kinote~nikkinoteka.si/Files/pdf/1443.pdfzgodovine filma, predmeta Kinoteke, umetnostnega muzeja, ki se je za~ela v 19. stoletju, kon~uje pa se vsak dan sproti, z v~eraj{njo premiero

1 kinote~nik, januar 2011

kin

ote

~nik

2010 2011

po{tnina pla~ana pripo{ti 1106 ljubljana

brezpla~ni izvod

januar

mes

e~ni

kSlo

vens

keki

note

ke,

letn

ik X

I,{t

evilk

a5,ja

nuar

2011

stara znanka Animateka s programom animiranih delikates, ki se ukvarjajo znastankom in zgodovino filma. Z nadvse eklekti~nim izborom {tevilnih kratkih incelove~ernih filmov pestrost slovenske kinematografije razkriva Slovenski filmskiarhiv pri Arhivu RS; ob tveganju, da delamo krivico njegovim preostalimprogramom, velja opozoriti zlasti na izjemen program slovenskih kratkih filmov po izboru Mirjane Bor~i~. Prav vsi na{teti segmenti programa, vse nanizanke, se februarja – in nato vsak mesec znova – seveda vra~ajo. Kar nas naposledpripelje do jedra kinote~nega programa: retrospektiv. Skoraj popolneretrospektive bo januarja deleèn prodoren britanski reìser in scenarist MikeLeigh; Kinoteka s tem vo{~i popotnico njegovemu najnovej{emu filmu [e enoleto, ki januarja prihaja v redno kino distribucijo. Za srce januarskega programapa naj obvelja popolna retrospektiva enega najaktualnej{ih evropskih avtorjev,francoskega reìserja, pesnika in filozofa Sylvaina Georgea, tudi na{egajanuarskega gosta, v sklopu katere se bo odvrtelo devet kratkih in celove~ernihfilmov novej{ega datuma. Ta gesta ima dvojni pomen. Po eni strani z njo obujamoidejo redne nanizanke z naslovom Perspektive, v sklopu katere se predstavljajoizbrani sodobnej{i avtorji (ali gibanja), ki jih sicer zaobidejo vsi ostali doma~ikanali prikazovanja (od komercialne in buti~ne kino distribucije do festivalov). Po drugi strani s tem opozarjamo na edino osmi{ljeno in relevantno koncepcijozgodovine filma, predmeta Kinoteke, umetnostnega muzeja, ki se je za~ela v 19. stoletju, kon~uje pa se vsak dan sproti, z v~eraj{njo premiero. Kinotekanamre~ ni samo prostor, kjer se filmske klasike predvajajo; je morda predvsemprostor, kjer klasike postajajo..Jurij MedenVodja programskega oddelka Slovenske kinoteke

estetika in politikaTako kot decembrski je tudi januarski filmski program Kinoteke zasnovan znamenom kar najbolj zgovorno opozoriti na temeljni kredo vsakomese~negasestavljanja programa, kot je tega lepo povzel na{ decembrski gost: "Slaviti film –ne samo s prikazovanjem, marve~ obenem prikazovati, kako imamo opravka z ìvovednostjo in mislijo; in vedeti o filmu ne s filolo{ke razdalje, ki obravnava 'tekst'ali mrtvo zgodovino (medija), marve~ sodelovati v njegovi misli, ki se pojavi zgoljmed projekcijo, ko oìvijo vsi na{i stroji." ê smo decembra ta moto v praksoprevajali predvsem na dva na~ina – po eni strani s ~im {ir{o, raznolikoprogramsko strukturo in po drugi strani z opominjanjem na ~im natan~nej{i pomenkonteksta –, potem naj bo januar mesec, v katerem v vsej svoji polnosti zaàrijoredne, cikli~ne kinote~ne "nanizanke". V sklopu rubrike D-day: dan zadokumentarec se s svojim izjemnim Projektom 365 dni predstavlja Jonas Mekas,ìva, vsestranska legenda, ki bi sicer mirno sodila v katerikoli drug tematski sklop;njegove liri~ne bele`ke vsakdana – be`ne utrinke lepote, na katere naletava nasvoji poti ìvljenja – tokrat gledamo kot svojevrsten odvod dokumentarnegafilmskega ustvarjanja. Nanizanka Kino-uho – ìve glasbene spremljave k nemim (inne tako nemim) filmom – januarja streè z dvema dogodkoma: hi{ni pianist AndrejGori~ar bo, tako kot è nekajkrat, ozvo~il klasiko Osamljena, po mnenju mnogihenega poslednjih velikih nemih filmov; posebno presene~enje pa nam pripravlja nadoma~ih odrih vedno bolj udoma~en portugalski harfist Eduardo Raon, ki se botokrat lotil ìve glasbene spremljave k zvo~nemu filmu! Kino-integral, posve~entistim izmuzljivim in najsvobodnej{im oblikam filma, katerih predal~ki nosijonalepko eksperimentalni oziroma avantgardni film, za za~etek leta ponuja v slabopoldrugo uro zgo{~eno zgodovino samega sebe, o kateri posebej za Kinote~nikpi{e njen kronist Pip Chodorov. Sorodno samorefleksijo bo januarja izvajala tudi

Nemogo~e – Iztrgane strani Sylvain George, Francija, 2009Oboroìl sem se zoper pravico (Burn! Burn! Burn!)


To je ~rna pesem,Iste barve kakor gnus,Ki te useka direkt v fris,Ki te useka direkt v srce,Tebe, ki brusi{ jeklo, ogenj, kri,Tebe, ki brusi{ vojno,Mi jo pa sprejemamo, Mi, sinovi psic,Mi, bratje gneva, Mi, ki smo è mrtvi, a se vsemu navzlic Smejemo bolj kakor ìvi. Ni~esar ne priznavamo. Na vse strani neba se dviga zemljevid tvojihpodlosti.To so besede ognja, zvoki ognja, slike ognja,Tu po~iva najtemnej{i gnev, In to je na{ prapor, ves plamte~, Ki ren~i, grmí in doni odmev,Treba je izdreti me~.

Mi smo ognjena telesa,Ki se pouìvamo, kot premog, vse do najglobljeno~i,Ne da bi se veter dvignil, ne da bi ugasnil dih.Kajti, so neznani dnevi,Ki jih ne opazijo koledarji In ki prva zaveti{~a zgradijo iz èrjavice Za parije, deklasirance, zatirance, izgnance. – Lajaj – Mi smo psi z rumenimi zobmi, z vijoli~nimiustnicami,Z razpenjeno slino, ki smetano posnamemo zju`nih in severnih mórij, In mo~no {~ijemo na praznike in sodboposlednjega dne. – Lajaj –

Tesfay, Tesfay, kaj si govoril nocoj? Kaj si govoril?Tesfay, kaj si nocoj govoril?Govoril si, govoril, o {estih ènskah, ki si jih videlumreti, v srcu no~i, v srcu libijske pu{~ave, potemko je sleherno med njimi posililo deset mo{kih,mimoido~ih.Govoril si, govoril, o dvajsetih mo{kih, ki si jihvidel umreti, v srcu no~i, v srcu libijske pu{~ave,ker je zmanjkalo vode in je niso hoteli dati,mimoido~i.Govoril si, govoril, o teh tridesetih ljudeh,utopljenih v Sredozemlju, ker niso znali plavati, medtem ko so tovorne inribi{ke ladje plule mimo, ne da bi se ustavile,pri~e, ki niso hotele pri~ati, ribi~i. Govoril si: Amanuel. Amanuel, ki so ga vrgli izspanca v Calaisu, ti pla~anci, ki so {li po svojihposlih, tu pretepali, tam crkavali, od doma~egaoro`ja, z zarjavelim rezilom, z o~esom pri{leka izEritreje. Govoril si: Louam. Louam. Louam in njegovi ~rnilasje, ki so udarili ob asfalt, ko ga je povozil avto.In ti plameni ~rne krvi juri{ajo na no~. In skozodprta usta, ki kaèjo ~rne diamante, krvavíizgubljeni spomin.

Tesfay, Tesfay, kaj si govoril nocoj?Tesfay, kaj si govoril?Govoril si, govoril, da zrak iz peklà pometa Evropoin povzro~a trpljenje gozdovom, rde~im inrumenim.Govoril si, govoril, da morja Severa in Juga rotijo,val za valom, da bi ve~ ne hranili obal,Govoril si, govoril, moje telo je katedrala, kjer somoje kosti arkade in moje o~i vitraì,Govoril si, govoril, brez haska, svetloba je mrzla,Govoril si, govoril, da ima{ raj{i diktaturo Eritrejekakor diktaturo Evrope.

retrospektiva/perspektive: sylvain george

storjeno ti bo, kar si storil drugim

A vendarle pokonci, Zmeraj, pripravljeni crkniti.Crkniti.Crkniti za pravico.Dokler ne crkne pravica.

Grb, Grb, Grb,Napo~il je ~asOdprtih vojn,Bojujo~ega se o~esa, Kajti ljubimo lahko le slepi, Ti, ki ni~esar ne ve{,Ti, ki te ni ve~.Ti, ki si è izdihnil du{o,âs je, da greva,Z o~mi za pasom, polnim nabojev,Z zvezdami v èpih, Po`gat mesta in gradove.Da, ~as je besnenja in gneva,Psi so izpu{~eni,Kot v~eraj in danes tudi jutriNe bo{ mogel pobegniti samemu sebi,Storjeno ti bo, kar si storil drugim.

Grb, Grb, Grb..Sylvain George(Prevedel: Boris A. Novak)

Tukaj,Tu je zlo~in, tu je kri, tu je vojna, tu je krah,Tu se davi, udriha, ubija s plinom, ropa, loví,crkava, Tu se telesa majejo, opotekajo, padajo vnic,Izginjajo v pozabo in bedo, prah. Tu telesa ve~ nimajo imen,Kajti ne zado{~a ve~ biti h~i ali sin o~eta alimatere,Ne zado{~a ve~ zgolj nositi ime,Ime mora odmevati skozi himere,Biti mora dele`no milosti – Dvorne igre, roke-oltarjisve~enikov in sve~enic – Zato da bi se zanj, ta mit, lahko zanimali, Zato da bi se lahko o njem, o prelest, pogovarjali,Na plo{~adih in prostorih, javnih.Ime je znak, kjer se razredni boj vzdraì. Solidarnost pa ne pozna delitev.Umazanija. Ona sodi k bolj{i baì.

Da, ti brusi{ vojno, ogenj, jeklo,Brusi{ kri, brusi{ bolezen,Toda zdaj je dovolj, mali kralj, konec je s teboj!Poglej, kako se dvigajo telesa, v~eraj izginula,Iz mórij starodavnih in izgubljenih,Iz pokrajin negotovih, pokopanih, Iz kraterjev gneva. Iz te no~i, ki ve~ ne beì, iz dneva, ki se ve~ nepne, Zate ne bo ve~ ~asa,~as je na{, na{ je ~as,In è, in è ni~ ve~ ne more{Ren~ati po vesoljni zemlji, Bevskati na upanje, ~e{ da je prepozno,Bera~iti pogled, z obupom zavdan, Rotiti pogled, ki ti ne more biti dan.

Se torej ni~ ve~ ne spomni{?Izdreti o~i sovra`nikov, zato da bi si naredilogrlico, je bil tvoj priljubljeni konji~ek.Da bi ljubil, pa je treba biti slep,Ti, ki nisi ni~esar vedel,Ti, ki nisi ni~esar videl.Da, prepozno je è,In zvezde, z vso svetlobo, selijo svoje kro`nice. Nocoj bodo le kamni tvoji tovari{i. Le glej jih, bele in ohole,Nad posmrtnim pepelom, ki se pne v mogo~nonebo, Medtem ko se po tleh, v agoniji, vle~e tvojesivkasto telo. – Lajaj. Lajaj. –

Da, ti brusi{ vojno, ogenj, jeklo in kri,Eno samo oro`je in gnev, – mar ne ve{? – mi smo tukaj, zmeraj, kakorv~eraj,In te bomo prisilili, da ponovi{,Drugega za drugim,Drugega za drugim,Drugega za drugim, Imena mrtvih.Da, tudi preìvelih.

Grb, Grb, Grb,Naklonili ti bomo milost, da za trenutek sli{i{ Spev mnoìce,Spev temè,Ki nam na ko{~ke trga prsi,Ki raztre{~i na{e kosti,Bobnarji in èlezne roke, strti prsti,In stori, da smo tukaj, borci, V rovih, kotanjah, na votlih tirnicah,

Nemogo~e – Iztrgane strani Sylvain George, Francija, 2009Oboroìl sem se zoper pravico (Burn! Burn! Burn!)

@rtvam nasilja policije in Dràve

(Francoska besedna igra arme – Armes nipovsem prevedljiva v svoji dvoumnosti: edninskaoblika samostalnika arme ozna~uje namre~oro`je, mnoìnska armes pa grb. Ker pa sta takooro`je kot grb atributa Dràve, je osnovna intencasporo~ila ohranjena tudi v prevodu. Op. prev.)


"Pi{em vam iz koti~ka pekla, prebi~anega odvetrov in morja in krikov galebov, ki jih trgajokaplje de`ja – ali pa so to no~ne ptice, ki letijovse vi{e, proti meglicam in obronkom, in sevseeno vedno znova izgubijo. Pi{em vam iz mestapobegov, kjer tavam in se pritajim, kajti vednomoram oditi, vedno tja, v brezglavem teku, doposlednjega diha."1

Nemogo~e je prvi celove~erec Sylvaina Georgea,nemara najbolj prodornega v mnoìci samoniklihin podtalnih ustvarjalcev novega francoskegapoliti~nega filma, vrenja, ki se upira tradicionalnimdefinicijam, a jih z zavestjo zgodovine obenem nanovo sintetizira. Je film v {tirih letnih ~asih inpetih poglavjih, ki poleg svoje o~itne tematike –nevzdr`ne krivi~nosti evropske migracijske politiketer mo`nih oblik politi~nega boja – govori tudi odveh mestih, o obrobju in sredi{~u, o mejah, kidolo~ajo in odrejajo gola ìvljenja izklju~enih –migrantov, brezdomcev, brezposelnih in mnogihdrugih – ter o domovanju mo~i, v katerem se bijeboj za simbolno mo`nost same politi~nereprezentacije. Podobe obojega, kot nam filmnarekuje s svojim potrpe`ljivim notranjimustrojem, je nemogo~e zdruìti v eno samokontinuirano, organsko zvezano izjavo.Paradoksne podobe nevidnosti ter dokumenteboja za vidnost je mogo~e zgolj zbrati in razli~nouglasiti, da se bo njihov pomen razodel posami~:povezati pri~evanje o migrantskih usodah zmnoì~nim nezadovoljstvom nad Sarkozyjevimreìmom je nujno naloga gledalca. In ko si vzadnjem poglavju, ki si nadene obliko kriti~nezgodovinske analize, Nemogo~e vzame pravico do (od)govora, je ta vse prej kot didakti~en.Nasprotno: je jezno pismo avtorja, napisano zbesedami in podobami predhodnikov, ki plane izpreteklosti in dohiti samo zdaj{njost. Je politi~no-poeti~en filmski stroj, oboroèn s fragmentiBenjamina, Rimbauda, Dostojevskega, s praksamikontrakulture {estdesetih, s ~rnimi panterji,Archiejem Sheppom, pa tudi "doma~ih" militantov,vse od markerjevskih kino-traktatov do GuyaHocquenhama, ki je leta 1986 napisal knjigo z

zgovornim naslovom Odprto pismo tistim, ki sopre{li od Maa k Rotaryju in v njej debordovskopopljuval neoliberalne podgane, ki so se skotileleta '68 in nato ugnezdile na dvoru francoskepolitike.

Prvo prizori{~e Nemogo~ega je obrobje Calaisa,tista "dùngla", ki je v preteklem desetletju –dokler je Sarkozyjeva policija ni dobesednozravnala z zemljo – postala {kandaloznokoncentracijsko skrivali{~e "ilegalnih" migrantov,namenjenih ~ez Rokavski preliv. Ira~anov,Afganistancev, Pakistancev, Eritrejcev in {tevilnihdrugih, prepu{~enih nasilju organov oblasti inkriminalcev, mrazu, lakoti, bolezni, brezupu,nevidnosti. V ta Calais se je Sylvain George vra~altri leta (2006–2009). (Odpravil se je tudi v Ceutona maro{ki obali, kjer se na drugem polu Evropepodobno "akumulirajo" migrantski tokovi iz afri{keceline, in ve~ino dokumentov z obeh prizori{~integralno zdruìl v svojem drugem celove~ercu,Naj po~ivajo v uporu (Figure vojne I.)). V Calaisuje spremljal nekatera beè~a in be`na ìvljenja,snemal je sámo mesto in njegova ponosnaobele`ja, katedralo, spomenike, pokopali{~e;mesto, ki je obloèno s snegom in zavito vmeglice videti zapu{~eno, dokler kasneje neuzremo begajo~ih skupinic, ki vznikajo iz gozda, se zberejo ob ognju, postavajo ob morju, posedajona klopi. Zdi se, da se lahko policijski realnostievropskega izklju~evanja in telesom, ki ostajajoujeta v njegovih limbih, pribliàmo le prekdolo~ene liri~ne evokacije – modernega,brezdomnega ~loveka par excellence, prekletega,pregnanega Rimbaudovega pesnika, je danesnasledila nema in brezimna figura migranta.

ê sta prvi dve poglavji, posve~eni nekemuzapu{~enemu mestu in ìvljenju, posneti vvzplamtelih in mehkih – super 8 mm – barvah inkonturah, ki naredijo, da iz sicer brezupnih podobtu in tam vzklije nekaj skoraj doma~ega inintimnega, da se torej ìvljenja prevedejo v nekinem, a toliko mo~nej{i ob~i spomin, so podobepari{kih demonstracij in manifestacij, ki se

odvijejo ob dveh prilo`nostih (marca in maja2009), po svojem otipu in namenu nasprotne:digitalna, ~rno-bela, strogo reporta`na pri~evanjas prve bojne ~rte nekega zavzetega mesta inkratkoìve komune. Kontrasti med obema so torejdovolj jasni: ti{ina, ki spremlja migrante na obalahAtlantika, je oglu{ujo~a; hrup, ki spremlja pari{keakcije, je sicer prav tako oglu{ujo~, a hkrati tudinesli{en v svojem nenehnem pomenjenju,sloganiziranju, retoriki in diskurzivnempozicioniranju v aparat medijev in javne podobe, v spektakel realnosti, ki je na voljo brezprekinitev.

Vendar pa bi bilo dokumente Sylvaina Georgea,dokumente urbanih odporov, ki v zadnjih letihpretresajo Francijo in so obenem tudi raisond'être njegove kinematografije (kot pri~a veskorpus njegovih kratkih filmov), napak razumetitudi kot mo`no (in poenostavljeno) kritiko njihovedezorientiranosti ali neu~inkovitosti. ê je srcereìserja na strani `rtev kolesja, ki premlevabrezdomna telesa "tujcev", je njegova solidarnosts protestniki – delavci, {tudenti, avtonomisti, s tujci v lastni dràvi – zaveza resni~negadokumentarista: dol`án je biti tudi tam, pozornogledati in poslu{ati, da bo sam pri sebi in tudi zanas razumel, kaj je {lo narobe, da bo torej drugi~{lo narobe na druga~en, nemara manj napa~enna~in. V Calaisu je {kandal policijske dràvenemogo~e zasnovati druga~e kot prek dolo~enegaliri~nega in elegi~nega reìma upodabljanja inspominjanja, v Parizu je {kandal odsotnostipolitike nemogo~e zasnovati druga~e kotpreprosto in neposredno registriranje, ki v mnoìciestetskih u~inkov prenese zgolj enega –historizirano, "reporta`no" povr{ino, ki naj vsepodobe spravi na eno in isto raven. Tako je {eletretje, zaklju~no prizori{~e Nemogo~ega tistofilmsko, virtualno mesto zgodovine in misli, vkaterem se zgosti vse, kar je med pri~evanjiobstanka na obrobju in borbe v domovanju mo~iostalo brez glasu in brez podobe..Nil Baskar

nemogo~e ali zgodba dveh mest


ProgramNemogo~e – Iztrgane strani (L'Impossible –Pages Arrachées)torek 11.1. ob 20.00, ~etrtek 13.1. ob 21.00(Glasbena spremljava v ìvo: Eduardo Raon)

No border (âkal sem, da se spusti mrak)(No border (Aspettavo Che Scendesse La Sera)) Ne stopi krotko v to no~ (N'entre pas sansviolence dans la nuit)Vse nas bodo pobili … (Ils nous tueront tous ...)sreda 12.1. ob 18.00, petek 14.1. ob 19.30

Naj po~ivajo v uporu (Figure vojne I.) (Qu'ilsreposent en revolte (Des figures de guerres I))sreda 12.1. ob 20.00, petek 14.1. ob 22.00

Protiudarca 1 in 2: Za umik na~rtovanegazakona o imigraciji in brezpogojno uzakonitevpravic za vse (Contre-feux 1 et 2: Pur le retrait duprojet de loi sur l'immigration et la regularisationsans condition de tous)Protiudarec 3: Evropa leta '06 (Fragmenti izCeute) (Contre-feux 3: Europe annee '06(Fragments Ceuta))Protiudarec 4: Idealni ~lovek (Fragmenti K.)(Contre-feux 4: Un homme idéal (Fragments K.))Protiudarec 6: Kako zlomiti zavest? Z udarcem!(Contre-feux 6: Comment briser les consciences?Frapper!)sreda 12.1. ob 23.00, petek 14.1. ob 18.00

Niggers Wood (Gorim, kot je treba!) Ballad for a Child (Ne bodo te mogli ubiti ni~ bolj,kot ~e bi è bil mrli~)

âs morilcev (Fire Music) Ostal bo{ hijena itd. (The Book of the Damned)

1 Odlomek iz pisma Temesghena, eritrejskegamigranta, ki je obti~al v Calaisu in je eden izmednastopajo~ih v Nemogo~e. Pismo je bilo napisano15. septembra 2008 in kasneje objavljeno v~asniku Libération.

