26 KAPITAL 18. avgust 2008

dolgoro~no ima Kitajska povsem jasne namene - zagotoviti nemoteno preskrbo s surovinami in energijo; to naj bi v prihodnosti lo~ilo velesile od revnih dr`av.

svetovni gospodarski razvoj se je v zadnjih letih globalizacije porazde-

lil in dosegel tudi dr`ave, ki so {e pred kratkim veljale za nerazvite.

Ekonomske razmere se spreminjajo in `ivljenjski standard ljudi se v

hitro razvijajo~ih dr`avah po~asi, a vztrajno vzpenja. MATJA@ [TAMULAK*

Kitajska surovinska lakota

sVet FINANC kitajsko gospodarstvo

Lakota treh milijard ljudi s teh obmo~ij posega predvsem po industrijskih ko-vinah za nemoten potek industriali-zacije, iz teh dr`av pa bele`imo tudi povpra{evanje po plemenitih kovinah za za{~ito dr`avnega premo`enja ter po kmetijskih surovinah za proizvo-dnjo vedno ve~jih koli~in hrane.

svetovna globalizacija. Kitajska je v zadnjih letih usmerjena v {irjenje bla-gostanja tudi na svoje pode`elje in ne le na razvoj go-spodarskih sre-di{~, kot sta [ang-haj in Peking. Svoje dr`avljane spodbu-jajo k vedno ve~ji potro{nji in vlaga-nju, cilj Kitajske je, da naj bi `e do leta

2020 kar za {tirikrat pove~ala gospo-darsko proizvodnjo na prebivalca gle-de na leto 2000. Temelj njihovega opti-mizma in dosedanjega napredka je go-tovo [anghaj, kjer ustvarijo kar dvajse-tino kitajskega BDP-ja in kjer se je iz-voz od leta 1992 pove~al za 500 odstot-kov. V celotni dr`avi tako vedno bolj vzpodbujajo razvoj visoke tehnologi-je in zmanj{evanje odvisnosti od uvo-za energetskih virov. Dolgoro~no ima Kitajska povsem jasne namene - zago-

toviti nemoteno pre-skrbo s surovinami in energijo; to naj bi v pri-hodnosti lo~ilo velesile od revnih dr`av.

Avtomobili in cestna infrastruktura. [e ve-dno velja, da lahko

razvoj in mo~ dolo~ene dr`ave ali dolo~enega gospodarstva povzame-mo tudi po razvoju avtomobilske in-dustrije in {tevilu uporabnikov jekle-nih konji~kov. Zanimiva je primerjava, da je danes na Kitajskem {tevilo avto-mobilov na prebivalca tolik{no, kot je bilo v Sloveniji leta 1960. A tako, kot se Kitajska razvija v globalno gospo-darsko velesilo, se tudi {tevilo uporab-nikov avtomobilov vztrajno pove~uje. Samo dnevno se v Pekingu na ulicah {tevilo avtomobilov pove~a za ve~ kot 1.000. V letu 2008 je bilo na Kitajskem kar 11.500.000 osebnih vozil v zaseb-ni lasti, ̀ e v letu 2025 pa naj bi bilo po projekcijah investicijske banke Gold-man Sachs na Kitajskem ve~ avtomo-bilov, kot jih je v ZDA danes. Kitajsko prometno ministrstvo do leta 2020 pri~akuje, da se bo {tevilo vozil pov- *s

amos

tojn

i pre

mo`

enjs

ki s

veto

vale

c in

sve

tova

lec

podj

etja

Ele

men

tum

, pre

moz

enje

◊gm

ail.c

om

A pri vseh surovinah, ki jih Kitajska proizvede doma, se v zadnjih letih dogaja, da niso in ne bodo ve~ na voljo za izvoz.

