOM) pri poteku okrogle mize.

(Delno povzeto po SPV MOM)

Članek so pripravili dijaki 3. letnika Logistični tehnik

Mentor: Dušan Veršec

MEDNARODNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ – OKROGLA MIZA MLADIH NA PROMETNI ŠOLI MARIBOR.

»HITROST UBIJA! PREDVIDI SVOJO HITROST!«

7

PROJEKT ERASMUS PLUS – FINSKA

S em dijak 4. letnika, udeležil sem se projekta

Erasmus plus, ki je potekal na Finskem. Bivanje

na Finskem je bilo zame neprecenljiva 3-tedenska

izkušnja, kjer sem se veliko naučil. Delo je vsebovalo

veliko praktičnega usposabljanja in le en dan teorije. Vse

skupaj je potekalo v angleščini. Najbolj sem bil navdu-

šen nad sprejemom in uporabo simulatorjev, ki jih na

naši šoli žal nimamo. Finci so bili zelo prijazni in skrbeli

so, da smo se tam odlično počutili. Ta izkušnja mi bo

vsekakor ostala v spominu in mi pomagala predvsem

zaradi pridobljenega znanja.

Gregor Duh, 4. A

BOŽIČNO-NOVOLETNI BAZAR

V torek, 2. decembra 2014, smo na šoli organizi-

rali dobrodelni bazar. Dijaki so ponudili voščil-

nice in darila, ki so jih sami izdelali. Nad odzi-

vom obiskovalcev smo bili navdušeni. Skupaj smo zbra-

li 156 evrov, ki jih bomo prispevali v šolski sklad. Za

prijazne in spodbudne besede ter za darovane prispevke

se vsem iskreno zahvaljujemo.

V praznično okrašenih učilnicah smo sešteli vse lepe trenutke preteklega leta, se poslovili od lanskih dogodkov, se v mislih srečali s svojimi

željami za novo leto in zadovoljni drug drugemu voščili vse dobro.

Zadnji mesec leta ste vzdušje v šolskih klopeh tudi tokrat obarvali v prijazne, decembrske barve. Smrečice so pogumno razkazovale svoje okrasje, svetleče lučke so tekmovale z iskricami v očeh, ročno izdelani lampijončki, papirnate verige, zvezdice, snežinke so plesale svoj razgibani ples na oknih, tablah in stenah ter grele naše duše.

Lepo okrašene učilnice so vam bile v veselje in ponos.

Vse oddelčne skupnosti in vsak posameznik ste prispevali k prazničnemu utripu naše šole. Hvala za trud, za lepe okrasne izdelke, za vsako prijazno misel, za vso medsebojno pomoč, za slastne piškote, za čudovite, ročno izdelane voščilnice, za prisrčno proslavo, za novoletni bazar, stojnico za sladkosnede, za tople stiske rok …

Vsi ste opravili odlično delo, komisija je s težavo izbrala tri oddelčne skupnosti, ki so pri krašenju učilnic prikazale nekoliko več.

1. mesto: 2. a

2. mesto: 1. a

3. mesto: 1. b

Konferenčno obdobje se zaključuje, treba bo pospraviti okraske, popraviti nezadostne ocene in sproščeno zakorakati počitnicam naproti. Torej, veselo na delo.

Prijazno pozdravljeni.

Komisija: Jolanda Radolli, Romana Orthaber, Mateja Pivec

BILO JE LEPO

8

POTEK PRAKSE

V JUNIJU 2014

DIJAKI 3. C NA PODJETJU VARNOST MARIBOR D. D.,

KI JE VODILNI DELODAJALEC PRI NUDENJU PRAKSE

DIJAKOM SREDNJE PROMETNE ŠOLE

N aša praksa se je začela na sedežu podjetja Varnost Maribor d. d., ki organizira

opravljanje prakse za dijake Srednje prometne šole Maribor v mesecu juniju in februarju. V prvem tednu so organizirali predavanja, kjer so nam predstavili različna področja varovanja oz. svoj poslovni sistem. Prvi dan nas je sprejel vodja prakse g. Darko Zarič in nas seznanil z ur-nikom predavanj, vsak dan nam je tudi predstavil predavatelje.