Nemogo~e – Iztrgane strani Sylvain George, Francija, 2009



odpravljena: vse je è storjeno, re~eno, ni~esar se ne da spremeniti.

Vrnimo se k Sylvainu Georgeu in k nelo~ljivi zvezimed reìserjem, ki danes snema politi~ne filme –treba je opozoriti, da je njegova umetni{ka dràtudi sama politi~na –, in filozofijo, zlastiRancièrovo politi~no mislijo, ki v svojemnedavnem delu Emancipirani gledalec trdi, damodel politi~ne umetnosti sicer ne obstaja, {evedno pa obstaja politi~na umetnost in mo`nostzanjo. "Film, fotografija, video, instalacije in vseoblike telesnih, glasovnih in zvo~nih performansovprispevajo k ponovnemu izumljanju okvira na{ihzaznav in dinamizma na{ih afektov. Tako odpirajomo`ne prehode k novim oblikam politi~nesubjektivacije". U~inka ni mogo~e zagotoviti, avendar ga je mogo~e misliti, delati z njim. Kriti~naumetnost je tista "umetnost, ki ve, da njenpoliti~ni u~inek vodi prek estetske distance. Ve,da tega u~inka ni mogo~e zagotoviti, da vednovsebuje neki dele` nedolo~ljivosti".

Obstaja neka temeljna razlika med ustvarjalci, ki vob~instvo polagajo svoja pri~akovanja, in tistimi,ki u~inek mislijo. Klju~na je pozicija samegareìserja in njegov prihod k tistemu, kar èliposneti; gre za prevod reìserjevega zanimanja zasvet in odnosa do sveta v izdelek, ki ni a priorisubverziven in radikalen. Pravzaprav gre v ve~iniprimerov filmov, za katere je mogo~e re~i, da so radikalni, za skromen obrat v percepciji tistega, ki kaè, za njegovo zavest o tem, kak{ne somo`nosti razporeditve sveta z nekim orodjem. Temo`nosti so v polju vsake umetni{ke zvrsti najbr`neskon~ne. Relevantna gesta, ki bo izdeleknaredila za radikalen, prikazujo~ svet, kakr{negaprej nismo videli, je v prerazporeditvi tega, kakose svet ponavadi pojavlja, v izgradnji novegarazmerja med videzom in realnostjo. Povedano zbolj preprostimi besedami, umetnik razpara {ive,ki drìjo svet pokonci, in jih nato ponovno se{ije vdruga~no, {e nevideno razmerje.

Filmov Sylvaina Georgea ne gre umestiti v"panteon" sodobnega {okerskegadokumentarnega filma, katerega poglavitniproblem se zdi hlinjenje neznanja o svetu zato,

estetika in politika sylvaina georgea

da lahko vanj vpi{e svojo avtenti~no vednost orealnosti. Rancière v kontekstu razprave oneznosni podobi, kakr{na ima mo~ razprostretipokrajino mo`nega, vzpostavi razmerje med vidnimin realnostjo v ustvarjanju. Poanta fikcije, kakr{nese oprijema tudi George, ni v postavljanjurealnosti nasproti njenim videzom, temve~ vgradnji drugih realnosti. V njegovih filmih gre takoza vzpostavljanje prostora lastne realnosti, ki jedolo~ena s koordinatami reprezentacij. George sine utvarja, da to niso (reprezentacije):dokumentarna podoba, pisava, zvok (krik inglasbeni vlo`ki), beseda (recitacija poezije, ki vobi~ajnem zaznavanju ni politi~na, ali pa retori~nafigura ponavljanja, ki navidezno banalne stavkepriène do vpisa na zemljevid pomenov filma).Struktura njegovih filmov je blizu anarhi~ni oblikidèzovskega impromptuja, ki se upira formulam inne ustreza nikakr{nemu zaznavnemu redu.Retrospektiva se s tega vidika upravi~eno pola{~arabe termina poetike, v kolikor George nisovra`nik estetike (a tudi ne privrènecestetizacije), estetiki ne pripisuje la`nivosti videzaoziroma varanja pravega stanja upodobljenega.

Georgeeva kinematografija navsezadnje navaja na obnovo razprave o reprezentaciji in njenemodnosu s tistim, kar prikazuje, to je, na obnovoustaljenega razumevanja razmerja med podobo in realnim upodobljenega. Estetika realnega neizklju~uje; reprezentacija realnemu ne stojinasproti. Posredniki stanja sveta, ki najlaè innajhitreje nagovarjajo ljudske mnoìce, to storijoravno z reprezentacijo. A te`ko si je predstavljati,da uradni mediji informiranja prikaèjo realno slikooseb brez papirjev (sans-papiers) v Calaisu, ki sosicer prisotni v seriji Georgeevih filmov. Kotopominja Rancière, si njihovo podobo v glavnemustvarimo na osnovi pri~evanj zastopnikov mo~i, ki delujejo v lastno korist, korist dràve in njeneizklju~ujo~e migrantske politike, medtem ko jestrokovnjakov in medijskih poro~evalcev, ki biprevzeli vlogo posrednika njihovega glasu, podobein pravic, nesorazmerno manj. Vodilna podobaoseb brez papirjev v svetu mnoì~nih medijev jetorej podoba zlo~incev, nezakonitih priseljencev.Sodobni dokumentarni filmi, ki o{inejo toproblematiko, posredujejo druga~no podobo,

zarotni{ko podobo izkori{~evalskega dru`benegareda. Njene komercialne uspe{nosti ne moremozanikati, a smisel nenatan~ne splo{nosti jepostavljen pod vpra{aj zlasti zato, ker je njenobjektiv slep ravno za tiste, ki jih nepravi~ni redzadeva, in pla{en do tistega, ~igar u~inka nitidelovanja v nekem ~asu in prostoru ne morejopredvideti. Politi~nost problemskih filmov je takoizni~ena s pretvarjanjem ljudi v objekte. Neslutenaposledica tega je utrditev sistemske obravnavesveta kot objekta, ki ne sme postati viden kotsubjekt.

Paradoksalni sklep, ki sledi filmom SylvainaGeorgea in je, seveda, le navidezno paradoksalen,se roga domnevi, da navidezna arbitrarnostestetske razporeditve podobe, zvoka, napisaprikraj{a gledalca za spoznanje realnosti sveta zafilmskim platnom. U~inek Georgeeve estetike ti~iv partikularnosti te razporeditve, pripoznanjupomena, ki ga gledalec (lahko) tvori v odnosihmed ~leni tega filmskega reda. Realnost, kakr{navznika v filmih, je tako zelo politi~na: osebe brezpapirjev, sans-papiers, bivajo v novo videni podobiìvljenj, kakr{na je proizvedla migrantska politika,a jih kot tak{nih ne vidijo ne migrantska politikane mediji ali {ok-dokumentarci. Gre zareprezentacijo nereprezentirane subjektivitete,postavljene v novo razmerje s svetom, kot gavzpostavlja Georgeev dispozitiv.

Najbolj politi~na gesta Slyvaina Georgea kotumetnika je v sprevidenju te sila problemati~nepodobe nevidnega, neizrekljivega innezamisljivega, ki izostaja v na{em ~utnem poljutudi po zaslugi {ibkosti prevladujo~ihreprezentacij. Filmi ne zastopajo idealne oblikeemancipacijskih umetni{kih praks. Pobesnelapamfletska eksplicitnost, celo imperativnost, kista prisotni v {tevilnih pozivih k dru`benispremembi, nista sami na sebi vzrok zagledal~evo refleksijo. A soo~enje s konkretnimkine-poeti~nim pristopom Sylvaina Georgeanemara vodi v enega od najbolj zglednih in zlastigledalsko intenzivnih sre~anj s fenomeni sodobnepoliti~ne kinematografije, ki ni ustvarjena zapasivno uporabo..Ivana Novak

Filmi Sylvaina Georgea ne ponujajo modela, ki bidolo~al pravilno obliko politi~ne umetnosti invnaprej zagotavljal u~inek, ki bi ga danes radipripisali politi~nemu filmu. Kadar se soo~amo zoblikami politi~ne umetnosti danes – njenestrategije so razpr{ene po mnoìci raznolikihkulturnih hramov do te mere, da se zdi, da se vumetnosti è vsak dan dogaja kaj subverzivnega –se nemara zelo upravi~eno znajdemo v zadregi.Znotraj umetni{kega ustvarjanja – v sodobnihfilmskih, uprizoritvenih, avdiovizualnih umetnostih– je o~itno neznansko stremljenje k temu, da biimela umetnost (znova) status aktivnega kritikadru`be, da bi torej bila u~inkovit prostor inposrednik perspektive, ki bi v polje vidnega inzamisljivega vpeljala nevidno in nezamisljivo.Najpogostej{a napaka teh ustvarjalcev pa vglavnem ti~i v ihtavosti kritike, v pozicioniranjusvojih umetni{kih izdelkov kot izdelkov kriti~neumetnosti: njihov poglavitni namen je odjemalcemspodmakniti tla pod nogami. ê si dovolimo {enekaj vrstic vztrajati v tej gravitacijski metafori,{ok, kakr{nega pri taktiziranju svojih delpredvideva lepo {tevilo ustvarjalcev sodobneumetnosti, ne pri~aka z varnostno mreò novihsimbolov in pomenov, temve~ nas pusti prostopadati, in sloni na spekulaciji, saj za neko po~etjepredpostavlja to~no dolo~en u~inek ali pa vsaj upananj ter vanj vlaga vso ustvarjalno energijo. Mislitile na politi~no ost in ostrino sporo~ila pogostopomeni dose~i ravno nasprotno. Predpostavka odolo~enem u~inku teh oblik umetnosti, praviJacques Rancière, se utegne obrniti proti sebi inse izroditi v lastno parodijo, ki na koncu potrjujesvojo benignost ali utegne postati celo {kodljiva.Na neki na~in (tudi nezavedno) uveljavlja politi~noapatijo, zaradi kritike katere so te oblikeumetnosti v prvi vrsti sploh pri{epale k obstoju:da bi napravile zarezo v na{i percepciji sveta.Danes vztrajata dve "politi~ni" drì, katerihzna~ilnosti ju delajo apoliti~ni, to sta desni~arskibes nad potro{njo in levi~arski defetizem,melanholi~na resignacija nad vsakr{no zmo`nostjokritike, odnos, ki mu je med drugim mogo~eo~itati cinizem do radikalnih sprevidenj, ki sepojavljajo danes, neugodnemu terenu navkljub.Znotraj paralizirajo~ega sistema sodobne politikeje vsakr{na kritika pogosto lahkomiselno

Naj po~ivajo v uporu (Figure vojne I.)

Sylvain George, 2010

Vse nas bodo pobili ...

Sylvain George, 2009


Mike Leigh velja ob Kenu Loachu za vodilno imetistega sodobnega britanskega filma, ki jedru`beno angaìran in se sklicuje na tradicijopoliti~nega realizma avtorjev z za~etka{estdesetih, t. i. "free cinema". Njegov opusodlikujeta prav posebna stilska ekspresivnost inenkratno specifi~na metoda dela z igralci.

Rojen v zdravni{ki druìni Leigh odra{~a vdelavskem predmestju Manchestra. Leta 1960dobi {tipendijo, kar mu v naslednjih letih omogo~a{tudij na presti`ni Royal Academy of DramaticArts, obiskuje pa tudi predavanja na London FilmSchool. V letu 1965 ustanovi svojo prvogledali{ko hi{o Dramagraph ter kot velikob~udovalec Becketta in Pintarja za~ne zgledali{kimi reìjami, ki se ~ez ~as osredoto~ijona uprizoritve lastnih tekstov.

Leighove gledali{ke izku{nje prispevajo k povsemspecifi~ni dramatur{ki izgradnji njegovih filmov, ki temelji na delu z igralci. Leigh izbere svojoigralsko ekipo, s katero v dolgotrajnih pogovorihprek improvizacij izoblikuje dramski skeletposameznega filma. Vaje potekajo z namenomnatan~nega ikonografskega izrisa precej àlostnih,deloma pa tudi humornih usod aktualnegabritanskega delavskega razreda. Ko Leigh oceni,da so "stilske vaje" dosegle svoj kreativniklimaks, se odlo~i za za~etek snemanja. Tovrstnametoda daje posnetemu materialu izrednoneposrednost, vendar je s takim pristopom inna~inom dela te`ko vnaprej prepri~ati producentev avtorsko vizijo.

Leighova dosedanja profesionalna kariera jepotekala v treh precej razli~nih etapah. Medletoma 1966 in 1969 spi{e in zreìra devetavantgardnih komedij za razna alternativnagledali{~a in tovrstne festivale. Deseti komad soBleak Moments, ki je narejen v profesionalnilondonski produkciji in na za~etku sedemdesetihpostane Leighov filmski prvenec. Drugo obdobjese pri~ne okoli leta 1973 in reìser za~ne delatiza televizijsko nacionalko BBC, kar traja dolgih{tirinajst let. Z letom 1988 se povsem posvetifilmu in postane mednarodno priznan.

Prvenec Bleak Moments finan~no omogo~i AlbertFinney, igralska ikona angle{kega novega vala izReiszovega V soboto zve~er in v nedeljo zjutraj. V tej Finneyjevi gesti je tudi nekoliko simbolike,saj je v Leighu na{el nadaljevanje vse tistesocialne zavzetosti, ki so jo v angle{ki povojni filmprinesli reìserji dobro desetletje prej. Film jeneusmiljeno direktna zgodba v slogu êhova – o dveh sestrah in nesposobnosti njunegakomuniciranja v zadu{ljivem londonskemdelavskem predmestju. Tema, h kateri se boreìser stalno vra~al. Kljub {tevilnim mednarodnimnagradam in dobremu kriti{kemu sprejemu film nina{el prave poti do {ir{e publike. Tako se je Leighzatekel na televizijo, kjer je v dobrem desetletju inpol zreìral {tevilne srednjemetra`ce, ki vednopripovedujejo o tegobnem ìvljenju v majhnih inpozabljenih sredinah, o njihovi marginalizaciji,osamljenosti in ~love{ki bedi s precej pikrim inoto`nim humorjem. Svet in problemi ter avtorjevobrezkompromisno razkrivanje te skorajda obupnestvarnosti bodo izredna izku{nja za kasnej{efilmsko delo.

Leigh se k filmu vrne z Visokimi upi (High Hopes)leta 1988, s trpko-sladko komedijo dobrookarakteriziranih junakov v ~asu vlade MargaretThatcher, kjer se izrisujejo zapleteni odnosi enegadelavskega in treh burùjskih parov v prostorihlondonskih predmestij ter okoli{~inah novega,strogega liberalizma. Film je precej{en uspeh, kireìserja spodbudi, da s producentom SimonomChaning-Williamsonom ustanovi lastnoprodukcijsko hi{o Thin Man Films. Pridruìjo se jistalni sodelavci, med njimi direktor fotografijeDick Pope, montaèr John Gregory, skladateljAndrew Dickson, kostumografinja Lindy Hemmingsin od nekdaj ljubi igralci Alison Steadman, JimBroadbent, Timohthy Spall, Lesley Manville inRuth Sheen.

Naslednji film, @ivljenje je sladko (1990), je gledena Leighov opus na prvi pogled nekoliko leèren,~eravno se ukvarja z resnimi problemi anoreksijein bulimije, spet v delavskem okolju s serijogrotesknih likov. Morda è zaradi maestralnekomi~ne interpretacije Timothyja Spalla inzakoncev, ki ju ni~ manj perfektno upodabljataBroadbent in Steadmanova, v njuni bitki s

teàvnima h~erkama. Sledijo Goli (1993),tema~na in nasilna freska skorajdaapokalipti~nega Londona o ljudeh, ki niso ve~zmo`ni osnovnih ~ustvenih reakcij ob fizi~ni izgubisvojih bitij. Osrednjega junaka, cini~nega pankfilozofa Johnnyja, sijajno igra David Thewlis. Filmje nedvomno eno osrednjih del britanskekinematografije devetdesetih.

Leighovi filmi so veliko bolj ob~udovani v Francijikakor doma, za kar bi lahko na{li kak{no razlago,ki ni le v tem, da so njegova poslednja dela zelolepa, zlasti o ènskah, njihovih gracioznostih integobah hkrati. Tako za francosko Ciby 2000posname svoj morebiti najpopularnej{i filmSkrivnosti in laì (1996) o zapletenem odnosumed materjo in nezakonsko h~erko, o dveh bitjihdveh razli~nih barv koè in usodnih mikroplastehdruìnskega ìvljenja. Vmes je seveda {e velikiTimothy Spall z neslutenimi dramskimi invencijamitoplega preprosteà, kar lepo ponovi tudi venkratnem Vse ali ni~ (2002), pretresljivempri~evanju o negibnosti junakov in njihoviza~aranosti tragi~ne usodnosti druìnskih dni inno~i.

Karieristke (1997) so prijetna zgodba o dvehprijateljicah, ki se najdeta po mnogih letih in seizpra{ujeta o prete~enem ~asu, ko se nista videliin ju je ìvljenje odneslo vsako po svoje. V VeriDrake (2004) se Leigh brez kakr{negakolimoraliziranja soo~i z `go~o in neprijetno zgodboilegalnih splavov v povojnem Londonu. Zgodbane{tetih skritih in nevidnih dram delavske sredine,pogosto izklju~ene in dale~ od zdravni{ke nege alisocialnega skrbni{tva. Kljub temu pa je Leighovostali{~e do trpljenja preprostih in delovnih ljudinaravnost razsvetljensko v upanju, ki ga gojijo –da je treba zaìveti znova, da se morajo pobrati nanoge. Ta atmosfera in ta radostna volja, dazaobidejo {e tako te`ke re~i, vejeta tudi iznjegovih zadnjih filmov Kar brez skrbi (2008) in[e eno leto (2010). Leigh kakor angel smrti lebdinad temi hudimi ìvljenjskimi zgodbami in namdaje misliti, da so zelo aktualne. "Ko sepostaramo, ìvljenje postane bolj razumljivo inobenem bolj zapleteno," je nedavno rekel. Vmespa je lepo, da se na to pripravimo..Joè Dolmark

trpko-sladki mike leigh

Program@ivljenje je sladko (Life is Sweet), torek 25.1. ob 20.00Goli (Naked), torek 25.1. ob 22.00Skrivnosti in laì (Secrets & Lies), sreda 26.1. ob 19.00Karieristke (Career Girls), sreda 26.1. ob 22.00Vse ali ni~ (All or Nothing), ~etrtek 27.1. ob19.00Vera Drake, ~etrtek 27.1. ob 21.30Kar brez skrbi (Happy-Go-Lucky), petek 28.1. ob 18.00

Posebno obvestilo: Vsak ~lan kinote~nega kluba Kinopolis, ki se ssvojo ~lansko izkaznico in unov~enimi vstopnicamiza vseh sedem filmov retrospektive Mikea Leighazglasi pri blagajni Kinodvora, prejme brezpla~novstopnico za ogled Leighovega najnovej{ega filma[e eno leto (Another Year, 2010), na rednemsporedu Kinodvora od konca januarja dalje.