Kapital 449 1808 08.indd 3 8/13/08 3:02:46 PM

2718. avgust 2008 KAPITAL

zpelo na 140 milijonov, dolgoro~no pa lahko pri~akujemo, da se bo po Kitaj-ski vozilo kar 250 milijonov avtomobi-lov - in to {tevilo {e vedno pomeni le 150 vozil na 1000 prebivalcev.Temu ustrezno je potrebno prilagodi-ti tudi infrastrukturo, zato Kitajska `e nekaj let pospe{eno gradi cestne po-vezave in pripadajo~o infrastrukturo. V zgodovino so se vpisali tudi zara-di najdalj{ega mostu na svetu (poteka ~ez zaliv Hangzhou v Vzhodnem ki-tajskem morju), ki v dol`ino meri ne-verjetnih 36 kilometrov, gradili so ga dolga tri leta, stro{ki gradnje pa so na koncu narasli na vrtoglavih 1,4 mili-jarde ameri{kih dolarjev. To pa ni edi-ni rekord, ki so ga s cestami zabele`ili Kitajci, ki trenutno gradijo kar 5.000 kilometrov avtocest letno, s tak{nim tempom se ne more pohvaliti nobe-na druga dr`ava na svetu.Kitajska nove ceste nujno potrebuje, saj lahko le z ustreznimi prometnimi povezavami spodbudi enakomeren razvoj dr`ave in ohrani visoko raven gospodarskega razvoja. Med letoma 2005 in 2010 je tako Kitajska za gra-dnjo cestne infrastrukture predvide-

la kar 360 milijard dolarjev, kar je kar enkrat ve~ kot v prej{nji petletki. Zato je ̀ e danes njeno avtocestno omre`je takoj za ZDA najve~je na svetu. In ni dale~ dan, ko bo tudi v tej panogi Ki-tajska na prvem mestu, saj se srednji sloj prebivalstva vedno bolj krepi in z njim tudi vse dodatne zahteve po bolj{em `ivljenjskem standardu.

Nara{~ajo~e potrebe po energiji. Ki-tajska si `eli v prihodnosti zagotoviti nemoteno oskrbo z energijo, s ~imer se je zaradi termoelektrarn poraba premoga od leta 1990 ve~ kot pod-vojila, proizvodnja elektri~ne energije pa se vsako leto pove~a ravno za to-liko, kolikor je v letu dni porabi celo-tna Velika Britanija. Spro`ilo se je tudi rasto~e povpra{evanje po nafti, saj Ki-tajska nikakor ne zmore ve~ sama za-dovoljiti doma~ega povpra{evanja. [e nekje do leta 1990 je Kitajska sama uspela zadovoljevati sprotne potre-be po nafti, danes pa je povsem od-visna od uvoza, saj so se potrebe po tej surovini najmanj podvojile. Uvoz nafte se je tako v pi~lih desetih letih pove~al za kar {estkrat, najve~ nafte

pa “prite~e” z Bli`njega vzhoda (Savd-ska Arabija, Zdru`eni arabski emira-ti, Kuvajt in Iran) in iz Afrike (Ango-la, Sudan, Kongo). Iz tega lahko skle-pamo, da ima Kitajska velik dele` pri zadnjih podra`itvah “~rnega zlata”, saj povpra{evanje po oskrbi raste iz leta v leto.

Lov v Afriki. [e ve~, Kitajska si `eli z nalo`bami in posojili v prihodno-sti zagotoviti energetsko in surovin-sko neodvisnost. Tako upravljav-ci dr`avnega investicijskega sklada (SAFE), ki je v upravljanje dobil do-brih 200 milijard ameri{kih dolarjev, kupujejo nahajali{~a nafte v Angoli in Sudanu ter z odve~nim denarjem povsem legitimno odkupujejo tudi pravice do izkopa ostalih surovin v Afriki. In zakaj prav na podro~ju Afri-ke? ̂ rna celina namre~, kot ugotavlja novinar Raf Custers, proizvede kar 57 odstotkov vsega kobalta, 46 odstot-kov diamantov, 39 odstotkov man-ganove rude, 31 odstotkov fosfatov, 21 odstotkov zlata in 9 odstotkov bo-ksita. Demokrati~na republika Kongo je drugi najve~ji svetovni proizvajalec bakra, Ju`noafri{ka republika pa po-kriva 80 odstotkov svetovne proizvo-dnje platine. Celina je torej bogata z neobnovljivimi viri in tako privla~na za dr`ave, ki imajo dovolj denarja, a premalo surovin.