Prvi dan smo pisali teste, s katerimi smo pokazali, s kakšnim znanjem smo prišli pripravljeni na prakso. Test ni bil zahteven, saj so nas v šoli veliko naučili, pri nekaterih podrob-nostih pa nam je pomagal g. Karl Meier, strokovnjak na področju za-sebnega varovanja, hkrati pa nas je opozoril na zakonodajo, ki jo je po-trebno zelo dobro poznati, da pravil-no izvedemo zadano nalogo. Drugi dan prakse smo imeli zelo zanimivo predavanje o delovanju centra VNC, ki nam ga je zelo dobro strokovno predstavil g. Milan Vačovnik. Po koncu predavanja smo trije izbrani odšli na ogled centra, ki ga imajo na podjetju in si ga tako ogledali tudi v praksi. Tam so bili trije operaterji, ki so natančno spremljali dogajanje na nadzorni plošči. Po odmoru smo nadaljevali s predavanjem s podro-čja informacijske tehnologije, katerih teme smo lahko povezali s šolskimi urami pri profesorju Benjaminu Piv-cu. Poslušali smo o varnosti v infor-

macijskih sistemih in čeprav nas teh-nologija spremlja vsak dan, smo ugotovili, da to področje zahteva zelo strokoven pristop in nudi na-daljnje raziskave, kar je možno razi-skati v smislu študija. Čeprav je bilo predavanje na trenutke težje razum-ljivo zaradi strokovnosti, pa nam ga je g. Boris Jelen povezal z dogodki iz vsakdanjega življenja in tako smo lahko razumeli npr. afero okoli žvi-žgača Edwarda Snowdna. Tretji dan smo imeli predstavitev organizacije sektorja tehničnega varovanja. G. Cehner nam je predstavil mehan-sko varovanje in povedal, da nekate-re produkte izdelajo tudi pri njih in imajo svojo proizvodnjo. Tako smo izvedeli, da Varnost ni samo podje-tje, ki nudi storitve na področju va-rovanja, ampak je tudi proizvodno podjetje. Svoje izdelke prodaja v tr-govini, ki je v stavbi podjetja. Po odmoru in diskusiji je s predava-njem nadaljeval direktor sektorja varstvenega inženiringa g. Danilo Fras. Tukaj smo izvedeli, da se sek-tor ukvarja z načrtovanjem varnosti v stavbah. Izračunajo oceno tveganja za posamezno stavbo in svetujejo pri varnostnih vidikih ter v nadaljeva-nju skrbijo, da naročniki poznajo in izvajajo varnost pred požari, da va-rujejo okolje in skrbijo za varstvo pri delu. Predavanje je bilo zelo nazorno in dobro povezano z vsakdanjo prakso. Nato smo odšli na dvorišče podjetja, kjer smo imeli praktični prikaz gašenja požara, pri čemer smo se lahko preizkusili tudi sami.

Ogledali smo si tudi skladišče, kjer hranijo razne vrste gasilskih apara-tov in prah, potreben za gašenje.

Naslednji dan nam je izvajalec g. Milan Ekart predstavil sektor javne-ga zbiranja. S tem predmetom se v šoli srečamo v četrtem letniku. Pre-davatelj je bil poln izkušenj in zelo nazoren, tako da smo se veliko po-govarjali tudi o javnih prireditvah, ki so pogoste prav v mesecu naše prakse, juniju. Z gospodom smo se dogovorili tudi o urniku in načinu opravljanju prakse na prireditvi Lent, na kateri smo prisostvovali v zadnjih dveh tednih naše prakse. Festival Lent je največji slovenski festival na prostem in eden največjih v Evropi. Konec junija in v začetku julija že več kot 20 let na svoja števil-na prizorišča pritegne več kot pol milijona obiskovalcev, zaradi česar je najbolj prepoznaven kulturni do-godek v Sloveniji. Število prireditev na festivalu Lent v letu 2014: 486 Število nastopajočih na festivalu Lent 2014: 5.343 Festival Lent je bil tudi letos varovan s strani Varnosti Maribor. Tako smo dijaki Srednje Prometne šole Mari-bor dobili priložnost spoznati varo-vanje javnih prireditev. Predvsem smo varovali vstopna mesta na Glavni oder, VIP ROOM, PREES, Art kamp … Naša naloga na vstopnih mestih je bila pregledovanje kart, preprečeva-nje vstopa obiskovalcem brez kart