Vera Drake

Mike Leigh, 2004

retrospektiva: mike leigh


d-day: dan za dokumentarec: jonas mekas

Kdo je è zadnji~ rekel – ali sem nekje prebral o nekom –, da obàluje samo enostvar: da ni pisal svojega dnevnika? No, ob tem sem spet pomislil, da je tudimeni tako. V~asih. Filmski spomin hrani natan~ne posnetke obrazov, svetlob,prostorov, in jih ohranja kot ~isto prave, kot neko~ ìve – trenutke. V njih ohranjacelo ob~utenje. Jaz pa to odteklo ìvljenje, ki me gane è zato, ker je minilo,prepu{~am nezanesljivi snovi v moji skorji, kjer za~nejo podobe in zvoki razpadati,{e preden se dobro odtisnejo, in tisto, kar si kdaj {e lahko prikli~em, je ubog,razcefran, meglen, najve~krat celo la`niv ostanek mojega ìvljenja. Samo kadarse nezavedno shranjene slike ìvljenja oglasijo same, lahko postanejo spet ìve,s srcem ìve, da jih tak{nih ne prikli~e noben kinoaparat. Vendar, kako lepa bibila lahko sre~anja s svojim na filmu ìvim ìvljenjem. Pa ni samo lenoba.Mogo~e je to nujno potrebna pomo~ sedanjosti, da je preteklo ìvljenje ne zalije.

... Ko gledam Jonasovo na filme ujeto ìvljenje, ko gledam, ko gleda svoje na filme ujeto ìvljenje, ko si vrti svoje filmske zvitke,{elesti po porumenelih, vse bolj zbledelih slikah, jih poganja v gibanje, znovaoìvlja, ustavlja, da se potopi vanje, pa spet sledi naprej, tej krhki vsebiniìvljenja, ki te~e tiho kakor sence ... ûtim te`ko toploto, te`ko ~ustvo sre~anja ssvojim ìvljenjem, 365 filmov, 365 dni, ki so ga pribili pred svoje ìvljenje, davnoali pravkar minulo, pahnili so~asno globoko v preteklost in globoko v sedanjost, vnorost zgo{~enega sre~anja z vsem svojim ìvljenjem ...

Lepota trenutka ga je prevzela in ni se spomnil ni~esar, kar je bilo pred tem.

... Iz posnetkov mo~no, mehko veje Jonasov jaz. To ni Zahodni jaz, ni Vzhodni jaz.To je jaz v ve~ni sredini, v srcu enega bitja, obsedeni jaz, zaljubljeni jaz, jaz, kiple{e s seboj, ki poje pesem, ne o sebi, o svetu, ki te~e skozenj. Jonas je sufi,ki ple{e in poje svoje ìvljenje s kamero v roki. Njegovi vsakodnevni sprehodi skamero po ulicah New Yorka, to sprotno in nenehno pesnjenje svojega mesta inljudi, ta klic so~loveku, je nadaljevanje Whitmanovega glasu ...

... Kli~e k prijateljstvu (my friends) in je v trenutku v prijateljstvu, z vsemstvarstvom, z vsem, kar ga v trenutku obkroà, tudi ~e samo za hip pride vnjegovo ìvljenje, kot na primer tista veverica pred lokalom ... Ljudje, ki nosijo posvetu svoja velika imena: Lennon, Kennedy, Ginsberg, Warhol ... vsi so enakiveverici, prijatelji za trenutek, lepota, ko{~ki Paradià, del Jonasove neizmernedruìne, slavilci ìvljenja ...

"Moji posnetki so trenutni odzivi na to, kje sem, kaj vidim, so bele`ke o mojembivanju, ko hodim skozi ìvljenje. So bli`je resnici kot dnevni{ki zapisi, sajnastajajo v trenutku, beleìjo trenutek, brez premi{ljevanja; dnevni{ki zapisi boljgovorijo o stanju in mislih v trenutku pisanja, jaz pa snemam to~no tisto, kar sedogaja pred menoj, posnetek je to~no tisto, kar se je zgodilo."

... Hipnost slike (ve~krat nenadzorovano snemanje) in sveta (kamera ga lahkoobrne, zgiba, zabri{e, tudi zapusti ...), ~isto in brez gotovosti snema stvarnost insproti ustvarja svet (nasprotno od dokumentiranja, enako poeziji) ...

... Vsak posnetek stvarnosti seveda {e ni poezija, toda v stiku z du{o, ki tostvarnost beleì s svojim ob~utjem in posreduje, izpoveduje, pripoveduje naprej,lahko vsaka stvar in vsak trenutek postaneta poezija. Da stvarnost postanepoeti~no doìvetje, jo mora{ spraviti v razmerje s sabo; bolj ko se to razmerjeveè na tisto, kar ti je najbolj bistveno, mo~nej{e je poeti~no doìvetje …

To je politi~ni film.

... Na vpra{anje, ali se s tak{nim na~inom ne prepu{~a toku ìvljenja, ali na tana~in sploh lahko vpliva nanj, pravi: "To je è moje politi~no dejanje, da izbiram,kaj snemam, da izbiram ko{~ke paradià, da snemam slavljenje ìvljenja, daizbiram, kar mislim, da je lepo, in ne snemam tistega, kar imam za grdo. S temvplivam na ìvljenje, vplivam na tok, kot so tisti pred nami, svetniki, pesniki,znanstveniki; ne smemo jih izdati, moramo nadaljevati njihovo delo. Torej neplavamo s tokom, mi nismo ribe."

... Ta stari obraz, nenehno pristen obraz, nenehno prisoten, v vsakem posnetku365 dni, v vsakem navdu{enju, v vsakem utrinku Paradià, ta stari obraz medmladimi, ki ga obkroàjo, ta stari obraz je zemljevid prihodnosti, je zemljevidupanja ...

êsa se spomnim? Plesa v cerkvi, ki je videti kot pomlad; sredi prazne kamniteladje, ob klavirju namesto pri`nice, zacveti ìvljenje, trenutek Paradià ... Kosila zveverico, vsak na svoji strani okna lokala, vsak za svojo mizo, vsak s svojo hranoin potrebo po njej ... Zimskega sprehoda po Brooklynu, skoraj brez avtomobilov,redki ljudje si jemljejo prazne zasneène ulice, fant in punca re{ujeta pti~a, ki seje zapletel v drevo ... Poletja Cape Coda na arhivskih posnetkih, mehka slikanekdanjih video posnetkov, mehka svetloba po~itnic, mehek ~as prostora zadruìno, ko so bili {e vsi skupaj, Hollis, Oona, Sebastian ... Samotnih ve~erov vtrdi, digitalni rjavorumeni lu~i, samogovorov in ekstaz, Jonasovega neumrljivegakljubovanja osami ... Ljudi: Bennove razglednice s travnika pred zoro in njegovihneusli{anih ljubezni, italijanskega prijatelja, ki natakarici odigra v vesoljstvozaljubljenega Giordana Bruna, Patti Smith, ki tako ìvo poje Ginsberga obspremljavi Philippa Glassa, Harmonyja Korina na orglicah, ki bo nadaljevalJonasovo bitje, Sebastiana, Jonasovega sina, stalnega, tihega sopotnika, inOone, h~erke, zdaj dale~ ìve~e, toda v vsakem sre~anju, v vsakem bli`njemposnetku ganljivi utrinek globoke, globoke povezanosti..Vlado [kafar

Zapleteno in ~isto

1. julij 2007

Sem na polovici tega projekta. Zapletenega

in ~istega. Vse moje ljubezni so bile

zapletene in ~iste. In ta projekt je ena od

zapletenih in ~istih ljubezni. Ne vem, kaj bo

prinesel naslednji dan, kot ne vem nikoli,

ko napredujem s tem projektom. Sledim

svojemu ìvljenju, kamor koli gre, imam pa

tudi toliko nakopi~enega, è prej posnetega

materiala, in to sku{am uravnoteìti.

Posku{am ne dolgo~asiti, vas in sebe.

In ìveti nekako v sedanjosti. Sem delavec.

Ustvarjalec. Delam svoje drobne filme.

Posku{am ne dokumentirati, prese~i dnevno

reportaò, pa ne vem, ~e sem do zdaj uspel.

To prese~i, to je moj izziv. [e vedno se borim

s podobami stvarnosti, kako jih prenesti v

poezijo. Ob~udujem vas, haiku pesniki, uspeli

ste destilirati stvarnost v nekaj zlogov

poezije. Jaz sem {e vedno dale~ od tega,

zelo dale~ sem od tega, prijatelji moji. Torej,

prvi julij. Bomo videli, kaj pride naslednje.

Imam svoje izzive, o katerih niti ne morem

jasno govoriti. Izziv v bistvu je poezija

stvarnosti. Poezija, ki bo segla v bistvo tega,

kar smo, ~love{tvo, kot se odraà v

vsakodnevnem ìvljenju. Kaj pa je drugega za

nas? Nadaljujmo torej! Ni preprosto, kot

ìvljenje ni preprosto. Preprosto je, ampak ni

tako preprosto. Lepo je. Ampak je tudi

zapleteno. Kot vse drugo. Preprosto in

zapleteno. Kot ljubezen.

Jonas Mekas

7. julij 2007

Mislim, da sem v bistvu pesnik. Gledam,

sem v stvarnosti, ki je okoli mene. Sem v

njej, sem del nje. Mi, trubadurji, pesniki,

filmarji, jo posku{amo zgostiti, da bi pri{li do

njenega bistva, zase, za druge ... za druge

ne vem, v bistvu zase. Zato se bijem. Ampak

ne bom se ubil, prijatelji moji, vem pa, da

sem del teh pesnikov, trubadurjev izpred

tiso~ih let, in moram opravljati svoje delo.

To je moja usoda. In ne spim dobro, prijatelji

moji, sploh ne spim, v~asih. Zapleteno je in

~isto. Zapleteno in ~isto.

Jonas Mekas

Pisma od nikoder: Petnajsto pismo (odlomek)

julij 1995

In tako sedim v tem poznem ve~eru ob svoji

Olympii in poslu{am glasbo in pi{em.

Poslu{am besedilo pesmi, stare pesmi ...

"in skupaj bova {la skozi to ~udovito deèlo,

skupaj, ti in jaz ..." Besedilo in glasba me

zgrabita za srce.

Ah, za srce gre. Srce, srce. Zakaj nisem è

prej pomislil na to? Zakaj vedno pozabimo

srce, kot bi bilo le kos mesa? Govorimo o

traktorjih in rokenrolu in o siru, Natu,

pozabimo pa na srce, kjer se vse za~ne in

kon~a ...

Tole zgodbo sem neko~ sli{al ... Ko sta Adam

in Eva zapustila Paradi`, se je Adam zgrudil v

senco skale, iz~rpan. Eva pa ni mogla spati.

Sedela je in zrla proti Paradiù in videla, kako

se je ves Paradi` razletel v ne{tete, drobne

ko{~ke. In ti so padali in padli so tudi na

spe~ega Adama srce in na Evino srce, majhni,

drobni ko{~ki Paradià. Eva je videla, kako je

razpadel Paradi` in izginil. Edino, kar je ostalo,

so bili ti drobni ko{~ki, ko{~ki v njenem in

Adamovem srcu.

Ah ja, nocoj sedim tu in razmi{ljam, kaj je

resni~no pomembno, danes ali kadar koli. Ah,

ti ko{~ki Paradià, ti mali delci, samo ti so

pomembni. In samo od nas je odvisno, samo

mi jih lahko cenimo in negujemo in skrbimo

zanje, da bodo vzcveteli. Ne, ne, Paradi` {e ni

izgubljen: vselej je bil v na{ih srcih.

Jonas Mekas

(Izvirno objavljeno v litvanskem agrikulturnem

~asopisu Kmetovalec)

Leta 2007 je Jonas Mekas pridelal inobjavil 365 filmov. Prvega januarja leta2008 je objavil {e film {tevilka 366 intako izpolnil obljubo FrancescuPetrarcu, ki je svoji ljubezni Lauri predskoraj 700 leti zapisal 366 pesmi.Objavljal jih je vsak dan sproti naspletni strani www.jonasmekas.com. Ko je sprejel povabilo, ni verjel, da mubo uspelo (morda zato, ker je vsanjegova filmografija zajemala dobrih 30 filmov; in ~eprav nekateri dosegajo~astitljive dolìne, je ve~ji del njegovih skamero Bolex posnetih trakov, 16 mm,{e vedno neuporabljen, nezmontiran,celo nepregledan). Ko so ga proti neizbe`nemu koncuspra{evali, kaj bo po~el po 365 filmih,jim je odgovoril s tole gro`njo: Posnelbom 1001 no~!

ProgramIzbor filmov iz Projekta 365 dni~etrtek 6.1. ob 19.00

jonas mekas, 365 filmovlepota trenutka

I program kinoteke, januar 2011

1.1. sobota

Kinoteka je zaprta: Novo leto

2.1. nedelja

Kinoteka je zaprta: Novo leto

3.1. ponedeljek

18.00

Ve~er SFA: Slovenski dokumentarni film

Pohod ob ìci okupirane Ljubljane

Mile de Gleria, @aro Tu{ar, Slovenija, 1961, 35mm,

barvni, 20'

Praznik

Du{an Povh, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 11'

Luka bodo~nosti

Joè Bevc, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 19'

Sprehod

Ernest Adami~, Slovenija, 1961, 35mm, ~b, 11'

Kje je èlezna zavesa

Mako Sajko, Slovenija, 1961, 35mm, ~b, 13'

Kako to boli

Joè Poga~nik, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 18'

20.00

Ve~er SFA: Slovenska filmska klasika

Onkraj

Joè Gale, Slovenija, 1970, 35mm, ~b, 70'

Film sestavljata dve pripovedni liniji. V prvi je

predstavljeno no~no ìvljenje mladine na{ega ~asa, ki s

pomo~jo alkohola in drog beì od realnosti v omoti~nost

blodenj in sanj. Druga linija pa retrospektivno pripoveduje

o mladi Anji, ki iz ljubezni do partizanskega kurirja

Damjana odnese njegovo po{to do naslednje kurirske

postaje, da bi mladeni~ lahko v miru proslavil svoj rojstni

dan.

4.1. torek

19.00

Nov nakup Slovenske kinoteke

Moja draga Klementina (My Darling Clementine)

John Ford, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, ~b, 96', svp

Fordova upodobitev enega najve~jih mitov Divjega

zahoda, druìnskega spopada pri O.K. Corralu leta 1882,

kjer so legendarni {erif Wyatt Earp, njegova brata Virgil in

Morgan ter njegov zvesti pajda{ Doc Holliday postrelili

zlo~inske goveje barone, rodbino Clanton, in tako

odstranili poslednjo oviro za demokrati~en razcvet

mesteca Tombstone, za za~etek civilizirane ere. Seveda

je Moja draga Klementina mnogo ve~ kot ta preprosta

zgodba; po mnenju mnogih ne gre samo za najbolj{i

Fordov vestern ali njegov najbolj{i film na splo{no,

temve~ za enega najve~jih filmov vseh ~asov.

"Z Mojo drago Klementino Ford mitu nadene ~love{ki

obraz. ê je Po{tna ko~ija zelo dobra proza, potem je

Klementina ~ista poezija." Lindsay Anderson (About John

Ford)

21.00

O.K. Corral – pol stoletja kasneje

Tombstone

George P. Cosmatos, ZDA, 1993, 35mm, 2.35, barvni,

129', sp

Znameniti {erif Wyatt Earp (Kurt Russell) se preseli v

mestece s pomenljivim naslovom Tombstone, da bi tam

obogatel in do~akal visoko starost. Vendar ga takoj po

prihodu ujame njegova preteklost: v mestu naleti na

svoje brate, nekdanjega pajda{a Doca Hollidayja (izjemna

vloga Vala Kilmerja) in tolpo nepridipravov, pred katero v

strahu trepeta vsa regija. [erifu ne preostane drugega,

kot da ponovno pograbi za pi{tolo in se s strelskim

obra~unom pri O.K. Corralu vpi{e v zgodovino.

Duhovitej{a in bolj dinami~na razli~ica legende, ki se bolj

kot na tradicijo ameri{kih vesternov naslanja na izku{nje

{pagetov.

5.1. sreda

19.00

Silvanovih 10

@epar (Pickpocket)

Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, ~b, 77',

svp

Mali kriminalec, èpar Michel, je izpu{~en iz zapora. Tako

se mu ponudi prilo`nost, da ponovno razmisli o svojem

ìvljenju, ki ga vsi okrog njega smatrajo za zavoèno.

Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju

prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj

mu postane jasno, da je to edino, v ~emer je dober, in

edini na~in, da se lahko izrazi.

Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napi{e tudi

scenarij; veli~astna, brezhibna mojstrovina reìserja z

nedvomno najbolj unikatnim in neposnemljivim avtorskim

pe~atom.

21.00

Klasiki

Hamlet

Laurence Olivier, Velika Britanija, 1948, 35mm, 1.37, ~b,

155', sp

Najslavnej{i filmska priredba klasi~ne zgodbe o

omahljivem danskem princu z legendarnim Laurencem

Olivierjem pred in za kamero. Mojstrovina v vseh

pogledih: {e posebej izstopata izredna scenografija (film

je posnet na lokaciji na Danskem) in Olivier v nepozabni

naslovni vlogi. Oskar za najbolj{i film in glavno mo{ko

vlogo.

6.1. ~etrtek

19.00

D-day: Dan za dokumentarec: Jonas Mekas

Izbor filmov iz Projekta 365 dni

Jonas Mekas, ZDA, 2007, video, 4:3, barvni, cca 4 x 45'

(z odmori), bp

Leta 2007 se je Jonas Mekas, nesporno osrednja {e

ìve~a figura (ne samo) avantgardnega filma, odlo~il, da

bo vsak dan posnel kratek film. Do konca leta je

dejansko posnel 365 kratkih filmov – dnevni{kih zapisov,

bele`k, fragmentov vsakdana, poem –, od katerih prav

vsak niti najmanj ne zaostaja za najbolj{im, kar je Mekas

posnel oziroma snema è dobrega pol stoletja. Program

bo sestavljen iz {tirih sklopov: zima, pomlad, poletje,

jesen.

"Ta veseli filmski dan bo posve~en najve~jemu filmskemu

romantiku in najve~jemu kronistu druge polovice

dvajsetega stoletja, ki nam je pribliàl ìvljenja Lennona,

Kennedyja, Ginsberga, Warhola ..., predvsem pa pokazal

lepoto vsakdanjega ìvljenja, svojega in slehernika. Zato

ta dan v Kinoteki ne bomo samo gledali filmov, ta ve~er

in no~ bomo ìveli v njegovem duhu. V dvorani in pred njo

bo tekla romantika filma in ìvljenja: malo gledanja filmov,

malo druènja, debatiranja, nastopanja, pitja, plesa,

vsega, kar nam skupaj predstavlja proslavljanje ìvljenja.

Zato velja ob vabilu tudi poziv, da prinesete kaj svojega:

lahko je to pesem, muzika, podoba, pija~a ali pi{kot."

Vlado [kafar

7.1. petek

18.00

Osamljena

Pred zoro (Before Sunrise)

Richard Linklater, ZDA/Avstrija/[vica, 1995, 35mm,

1.85, barvni, 105', sp

Na vlaku se sre~ata mlad ameri{ki turist v Evropi (Ethan

Hawke) in francoska {tudentka (Julie Delpy). Fant prepri~a

dekle, da prekine svoje potovanje in skupaj z njim izstopi

na Dunaju. Na voljo imata natan~no {tirinajst ur ~asa, ki

se zapolne z vnetim kresanjem ljubezenskih isker.

Novodobna romanti~na klasika.

20.00

Kino-uho: Rezidenca

Osamljena (Lonesome)

Paul Fejos, ZDA, 1928, 16mm, 1.33, ~b, nemi, 69', svp

Osamljen fant in osamljeno dekle se po naklju~ju sre~ata

na veliki uli~ni zabavi. Skupaj preìvita dan in se iskreno

zaljubita, zve~er pa ju mnoìca ljudi nesre~no lo~i.

Zaljubljenca obupano i{~eta drug drugega v nepregledni

masi ~love{kih teles. Ena najpreprostej{ih in najlep{ih

ljubezenskih zgodb vseh ~asov, morda poslednji veliki

nemi film.

Glasbena spremljava v ìvo: Andrej Gori~ar (klavir).

22.00

Osamljena

Divji v srcu (Wild at Heart)

David Lynch, ZDA, 1990, 35mm, 2.35, barvni, 125', sp

Kaznjenec na pogojnem izpustu se skupaj s svojo

izvoljenko poda na beg pred njeno bolestno obsesivno

materjo in tolpo hladnokrvnih morilcev, ki jih le-ta najame.

V pervertirano gotiko ameri{kega juga postavljena

melodrama se sprevrè v bolesten, od glave do pet

lynchevski psiho-triler. Nasilna, poeti~na, nora

ljubezenska zgodba; posvetilo kralju Elvisu in resni~ni

ljubezni. Zlata palma v Cannesu.

