Kekec na volcji sledi - cloverleaf-mall.com · KEKEC NA VOLâJI SLEDI BESeDA 3 1 Z averoval se je bil Kekec tisto jutro v kosa. Lepo je drobolel kos tam v go‰ãavi za Gmajnico

BESeDAKEKEC NA VOLâJI SLEDI

1

Josip Vandot

Kekecna volãji

sledi

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Josip VandotKEKEC NA VOLâJI SLEDI

Elektronska izdaja v sodelovanjuz zaloÏbo Karantanija

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-310-2

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

1

Zaveroval se je bil Kekec tisto jutro v kosa. Lepo jedrobolel kos tam v go‰ãavi za Gmajnico. Skril se je

bil nekje v varen kotiãek pa je prepeval pa je drobolelsvoje najlep‰e pesmi. Kekec se je ãudil, da je odprl ‰iro-ko oãi in usta. Poslu‰al ga je pol ure na zeleni trati on-kraj Ïuboreãega studenca. Naposled se je Ïalostno na-kremÏil in je vzdihnil sam pri sebi: »Kaj mi pomagajocitre, pa kaj mi pomagajo zlate strune! Kos nima citer,pa tudi zlatih strun nima. A lep‰e poje nego moje citre,lep‰e poje nego moje zlate strune . . . Ovbe, ovbe!«

Kekec se je praskal za desnim u‰esom in se je skorajrazjezil na kosa. S pestjo je zaÏugal proti go‰ãavi, kjer seje skrival kos. ·e enkrat se je nakremÏil, ‰e enkrat je za-Ïugal s pestjo. — »Kos, ali ãuje‰?« je zavpil na ves glas.»·opiri‰ se, ‰opiri‰ s svojim petjem. Pa morda misli‰, date kdo poslu‰a? No, niti na‰a Keza se ne zgane ob tvo-jem petju. Keza pa poslu‰a celo ãrnega murna in hvalinjegovo petje . . . Zato pa le bodi tiho, ti kos!«

Toda kos ga ni poslu‰al, ampak je drobolel ‰e glasne-je, ‰e lep‰e, da mu je Kekec vedno bolj zavidal. Jezil se jepaã in je govoril hude besede; a v srcu je obãudoval to


4

krasno petje in ta lepi glas. Naposled ni mogel veã strpe-ti na trati. Pozabil je na svojo Kezo, ki se je pasla nekjetam ob leskovem grmovju. Splazil se je v go‰ãavo, da bividel kosa od blizu. — »Hm!« je pomislil sam pri sebi inje trikrat pokimal z glavo. »Rad bi videl tega kosa; rad bividel, kako odpira svoj kljun, da poje tako lepo. Nema-ra bi tudi jaz lepo zaÏviÏgal, ãe bi na‰obil ustnice takokot kos svoj kljun . . . Hm, nemara bi pa ‰e celo lep‰ezaÏviÏgal . . .«

A Kekec se je plazil celo uro po go‰ãavi, pa ni nikjerzagledal kosa. Tu pa tam mu je bil Ïe prav blizu in se jeÏe nasmejal sam pri sebi. A kos je samo vzfrfotal, pa jeodhitel nekam daleã, od koder se je zopet zaãul njegovglas. Kekec se je plazil za njim, da mu je bilo Ïe kar vro-ãe. Zajavkal je Ïe tu pa tam, ker so ga priãele skeleti bosenoge, a vendar ni odnehal. Naposled pa je kos kar nena-doma utihnil. Kekec je ves poparjen obstal sredi go‰ãa-ve. Z rokavom si je brisal znoj z vroãega ãela in je pihalrazdraÏen. — »Hej, ti kos!« je zavpil. »Kaj ne bo‰ veãprepeval? Ve‰, Kekca ima‰ za norca, Kekca, ki te ulovijutri in ti ukrade kljun. Pa se ne bo‰ veã norãeval iz po-‰tenih ljudi . . . Ali si sli‰al, ti prebiti kos?«

A kos ga ni sli‰al. Poletel je bil kdo ve kam tja v doli-nico. Stopil je na kamenãek kraj ‰umeãega gorskegapotoka pa je srebal bistro vodico. Kekec pa je bil razÏa-ljen in hud. ·e nekaj je sitnaril sredi grmovja in se usa-


5

jal. Potem pa se je kar obrnil in se je splazil nazaj na tra-to. A bil je nejevoljen; zato pa je hotel stresti vso svojonejevoljo in sitnost na Kezo, ki jo je bil pognal pred uropo hribu navzgor. — »Keza, ho-ho, Keza!« je zavpil tjav hrib. A Keza ni niti zameketala kakor navadno. To paje ‰e huje vznevoljilo Kekca. Kar pljunil je v svoji nejevo-lji in je zavpil ‰e enkrat: »Keza, ho-ho! Ali sli‰i‰, Keza?«