9

kart ter nadzorovanje tribun. Na vstopnem mestu VIP ROOMA je bila naša naloga pregledovanje akredita-cij z nazivom ZLATI VIP. Med na-šim delom smo uporabili, kar nekaj ukrepov. Spoznali pa smo tudi, da je delo z ljudmi zelo težko, saj nekateri ljudje ne poznajo navodil in ne upoš-tevajo varnostnikovih ustnih od-redb. Zadnji dan predavanj na sedežu podjetja Varnost smo se seznanili z organizacijo in delovanjem sektorja intervencije. Izvedeli smo, da ima Varnost Maribor 29 intervencijskih enot, ki so 24/7 v pripravljenosti. Predavatelj g. Mitja Sušnik nam je predstavil dolžnosti interventov, s katerimi deli se srečujejo in nam s pomočjo praktičnih primerov obraz-ložil potek njihovega dela. Kasneje nam je g. Boris Kaloh obrazložil, čemu služi notranji nadzor. Name-njen je preverjanju dela varnostni-kov. Izvedeli smo, da glede opravlja-nja notranjega nadzora velja stroga molčečnost. Nazadnje smo si ogleda-li eno izmed vozil za prevoz denarja, ki ga ima v lasti Varnost. G. Marko Bauman nam je povedal, da pozna-mo več vrednostnih razredov,

obrazložil nam je, kako poteka de-lovni dan varnostnika, ki se ukvarja s prevozom denarja in nam pokazal vozilo, ki je prirejeno za prevoz de-narja.

Preostale tri tedne v juniju smo prakso opravljali na terenu. Za to je bil odgovoren g. Farkaš, ki nas je poslal na naslednje njihove varovane objekte: Mercator, Dravske elektrar-ne, UKC Maribor in Večer. Ta del prakse je bil zelo zanimiv, saj so nam varnostniki lahko v praksi prijazno razkazali, kako varujejo objekte, kakšno opremo in tehnologijo upo-rabljajo in v kakšnih prostorih dela-jo. Naša naloga pa je bila, da poišče-mo morebitna neskladja z zakonoda-jo, podamo kakšne opombe za iz-boljšavo in se seveda naučimo, kako prenesti vso naše znanje v prakso. Po obisku vsakega podjetja smo na-pisali krajšo seminarsko nalogo v

skladu z navodili naše vodje prakse, nato pa smo po obisku objekta nalo-ge oddali in jih prediskutirali.

Mesec prakse je hitro minil, tako praktični in teoretični del sta bil zelo dobro organizirana, za kar se podje-tju Varnost s strani Srednje Promet-ne šole zahvaljujemo. Naše sodelo-vanje in prepletanje prakse s teorijo se v smislu izobraževanja nadaljuje v mesecu septembru. Ta zgodba pa bo zapisana kasneje. Zapisale: Snežna Trojnar Kvas, prof.

Sabina Šumič in Teja Lampe, 4. c

G ospa Mira Jug Skledar je imela v torek, 9. 12.

2014, predstavitev o svojem potovanju.

Predstavila nam je vse, kar je videla, kje je spala

in kaj je jedla. Med predstavitvijo smo lahko videli slike

iz njenega potovanja. Na koncu smo se lahko tudi malo

posladkali s pecivom.

Gospa Mira je še povedala, da tam živijo zelo skromno,

ampak so vseeno veseli in srečni s tem, kar imajo.

ČAJANKA (HIMALAJA)

10

LOGISTIČNI TEHNIK TEHNIK VAROVANJA

Ključna dela tehnika/tehnice varovanja so:

varovanje objektov,

premoženja in oseb,

izvajanje varnostno-receptorskih del v institu-cijah, kot so šole, vrtci, bolnišnice, muzeji in v podjetjih,

varovanje prodajnih mest,

izvajanje varnostno-spremljevalnih del oziro-ma prevoza denarja in drugih dragocenosti,

operaterska dela v varnostno-nadzornem cen-tru,

izvajanje intervencij,

telesna straža oseb,

varovanje na prireditvah.

Izobraževanje traja štiri leta, ovrednoteno je z 240 kreditnimi točkami (KT).

VPISNI POGOJI V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

osnovnošolsko izobraževanje ali nižje poklic-no izobraževanje ali enakovredno izobraževa-nje po prejšnjih predpisih.