8.1. sobota

18.00

Commedia all'italiana/In memoriam: Mario Monicelli

Vro~e postelje (Letti selvaggi)

Luigi Zampa, Italija/[panija, 1979, 35mm, barvni, 98',

sp

Vro~a eroti~na komedija, sestavljena iz sedmih epizod,

ki jih druì motiv agresivnih ènsk in nebogljenih mo{kih.

Film, za katerega je scenarij med drugim pisal Tonino

Guerra, italijanski pesnik, znan po sodelovanju z

Tarkovskim in Antonionijem, odlikuje predvsem neverjetno

{tevilo bohotnih evropskih zvezdnic (predvsem) eroti~ne

produkcije v glavnih vlogah: Ursula Andress, Laura

Antonelli, Sylvia Kristel, Monica Vitti ...

20.00


Potovanje z Anito (Viaggio con Anita)

Mario Monicelli, Italija/Francija, 1979, 35mm, barvni,

120', sp

Ameri{ka igralka (Goldie Hawn) na po~itnicah v Rimu se

zaplete s stereotipnim italijanskim ljubimcem, ki jo

odpelje na romanti~no potovanje po Italiji, to pa se kmalu

sprevrè v komedijo zme{njav. Tipi~no odklopljena

monicellijevska komedija, ki jo za nadpovpre~no prej kot

izpiljena dramaturgija ali dovr{eni liki napravlja

spro{~ena, razigrana atmosfera in skorajda otipljiv duh

ìvahnega ~asa.

22.30


April (Aprile)

Nanni Moretti, Italija/Francija, 1998, 35mm, 1.66,

barvni, 78', sp

April v Morettijevem istoimenskem filmu zaznamujeta dva

zanj pomembna dogodka na isti aprilski dan leta 1996:

zmaga levice na italijanskih parlamentarnih volitvah ter

rojstvo njegovega sina. Oba dogodka sta seveda

resni~na, kot je v filmu resni~en tudi Moretti: ko marca

1994 na volitvah zmaga desnica, razo~arani Nanni s

svojo mamo pred televizorjem pokadi prvi dòjnt. Takoj

naslednji dan se odlo~i posneti dokumentarec o

italijanskih politi~nih razmerah, ~eprav bi v resnici rad

posnel muzikal v stilu petdesetih, a ga pesti ustvarjalna

kriza. Komi~na lepljenka politi~nih parol, utrinkov iz

druìnskega ìvljenja in filmskega eseja.

9.1. nedelja

Kinoteka je zaprta.

10.1. ponedeljek

18.00

Ve~er SFA: Posve~eno Marjanu Cilarju, Unikalu in

sodelavcem

Ljudje med barvami

Marijan Cilar, Slovenija, 1960, 35mm, barvni, 10'

Dravski bobri

Marijan Cilar, Slovenija 1960-1963, 35mm, barvni, 12'

Elektrika v kmetijstvu

Marjan Cilar, Slovenija, 1961, 35mm, ~b, 10'

Komu trobi?


London od jutra do ve~era

Marjan Cilar, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 13'

Lena reka

Vito Leme`, Slovenija, 1962, 35mm, barvni, 10'

Mesto na otoku

Milko Rode, Slovenija, 1962, 35mm, barvni, 10'

Velika ~arovnija


20.00


Do konca in naprej

Jure Pervanje, Slovenija, 1990, 35mm, barvni, 87'

V tridesetih letih na Slovenskem deluje razvpiti razbojnik

Tone Hac, ki je pri svojih podvigih tako spreten, da

nekateri dvomijo, da sploh obstaja. Edini, ki vanj prav ni~

ne dvomi in ga vztrajno preganja, je policijski in{pektor

Kranjc.

Pustolovska komedija o podvigih legendarnega

razbojnika.

11.1. torek

18.00

Klasiki

Kuba, da! (Cuba, si!)

Chris Marker, Francija, 1961, 35mm, ~b, 40' (izvirno

58'), svp

"Posnet na hitro januarja leta 1961, med prvim kriznim

obdobjem (saj veste, takrat, ko se ve~ina francoskih

~asopisov ni zmenila za Fidelov strah pred morebitno

invazijo), film cilja na komunikacijo; ~e è ne na izku{njo,

V bli`nji prihodnosti vladajo~i razred bogatih ìvi v

luksuznih stolpnicah visoko pod nebom, mase

zasu`njenih delavcev pa globoko pod zemljo garajo in

ohranjajo metropolo pri ìvljenju. Glavni junak, sin

okrutnega vladarja, nekega dne spozna lepo delavko, ki

mu odpre razvajene o~i. Ogor~en nad socialnimi krivicami

za~ne svoj humanitarni boj, ki se prek ru{ilnega

delavskega upora bibli~nih razse`nosti obrestuje v

socialni reformi. Klasika.

21.00

Kino-uho/ Retrospektiva/Perspektive: Sylvain George

Nemogo~e – Iztrgane strani

Celove~erni film v petih poglavjih:

I. Niggers Wood (Gorim, kot je treba!)

II. Ballad for a Child (Ne bodo te mogli ubiti ni~ bolj, kot

~e bi è bil mrli~)

III. Oboroìl sem se zoper pravico (Burn! Burn! Burn!)

IV. âs morilcev (Fire Music)

V. Ostal bo{ hijena itd. (The Book of the Damned)

Glej torek 11.1. ob 20.00.

V prisotnosti avtorja. Glasbena spremljava v ìvo:

Eduardo Raon: harfa, elektronika, objekti (kamni, sneg,

igra~e, steklo, mast).

14.1. petek

18.00

Retrospektiva/Perspektive: Sylvain George

Protiudarca 1 in 2: Za umik na~rtovanega zakona o

imigraciji in brezpogojno uzakonitev pravic za vse

Protiudarec 3: Evropa leta '06 (Fragmenti iz Ceute)

Protiudarec 4: Idealni ~lovek (Fragmenti K.)

Protiudarec 6: Kako zlomiti zavest? Z udarcem!

Glej sreda 12.1. ob 23.00

19.30


No border (âkal sem, da se spusti mrak)

Ne stopi krotko v to no~

Vse nas bodo pobili …

Glej sreda 12.1. ob 18.00.

22.00


Naj po~ivajo v uporu (Figure vojne I.)


15.1. sobota

18.00

Dan Kinopoli~anke Bojane Bregar

Neskon~en dan (Groundhog Day)

Harold Ramis, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, barvni, 101', sp

Zgodovinski gestus, ki prikli~e najlep{e ljudske vstaje:

od Spartaka do pari{ke komune ...

Vse nas bodo pobili ... (Ils nous tueront tous ...)

Sylvain George, Francija, 2009, video, 4:3, ~b, 10', ap

Prikaz – v neki temni no~i – neke racije v Calaisu. Prikaz

– v temi – politi~ne no~i.

Uvodno predavanje: Sylvain George: predstavitev

snemalnih bele`k, ki vklju~ujejo opaànja, ideje, pesmi,

politi~ne in estetske premisleke …

20.00


Naj po~ivajo v uporu (Figure vojne I.) (Qu'ils reposent

en revolte (Des figures de guerres I))

Sylvain George, Francija, 2010, video, 4:3, ~b, 150', ap

Filmski esej, sestavljen iz fragmentov, ki se nana{ajo

drug na drugega, trkajo drug ob drugega, tvorijo multiple

mreè prostorov in ~asov. Nazoren prikaz treh let

ìvljenjskih pogojev migrantov v Calaisu. Obenem tudi

prikaz, kako politike tako imenovanega administriranega

sveta (lahko tudi moderne policijske dràve) segajo

onstran zakona in osvetljujejo dolo~ene {ive, zabrisane

vmesne prostore med izjemo in pravilom. Podoba sveta,

v katerem je posameznik (predvsem, ne pa tudi izklju~no

"poraènec": begunec, migrant, nezaposleni, narkoman,

mladeni~ iz predmestja) obravnavan kot kriminalec,

oropan svojih elementarnih pravic, reduciran na svoje

"golo telo", svoje "golo ìvljenje." Figure vojne.

V prisotnosti avtorja.

23.00


Protiudarca 1 in 2: Za umik na~rtovanega zakona o

imigraciji in brezpogojno uzakonitev pravic za vse

(Contre-feux 1 et 2: Pur le retrait du projet de loi sur

l'immigration et la regularisation sans condition de tous)

Sylvain George, Francija, 2006–07, video, 4:3, ~b/barvni,

17', ap

Protiudarec 3: Evropa leta '06 (Fragmenti iz Ceute)

(Contre-feux 3: Europe annee '06 (Fragments Ceuta))

Sylvain George, Francija, 2006–08, video (posneto na

prenosni telefon), 4:3, ~b, 12', ap

Protiudarec 4: Idealni ~lovek (Fragmenti K.) (Contre-feux

4: Un homme idéal (Fragments K.))


prenosni telefon), 4:3, ~b/barvni, 21', ap

Protiudarec 6: Kako zlomiti zavest? Z udarcem!

(Contre-feux 6: Comment briser les consciences?

Frapper!)

Sylvain George, Francija, 2005–07, video, 4:3, barvni,

16', ap

Pet radikalnih filmskih pamfletov, lahko tudi eksperimen-

talnih filmov, bojnih vzklikov, agitk, poem, esejev ... ki na

neposreden, prizadet, razjarjen in obenem {e vedno

skrbno premi{ljen na~in poro~ajo o ni~ manj kot vojnem,

obsednem stanju v srcu "civilizirane", stare Evrope.


13.1. ~etrtek

18.00

Klasiki

Metropolis

Fritz Lang, Nem~ija, 1926, 35mm, 1.33, ~b, nemi, 117'

(angle{ki mednapisi), svp

Arogantnega vremenarja (Billy Murray) televizijska hi{a

po{lje na slu`beno pot v majhno mestece, kjer vsako

leto slavijo t.i. Dan svizca. Ko se po napornem delovnem

dnevu, tekom katerega prav ni~ ne skriva, da so mu

malo mestece in njegovi prebivalci popolnoma odve~,

prebudi v nov dan, zgroèn ugotovi, da se je v resnici

prebudil v popolnoma identi~en v~eraj{nji dan – dan,

ki se bo odslej zanj ponavljal v neskon~nost. Anarhi~na

komedija, ki zlagoma posega po statusu kulta.

20.00


Zgubljeno s prevodom (Lost in Translation)

Sofia Coppola, ZDA/Japonska, 2003, 35mm, 1.85,

barvni, 104', sp

Ameri{ki filmski igralec (Bill Murray), ~igar dnevi slave so

è davno minili, na Japonskem snema televizijske

reklame – zdi se, da je to edina zaposlitev, do katere se

lahko {e dokoplje. Zdolgo~asen, otoèn in osamljen v

svojem tokijskem hotelu sre~a mlado dekle, sorodno

osamljeno, za name~ek pa {e nezadovoljno s svojim

trenutnim ljubezenskim razmerjem. Med ostarelim

igralcem in mladenko se splete nenavadna, ne`na vez

razumevanja ...

22.00


Kava in cigarete (Coffee and Cigarettes)

Jim Jarmusch, ZDA/Japonska/Italija, 2003, 35mm,

1.85, ~b, 95', sp

Niz kratkih filmov, vinjet, ki jih druì zgolj eno: med

strastnimi pogovori o prakti~no vsem, o ~emer lahko

sploh te~e beseda, nastopajo~i liki srebajo kavo in

puhajo cigaretni dim. Uìvajo: Roberto Benigni, Steven

Wright, Steve Buscemi, Iggy Pop, Tom Waits, Cate

Blanchett, Steve Coogan, Alfred Molina, GZA, RZA, Taylor

Mead in … Bill Murray.

16.1. nedelja

Kinoteka je zaprta.

17.1. ponedeljek

18.00

Ve~er SFA: Po izboru Badjurove nagrajenke

Mirjane Bor~i~

Fantasti~na balada

Bo{tjan Hladnik, Slovenija, 1957, 35mm, barvni, 11'

Ljubljana je ljubljena

Matja` Klop~i~, Slovenija, 1965, 35mm, ~b, 16'

Piknik v nedeljo

Karpo Godina, Slovenija, 1968, 35mm, ~b, 13'

Podobe iz sanj

Vojko Duleti~, Slovenija, 1966, 35mm, ~b, 14'

II program kinoteke, januar 2011

vsaj na vibracije, ritem revolucije, ki bo nekega dne morda

obveljala za klju~ni trenutek sodobne zgodovine. Film

obenem cilja na po{asten val dezinformacij o Kubi, ki je

preplavil ve~ino medijev." Chris Marker

20.00

Retrospektiva/Perspektive: Sylvain George: Otvoritev

Nemogo~e – Iztrgane strani (L'Impossible – Pages

Arrachées)

Sylvain George, Francija, 2009, video (posneto na

super8mm in video), 4:3, ~b/barvni, 120', ap

Film – posnet pod globokim vplivom Rimbauda,

Lautréamonta, Dostojevskega in Benjamina – secira

krivi~ne politike, ki krojijo na{ vsakdan, s posebnim

poudarkom na "peklenskih" ìvljenjih dolo~enih politi~nih

skupnosti (priseljenci, delavci, nezaposleni, {tudenti).

Striktno "manj{inska" perspektiva razgali obstoje~e

izredno stanje in neposredno naslavlja vpra{anja upora in

vstaje, mogo~ega in nemogo~ega.

Celove~erni film v petih poglavjih:

I. Niggers Wood (Gorim, kot je treba!) (Niggers Wood

(Je brûle comme il faut!))

II. Ballad for a Child (Ne bodo te mogli ubiti ni~ bolj, kot

~e bi è bil mrli~) (Ballad for a Child (On ne te tueras pas

plus que si tu étais cadavre))

III. Oboroìl sem se zoper pravico (Burn! Burn! Burn!)

(Je me suis arme contre la justice (Burn! Burn! Burn!))

IV. âs morilcev (Fire Music) (Le temps des assassins

(Fire Music))

V. Ostal bo{ hijena itd. (The Book of the Damned)

(Tu resteras hyene etc. (The Book of the Damned))


12.1. sreda

18.00


No border (âkal sem, da se spusti mrak) (No border

(Aspettavo Che Scendesse La Sera))


super8mm), 4:3, ~b, 20', ap

Pariz, odprto mesto. Komemoracija. Ru{evine. Veter.

Plimovanje. Gole o~i. Mladi migranti iz Iraka, Afganistana

in Irana se sprehajajo po ulicah, nekje med javnimi

kuhinjami in tabori{~i. Njihov prihod ru{i obstoje~i red

me{~anske dru`be. Dogaja se proces emancipacije,

globoko melanholi~en, elegi~en: poustvariti koncept

revolucije s pomo~jo novega koncepta Zgodovine.

Ne stopi krotko v to no~ (N'entre pas sans violence dans

la nuit)

Sylvain George, Francija, 2005–08, video, 4:3, ~b, 20', ap

Bes v srcu. Neizmeren. Obrazi. Racije. Oktober 2005.

Pari{ka ~etrt se spontano upre. Odmev obupa in besa je

primerljiv samo s krivico, ki tla~i iz dneva v dan.

III program kinoteke, januar 2011

Sestra

Joè Poga~nik, Slovenija, 1960, 35mm, ~b, 13'

Muzej zahteva


Jutro, jezero ve~er v Annecyju

^rt [kodlar, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 7'

Mo~virje

Koni Steinbacher, Slovenija 1976, 35mm, barvni, 9'

Ples mask

Franci Slak, Slovenija, 1971, DVD (posneto na

super8mm), barvni, 9'

20.00


Oxygen

Matja` Klop~i~, Slovenija 1970, 35mm, ~b, 88'

Na osamljeni zeleno Otok prodira pohlepna velesila s

svojo tehnizacijo, ki grozi, da bo uni~ila samostojnost

tega raja. Mladina na Otoku se zbira v protestne skupine

hipijev, ki sku{ajo na politi~nem prizori{~u zamenjati

oblast, da Otok ne bi bil priklju~en velikemu Kontinentu.

Fantasti~na drama o mladostnem uporni{tvu.

18.1. torek

18.00

Klasiki

Pismo neznanke (Letter From an Unknown Woman)

Max Ophüls, ZDA, 1948, 16mm, 1.37, ~b, 89', bp

Pripoved o po`rtvovalni zaljubljeni ènski, ki svoje

ìvljenje posveti razvratnemu glasbeniku. @lahtno solzav

film v izjemni reìji Maxa Ophülsa predstavlja vrh

holivudske romanti~ne melodrame.

20.00

Klasiki

Pet ve~erov (Pjat' ve~erov)

Nikita Mihalkov, Sovjetska zveza, 1979, 35mm, 1.37,

~b/barvni, 103', svp

Vojna lo~i ljubimca Tamaro in Aleksandra. Deset let

kasneje Aleksander za pet dni obi{~e Moskvo in se po

naklju~ju znajde pred hi{o, kjer je neko~ ìvela Tamara.

"Pripoved o dveh ranjenih bitjih, nikakr{nih pozitivnih

herojih, marve~ globoko potopljenih v vso mo`no

~ustveno rev{~ino vsakdanjih banalnosti, niza Mihalkov

tanko~utno in ne`no. Skozi sre~anja, ki se dogodijo v

pritajeni in zaprti atmosferi petih moskovskih ve~erov, se

ti dve ubogi bitji zaman mu~ita, da bi zanetili izgubljeno

toplino." Joè Dolmark

22.00

Klasiki

Jules in Jim (Jules et Jim)

François Truffaut, Francija, 1962, 35mm, 2.35, ~b, 105',

sp

V Parizu pred prvo svetovno vojno prijateljstvo poveè

Julesa (Oscar Werner), Nemca, z Jimom (Henri Serre),

Francozom. Brezskrbna boema postaneta nerazdru`ljiva

prijatelja, ki si v ìvljenju delita vse, tudi ènske. O~arana

od fotografije kipa ènske s skrivnostnim nasme{kom

sre~ata mlado ènsko, Catherine (Jeanne Moreau), z

enakim nasmehom. Med trojko se splete ljubezenski

trikotnik trajajo~ dve desetletji, ki mu do ìvega ne pride

niti vojna.

Nesmrtna filmska klasika in obenem ena najlep{ih

ljubezenskih zgodb, ujetih na filmski trak.

19.1. sreda

19.00

Kino-integral: 60. obletnica Kino Kluba Ljubljana

Izbor filmov Kino kluba Ljubljana iz njegovega najbolj

plodovitega obdobja – od 1965 do 1970. V {estdesetih

je bil KK Ljubljana zelo stimulativen prostor za mlade

cineaste, ki jih je navdu{il so~asni izbruh filmske

umetnosti v Evropi. ^lani kluba so posneli filme, ki so

prejeli {tevilne nagrade po festivalih v Jugoslaviji in tujini.

Prikazali bomo kratke filme Vinka Rozmana, Vaska

Preglja, Marka Jovanovi}a, Tadeja Horvata, Toneta

Ra~kija, Nu{e Dragan, Jake Bregarja, Borisa Vi{novca,

Mitje Fegu{a, Marka Valentin~i~a …

21.00

Kino-integral: 60. obletnica Kino Kluba Ljubljana

20.1. ~etrtek

18.00

Silvanovih 10

@epar (Pickpocket)


20.00

Kino-integral

Prosti radikali: Zgodovina eksperimentalnega filma

(Free Radicals: A History of Experimental Film)

Pip Chodorov, Francija, 2010, video (posneto na 8mm,

super8mm, super16mm), 16:9, ~b/barvni, 80', svp

"Kaj je eksperimentalni film in zakaj mu tako re~emo?

Umetniki in poeti, ki pri svojem ustvarjanju od za~etka

prej{njega stoletja naprej uporabljajo filmski trak, so se

od nekdaj nahajali na nikogar{njem ozemlju. Izklju~eni

tako iz sveta sodobne umetnosti kot tudi iz mehanizmov

filmske industrije so pogumno spletli samosvojo,

samoniklo mreò za prikazovanje svojih filmov. Ustvarili

so tudi izjemno zakladnico del, ki navdihuje na{o kulturo.

V svojem filmu bi rad z vami delil nekaj filmov,

ki jih ljubim, in vam predstavil nekaj prostih, radikalnih

umetnikov, ki so jih ustvarili." Pip Chodorov

Nastopajo: Hans Richter, Len Lye, Robert Breer, Jonas

Mekas, Stan Brakhage, Peter Kubelka, Ken Jacobs.

22.00

Prosti radikali

Aljaska v plamenih (On Deadly Ground)

Steven Seagal, ZDA, 1994, 35mm, 2.35, barvni, 101', sp

Reìjski prvenec in vrhunec prostega radikala druge,

ni~ manj navdihujo~e, samonikle in delno prezrte sorte.