Kitajska poraba surovin. Gospodar-ski razvoj Kitajske se, kot vse ka`e, zlepa ne bo umiril. ^e upo{tevamo {tevilo ljudi, ki se vsako leto znajde-jo na trgu delovne sile in upo{tevamo {e rev{~ino, mora Kitajska rasti z naj-manj 9-odstotno rastjo, sicer se lah-ko soo~a z notranjimi dru`benimi ne-miri. Neprekinjen razvoj pa pomeni tudi neprekinjeno ali celo pove~ano povpra{evanje. Glede na statistiko za leto 2007 je poleg Kitajske najve~ji sve-tovni porabnik surovin Indija. Ti dve dr`avi najbolj povpra{ujeta po alumi-niju, bakru, niklju, jeklu in cinku, sama Kitajska pa je {e vedno najve~ji svetov-ni porabnik bakra, niklja in cinka. Kitaj-ci so v prvem ~etrtletju letos porabili za

“PogodbA stoLetjA”Posebej opevan in znan je kitajski poseg v Kongu, dr`avi, ki je zaradi prekletstva svojih rudnih bogastev pre`ivela vrsto dr`avljanskih vojn. “Pogodba stoletja”, kot jo radi imenujejo v Kongu, je Kitajski omogo~ila izvoz 10 milijonov ton bakra in 200.000 ton kobalta v zameno za rekon-strukcijo infrastrukture (3.500 kilometrov cest in `eleznic) ter gra-dnjo 31 bolni{nic, 145 zdravstvenih centrov, 4 univerz in nekaj {ol. Kot navaja Colette Braeckmann, je ta sporazum o partnerstvu te`ak dobrih 10 milijard ameri{kih dolarjev, samo letos pa naj bi bilo v regijo investira-nih kar 700 milijonov dolarjev. Kitajska torej opravlja blagovno menja-vo - osnovne surovine za infrastrukturo ter izbolj{anje zdravstvenega in izobra`evalnega sistema. Kar torej ZDA po~nejo z oro`jem (Irak), to Kitajska opravi z denarjem (Kongo).A vedno ni tako, da kitajski poseg na ~rni celini s sabo prina{a samo dobre stvari. Kljub temu, da sta se EU in Kitajska zavezali, da si bosta prizadevali za mir, varnost in trajnostni razvoj v Afriki, pa Kitajsko pri zagotavljanju oskrbe s surovinami korupcija in kr{enje ~lovekovih pravic (ve~inoma) niti najmanj ne motita. Afrika je namre~ {e vedno dr`ava, kjer je mo`no ve~ino dogovorov skleniti z modrimi kuvertami, pri ~emer najkraj{o potegnejo prebivalci, ki jih izkori{~ajo kot poceni delovno silo. Tako se vnovi~ potr-juje domneva, da se je podro~je hladne vojne zares preselilo na podro~je boja za preostala svetovna surovinska nahajali{~a.

Kapital 449 1808 08.indd 4 8/13/08 3:02:46 PM

28 KAPITAL 18. avgust 2008

sVet FINANC kitajsko gospodarstvo

30 odstotkov ve~ bakra kot v enakem obdobju lani. Izredno se je pove~alo tudi povpra{evanje po jeklu in trg se je v leto{njem juniju na pove~ano kitaj-sko povpra{evanje odzval kot {e nikoli v zgodovini - gigant rudnikov Rio Tin-to je namre~ v javnosti objavil, da je v pogodbi z najve~jim kitajskim proizva-jalcem jekla, podjetjem Baostell, uspel dose~i 96,5-odstotni cenovni dvig gle-de na primerjalno ceno na borzi. Rio je cenovni dvig za slabih 100 odstotkov opravi~eval s tem, da so Kitajci pripra-vljeni pla~ati ve~ in da je trenutno na trgu jekla velik razkorak med ponud-bo in povpra{evanjem.