Izobraževanje se zaključi s poklicno maturo.

Dela logističnega tehnika/tehnice so tudi:

načrtovanje in organiziranje prevoza tovora v

vseh vejah prometa,

pakiranje, skladiščenje, komisioniranje, elek-

tronsko označevanje ter deklariranje blaga v

logističnih in prodajnih centrih,

poznavanje postopkov zavarovanja v posame-

znih prometnih podsistemih in sklepanje trans-

portnih zavarovanj,

načrtovanje prometnih tokov in prometne sig-

nalizacije,

priprava in vodenje transportne dokumentaci-

je,

načrtovanje logističnih procesov s pomočjo

sodobne informacijske tehnologije ,

organizacija specifičnih prevozov (nevarne

snovi, hitro pokvarljivi tovori, izredni tovori)...

Izobraževanje traja štiri leta, ovrednoteno je z 240

kreditnimi točkami (KT).

VPISNI POGOJI

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je

uspešno končal:

osnovnošolsko izobraževanje ali nižje poklic-

no izobraževanje ali enakovredno izobraževa-

nje po prejšnjih predpisih.

Izobraževanje se zaključi s poklicno maturo.

11

ANKETA

o uporabi mobilnega telefona dijakov Srednje prometne šole Maribor, november 2014 (N = 184)

Koliko evrov na mesec znaša uporaba tvojega mobilne-

ga telefona?

Letnik prvi drugi tretji četrti

22.6€ 24.6€ 21.7€ 26.3€

Za katere namene uporabiš svoj mobilni telefon (razdeli 100 %)?

Linda Luršak, 2. b

Letnik prvi drugi tretji četrti

za pogovor 14.4% 20.4% 15.7% 12.5%

za pošiljanje in branje SMS-ov 23.8% 36.8% 31.3% 32.5%

za iskanje informacij na spletu 7.8% 8.3% 6.5% 10.2%

za facebook, 20.5% 19.5% 11.6% 9.8%

za igrice 12.7% 11.6% 6.8% 13.5%

za poslušanje glasbe 18.7% 14.5% 21.8% 17.5%

gledanje video posnetkov 8.8% 5.3% 4.4% 12.4%

za igre na srečo 1.1% 1.2% 0,5% 1.4%

Ostalo (snapchat, gag, viber …) 5.9% 2.1% 0.8% 0.4%

Koliko ur na dan uporabljaš svoj mobilni telefon?

Letnik prvi drugi tretji četrti

6.4h 9.9h 8.5h 9.7h

Vlado Potočnik

Preminuli hišnik

Timotej Erdeljan

Preminuli dijak

V SPOMIN

12

ALKOHOL

Alkohol je pijača za velike junake,

moške silake in za čudake.

Alkohol je prisoten na vseh poteh - v življenju vseh.

Vsak se odloči, ali ga bo pil ali bo raje sadni fruti

spil.

V alkoholu je resnica, to je že stara zdravljica.

Za rojstni dan ali za Prešernov dan pije se zdravljica

in le redke zamika takrat kozarec dobre vode ali

soka.

Za vse mlade le nasvet: če hočeš v šoli dober bit',

alkohola ne smeš pit',

saj bolj ga piješ, bolj si nor.

Dijakinja, 2. a

Drage dijakinje, dragi dijaki!

Vabimo vas k sodelovanju pri nastajanju šol-

skega literarnega glasila Zeleni val. Pišite in

ustvarjajte.

Vaše prispevke nam posredujte po e-naslovu:

knjiznica@prometna.net ali ga prinesite v ka-

binet slovenistov (II. nadstropje).

Veselimo se vsakega vašega prispevka.

Urednica: Teja Lampe

Sodelavci: Teja Lampe, Mateja Turk, Jolanda Radolli, Tanja Srebrnič, Romana Orthaber, Snežna

Trojnar Kvas, Sabina Šumič, Dušan Veršec, Gregor Duh, Zlatko Šehovič, Tjaša Pondelek, Linda

Luršak.

Fotografije: dijaki

Lektura: Maja Cafuta

Oblikovanje: Benjamin Pivec

Izdajatelj: Prometna šola Maribor – elektronski izvod, februar 2015

UREDNIŠ TVO