Z drugimi besedami (Tri Vpra{anja Stevena Seagala):

1. What does it take to change the essence of a man?

2. How much is enough? How much money is enough?

3. What do you say to a man with no conscience?

21.1. petek

19.00

Grindhouse: dvoj~ek

Planet terorja (Planet Terror)

Robert Rodriguez, ZDA, 2007, 35mm, 1.85, barvni,

105', sp

Iz voja{kega laboratorija v Teksasu ponesre~i uide

eksperimentalni bojni plin, ki ljudi spreminja v krvolo~ne,

kanibalske nakaze. Apokalipti~ni gro`nji se upre z vseh

vetrov zbrana dru{~ina bojevnikov na ~elu s seksi

striptizeto Cherry (Rose McGowan). Duhovito, kineti~no

posvetilo nizkoprora~unskemu smetju sedemdesetih,

katerega osrednji {arm ti~i natanko v tem, da predmeta

svoje fascinacije ne parodira ali ironizira, marve~ se z

njim scela poistoveti.

Filmski dvoj~ek: ogled obeh filmov za ceno ene

vstopnice.

21.00

Grindhouse: dvoj~ek

Smrtno varen (Death Proof)

Quentin Tarantino, ZDA, 2007, 35mm, 2.35, barvni,

114', sp

Nadaljevanje eksperimentalnega dvoj~ka Grindhouse,

v katerem Rodriguez in Tarantino simulirata ceneno

kinematografsko izku{njo sedemdesetih, ki jo

zaznamujejo proletarska kino dvorana, obskurni ànr na

~elu z (raznorodno) eksploatacijo, zlizana filmska kopija,

tradicija dvoj~kov (double-bill) ali celo troj~kov (triple-bill),

kopica napovednikov za {e bolj obskurne ànrske

akrobacije, itd. Tarantinova mine{tra v eno razkuha

obrazce slasherja, filma ceste in ènskega filma

ma{~evanja sedemdesetih.

Filmski dvoj~ek: ogled obeh filmov za ceno ene

vstopnice.

22.1. sobota

18.00

Klasiki

Tri barve – Modra (Trois couleurs: Bleu)

Krzysztof Kieslowski, Francija/Poljska/[vica, 1993,

35mm, 1.85, barvni, 98', sp

Prva zgodba trilogije, ki naj bi tematizirala, {e bolj pa

spodna{ala in odpirala pomen gesel francoske revolucije.

Svoboda. V avtomobilski nesre~i izgubi mlada ènska

moà, uveljavljenega skladatelja, ki naj bi pripravljal

simfonijo za zdruèno Evropo, in njuno h~er. @ivljenja je

konec. Ostane sama, svobodna. îsta. Zavrè vse, kar bi

jo utegnilo spominjati na preteklost in razmi{lja o

samomoru. V ìvljenje jo vle~e moèv mladi asistent z

èljo, da skupaj dokon~ata Koncert za Evropo. Svoboda

je samo druga beseda za ni~esar nimam ve~ izgubiti.

20.00

Klasiki

Tri barve – Bela (Trois couleurs: Blanc)


35mm, 1.85, barvni, 91', sp

Enakost. Uspe{en damski frizer, emigrant iz socialisti~ne

Poljske, ne zmore ve~ opravljati temeljne zakonske

obveznosti, ne zmore ve~ zadovoljiti ène, zato ta

upravi~eno zahteva lo~itev. Ostane brez vsega,

pretihotapi se v rodno Poljsko in za~ne iz ni~. Z novim

imenom, po poti najbolj brezobzirnega in ni~evega

urbanega profesionalca, tudi prek trupel in inkriminacije

ljubljene, samo da bi bila spet skupaj.

22.00

Klasiki

Tri barve – Rde~a (Trois couleurs: Rouge)


35mm, 1.85, barvni, 99', sp

Bratstvo. Manekenka povozi psa upokojenega sodnika,

ki se zdaj posve~a prislu{kovanju telefonskih pogovorov

sosedov. Zaklju~ek trilogije.

23.1. nedelja

Kinoteka je zaprta.

24.1. ponedeljek

18.00


Mladi levi

Joè Bevc, Slovenija, 1961, 35mm, ~b, 11'

S trnkom ob So~i

Jane Kav~i~, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 10'

Zadnja {olska naloga

Matja` Klop~i~, Slovenija 1961, 35mm, ~b, 19'

Zanigrad

Joè Poga~nik, Slovenija 1961, 35mm, ~b, 11'

Filmske novosti 6

Srbija, 1961, 35mm, ~b, 10'

Od radionice do fabrike

Milo{ Stefanovi}, Slovenija, 1961, 35mm, ~b, 10'

20.00


Prestop

Matija Mil~inski, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 92'

Televizijski novinar Rok, sin predvojnega komunista, ìvi

povsem povpre~no, urejeno ìvljenje. S svojim delom je

bolj sopotnik in neprizadet opazovalec dogodkov kot pa

prodoren in angaìran novinar, sooblikovalec dru`benega

dogajanja. Ko dobi nalogo, naj posname slavnostno

oddajo ob 30-letnici neke tovarne, naleti na razjarjene

delavce, ki protestirajo zoper slabe delovne pogoje.

Stavka ga spodbudi, da se prebudi iz novinarske

otopelosti ...

25.1. torek

18.00

Uvod v retrospektivo: Mike Leigh

Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouhca (Wallace &

Gromit in The Curse of the Were-Rabbit)

Steve Box, Nick Park, VB, 2005, 35mm, 1.85, barvni,

85', sp

ûda{ki izumitelj Wallace, ki ne more ìveti brez sira, in

njegov zvesti pasji prijatelj Gromit naposled odkrijeta tr`no

ni{o za svoje ~uda{ke izume. Blià se namre~ praznik

zelenjave in me{~ani vneto kupujejo njune stroj~ke za

odganjanje zajcev z vrtov. Toda v soseski se pojavi

skrivnostni stvor, Strahouhec, ki ga ne odène noben

izum. Wallace in Gromit se morata z njim soo~iti na {tiri

o~i. Kultna animirana lika – arhetipski ikoni sodobne

britanske kulture in britanskega ljudstva – v svojem prvem

celove~ernem filmu, primernem tako za najmlaj{e kot tudi

najstarej{e.

20.00

Retrospektiva: Mike Leigh

@ivljenje je sladko (Life is Sweet)

Mike Leigh, VB, 1990, 35mm, 1.66, barvni, 103', sp

Predmestna gospodinja in mati se ukvarja s prodajo

otro{kih obla~il, podpira svojega moà in skrbi za svoji

IV program kinoteke, januar 2011

Zakonca Penny in Phil se po dolgih letih zakona ne

razumeta ve~. [e ve~, v {tiri~lanski delavski druìni se

med seboj ne razume nih~e. Phil je taksist v privatni

firmi, Penny blagajni~arka v hipermarketu, h~i Rachel

dela v domu za ostarele, medtem ko sin Rory vegetira na

kav~u pred televizorjem. Ni~ bolje se ne razumejo njihovi

sosedje, s katerimi se Phil in Penny ob~asno druìta.

Provincialno proletarsko ìvljenje ponuja vse prej kot

realno perspektivo.

21.30


Vera Drake

Mike Leigh, VB/Francija, 2004, 35mm, 1.85, barvni,

125', sp

London, petdeseta leta prej{njega stoletja. Vera Drake je

preprosta, nesebi~na, po`rtvovalna ènska srednjih let, ki

ìvi skromno, a spokojno in sre~no ìvljenje. Ljubi svojega

moà in otroka, oni njo ljubijo nazaj. Vsi pripadajo

delavskemu razredu: Vera je snaìlka, njen mo` mehanik,

sin kroja~, h~i pa tovarni{ka delavka. Vera pa ima tudi

skrivnost: v prostem ~asu pomaga ènskam, ki èlijo

splaviti, kar je takrat v Veliki Britaniji nelegalno.

28.1. petek

18.00


Kar brez skrbi (Happy-Go-Lucky)


Tridesetletna Poppy je vedno nasmejana optimistka,

odeta v pisana obla~ila, ove{ena z `venketajo~im se

nakitom in obuta v ~evlje s {torkljajo~imi visokimi petami.

Poppy se trudi z neumornim ~ebljanjem in {alami

polep{ati dan vsakomur, ki ga sre~a, njena radoìvost pa

marsikoga v njeni bliìni spravlja ob pamet. Dela kot

u~iteljica in ìvi z umirjeno prijateljico Zoe, ki je njeno

pravo nasprotje. Ko ji ukradejo kolo, se vpi{e v avto{olo,

kjer naleti na zadrànega u~itelja z nepro`nimi u~nimi

metodami. Poleg tega se Poppy vpi{e {e na te~aj tanga,

kjer strastna {panska u~iteljica spreobra~a zategnjene

Britance. Poleg vseh teh dejavnosti se {e romanti~no

zaplete s socialnim delavcem Timom, kar pa ni v{e~

njenemu u~itelju v avto{oli.

21.00

Animateka: Animirani filmi o nastanku in zgodovini filma

1895

Priit Pärn, Janno Põldma, Estonija, 1995, 35mm, 30', bp

Fantazmagorija 2008 (Fantasmagorie 2008)

Rastko ]iri}, Srbija, 2008, 35mm, 8', bp

Fantom iz kina (The Phantom of the Cinema)

Erik van Schaaik, Nizozemska, 2008, 35mm, 11', bp

najstni{ki dvoj~ici, od katerih je ena è zaposlena, drugo

pa mu~i anoreksija. Navzlic vsej zaposlenosti {e vedno

najde ~as, da prijatelju pomaga odpreti restavracijo, kjer

ob katastrofalni otvoritvi dela kot natakarica.

V svojem tretjem celove~ercu Mike Leigh zasije s polno

mo~jo: film odlikuje unikaten ob~utek za humor navzlic {e

tako teàvnim ìvljenjskim okoli{~inam, pretanjen nos za

sodobno britansko stvarnost, teko~a reìja in izjemni

igralski nastopi.

22.00


Goli (Naked)


Jezni mladeni~ in sovra`nik ènsk pride iz Manchestra,

kjer je posilil neko dekle, v London k prijateljici.

V brezkon~nih no~nih odisejadah po mestu se z

nenehnim blebetanjem in razdajanjem filozofije ìvljenja

spravi na vsakogar, ki mu pride naproti.

26.1. sreda

19.00


Skrivnosti in laì (Secrets & Lies)


142', sp

Temnopolta posvojenka èli odkriti, kdo je njena resni~na

mati. Ugotovi, da je to Cynthia, neporo~ena belka

srednjih let, ki ìvi v zanemarjeni hi{i v predmestju.

Nepri~akovan telefonski klic Cynthiji odpre stare rane, a

kon~no le privoli v sre~anje. Izgubljena h~i ji prinese

sveìno in nekaj sre~e v njeno sivo ìvljenje, zato jo èli

predstaviti svojim najbli`jim.

22.00


Karieristke (Career Girls)

Mike Leigh, VB/Francija, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 87',

sp

Prijateljici srednjih let se sre~ata in v flashbackih obujata

spomine na divja {tudentska leta. Po eni strani tako

kukamo v ìvljenje dveh radoìvih najstnic, ki se

spopadata s kompleksi, se zakajata, preganjata fante in

v nedogled prebirata Viharni vrh, po drugi strani pa

prislu{kujemo pogovorom dveh zrelih dam, ki globoko v

sebi {e vedno negujeta duh mladostne razigranosti.

27.1. ~etrtek

19.00


Vse ali ni~ (All or Nothing)


128', sp

Princ – naslednik republike (Naslednij prints respubliki)

Aleksej Mironov, Rusija, 2009, BetaSP, 27', bp

Kinematograf (The Kinematograph)

Tomek Baginski, Poljska, 2009, 35mm, 12', bp

29.1. sobota

18.00

Do zadnjega diha

Do zadnjega diha (À bout de souffle)

Jean-Luc Godard, Francija, 1960, 35mm, 1.37, ~b, 90',

sp

Belmondo ukrade avto, ubije policaja in potem po Parizu,

ko se ne skriva pri Jean Seberg, lovi svoje dol`nike.

Vmes je s Sebergovo, ameri{ko {tudentko v Parizu, ki

leta za slavnimi ljudmi in novinarsko kariero. Ljubita se,

ampak vse naokoli se za~enjajo {estdeseta, preve~ divja

za prave po~asne ljubezni. Treba je naprej, do zadnjega

diha. Film predstavlja sam manifest francoskega novega

vala.

20.00

Do zadnjega diha

Do zadnjega diha (Breathless)

Jim McBride, ZDA, 1983, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp

Ko je Jim McBride, nekdanji newyor{ki filmski radikal,

avtor kultnega Dnevnika Davida Holzmana (1967),

najavil, da snema hollywoodsko, visoko prora~unsko

priredbo Godardove klasike z Richardom Gerom v glavni

vlogi, je filmska srenja zmajala z glavo. Ko je bil film

posnet, je bil pri~akan na no` in neusmiljeno, brutalno

raztrgan – brez da bi se kdo sploh vpra{al, kaj zares

gledamo. Oziroma da bi pogledal na film onkraj konteksta

njegovega izvirnika. Slabih trideset let kasneje je morda

napo~il ~as za ponovno oceno. âs, da v McBrideovem

filmu uzremo izjemen avtorski doseèk; po svoji moralni

kompleksnosti in po filmski formi, zlepljeni z duhom

svojega ~asa, povsem primerljiv s francosko predlogo.

22.00

Do zadnjega diha

Ognjemet (Hana-bi)

Takeshi Kitano, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni,

103', sp

Nishi (Kitano) je policist, ki zlikovcem vbija pravico v

glavo s precej nasilnimi sredstvi prepri~evanja. Nekega

dne, ko bi moral njegov oddelek opraviti povsem rutinsko

akcijo nadzorovanja hi{e nekega kriminalca, ga kolegi

prepri~ajo, naj raje obi{~e svojo na smrt bolno èno; v

zasedi iskani kriminalec ustreli Nishijevega najbolj{ega

prijatelja Horibeja; odslej bo priklenjen na invalidski

vozi~ek, izhod iz psiholo{ke krize pa bo na{el v slikanju.

30.1. nedelja

Kinoteka je zaprta.

31.1. ponedeljek

18.00


Kaj za vas


Jesenska no~ med slovenskimi polharji

Du{an Povh, Slovenija, 1962, 35mm, barvni, 11'

Skozi uho {ivanke Mura

France Kosma~, Slovenija, 1962, 35mm, barvni, 5'

Obla~ek in oblaki

France Kosma~, Slovenija, 1962, 35mm, barvni, 11'

Energija reke Drave


Mala zaveznica

Ernest Adami~, Slovenija, 1962, 35mm, ~b, 9'

Iz snega v cvetje


Od kod sem doma

Zvone Sinti~, Slovenija, 1962, 35mm, ~b, 17'

20.00


Je~arji

Marjan Cigli~, Slovenija, 1990, 35mm, barvni, 82'

V nekem mestu prihodnosti na skrivnosten na~in izginjajo

mladi mo{ki. Skrivnostna organizacija Goethe, ki jo

sestavljajo ve~inoma starci in predstavlja oblast v senci,

se fizi~no ohranja in obnavlja s ~rpanjem energije

ugrabljenih mladeni~ev, s katerimi so starci povezani

prek posebnega brezì~nega sistema.

legenda

sp slovenski podnapisi

svp slovenski video podnapisi

ap angle{ki podnapisi

bp brez podnapisov

opomba

Kinoteka si pridrùje pravico do sprememb programa.

´

kino-integral


Leta 2003 sem videl film Wima Wendersa Du{a~loveka (The Soul of a Man), priklon {tevilnimreìserjevim najljub{im blues glasbenikom izdvajsetih in tridesetih let prej{njega stoletja.êprav so za vselej spremenili obli~je sodobneglasbe, kot jo poznamo danes, so ti vplivniustvarjalci pred pol stoletja pomrli neznani in brezprebite pare. Pomislil sem, da bi bilo podobenfilm treba posneti o zgodnjih pionirjiheksperimentalnega filma, dokler nekateri {e ìvijo.Film kot tehnologijo so izna{li amaterskieksperimentatorji: Marey, Muybridge, brataLumière, Méliès, Godowsky, Mannes.Najzgodnej{e eksperimentalne filme so ustvarilipriznani vizualni umetniki, ki so se èleli poigrati znovim medijem. Tako kot Wendersovi bluesglasbeniki tudi ti pionirji danes ostajajo pove~inineznani. Filmska industrija kuje dobi~ke sproizvajanjem in distribuiranjem narativnih filmovin dokumentarcev, ki so mnoì~no prikazovanivsevprek po svetu. Umetniki in poetieksperimentalnega filma {e dandanes ustvarjajoorja{ki korpus bogatih in vplivnih del, ki so redkopredvajana ali distribuirana.Generacija filmarjev, ki nastopa v mojemdokumentarcu Prosti radikali, je med letoma1920 in 1960 film potisnila v nove dimenzije, semedsebojno navdihovala in navdihnila tudi{tevilne sodobne ustvarjalce. Bili so popolnomaprosti in imeli so radikalno nov pristop k filmu.Navdu{ili so tudi {tevilne komercialne reìserje,reklamne agencije in televizijske producente.êprav v o~eh {tevilnih veljajo za heroje, njihovodelo {e vedno ostaja neznanka za veliko ve~inosodobnih filmskih gledalcev, {tudentov inprofesorjev, umetnikov in umetnostnih kritikov,kustosov in splo{ne publike. Njihove inovacije sopogosto ob~utne tik pod povr{ino ve~inskemedijske govorice.Kaj je eksperimentalni film? Je pristop. Drà.Neodvisna, osebna vizija. îsti izraz svetlobe,barv, gibanja. Poezija. Lahko je abstrakten alifigurativen, posnet s pomo~jo skrbnih predpripravali spontano, dejansko posnet ali izvezen iznajdenih ko{~kov è obstoje~ega filma. Zakaj mure~emo eksperimentalni? Tega ne ve nih~e:slikarja ali kiparja ne bi nikoli ozna~ili zaeksperimentalnega, ne glede na to, koliko zareseksperimentira pri svojem delu.V dvajsetih letih prej{njega stoletja so biliumetniki, ki so uporabljali film, navdu{eni nad

novo tehnologijo. âs in gibanje sta slikarju alifotografu nudila nove ustvarjalne mo`nosti.Einsteinova teorija je sveè odmevala v javnosti innavezava prostor-~as se je v branje ponujala kotnova paradigma. Evropa se je pravkar izkopala izstra{ne izku{nje I. svetovne vojne – in vsiumetniki so hoteli, da bi se povojni svet radikalnorazlikoval od predvojnega, zato so eksperimentiralina vso mo~. Nova umetni{ka oblika – film – jeumetnikom ponujala kar najbolj ustvarjalne inigrive mo`nosti tistega ~asa, podobno kot todanes lahko re~emo za "nove medije". Filmarji so film kot umetni{ko obliko raziskovali inga v divje, vznemirljive nove smeri potiskali skozivse stoletje. Najprej je bil integriran v obstoje~aumetni{ka gibanja, kakr{na so denimo dadaizem,nadrealizem, letrizem, Fluxus, nato pa je za~elustvarjati lastna gibanja, kakr{na so strukturalni,materialisti~ni, found footage film ali dnevni{kifilm. Vsak umetnik je formo obogatil s svojoosebno vizijo in tehniko. Nekateri so gradilinaprave za animacijo, drugi so po svojih receptihme{ali kemikalije za razvijanje filma, nekateri socelo slikali ali praskali neposredno na filmski trak.Nekateri so ustvarjali filme brez podob, celo brezfilma! Vse je bilo mogo~e.Eksperimentalno ustvarjanje filmov je bilovznemirljivo, vendar ga mnogi niso razumeli. êlahko pesnik objavi svojo pesem tudi v publikaciji{irokega obtoka, eksperimentalni filmi niso biliprikazovani v komercialnih kinodvoranah. Filmarjiso bili izklju~eni iz monopolnega studijskegasistema in tr`ne distribucije. Nih~e ni hoteldistribuirati njihovih filmov. Obenem je zazeval{irok prepad med umetni{kimi galerijami inumetni{kim filmom. Galerije so z zani~evanjemmotrile celoten medij filma kot tr`no dejavnost.Galerije niso mogle prodajati filmov. Filmarji so sezna{li na nikogar{njem terenu med svetomumetnosti in svetom filmske industrije.Korenit premik se je zgodil v za~etku {estdesetihlet. Filmarji so se zdruìli in vzeli zadeve v svojeroke. Dvaindvajset umetnikov iz New Yorka se jejanuarja leta 1962 zdruìlo v kooperativo New YorkFilmmakers' Cooperative. Sledili so jim sorodnidistribucijski centri, s katerimi so neposrednoupravljali umetniki sami, v San Franciscu,Londonu, Parizu, Berlinu, Torontu, Sydneyju in {emarsikje drugje. Nekatere skupine so ustanovile{e oddelke za produkcijo in se oskrbele spotrebnimi napravami za obdelavo filmskega