A ker mu Keza ni odgovorila, se je napotil Kekec vhrib. Urno se je plazil po strmini in je venomer klical. Tupa tam se je ustavil, da se malo odsope in si obri‰e znoj.— »Nemara se je Keza izgubila in je za‰la kdo ve kam?«je pomislil. »Na, pa jo bom iskal in se potil . . . âakaj, tiprebiti kos! Kljun ti izderem jutri iz glave, kljun, da nebo‰ veã prepeval. Ti si me zavedel v go‰ãavo — pa sempozabil na Kezo . . . Ovbe! Kam si za‰la, Keza, ho-ho,Keza! Daj, odzovi se, Keza! Saj ne bom niã sitnaril in nitiozmerjal te ne bom . . . Keza, ho-ho, Keza!«

Kekec se je priplazil na vrh hriba, a Keze ni na‰el ni-kjer. Îalostno je povesil glavo in je zajavkal v svoji Ïalo-sti. Sedel je na vrhu hriba in je zakril za trenutek obrazz rokami. — Zasmilila se mu je tedaj Keza, globoko vsrce se mu je zasmilila. Glej, odkar je Ïiv, pozna Kezo;odkar se spominja, jo pase tu za Gmajnico. Stara je po-stala Keza in je Ïe skoraj nadloÏna in nerodna. Lanskojesen je celo izgubila rog, kar ãez noã ga je izgubila.Smejal se je Kekec tisto jutro, ko je zagledal Kezo brez


6

roga. Sedem dni se je norãeval iz nje in jo je povpra‰e-val, kje je tista mi‰ka, ki ji je pojedla rog. A Keza ga jesamo gledala in je migala z brado: Kekec, norãav si inmlad, pa ne pozna‰ ‰e starosti. Daj, Kekec, pomisli malo,pa ne bodi siten kakor komar pred deÏjem. Daj, Kekec!— A Kekec se je postavil na glavo in se je smejal, da seje ãulo v dolinico. A vendar je imel rad Kezo in je gledal,da ji ni zmanjkalo niti najmanj‰e stvarce. A vseeno jo je‰e vedno draÏil zaradi tistega roga, ki ga je pojedla mi‰-ka sredi noãi — tista nesreãna mi‰ka, tista bedasta mi‰-ka, ki ni imela bolj‰ega jela nego star kozji rog.

Kekec se je splazil po drugi strani po hribu navzdol.Skozi macesnov gozd je pri‰el do grmovja, ki se je raz-tezalo tja do dolinice. Sredi tega grmovja je Ïuborel bis-ter studenec. Poznal je Kekec tisti studenec, in ker je bilÏejen, se je hotel napiti mrzle vode. Splazil se je skozigrmovje na ozko trato, kjer je Ïuborel tisti studenec, inje zavriskal naglas, ko se je ozrl po trati. Hej, tam krajstudenca je leÏala njegova Keza, zleknjena je leÏala in jepoãivala. — »Glej, no — glej, no!« je dejal Kekec in sto-pil h kozi. »Kako ti poãiva, da te niti ne ãuje, ãe jo kliãe‰. . . Kaj sem te tako uãil, ti prebita Keza?«

Zaklical je Kekec, a Keza ga ni ãula. Mirno je leÏala natrati in se niti zganila ni, ko jo je Kekec poklical. To pa seje zdelo Kekcu ãudno. Sklonil se je k njej in jo prijel zaedini rog. Stresel jo je pa ji je govoril: »Daj, zgani se,


7

Keza! Poldne bo in ãas je, da greva domov. Zgani se,zgani, Keza!« — A Keza se ni zganila. Ko je izpustil Ke-kec rog, je padla njena glava nazaj na trato. Kekec se jeãudil vedno bolj. Pokleknil je k njej in ji je pogledal v oãi.Ali oãi so bile ‰iroko odprte in so bile osteklenele.

»Keza, hoj, Keza!« je zavpil Kekec ves prestra‰en in jeposkoãil na noge. Z obema rokama je prijel kozo in jepoizku‰al, da bi jo postavil na noge. A vsakokrat jeomahnila koza nazaj in je padla brez Ïivljenja na trato.Kekcu so se najeÏili lasje, sapa mu je zastala v grlu. Hi-poma mu je bilo jasno vse in hipoma je spoznal, da jekoza mrtva . . . Glej, ko je zalezoval kosa po go‰ãavi, dabi videl, kako pri petju odpira kljun, glej, takrat je leglaKeza v travo. Trikrat je zaobrnila oãi in je potihoma za-meketala: »Kekec, mekeke . . . Smrt je pri‰la — zbogom,Kekec! . . .« Zleknila se je po trati in je bila mrtva, kotbi trenil. Îe tri dni se je bila drÏala tako nekam ãudno.Hm, pa je nemara slutila, da so njeni dnevi ‰teti, hm,nemara . . .