Zgodba o ri`u in lesu. Kitajska je sama sicer najve~ja svetovna proi-zvajalka premoga, svinca, cinka, ko-sitra, p{enice in ri`a. A pri vseh suro-vinah, ki jih Kitajska proizvede doma, se v zadnjih letih dogaja, da niso in ne bodo ve~ na voljo za izvoz. Zadnji tak{en primer se je zgodil, ko so Ki-tajci Filipincem zavrnili dobavo ri`a. Pro{njo za dobavo ri`a so Kitajci za-vrnili z obrazlo`itvijo, da morajo tudi sami poskrbeti za ustrezno koli~ino zalog hrane, da ne bi v dr`avi pri{lo do nenadnega pomanjkanja in s tem povezanih nemirov. Pri~akovati je, da se bodo Kitajci povsem enako pri~eli obna{ati pri vseh ostalih surovinah, ki jih proizvedejo doma. S svojim povpra{evanjem so letos pripomogli tudi k dvigu cen soje, kjer je Kitajska v

svetovnem merilu {e vedno najve~ji svetovni uvoznik. Februarja letos je bilo prvi~ potrebno za tono pla~ati ve~ kot 500 dolarjev, kar je kar dvakrat ve~ kot leta 2006. [e ena zanimiva zgodba pove~anega kitajskega povpra{evanja po surovinah pa se dotika lesa. Indo-nezijski center za mednarodne gozdar-ske raziskave je namre~ ugotovil, da lahko ob pomanjkanju strogega nad-zora njihovi gozdovi postanejo `rtev kitajskega povpra{evanja in da lahko v dr`avi pri~akujejo, da bo pri{lo do ve~jega {tevila ilegalnih gozdnih po-

sekov, ~e kitajska papirna industrija ne bo na{la drugih dobaviteljev lesa. @e danes ima Kitajska za potrebe svoje celulozne in papirne industrije prema-lo lastnega lesa in je odvisna od uvo-za iz Malezije, Rusije, Mjanmara, Indo-nezije in Gabona. Gotovo tak{ni po-segi v naravo ne bodo ostali povsem brez posledic za svetovni trg in svetov-no podnebje.

Novi potro{nik. Razvoj Kitajske pred-videva, da se bo tam rodil povsem “nov potro{nik” v obliki 500 milijo-nov ljudi, ki ̀ elijo ̀ iveti in u`ivati na{, zahodni standard. In ~eprav Kitaj-ska sama ni do`ivela politi~nih spre-memb, je do`ivela spremembe pov-sod drugje. @e tri desetletja gospodar-stvo raste z 9-odstotno letno stopnjo, s pode`elja v mesta se je preselilo ve~ kot 150 milijonov ljudi (najve~ja urba-nizacija na svetu), Kitajska pa vztraj-no postaja najve~ji svetovni porabnik surovin in osnovnih dobrin ter stopa ob bok najve~jim, razvitim svetovnim velesilam. Upajmo, da bodo v priho-dnosti Kitajci tudi pri prepre~evanju onesna`evanja okolja in spo{tovanju ~lovekovih pravic tako la~ni, hitri in prvi, kot so povsod drugje. K

Z Ve^ Kot 1,3 mILIjArde LjudIKitajska je najve~ja dr`ava na podro~ju vzhodne Azije in ~etrta najve~ja dr`ava na svetu in je kar 475-krat ve~ja od Slovenije. Danes naj bi ̀ e ve~ kot 100 kitajskih mest imelo najmanj milijon prebivalcev, tudi sicer je Kitajska najbolj naseljena dr`ava na svetu z ve~ kot 1,3 milijarde prebivalcev. Glavno mesto Kitajske je Peking, njeno najve~je mesto pa [anghaj. V zadnjih 8 letih se je {tevilo mobilnih telefonov pove~alo s 87 na 432 milijonov. Po {tevilu uporabnikov interneta je Kitajska najve~ja dr`ava na svetu, saj premore kar 220 milijonov upo-rabnikov, s ~imer je prehitela tudi ZDA.

NAjVe^jA gosPodArstVAPo prognozah investicijske banke Goldman Sachs, naj bi BRIC dr`ave (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) v manj kot 40 letih postale ve~ja gospodarstva od sedanjih {estih najbolj razvitih dr`av sveta. @e leta 2025 bodo tvorile pribli`no 50 odstotkov svetovnega BDP-ja (sedaj le 15 odstotkov). Leta 2050 naj bi po sedanjih projekcijah Kitajska zase-dala svetovni prestol.

NAjVe^jI LetA 2050

svetovni prestol. Najve~ja

gospodarstva leta 2050 po velikosti BDP-ja v dolarjih

naj bi po prognozah

Goldman Sachs bile BRIC dr`ave.

©Kapital

Kapital 449 1808 08.indd 5 8/13/08 3:02:46 PM