traku, da bi tako ustvarile vertikalne mreèprodukcije, distribucije in zalo`ni{tva.Bolj nedavno, pred pribli`no petnajstimi leti, se jeokrog sveta razvila mreà pribli`no tridesetihlaboratorijev, s katerimi upravljajo umetniki samiin jim omogo~a dostop do vseh faz obdelavefilmskega traku. Izmenjujejo znanje, izku{nje infilme. Eksperimentalno snemanje filmov senadaljuje in bo ìvelo, vse dokler bodo ljudjepremogli dovolj radovednosti in energije, da bodopograbili kamero in izrazili svojo osebno vizijo.V svojem filmu sem hotel dokumentirati vseopisane strasti, prakse in ljudi, ki stojijo za njimi.Hotel pa sem tudi nekaj drugega. Pogosto mevabijo na razli~ne konce sveta, da bi po {olah, nafilmskih festivalih ali v kinotekah vrtel serijekratkih eksperimentalnih filmov in predaval ofilmih, filmarjih, tehniki, teoriji in zgodovini. Navsako vabilo se àl ne morem odzvati. Zato sempomislil, da bi bilo morda bolj u~inkovito, ~e biposnel film, ki bi ga nato lahko po{iljal naokrognamesto sebe. Film, ki bi vklju~eval kratke filme,intervjuje, razlage, film, ki bi lahko nadomestilmoja predavanja. Na tak{en na~in bi se zeksperimentalnim filmom lahko seznanilo mnogove~ ljudi in ve~krat.Ena osnovnih idej je bila, da v svoj film vklju~imdolo~ene kratke filme v celoti, ne samo odlomke.Za to sem nujno moral pridobiti tako pravice kottudi kar najbolj{e mo`ne izvirne materiale. Gre zakratke filme, ki so bili posneti pred devetdesetimi,pred sedemdesetimi, pred petdesetimi leti;{tevilne kopije so bile v izredno slabem stanju.Svoj film sem seveda hotel posneti na film: 35-milimetrski film. Kot video zalo`nik sempogosto uàlo{~en, ko mladi gledalci te filmeprvi~ vidijo v video, ne pa v izvirnem formatu. Filmi lahko resni~no ìvijo samo v svoji izvornimaterialni obliki, kot celuloid, v kinodvorani, ne padoma, v galeriji, v muzeju ali na internetu. Velikoteh filmov svojo izraznost gradi s pomo~jounikatne narave lastne materialnosti in tehnologije– kot svetloba, ki utripa skozi prosojen filmski trakv zatemnjeni dvorani –, zato morajo biti videni pravs pomo~jo te tehnologije, da so lahko splohrazumljeni in doìveti. [ele ko bo moj film neko~dospel na filmski trak, na 35 mm, bodo zaresoìveli vsi filmi, ki jih slavi. Tam, kamor sodijo: na velikem platnu.Opravil sem serijo intervjujev s filmarji, v katerihpripovedujejo o svojih izku{njah in svojih teàvah:

prosti radikali: film o filmu

Program~etrtek 20.1. ob 20.00Prosti radikali: Zgodovina eksperimentalnegafilma (Free Radicals: A History of ExperimentalFilm)

pomanjkanje ob~instva, distribucije, sredstev zagolo preìvetje ... @e med letoma 2001 in 2005sem za francosko televizijo posnel serijo njihovihportretov. Vsi so moji prijatelji in vsi so bili predkamero spro{~eni, kar film navdaja z ob~utjemintimnosti. Prijateljstvo je postalo pomemben motivmojega filma.[ele ~isto na koncu, ko je bil film è posnet, semse lotil vpra{anja strukture in teksta. Preden se jefilm dokon~no oblikoval, so se zgodile {tevilnepermutacije. Moj montaèr, Nicolas Sarkissian, meje prepri~al, da film odprem s svojimi starimidruìnskimi posnetki. Spo~etka nisem nameravalposneti tako osebnega filma, vendar moram zdajpriznati, da sem z izidom zadovoljen. Pogostonajbolj intimni fragmenti nekega ìvljenja zazvenijona najbolj univerzalen na~in, s katerim se lahkopoistoveti vsak. Naposled smo vsi, vsaj tako sezdi, lovke iste hobotnice.Od ideje do kon~nega izdelka je preteklo {est let.V tem ~asu sem posnel {estnajst drugih filmov!Ve~ino sem napravil sam, zgolj v dru`bi svojekamere. Najprej sem snemal, nato sam razvijal,v~asih montiral, dodajal opti~ne efekte, sestavilzvo~no podobo, napravil kopijo. [lo je za samotenproces, hiter in precej poceni. Za Proste radikalesem, po drugi strani, potreboval ekipo in prora~un.Za tega je poskrbela skupina navdu{encev, ki jo jeusmerjal navdu{eni producent Ron Dyens. Njegovahi{a Sacrebleu je poprej proizvajala samo kratkeanimirane filme, moj film pa med drugim govoritudi o animiranem filmu. Za {tevilne izmed nas je bil to prvi celove~erec, prvi dokumentarec.Talenti vseh udeleènih v procesu nastajanja sopripomogli, da so na platnu zaìveli moje ìvljenje,moja strast, moji prijatelji, moja umetnost, mojvsakdan ... in seveda tudi zgodovina svetovne innenehno prenavljajo~e se brez~asne umetnosti.[tevilni, ki odkrijejo Proste radikale, odkrijejopovsem novo plat filma. Poprej si niso moglipredstavljati, da tak{ne oblike filma lahko splohobstajajo. Iz dvorane stopijo polni navdu{enja. ê moj film spodbudi k ogledu, k snemanju filmov,k izraànju ustvarjalnosti skozi film na kakr{enkolina~in, smiseln ali ne, uporaben ali ne, dru`benosprejemljiv ali ne, potem lahko re~em, da jeuspe{en..Pip Chodorov, december 2010(prevedel Jurij Meden)

Prosti radikali: Zgodovina eksperimentalnega filmaPip Chodorov, 2010

kino-integral

kk ljubljana

bile lahko tudi zelo kriti~ne, ~eprav je bil splo{nivtis vedno stimulativen, kar navsezadnje potrjujekoli~ina filmov. V~asih so si na projekcijah ogledalitudi filme kolegov iz drugih klubov. Leta 1965 jebila tako v klubu projekcija filmov kranjskihamaterjev, predvsem Na{ka Kri`narja, {e prej paso, po pri~evanju Tineta Arka, v klubu predvajalizagreb{ke eksperimentalne filme, da bi tudi prinas spodbudili eksperimentalni ànr, ki je doìvelrazcvet na prvem festivalu GEFF leta 1963 vZagrebu. Na formalnih sestankih so razpravljalipredvsem o finan~nih vidikih poslovanja kluba,osrednje vpra{anje pa je bilo vedno, kako priti dofilmskega traku. Redna dejavnost kluba so bili tudikino te~aji, na katerih so lahko pridobili nove~lane, izu~ili bodo~e televizijske delavce,predvsem pa so s to dejavnostjo uspeli pridobitifinan~na sredstva. V~asih je bil kino klub zadolènza organizacijo festivala, kar je zahtevalo dodatenanga`ma ~lanov, s tem pa je klub dobil tudi ve~jivpliv pri uveljavljanju svojih pogledov ali kriterijev,predvsem z izbiro ~lanov ìrije. Tak je bil, naprimer, republi{ki festival leta 1967, na katerem je v ìriji pomembno vlogo odigrala Rapa [uklje.Vloga KK Ljubljana v {estdesetih je zelo netipi~na,saj so imeli kino klubi takrat zgolj enega ali dvaizstopajo~a posameznika, ki nista uspela ustvariti{ir{e skupinske zavesti. KK Ljubljana pa je uspelprebuditi skupinsko identiteto, predvsem panavdu{iti ve~je {tevilo ~lanov, da je postal najbolj{tevil~en klub v republiki. Nekaj posameznikov jebilo seveda v~lanjenih zgolj formalno, ker sopotrebovali status za prijavo svojega filma nafestival, kljub temu pa so bili vedno somi{ljenikiali prijatelji ostalih ~lanov, le da se niso aktivno

udeleèvali izklju~no klubskih aktivnosti. Tudizaradi njih je estetski potencial KK Ljubljana zeloheterogen in {irok; skoraj vsi avtorji, ki sopridobili ugled med kritiki in kolegi, so bili znanizaradi osebnega "rokopisa". Filmi KK Ljubljana sobili opaèni in nagrajevani na {tevilnih festivalihpo Jugoslaviji, predvsem na najbolj presti`nih, kotso bili GEFF v Zagrebu, MAFAF ali "mala Pula" vPuli in Festival 8-milimetrskega filma v NovemSadu. Najuspe{nej{i in najbolj dejavni ~lani klubaso bili v tem ~asu Vinko Rozman, Vasko Pregelj,Marko Jovanovi} in Tadej Horvat.Pojem "ljubljanska filmska amaterska {ola" torejobjektivno ne obstaja, obstajala pa je nekaskupinska identiteta, in obstajali so ~lani:Bo{tjan Hladnik, tov. Leme`, tov. Lukek, MarjanCilar, Mirko Skok, Ivo Lehpamer, Janez Megli~,Lovro Kapus, Milan Oroèn Adami~, JoèMartinu~, Primo` Krisper, Tine Arko, MladenMaras, Boris Vi{novec, Vinko Rozman, MarkoJovanovi} (Mark Cetinjski), Vasko Pregelj, MarkoMitja Fegu{, Tadej Horvat, Tone Ra~ki, JakaBregar, Zoran Mladenovi~, Boris Vehar, Nu{aSvetinova-Dragan, Davorin Valand, MarkoValentin~i~, Zoran Te{i}, Sre~o Dragan, Bo{tjanVrhovec, Alenka Vogelnik, Manca êrmelj, MarkoSu{nik, Marjan Rihter.

Upava, da nisva koga izpustila, ker evidence nisopopolne..Miha Pe~e, Marko Mitja Fegu{

Program60. obletnica Kino Kluba Ljubljanasreda 19.1. ob 19.00 in 21.00

kino klubu zelo nepregledna, saj je Cilar s kolegi,ki so bili najproduktivnej{i ~lani, v~asih delovaltudi kot ~lan KK Elektro, od leta 1962 pa {e kotustanovitelj in ~lan KK Unikal. Razlog za za~asnein na koncu trajnej{o selitev je bil predvsem te`kodobavljiv filmski trak, ki je zahteval od filmarjevveliko iznajdljivosti in prilagodljivosti. Cilar inkolegi so se tako podali na profesionalnopodro~je namenskih filmov z idejo, da bi zasluìliin sredstva vloìli v proizvodnjo lastnih,amaterskih filmov. Kaoti~no stanje se je za~eloraz~i{~evati s prihodom Janeza Megli~a in VinkaRozmana, ki sta leta 1965 prevzela poloàjapredsednika in tajnika. Predvsem Vinko Rozmanse je ob svojem nastopu kriti~no opredelil dostanja, na primer {tevilnih druìnskih amaterjev, kijih je zanimala zgolj mo`nost izposoje tehni~neopreme (s to so bili dobro zaloèni, pravi),prevelikega razslojevanja znotraj kluba, kar je bilaopazka na prej{nje vodstvo, in pa pretiranegasledenja paroli: "Tehnika narodu!" Napovedal jezasuk v "umetni{ko" podro~je delovanja, kar jebilo odlo~ilno za razcvet ~lanstva in produkcije KKLjubljana. Boris Vi{novec je {e istega letanadomestil Megli~a na mestu predsednika, MarkoMitja Fegu{ pa je nato leta 1967 postal zadnjipredsednik. Leta 1971 klub izgubi svoje prostorein njegova dejavnost zamre.S prihodom Vinka Rozmana sta predstavljalaosrednje dogajanje v klubu filmska projekcija inpogovor o lastnih filmih, idejah, scenarijih. ^laniso se sre~evali pribli`no enkrat tedensko, da sopokazali svoje {e nezmontirano gradivo alidokon~ane filme ostalim kolegom, ti pa so jimnato povedali svoje vtise in mnenja. Diskusije so


Kino klub Ljubljana je {e eden od manj znanihfilmskih pojavov, hkrati pa pomemben za filmskozgodovino v Sloveniji zaradi vloge, ki jo je imel v{estdesetih letih na podro~ju amaterskega filma.Kino klub je bil prostor sre~evanja mladih filmskihcineastov, ki so tam lahko dobili informacije ofilmski zgodovini, estetiki in filmski tehniki,predvsem pa sogovornike, kolege in prijatelje, skaterimi so se mnogi podali na pot aktivnihfilmskih ustvarjalcev. Kot ~lani {ir{ega sistemaamaterskega filma, ki ga je formalno vzdrèvalaLjudska tehnika, so ~lani kino klubov vstopili tudiv hierarhi~en festivalski sitem, ki jih je spodbujaloziroma jim sploh omogo~al pojavljanje v javnosti.Amaterske festivalske projekcije in revije so bile vtistem ~asu med redkimi prilo`nostmi javnegaprikazovanja doma~ih filmov, ki niso nastali vokvirih uradne dràvne kinematografije.Formalno je kino klub nastal leta 1954, vendar panam ta datum ne pove veliko. Problem zgodnjegaobdobja KK Ljubljana je bil namre~, da je bil takoprostorsko kot prek ~lanov do leta 1962netransparentno povezan z vodstvom Foto-kinozveze pri Ljudski tehniki. Oboji so imeli svojeprostore na Lepem potu 6, na sedeù Ljudsketehnike. Iz prvih let je najbolj znan ~lan Bo{tjanHladnik, ki pa je svoje amaterske filme izdelovalindividualno in zato niso imeli vpliva na so~asnoali kasnej{e klubsko delovanje. @e takrat pa je znjim sodeloval bodo~i prvi predsednik kluba, TineArko. Za njima je leta 1950 v klub oziroma Foto-kino zvezo pri{el Marjan Cilar, pozneje zasluèn zato, da je presegel neproduktivne razprtije teramaterskemu filmskemu podro~ju in KK Ljubljanadal nov zagon. Vse do leta 1965 je bila situacija v

Animateka se po petih letih odsotnosti kot rednamese~na nanizanka znova vra~a na mestozlo~ina. Za za~etek bomo prikazali mednarodniizbor animiranih filmov, ki se tako ali druga~edotikajo teme nastanka filmske umetnosti,poklanjajo rojstvu kinematografa in zgodovinoreinterpretirajo na samosvoje avtorske na~ine.Fantazmagorija 2008 srbskega avtorja Rastka]iri}a je 3D ra~unalni{ka variacija filmaFantasmagorie francoskega reìserja Emila Cohla(1908); narejena je bila kot obele`je ob stotiobletnici prvega risanega filma. Zgodba poveèdve stoletji in ponudi likovno sintezo tradicionalneter ra~unalni{ke animacije. Pionirje moramoneprestano in vedno znova odkrivati! Princ –naslednik republike ruskega animatorja AleksejaMironova je drama s sre~nim koncem v osmihdejanjih. Gre za naivno animirano priredbo nemefilmske pripovedi, z mednapisi in zvokom klavirja vozadju. Spremljamo "kino impresarija", kiposku{a v zaspanem ruskem podeèlskem mestupred prvo svetovno vojno postaviti na nogekinematograf. Zgodovinske spremembe prina{ajov mesto tudi druga~ne filme: nem{ko cesarstvo –Nosferatu: Simfonija groze (1922) – propaganda– bolj{eviki – revolucija – propaganda – anarhija –bela armada – rde~a armada – Lenin – KINO! –Eisenstein: Oklepnica Potemkin (1925) inOktober (1927). Epilog: ìvljenje je film! Fantom izkina nizozemskega "enfant terribla" Erika van

Schaaika je kratkometra`ni animirani film, vkaterem mi, publika v kinodvorani, postanemovoajerji ob spremljanju zgodbe izza filmskegaekrana. Filmski trak se nepri~akovano zagozdi,posledi~no se strga in kon~no spoznamo, kaj sedogaja v projekcijski kabini. Film je posve~envsem kinooperaterjem! Relikt iz retrospektive,predstavljene na sedmem Mednarodnem festivaluanimiranega filma Animateka 2010, je film 1895estonskih velemojstrov Priita Pärna in JannaPõldme. Mogo~e je to celo njun najbolj{i film!Slika je iluzija. Je iluzija resnica? S to trditvijo inposledi~nim vpra{anjem sta avtorja dobila pravicorazglasiti, da je prav njuna razli~ica ìvljenja bratovLumière in rojstva kina najizvirnej{a in najboljedinstvena med vsemi! Kinematograf zvezdepoljske avtorske animacije Tomeka Baginskega jeadaptacija istoimenskega stripa MateuszaSkutnika. Strip, narisan s tu{em in vo{~enkami, je bil za~etni zgodboris za film, ki je nastajal karpet let. Zgodba se odvija v obdobju na koncu 19. stoletja, tik preden sta brata Lumièreosmislila za~etek prikazovanja filmov –Cinématographe Lumière. 3D ra~unalni{kaanimacija odli~no rekreira zgodovinsko obdobjeviktorijanstva, v ospredju pa je topla in tragi~naljubezenska zgodba. Se vidimo februarja!.Igor Prasselkinote~ni kurator za animirani film

animateka

(kino klub ljubljana)

Programpetek 28.1. ob 21.001895Fantazmagorija 2008 (Fantasmagorie 2008)Fantom iz kina (The Phantom of the Cinema)Princ – naslednik republike (Naslednij prints respubliki)Kinematograf (The Kinematograph)

Praga Raste mi raste

animirani filmi o nastanku in zgodovini filma

Fantazmagorija 2008Rastko ]iri}

Killer Sanje

´


kino-uho/~asovni stroj

"na~itano" ob~instvo. Le kdo se bo smejal, ko bov burleski z navadno, suhoparno spremljavoCharlie Chaplin brcnil policaja v rit? Ali ko bo tortaletela ~ez vse platno in nazadnje pristala nadebeluhovem obrazu? Ko si bo Buster Keaton zzna~ilno kretnjo poveznil na glavo pomendranislamnik? Ob~instvo je neizpodbitno zahtevalo in{e vedno zahteva tisti zvo~ni dodatek, tisti"bong", udarec po bas bobnu, ko se Charlotov~evelj zagozdi v policajevi riti; tisti "{ving" medletom torte in na koncu udarec po ~ineli, kodesert pristane na debeluhovem obrazu. In da bise tiho namuznili, zahteva tudi komaj sli{ni "flip",ko si Buster frcne slamnik na glavo. Gre zanemara najprimitivnej{e, vendar {e kakou~inkovite primere, ki so od za~etniheksperimentov vodili k tehni~ni usposobitvi inzvo~nemu filmu v drugi polovici dvajsetih let. Paul Fejos je imel to sre~o, da je Osamljenaposnel na prelomu iz nemega v zvo~no obdobje (vpravem ~asu) in v Hollywoodu (na pravem mestu).êprav ta nemi film vsebuje tri zvo~ne "otoke", tri drobce, kjer junaki tudi v resnici spregovorijo,ostaja pravo jedro v njegovem nemem delu, ki,uganili ste, "govori", povzro~a "hrup", skratkaprisili gledalca, da zgodbo dojema in sprejematudi po zvo~ni plati. Ne le skozi glasbenospremljavo. Vsak, {e tako dober orkester jepopolnoma nemo~en in neuporaben, ~e reìser ssliko ne zari{e zvo~nega efekta, ki bo sinhronosledil dogajanju na platnu. In zgodilo se jenemogo~e: Osamljena je nemi film, ki prav vse, znarativno strukturo vred, podreja zvoku, sli{nemu.Torej: mo{ki (Glenn Tyron) in ènska (BarbaraKent) se sre~ata, se lo~ita in na koncu znova

Kaj je torej morala Barbare Kent? Bolje govore~ila`nivec kot iskreni mutec! Ni~ manj fascinantna ni prisilna lo~itev na{ihjunakov. V vsesplo{nem rajanju, vpitju in hrupu jumnoìca lo~i. Najlep{i prizor filma je nemaratrenutek, ko sta skoraj spet zdruèna – stojitadrug ob drugem oziroma se naslanjata, vsak ssvoje strani, na pravokotni steber in gledatanaokrog, ~e bosta uzrla drugega. Kljub bliìni sene sre~ata, kot bi Fejos hotel sugerirati, da pogledza sre~anje zaradi vizualne bariere ne bozadostoval. Potrebna je zvo~na intervencija, karbosta potrdila zaklju~ek filma in nadaljevanjeprizora, ko se junaka izmeni~no sprehajata mimouradnika, ki z vpitjem in kriljenjem rok usmerjapodivjano mnoìco. Namesto da bi mu naro~ila,naj ob morebitnem sre~anju (z glasom) zadrìiskanega, mu pred o~i vseskozi molita vsak svojobesek s podobo ljubljene/ga, uradnik pa ju ziztegnjeno roko slepo usmerja proti nedolo~enemucilju. ê malce banaliziramo, lahko trdimo, da dlje kose zgodba Osamljenih razvija, ve~ ko prete~efilmskega ~asa in bolj ko se nemo obdobje bliàzvo~nemu, bolj se junaka u~ita in zavedatapomena zvoka/sli{nega. Glenn Tyron znova zglasom, v {e enem zvo~nem delu filma, prepri~a{efa policijske postaje, naj ga spusti na prostost(privedli so ga zaradi razgrajanja, se pravi hrupa).Ko se vrne v svoje stanovanje, pri~ne zaradi jezein frustracije razbijati po steni, in tu smo pri~a {eenemu ironi~nemu poudarku; izkaè se, da stajunaka ves ~as ìvela drug ob drugem, v sosednjihapartmajih. Kdo ve, koliko ~asa è? Pet, deset,petnajst let? Vseeno, njuna nezavedna sosedskapreteklost v vsakem primeru sega pregloboko v~as nemega filma, da bi se zavedala, kako zaprepri~ljivo komunikacijo ni dovolj pogled, temve~tudi glas..Simon Popek

Pri~ujo~e besedilo je nastalo leta 1994, v ~asupost-adolescen~nega navdu{enja nad "nemim"programom porajajo~e se in pravno-formalno {enepriznane Slovenske kinoteke. V tistem ~asu jenjeno platno redno gostilo ìve glasbenespremljave nemih filmov, zato je prispevek oOsamljenih, zame najve~jem odkritju leta 1994,mimogrede obravnaval tudi nekatere ostalevelikane nemega filma.