»Keza, hoj, Keza!« je klical Kekec ves Ïalosten in sol-ze so mu vrele iz oãi. »Ali me sli‰i‰, Keza? Nikar ne bodimrtva! Vstani in pojdi domov! Lepo ti bom nastlal v hle-vu, da bo‰ leÏala prav mehko. Îemljico ti kupim, da bo‰vesela . . . Samo mrtva ne sme‰ biti, Keza! Ali me sli‰i‰,Keza?«


8

Vse prizadevanje Ïalostnega Kekca je bilo zaman. —Keze ni mogel veã priklicati v Ïivljenje. Zato pa je Kekecskoraj obupal. Sedel je na trato in si je podprl glavo zrokami. Gledal je solznih oãi na mrtvo kozo in v srcu muje bilo tako hudo, da je komaj zadrÏeval glasen jok, kimu je silil iz grla. — Keza, oj Keza, zakaj si poginila, za-kaj? Saj nisi bila ‰e tako stara. ·e marsikatero pomlad bise lahko veselila in bi veselo meketala za Gmajnico. Pasi poginila zdaj tako tiho, da nihãe ni vedel, kdaj se ti jepribliÏala smrt. Keza, oj, Keza! Zakaj si tako napravila?

Dolgo dolgo je sedel Kekec kraj mrtve koze in je mislilÏalostne misli. Toda naposled se je dvignil in je zmigaltrikrat z glavo. ·inil je z roko preko obraza in je izpre-govoril naglas: »Mrtva je . . . kaj mi pomaga jadikova-nje, ãe je mrtva! Spraviti jo moram iz gozda. Tu bi jo po-jedli jastrebi. A Keza ni zasluÏila tega, resniãno ni za-sluÏila. Nalomim si smrekovih vej in jo odpeljem do-mov, da jo vidijo vsi — oãe, mati, Tinka in Jerica. Zakop-ljem jo na polju, da bo imela uboga Keza mir v grobu.Tako storim, prav zares storim tako!«

In Kekec je res nalomil smrekovih vej in je zvalil kozonanje. S srobotom jo je privezal trdno k vejam. Pa se niprav niã pomi‰ljal — kar vpregel se je v veje pa je vlekelmrtvo kozo skozi grmovje, po tratinah, po hribu na-vzdol. Preko ozke brvi jo je vlekel nad ‰umeãim gorskimpotokom, po ozki ulici med vrtovi tja v vas. Tu pa tam


9

ga je ustavil va‰ãan, pa ga je vpra‰al: »Kekec, oj, Kekec!Kaj je? Ali se je Keza ubila?« — A Kekec je zmigal z gla-vo in je Ïalostno odvrnil: »Ni se ubila, stric, ni se ubila. . . Kraj studenca je legla na trato; trikrat je zaobrnilaoãi, pa je poginila kar sama od sebe. Keza, oj, Keza!« . . .

Pa je vlekel dalje, do doma jo je privlekel in se je us-tavil ‰ele na dvori‰ãu. TeÏko je zasopel in je zaklical:»Oj, oãe, oj, mati! Oj, Jerica, oj, Tinka! Kezo sem pripe-ljal na smrekovih vejah. A Keza je mrtva . . .«

Iz hi‰e so pri‰li oãe, mati, Jerica in Tinka. Zaãudili sose, ko so zagledali mrtvo kozo, pa so izpra‰evali, kako inkaj. In Kekec jim je povedal vse — o kosu je pravil in onjegovem kljunu, pa o svoji jezici. O Kezi je pravil, ki jeleÏala mrtva kraj studenca in se ni ganila veã. Îalostenje bil Kekec in si je venomer brisal z rokavom znoj zobraza. Ves je bil zasopljen in si je oddihoval naglo, sun-koma.

»Hm!« je rekel oãe in je zmignil z rameni. »Kaj hoãe-mo? Poginila je . . . Stara je bila Ïe, stara — in smrt je Ïetako ãakala nanjo. Kaj hoãemo!«

»Nisem je pustil v gozdu, oãe!« je odgovoril Kekec.»Veste, zato je nisem pustil, da je ne bi pojedli jastrebi.Na polju jo zakopljem, tam za onim ãe‰minovimgrmom. Tam naj poãiva Keza — tam bo imela vsaj mir!«


10

In Kekec se je zopet vpregel v smrekove veje. Z dvo-ri‰ãa je vlekel mrtvo kozo na polje. A ni bil sam; malaTinka je ‰la z njim.