Ko smo pred pol leta pod vodstvom Carla Davisalahko spremljali orkestrsko spremljavo GriffithovihZlomljenih cvetov (Broken Blossoms, 1918), se vsej glasbeni briljanci navkljub nisem mogelznebiti ob~utka, da je {lo kljub vsemu za"konvencionalno" glasbeno spremljavo. Zauporabo termina "konvencionalno" sta dvarazloga. Prvi je forma orkestra, katerega ~lani sos hrbtom obrnjeni proti filmskemu platnu in zatoodvisni od enega samega ~loveka, Carla Davisa.Vsakr{no naklju~je, kaj {ele improvizacija, stapovsem izklju~ena. Drugi razlog je seveda Griffithsam, ki mu ne moremo zameriti, da se leta 1918ni zavedal vloge zvoka v filmu. Carlu Davisupotemtakem ni preostalo drugega, kot da napi{eklasi~no partituro, ki naj kot taka sluì predvsemrazpoloènjskemu u~inku, z redkimi posegi v samodogajanje na filmu (npr. udarec po ~ineli obstrelu).Gostovanje skupine Alloy Orchestra izMassachusetsa in njihova glasbena spremljava zafilm Osamljena reìserja Paula Fejosa se mi zditaneverjetno pomembna za razumevanje nemegafilma; ~e sem doslej le sam pri sebi premlevalmisel, potem lahko zdaj mirno zatrdim, da je bilavloga zvoka (sli{nega, ~e ho~ete) è v ~asunemega filma {e kako pomembna. Vsaj odza~etka dvajsetih let naprej, ko se je film po~asipomikal proti resni~nemu, "otipljivemu" zvoku, jev nekaterih delih è zaznati reìserjevo vizijo,razmi{ljanje o tem, kako bi zvok (ki postane sli{en{ele ob glasbeni spremljavi) v dolo~enih prizorihlahko pomembno podkrepil in celo nadgradilvizualno dogajanje. Ob tem se najraje spominjamStroheimovega Pohlepa (Greed, 1925), ko jereìser v enem samem prizoru s povsempreprosto uporabo dveh glasbenih slogovanticipiral tragi~no nadaljevanje filma: GibsonGowland in ZaSu Pitts se poro~ita, nato pa se naporo~nem rajanju veselja{ka glasba vzporedno spo~asnim {venkom kamere (ta se od svatovpomika proti oknu) prelije v pogrebno àlostinko. Z okenske police zdaj spremljamo pogrebnike naulici, ki stopajo za mrtva{kim vozom. Pomislite,kako neu~inkovit, celo nepomemben bi bil takprizor brez opisane glasbene spremljave, upam sitrditi zvoka, kajti glasba v tem primeru ne u~inkujekot ma{ilo, spremljava, temve~ kot sugestivennadomestek zvoka, vpitja, rajanja, razbijanjakozarcev na eni strani in joka oziroma àlosti nadrugi. Zvok/sli{no v nemem filmu? Gre za neizpodbitnodejstvo: vzemimo "primitivno" filmsko ob~instvosredi dvajsetih let dvajsetega stoletja in sodobno,

OsamljenaPaul Fejos, 1928

osamljena

sre~ata. Klasi~na ljubezenska drama. In vse trifaze, obe sre~anji ter lo~itev, so prav ekscesnopovezane s sli{nim. Kako se junaka splohsre~ata? Obema po napornem delovnem tednupozornost pritegne zvok, ro`ljanje in cingljanjecestne povorke, ki vabi na veselico. V tem prizoruje povsem o~itno, da se jima utrujena obraza nerazpotegneta v nasme{ek zaradi npr. slikovitihkostumov ~lanov povorke, temve~ zaradirazigranosti godbe na pihala, glasnosti, hrupa,zvoka. Verjetno si junaka – telefonistka in delavecza strojem – le v nemem filmu lahko privo{~ita, dapo napornem tedniku ne potrebujeta miru inzavrneta zelo "tihi", "ne-bu~ni" ponudbi – ona~olnarjenje, on randi s sodelavko. [e ve~, po ètako "glasni" slu`bi (glasovi v slu{alkah, ropotanjestrojev) potrebujeta {e glasnej{o zabavo, ki ju bozdruìla. Glas vsekakor dominira nad podobo, tudipri njunem spoznavanju. Na toboganu smrti sku{ajunakinjo sprva o~arati lokalni ma~o, ki pa se priosvajanju, napa~no, namesto glasu odlo~iizpostaviti svojo podobo. Sluzastega,prepotentnega postavlja~a Barbara Kent brezobotavljanja zavrne, pa~ pa jo o~ara Glenn Tyron,ki v postopku zapeljevanja uporabi glas. V temtrenutku reìserju Fejosu sijajno pomagazgodovinsko naklju~je, da je film snemal prav naprelomu iz ti{ine v zvok. Kmalu po spoznavnemaktu namre~ sledi prvi resni~ni zvo~ni del filma,ko junaka (pravzaprav le on) spregovorita. Kajpo~ne Glenn Tyron v tem zvo~nem izseku? Laè!êprav izjavi, da je uspe{en poslovne` z WallStreeta, se pravi prototip ma~isti~nega japija, gaBarbara Kent ne odslovi, ker jo o~ara z glasom inne s podobo, kot kandidat na toboganu smrti.

Programpetek 7.1. ob 20.00Osamljena (Lonesome),Glasbena spremljava v ìvo: Andrej Gori~ar (klavir)

Kje je èlezna zavesaMako Sajko, 1961


ve~eri sfa

tek na dolge proge

bomo enega izmed ponedeljkovih ve~erov SFA vdvorani Slovenske kinoteke januarja posvetili pravUnikalu.

V letu 2010 – kot da je ~as tekel prehitro – nismoposebej predstavili nekaterih slovenskihcelove~ernih filmov, ki so praznovali okrogloobletnico. Zato bomo v petih ve~erih SFApredstavili pet slavljencev preteklega leta, petklasi~nih del slovenske filmografije: OxygenMatjaà Klop~i~a in Onkraj Joèta Galeta iz leta1970, Prestop Matija Mil~inskega iz 1980 ter Do konca in naprej Jureta Pervanja in film Je~arjiMarjana Cigli~a iz leta 1990.

Sicer pa se bomo v treh ponedeljkovih ciklusihpotopili {e v raznovrstne dokumentarne filmskestvaritve iz leta 1961, za~en{i s Pohodom ob ìciokupirane Ljubljane in zatem filmom PraznikDu{ana Povha o proslavljanju delovnih uspehov zveli~astno parado v sredi{~u Ljubljane. Joè Bevcv filmu Luka bodo~nosti predstavlja pristani{~e vKopru, slovensko pomorsko okno v svet. ErnestAdami~ se posveti tegobam malega ~loveka,predvsem ènsk v filmu Sprehod. Mako Sajko vfilmu Kje je èlezna zavesa odkriva, da se je prejhermeti~no zaprta meja med takratno Jugoslavijoin Italijo za~ela odpirati, v zadovoljstvo ljudi tako zene kot druge strani. Joè Poga~nik je s filmomKako to boli (o jetni{nici Begunje) spomnil na {enezaceljene rane iz zadnje svetovne vojne. V drugem ve~eru dokumentarnega filma iz leta

Tik tak. Zakora~itev v novo leto 2011. Ne da bi se hvalili, ne da bi obàlovali, smo s svojimkontinuiranim programom v Slovenskem filmskemarhivu pri Arhivu Republike Slovenije (SFA) od leta1945 zakorakali v leto 1961 in 1962, v enonajbolj plodnih obdobij slovenske kinematografije.

Takrat se je za~el tudi vzpon Kino kluba Unikal(UNIja Kino Amaterjev Ljubljana), filmskeprodukcijske hi{e, ki je nastala leta 1960 v okviruLjudske tehnike Slovenije. Unikal je s svojimi filmio velikih slovenskih gospodarskih dru`bah zapolnilin uresni~il njihova pri~akovanja po kakovostnihpredstavitvenih in propagandnih filmskihreportaàh, s tem pa pridobival tudi sredstva zadelovanje kluba na podro~ju amaterskega filma.Gonilni sili Unikala sta bila Marijan Cilar in IvoLehpamer, ki sta k sodelovanju pritegnila tudimnoge profesionalne filmske delavce; med njimivelja omeniti vsaj reìserje Bo{tjana Hladnika,Joèta Poga~nika in Jureta Pervanja. Unikal jekonec devetdesetih let prej{njega stoletja kotkoproducent uspe{no sodeloval z BBC iz Londonain Bavaria filmom iz Münchna. Sodelavci UnikalStudia so posneli prek 280 razli~nih filmov. Meddokumentarno-umetni{kimi lahko posebejizpostavimo film o kurentovanju Velika ~arovnijaMarijana Cilarja in Slavka Jan~arja iz leta 1966 inPrvi metri slovenskega filma, v katerem je Cilarpredstavil prve slovenske filme, ki jih je v letih1905 in 1906 posnel dr. Karol Grossmann. Zaradipomena te produkcijske hi{e smo se odlo~ili, da

Mirjana Bor~i~

V Slovenskem filmskem arhivu smo se odlo~ili, daenkrat mese~no v okviru Ve~erov SFA v Slovenskikinoteki pripravimo filmski ve~er po izboruposameznikov, ki so v naj{ir{i povezavi sslovenskim filmom in Slovenskim filmskimarhivom. Prvi tak ve~er v mesecu januarju bo sprogramom po svojem izboru zaznamovala gospaMirjana Bor~i~.Le kdo ne pozna njenega izjemnega prispevka napodro~ju filmske vzgoje, kjer je s sodelavci oralaledino in jo tudi zorala v rodovitno polje, ki jehranilo {tevilne mlade generacije. Leta 2007 jebila za svoje ìvljenjsko delo prejemnica Badjurovenagrade. V leto{njem letu je praznovala lepìvljenjski jubilej, 85-letnico, na kar je zeloponosna. Predvsem pa je pomembno, da je njenoìvljenje zaznamoval film, ki jo spremlja od ranemladosti in se na razli~nih ravneh prepleta vse dodanes. Na videz krhko gospo, a polno iskrivih idej inmisli, sem spoznala pred slabimi tremi desetletji,ko smo se v ve~ernih urah v majhni skupini sPrimoèm Lorencem in Gregom Tozonom ve~kratdobili pri gospe Mirjani. Skupaj smo za~eli snovatizametke kulturnih ve~erov v takrat popolnomaopusteli stari Ljubljani, kjer nas je ve~ina takrattudi prebivala. Ko sva se pozneje znova sre~ali,takrat v povezavi s filmom, je bila – in je {e vedno– pripravljena na nove izzive.Da je bila filmska kamera v njeni druìni doma,pri~ajo dragoceni posnetki, ki jih je na 16-milimetrski filmski trak ob razli~nih prilo`nostihzabeleìl njen o~e, è v tridesetih letih prej{njegastoletja. Gospa Mirjana jih je pred leti predala vSlovenski filmski arhiv, s ~imer je obogatenaslovenska filmska dedi{~ina amaterskihsnemalcev. Zelo kmalu je tudi sama za~elazahajati v kino in imela je sre~o, da so jo vmladosti in kasneje obkroàli ljudje, ki so jospodbujali, razumeli in nato v poklicnem ìvljenjupodpirali pri njenih zamislih. Njeno delo napodro~ju uveljavljanja in {irjenja filmske vzgoje

med otroki in mladino je pustilo "trajne posledice"pri {tevilnih mladih generacijah. S pretanjenimposluhom je znala prepoznati filmske talente,vzbuditi v njih navdu{enje za filmsko umetnost,obenem pa mladim gledalcem pu{~ati prosto potpri oblikovanju mehanizmov za dosego lastnegaodnosa pri percepciji filmov in prepoznavanjusporo~ilnosti filmskega izraza. Ob prebiranju zbornika z naslovom Filmska vzgojana Slovenskem (2007), v katerem je gospaMirjana strnila spominjanja in pri~evanja razli~nihsodelavcev, ki so z njo sooblikovali in {irilipodro~je filmske vzgoje ali sodelovali v temprocesu kot aktivni mladi udeleènci, ne moremomimo ob~utka izjemnega entuziazma, ki so gavlagali v svoje delo in je bil odlo~ilen za dosegozastavljenih ciljev. O tem, kaj jo je vodilo pri izboru filmov zajanuarski filmski ve~er, sva nekega torkovegadopoldneva poklepetali ob ~aju v njenemprijetnem domu. Kot je dejala, gre predvsem zafilme, ki so jo osebno premaknili, ji odkrili nekajnovega v svetu filmskih podob in njihovegadoìvljanja, gre pa tudi za avtorje, ki jih osebnoizjemno ceni. "Za ta izbor bi se odlo~ila tudiopolno~i," je nekoliko v {ali dejala.Film reìserja Bo{tjana Hladnika Fantasti~nabalada je zanjo pomenil preskok v izraznosteksperimentalnega filma. Reìserja MatjaàKlop~i~a izjemno ceni in film Ljubljana je ljubljenaje po njenem pravi biser v njegovem opusu kratkihfilmov. Reìser Karpo Godina jo je v filmu Piknik vnedeljo nagovoril z novo filmsko govorico. Podobeiz sanj so prva filmska ekranizacija ~rtic IvanaCankarja, s katerim je reìser Vojko Duleti~ èpredstavil svoje videnje filma. V ~asu delovanja priVesna filmu je tudi Vojko Duleti~ aktivno sodelovalna podro~ju filmske vzgoje ter sku{al razvijati inspodbujati predvsem kriti~no vrednotenje filma priposamezniku. Reìserja Joè Poga~nik in MakoSajko sta v slovenski dokumentarni film vneslaangaìran avtorski pristop in se lotevala tem, ki jih

je tedanja dru`ba vse prerada odrivala na rob. To velja za oba izbrana filma, Sestra in Muzejzahteva. Mako Sajko se je od sredesedemdesetih let v celoti posvetil {olski televizijiin tako prispeval pomemben dele` na podro~jufilmskega izobraèvanja otrok in mladine. In èvstopamo v svet animacije. Animirani film ^rta[kodlarja, Jutro, jezero in ve~er v Annecyju,predstavlja mejnik v tej filmski zvrsti, odmik odklasi~ne {ole animiranega filma. Koni Steinbacherje bil konec petdesetih let eden izmed gojencevdoma Ivana Cankarja v Ljubljani, ki jih je takratnova vzgojiteljica Mirjana Bor~i~ organizirala vfilmski kroèk, pozneje pa je na obali tudi samprevzel buditeljsko vlogo na podro~ju filmskekulture. Izola je v sedemdesetih letih po njegovizaslugi postala mo~no sredi{~e otro{ke inmladinske filmske animacije v slovenskem in{ir{em jugoslovanskem prostoru. Obenem pa jetudi kot avtor ostajal ves ~as zvest svetuanimiranega filma in videli bomo njegov filmMo~virje. Program je gospa Mirjana Bor~i~zaokroìla s kratkim, amaterskim filmom reìserjaFrancija Slaka, Ples mask. Posnel ga je kot{estnajstleten mladeni~, bil z njim nagrajen tudina festivalu MAFAF (Medklubski in avtorski festivalamaterskega filma) v Puli in è takrat opozorilnase tako filmsko javnost kot tudi Mirjano Bor~i~.Mirjana Bor~i~ danes: {e vedno ìvi s filmom.Trenutno sodeluje z ekipo Kinodvora, ki jo jepovabila k sooblikovanju Filmskih sre~anj ob kavi,namenjenih nekoliko starej{i publiki. Ta se poogledu izbranega filma z veseljem udeleìpogovora, ki ga vodi Mirjana Bor~i~ s povabljenimizbranim gostom. Za gospo Mirjano je film nekevrste "telovadba za mo`gane, saj ponuja tolikorazse`nosti, samo za~utiti ga mora{".Sodelavci Slovenskega filmskega arhiva se jinajlep{e zahvaljujemo za pripravljenost nasodelovanje in vse ljubitelje slovenskega filmalepo vabimo na skupno sre~anje..Tatjana Rezec Stibilj

zaljubljena v film: filmski ve~er po izboru mirjane bor~i~

1961 se bomo v filmu Joèta Bevca Mladi leviseznanili z mladinskim prestopni{tvom. Naslov S trnkom ob So~i Janeta Kav~i~a pove skoraj vse.Zadnja {olska naloga Matjaà Klop~i~a je film oekskurziji ljubljanskih srednje{olcev v Gr~ijo, kar jebilo za tiste ~ase kar "o la la", Zanigrad JoètaPoga~nika pa je esej o opu{~eni vasi v slovenskinotranji Istri. Slovenski producent Viba film jesnemal tudi filme za podjetja zunaj Slovenije. Takoje srbski reìser posnel film Od radionice dofabrike (Od delavnice do tovarne) o obutveniindustriji Petar Velebit iz Beograda. Od leta 1961se bomo poslovili s Filmskimi novostmi 6(Filmskimi novicami 6) in izvedeli, kaj je bilo v zimipred petdesetimi leti pomembnega v domovini insvetu; jugoslovanski vojaki so bili v Kairu,praznovali smo stoletnico rojstva pesnika Tagorejain stoletnico jugoslovanskih profesionalnihgledali{~, v Sloveniji pa so na{i in tuji "orli" letelinad bloki v ljubljanski [i{ki na smu~arskih skokihza pokal Kongsberg.Sezono dokumentarnih filmov iz leta 1962 bomoodprli z ljubljansko tr`nico in s filmom Maka Sajka

Kaj za vas. Sledi film Jesenska no~ medslovenskimi polharji Du{ana Povha iz istega leta,prikaz starosvetnih obi~ajev ob lovu na te malegozdne zverinice. Skozi uho {ivanke Mura je filmFranceta Kosma~a o murskosobo{ki tekstilnitovarni Mura, ki se je, kot vse kaè, tudi vsodobnosti izvlekla ravno skozi "{ivankino oko".Da je vse relativno, je s filmom Obla~ek in oblakipokazal isti reìser. Energija reke Drave je prikaz,ki ga je v filmsko verigo hidroelektrarn zajel JoèBevc, Ernest Adami~ pa se je s filmom Malazaveznica posvetil ~isto drobceni ìvalci, mravlji. Iz snega v cvetje je Bev~ev film o dolini So~e,Od kod sem doma pa se bomo spra{evali skupajs slovenskimi izseljenci ob filmu Zvoneta Sinti~a.

Pestrim ve~erom SFA bomo dali tudi povsemosebno noto, in sicer z izborom filmov Badjurovenagrajenke Mirjane Bor~i~, s ~imer vas bopodrobneje seznanila moja sodelavka TatjanaRezec Stibilj..Lojz Tr{an

foto

: S

un~a

n S

tone

ProgramGostovanja Slovenskega filmskega arhiva priArhivu RS v Slovenski kinoteki so na programuvsak ponedeljek ob 18.00 in 20.00.


trikrat izgubljeni bill murray

dan kinopoli~anke bojane bregar

zaverovanega kretena. Da je za ta "bildung"resni~no kriv njegov poklic, sicer nimamo trdnihdokazov. Lahko pa uporabimo mo~ logike (ki vfilmu, roko na srce, ne igra pomembnej{e vloge)in sklepamo, da so leta neomajnega zaupanja vpredvidljivost lastnih napovedi Phila utrdila vprepri~anju, da je mogo~e spoznati in predvidetine le obna{anje vremena, temve~ tudi obna{anjepredstavnikov ~love{ke rase. Kaj si o slednjihmisli Phil (nikdar ne podvomimo, da sebe neizvzema iz te kategorije), je precej jasno. Prezirajih. Z uìtkom, ki ga ni mogo~e spregledati in ki,kot smo è rekli, izvira iz zadovoljstva, ki mu ganudi spoznanje, da se nikoli ne zmoti. Na vsakemkoraku se mu ponujajo dokazi o ~love{kineumnosti in omejenosti, on pa je tu, da jihregistrira, kot registrira fronte in ciklone nadSrednjim zahodom. Phil je tipi~ni pozitivist in pomalem bog svojega osebnega phil-o-centri~negavesolja. Nato se to vesolje in vse, kar ga je dràloskupaj, za~ne podirati samo vase. ^rna luknja, kiposesa Philovo la`no samozadostnost, jenerazlo`ljiv dogodek v malem mestuPunxsutawney, kjer se odvija svi`~ev dan(Groundhog day) – dan, ko iz luknje v drevesnem{toru privle~ejo svizca in iz njegovega obna{anjaprerokujejo, kdaj se bo kon~ala zima. Phil, ki toceremonijo s skrajnim nezadovoljstvom spremljakot posebni poro~evalec s terena, se pokon~anem dnevu zbudi v novo jutro, ki pa jepopolnoma isto kot prej{nje. Svi`~ev dan se za~neznova. In prav tako dan za tem. In naslednji danspet. Vsak dan se Phil znova zbudi v jutrosvi`~evega dne in brez dvoma je edini izmedme{~anov, ki je ujet v tak{ne vrste déjà vu. Zakaj,ne izvemo ne mi ne on. Kako se re{iti? Phil ne ve.Ve zgolj to, da je izgubljen v ponavljajo~em se~asu.

... v Tokiu ... Novo mesto, nov déjà vu, bi lahko dejali ob temdrugem filmu. Zgubljeno s prevodom je resni~novideti predvsem kot posodobljena verzijaNeskon~nega dne; Sophia Coppola jo je prevedlav urbani filmski jezik, ki bolje rezonira zodtujenostjo ~loveka novega milenija. Bill Murrayaka Bob Harris, ki zamenja Phila, je vidno utrujen,mol~e~, celo depresiven v primerjavi sprotagonistom z za~etka osemdesetih. Balon~eksamozavesti, ki je bil do roba poln na za~etkudesetletja, ko so se na prestol zavihtela gesla kot"Greed is good" in "Vsi za enega, eden zase", jedo leta 2000 izpustil ve~ino svoje neoprijemljivedu{e. Nastopil je ~as za streznitev, zaprevrednotenje in premislek. Izgubljen sredi tujekulture, nasi~ene s hiperrealizmom na eni in zatujca nedoumljivo togimi pravili tradicije na drugistrani se Bob Harris nahaja na dobrem izhodi{~uza temeljito seanso "soul-searchinga". Hecno,tudi tokrat se pustolov{~ina za~ne za barskimpultom, z viskijem v kristalni ~a{i. In tudi tokrat jeènska (Scarlett Johansson) tista, ki mu nari{ezemljevid spremembe in ga po njem vodi s tihim,solidarnim razumevanjem, kajti v resnici sta obale dve izgubljeni du{i, ki v dvoje bolje vidita. Kakopreìveti v svetu, kjer je celo mladost izgubilasamozavest? Te`ko. Toda nau~ita se deliti trenutke ti{ine innegotovosti, jih zapolniti z neutrudnimi zvokivelemesta in s petjem karaok, z utrinki ne~esa,kar bi lahko bila ljubezen, zadostuje pa za rahelnasmeh na ustnicah obeh izgubljencev, tako dasta na koncu, ko se spet najdeta, videti kot dverazsvetljeni Budi. Medtem pa se zunaj za~enjanova doba.

"It's Bill Murray! Bill Groundhog-Day, Ghostbustin'-ass Murray!"GZA, Kava in cigarete

Bill Murray ...Yes, my friends. Ta stran je posve~ena cini~nemuvitezu razbrazdanega obraza, àlostno-okemu,sarkasti~nemu, melanholi~nemu (anti)junaku na{eVelike dobe cinizma. Gospod Murray, ta àlostni,àlostni klovn, ki pooseblja zimo na{eganezadovoljstva, ki kot Osamljeni jezdec tava pozagonetnih in su{nih dolinah pop-postmodernedobe, namesto z zvesto dvocevko oboroèn znajrahlej{im od nasmehov. ê bi se rodil polstoletja prej, bi mu bilo lahko ime Buster Keaton.Tako pa mu je ime Murray, Bill Murray. Srednji od devetih otrok v delavski druìni,nesojeni preprodajalec marihuane (pi{e naWikipediji, torej je zagotovo res), komik, posve~env sveto ligo Saturday Night Live. Dober golfist, {evedno postrani tudi roker in zagret vernik okrogleòge (tiste za bejzbol). Igralec z globino ter hkrati igralec za vso druìno.Vse to je Bill Murray. Gojim neko malo kvazi teorijo glede Murrayja;opira se predvsem na igralsko metodo, ki joprepoznavam v njegovih filmih. Je namre~ tistevrste "kultni" igralec, ki v vsako novo vlogo vneseelemente starih karakterjev, kot bi bila vsanjegova kariera zgrajena zgolj na enem liku, ki sesicer razvija, a ga vedno znova prepoznate kotenega. Vsaki~ sicer nosi druga~no ime – v~asih jePeter Venkman, Phil ali Bob, drugi~ Raleigh St.Claire ali Steve Zissou. Ampak mi vidimo le BillyjaMurrayja. Vloge se mu tako lepo prilegajo in on seprilega njim, kot da se zgolj pojavlja v enikontinuirani seriji, kjer igra samega sebe. Vi{ek tega efekta, ena~aj, ki se postavi med filmin resni~ni svet, predstavlja njegovo gostovanje vfilmih Deèla zombijev (Zombieland, RubenFleischer, 2009) ter Kava in cigarete, v katerih sepojavi tako nenadno, tako nepri~akovano, kot daje vanje za{el ~isto po naklju~ju, od nekje zunaj.To seveda ni zgolj vtis, ampak dejstvo. V film, kjerso ostali igralci konvencionalni filmski liki, BillMurray vpade iz realnosti, iz sfere resni~negasveta, kajti v filmu se znajde kot on sam, kot BillMurray, igralec. Kot Alica skozi ~ude`no zaj~joluknjo zdrsne v drug svet, le da je njegova luknjamagi~ni portal med filmsko in vsakdanjorealnostjo, zajci, ki ga vodijo vanjo, pa filmskereference, s pomo~jo katerih realnosti sklenetaroke, se sr~no objameta in pozabita namedsebojna nesoglasja. Tako se torej Bill Murray "izgublja" skozi gostotkivo fantazije in vznika nazaj na povr{je vneprekinjenem toku izmenjav med svetovoma,doma pa je v obeh – vsaj kar se gledalca ti~e. Kermi je v{e~ ta rahlo shizofrena ideja o zabrisanimeji med realnim in filmskim in ker je Murrayeden najbolj zanimivih igralcev svoje generacije,bomo ob sve~ani prilo`nosti prve kinopoli~ansketrojice pogledali v omenjeno zaj~jo luknjo insre~ali Billa Murrayja v treh njegovih najbolj"izgubljenih" filmskih trenutkih.

... izgubljen v ~asu ...Menda naj bi bile zgodnje Murrayjeve vloge boljenergi~ne, divje, vsekakor pa veliko zgovornej{e inbolj kineti~ne od tistih, ki jih je ustvaril vpoznej{em, drugem obdobju igralske kariere.Vloga mizantropskega meteorologa Phila v filmuNeskon~ni dan zagotovo spada v prvo kategorijo.Phil na lokalni TV postaji v Pittsburghu napovedujevreme in posel z verjetnostjo, ali {e bolje,predvidljivostjo, ga je skozi ~as oblikovala vmrkega, strupeno sarkasti~nega in vase

... in v filmu. Po dveh epizodah izgubljanja in vra~anja sotokrat, za konec, na vrsti skrivalnice. Kam bi se skrili, ~e ne bi èleli, da vas kdonajde? Verjetno bi si izbrali skrivali{~e, zakaterega veste, da ne bo nih~e pomislil, dautegnete biti v njem. Drugo vpra{anje. Kam naj se skrije filmskiigralec? Kam bi ga od{li iskat nazadnje, potem kobi resni~no è obupali nad ostalimi mo`nostmi?Na Broadway? V dràve tretjega sveta? V LasVegas? Ne, ne, ne. Poi{~ite ga v filmu! Kava in cigarete je eno tak{nih skrivali{~ zaigralce; skrivajo se v majhnih, skorajda neopaznihvrzelih med osebo, ki jo igrajo, in med osebo, kijo ìvijo. Jarmuscheve kratke epizode nizajobiserno ogrlico inuendov, s katerimi igralskazasedba zbuja skomine, sanjarije in {pekulacije otem, koliko se v filmu igralci zares razgrnejo prednami v svojem golem bistvu, koliko resnice je vvidenem in kje resnica vznika morda nehote, kjefilmsko prestopa v realno? Ali Cate Blanchett vresnici pije kavo s petimi kockami sladkorja? êjo res, kako je to sploh mogo~e? Se SteveCoogan in Alfred Molina reeees ne marata? Kajpa Iggy in Tom Waits? Ali Meg White res vekarkoli o Zemlji kot prevodnici zvo~ne resonance? Ne vem za vas, toda edini, ki me prepri~a, da

ni~esar ne skriva, je prav tisti, ki zase pravi, da jev filmu (no, v kavarni, ampak to je prakti~no isto)prav zato, da bi se skril. Murray, jasno, ki v kaderpritava v maniri zma~kanega statista, ki so muzadnji hip na glavo poveznili natakarsko ~epico, vroke pa stisnili vr~ kave, ki jo potem raztresenozliva vase kar iz taiste posode. V ta film se jeskril, da se mu ne bi bilo treba ve~ izgubljati vfikciji. Tukaj, v tem filmu, pa~ ne more pozabiti,kdo je v resnici. Bill Groundhog-Day, Ghostbustin'-ass Murray,seveda..Bojana Bregar

ProgramNeskon~en dan (Groundhog Day), sobota 15.1.ob 18.00Zgubljeno s prevodom (Lost in Translation),sobota 15.1. ob 20.00Kava in cigarete (Coffee and Cigarettes), sobota15.1. ob 22.00

Neskon~en danHarold Ramis, 1993

Zgubljeno s prevodomSofia Coppola, 2003

Kava in cigareteJim Jarmusch, 2003


kinote~ni redVstopnice so naprodaj pri blagajni Kinoteke uro predza~etkom prve predstave in –razen izjemoma – samo zatisti dan.

Obiskovalce prosimo, naj prihajajo na predstavepravo~asno.

V dvorano Slovenske kinotekeni dovoljeno vna{ati hrane alipija~e.

Prenosni telefoni morajo bitiizklju~eni.

kinote~nikteksti: Nil Baskar, Bojana Bregar, Pip Chodorov, Joè Dolmark, Marko Mitja Fegu{, Sylvain George, Jurij Meden, Jonas Mekas, IvanaNovak, Miha Pe~e, Simon Popek, Igor Prassel, Tatjana Rezec Stibilj, Vlado [kafar, Lojz Tr{anurednik: Jurij Medenlektorica tekstov: Mojca Hudolinoblikovanje: Metka Dari{, Toma` Permetisk: Deloza januar 2011

izdajatelj: Slovenska kinoteka,Miklo{i~eva 38, 1000 Ljubljanatel. 01.43.42.510 faks 01.43.42.516 [email protected]: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

10 dobrih razlogov, zakaj (p)ostati kinopoli~an/kinopoli~anka: Petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programaKinoteke.Trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinote~nih publikacij (knjige,katalogi, revija Ekran).^lani prejemajo Kinote~nik po po{ti.V ~asu delovanja blagajne imajo (samo) Kinopoli~ani mo`nost telefonskerezervacije vstopnic (na dan predstave, tel.: 43.42.524), lahko pa jihrezervirajo tudi po elektronski po{ti ([email protected]).Za vsako otvoritev retrospektive in vsak izredni dogodek v Kinoteki je za~lane Kinopolisa rezerviranih 40 vstopnic (rezervacija velja do pol ure predza~etkom predstave ali dogodka).Vsak Kinopoli~an, ki si ogleda petdeset predstav v teko~i sezoni, je nagrajenz brezpla~nim podalj{anjem ~lanstva za naslednjo sezono. Najbolj marljiv gledalec meseca je povabljen, da izbere tri filme po lastnemokusu; izbrani filmi so predvajani na Dan Kinopoli~ana, njegov spremni tekstpa objavljen v Kinote~niku. ^lani potujejo s Kinopolisom – na strokovne in manj strokovne izlete, nafestivale ter podobne avanture zunaj kinodvorane, posebej zanje pa soorganizirana tudi razli~na predavanja in delavnice.^lanom je na voljo klubski koti~ek v Kinote~ni kavarni, s posebno ponudbokavarni{kih napitkov in vedno sveìm izborom filmskih revij in knjig, zadruènje ali za cinefilsko kontemplacijo pred in po predstavi. Vsak nov ~lan prejme darilo!

In cena za vse to razko{je? Prvi vpis:25 eur za delovne ob~ane.20 eur za {tudente in dijake (s potrdilom o {olanju ali z veljavno {tudentskoizkaznico/indeksom), upokojence in brezposelne.In dodatne 3 eur popusta za vse, ki ~lanstvo zgolj podalj{ujejo.^lanarina velja leto dni od vpisa. Kinopolis obratuje vsak delovni dan med 18h in 20h, ob torkih in ~etrtkih èod 15h..

kinopoli~anke, kinopoli~ani!(novi, "stari" in tisti, ki bodo to {epostali)Med prebiranjem decembrskegaKinote~nika je ob obisku zadnje stranigotovo marsikdo opazil, da se jenekdanji Kinote~ni klub preimenoval.Tudi z novim (oz. starim) imenomKinopolis ostaja klub tistih, ki imajo radivse, kar je v sorodu s filmskoumetnostjo. Nabor ~lanskih ugodnosti ter aktivnostiv sveì filmski sezoni vklju~uje nekajnovosti. Ponudba, ki je ni mogo~ezavrniti, seveda velja tudi za vse tiste,ki Kinopoli~ani {ele nameravajo postati.Seznam ugodnosti za ~lane klubaKinopolis se nekoliko razlikuje oddosedanjih, najprej pa velja omenititisto, ki so jo ~lani morda doslej najboljpogre{ali: 50-odstotni popust prinakupu filmskih vstopnic za vsepredstave rednega programa v Kinoteki.Ker so bili prej do polovi~ne ceneupravi~eni zgolj {tudentje, imajo ti zdajres dober razlog za ~lanstvo vKinopolisu, saj jih poleg enako ugodnihvstopnic ~aka marsikaj, kar {tudenta, kije tudi filmoljub, utegne zanimati.Naslednja ~lanska ugodnost na na{emseznamu je 30-odstotni popust za vsekinote~ne publikacije – nadejamo se, dabo teh v prihodnje vedno ve~. Polegknji`nih del popust velja tudi prinaro~nini na Ekran, na{o najstarej{ofilmsko revijo. Da ne bo treba nikoli ve~ìv~no preklinjati mestnega prometa, kiKinopoli~ane ovira pri pravo~asnemnakupu filmskih vstopnic, zanjeponujamo kar dve ekskluzivni mo`nosti

pisarna programskega oddelkauradne ure: 9.00–15.00tel. 01.43.42.520, faks 01.43.42.521

Jurij Meden, vodja programskega oddelka – [email protected] Bohor~, asistentka – [email protected] (Bojana Bregar) –[email protected] Mati~i~, blagajni~arka –01.43.42.524 (eno uro pred prvo predstavo)[email protected]

cena vstopnice: 3 eur (1.5 eur za ~lane kluba Kinopolis)

kinote~na kavarnaodprta vsak dan od 8.00 do 22.00razen nedelje

1.

2.

3.4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

rezervacije; telefonsko ter poelektronski po{ti. Kinopoli~ana inKinopoli~anko pa bo po novem na na{ihposebnih projekcijah ter otvoritvahretrospektiv vedno pri~akalo 40posebej zanju rezerviranih vstopnic.Odlo~ili smo se tudi, da posebnopozornost namenimo rednimobiskovalcem na{e kinodvorane. Tisti,ki imajo kinote~no dvorano za svoj drugidom in bodo vanjo zavili najmanjpetdesetkrat v sezoni, se lahkonadejajo nagrade v obliki brezpla~negapodalj{anja ~lanarine za naslednjosezono. Prav vsak mesec pa bomotistemu ~lanu ali ~lanici, ki si boogledal/a najve~ predstav, ponudilimo`nost, da postane na{/a vodja terza en dan ustvari program po lastnemokusu. Poìvili bomo tudi programizobraèvalnih dejavnosti Kinopolisa, ki iz filmofilov dela prave filmskeintelektualce. Izleti, strokovneekskurzije in predavanja – vse zato, dabo nabiranje znanja vedno izku{njane~esa novega in vznemirljivega.Nekatere bo zamikalo, da si od vsegavznemirjenja odpo~ijejo; ti se lahkosprostijo na dobri kavi ali hladnem pivuv prenovljeni Kinote~ni kavarni. Tam~lane od decembra dalje razvajamoceneje, v njim namenjenem ~lanskemkoti~ku, kjer si poleg kave lahkoprivo{~ijo tudi bralno seanso v dru`bifilmskih knjig in revij. Vse tiste, ki sojim bralne seanse prijetnej{e v dru`bi(ki jih zanima, kaj imajo drugi povedatio literaturi, ali pa jim preprosto vednozmanjka ~asa in kosmi pra{nih krpicprekrivajo z entuziazmom in najbolj{imi

nameni kupljene knjige), vabimo, da seudeleìjo Kinopolisovega bralnegakro`ka. Najprej bomo skupaj izbralinaslov knjige, nato pa se enkrattedensko sre~evali v neformalnempogovoru in razpravi o prebranem. Delilibomo mnenja, interpretacije, se skupajprebili skozi grmi~asto trnje teorije,nato pa uìvali na spokojni jasidojemanja ... Prijave za kroèksprejemamo med Kinopolisovimiuradnimi urami ali na elektronskemnaslovu [email protected]. In {e zadnjanovica za ta mesec – ob prenovljenispletni strani Kinoteke bo na voljo tudikinote~ni blog (da, dobra stara Kinotekastopa v korak s ~asom), poleg tega panas bo mogo~e spremljati tudi naTwitterju ter na na{i Facebook stranideliti ideje, navdu{enje in ostale vtise izkinote~nega ìvljenja. Vabljeni ksoustvarjanju Kinopolisa!.Bojana Bregar, ùpanja

p.s.Prvih petdeset novih Kinopoli~anov inKinopoli~ank ob v~lanitvi prejme knjigoJean-Luca Nancyja Evidenca filma:Abbas Kiarostami. Nancy, edennajuglednej{ih sodobnih francoskihfilozofov, je med drugim tesno povezanz delom sonarodnjakinje, filmskereìserke Claire Denis, Evidenca filmapa je obvezno branje za tiste, ki bi naprimeru ustvarjalne poti iranskegafilmskega poeta Kiarostamija èlelispoznati diagnozo sodobnega filma inizvedeti, kaj je v srì ideje o(samo)obnovi filmske umetnosti vnovem tiso~letju.

kinopolis

retrovizor

Prvi vstop v Dvorano Silvana Furlana Gostovanje Avtrijske kinoteke: Kinoteka je ...

foto

: Vo

ranc

Vog

el

kolofon

slovenska kinotekadirektor: Ivan [email protected] oddelekLilijana [email protected] oddelekMarjan [email protected]`ni{ki oddelekAndrej [[email protected]`nica Viktor [email protected]

foto

: Iv

an N

edoh

foto

: K

oen

Van

Dae

le

Documents

kinote~nikkinoteka.si/Files/pdf/1443.pdfzgodovine filma, predmeta Kinoteke, umetnostnega muzeja, ki se je za~ela v 19. stoletju, kon~uje pa se vsak dan sproti, z v~eraj{njo premiero