Sedla je Tinka na trato, pa je gledala, kako je brateckopal jamo. Îe je bila jama gotova in Kekec je vrgel mo-tiko v stran. Odvezal je kozo od smrekovih vej in jo jepotegnil bliÏe k jami. ·e enkrat jo je prijel za edini rog injo je nalahko stresel. — »Zdaj pojde‰, Keza!« je rekel Ïa-lostno, »pojde‰, pa te ne vidimo nikdar veã . . . Dostisem sitnaril s tabo, Keza, in sem te o‰teval. Pa vem, dami nisi zamerila. Saj sem te imel rad, Keza, in niãesar tini manjkalo, ko sem te pasel. Zato pa vem, da mi nisizamerila tistih sitnarij in tudi hudih besed in mi nisi za-merila . . . Zagrebem te zdaj, Keza, pa te ne pozabim,dokler bo stal ta grm kraj tvojega groba. Zagrebem te pazato, da te ne poÏrejo jastrebi in vrane. A ti nisi zasluÏilatega, Keza, resniãno nisi zasluÏila . . .«

In Kekec je spustil kozo v jamo. ·e enkrat jo je pogle-dal, potem pa jo je priãel zasipavati s prstjo. Gomilila seje prst in kar hipoma je bil grob popolnoma zasut. Ke-kec se je oddahnil in je sedel kraj Tinke na trato. Gledalje na nasuti grob in ni izpregovoril besedice.

Svetlo sonce pozne pomladi se je iskrilo vsepovsodnad zagorsko dolinico in vse polje je bilo polno radosti,metuljev in brenãeãih ãebel. RoÏe so se zibale v lahnem


11

vetrcu, ki je Ïuborel preko veselega polja, a iz zelenihgozdov se je razlegalo glasno ptiãje petje.

»Ni veã Keze!« je dejala mala Tinka in je pogledala odstrani bratca. A ker ji bratec ni odgovoril, ga je pocukalaza rokav. »Ali sli‰i‰, Kekec?« je vpra‰ala. »Hm, nekaj biti povedala, pa si ne upam . . . SluÏit pojde‰, Kekec . . .«

Kekec jo je ves zaãuden pogledal. — »Ali ti nisem re-kel Ïe stokrat, da si trapica?« je dejal. »Gobezda‰ in go-bezda‰, pa sama ne ve‰, kaj gobezda‰. Jaz naj grem slu-Ïit? I, kje si pa zopet to sli‰ala?«

»Mhm,« je odvrnila Tinka in ga je gledala vsa Ïalost-na. »SluÏit pojde‰, Kekec, nekam daleã pojde‰ sluÏit . . .Davi je bil tuj moÏ pri nas. Velike brke je imel in je bilskoraj tako velik kot stric Prisanek. Ve‰, k tistemu stri-cu pojde‰ sluÏit, pa te ne bo veã doma . . . Oj, Kekec, pabo Ïalostno, ker te ne bo veã doma . . .«

Tinka je Ïalostno vzdihnila in solze so se ji prikazalev oãeh. A Kekec se je ãudil in ni hotel verjeti. Smejal seje Tinki in njeni Ïalosti. Hm, pa je bilo res ãudno — Ke-kec da bi ‰el z doma? Pa je spet nekdo Tinko potegnil;a Tinka verjame vse, verjame celo to, kar se ji nalaÏe Ke-kec v svoji norãavosti. SluÏit da bi ‰el, nekam daleã sluÏitk moÏu, ki je velik in ima dolge brke kakor stric Prisa-nek? — In Kekec ni mogel verjeti temu. Samo nasmejalse je pa zmajal z glavo. »Tinka, kdaj ti prinese drobna


12

siniãka pameti? Ha, Tinkara?« je govoril sestrici. »Povejmi, kdo ti je spet natvezel to novico? Ha, Tinkara?«

Tinka se je ‰e bolj razÏalostila. Kar vstran je obrnilaobrazek pa je odgovorila: »Ne verjame‰ mi, Kekec? Oj,jaz dobro vem, da pojde‰ sluÏit. Videla sem moÏa in vsesem sli‰ala, kar je govoril. Mati je Ïe vse pripravila. Injutri pojde‰ sluÏit, resniãno — jutri pojde‰ k moÏu, kiima tako velike brke . . . Kar domov pojdi pa bo‰ videl,da je res!«

Zdaj je pa Kekec Ïe dvomil. — »Hm,« je pomislil sampri sebi. »Mogoãe bo pa le res? Mogoãe pa Tinka govoriresnico? A vendar je ãudno. ·e nikoli mi ni rekel oãe, dame po‰lje z doma. âudno, da se je domislil tega tako ne-nadoma, ãudno.«

A Kekec ni dolgo premi‰ljal. Naglo je vstal in je po-hitel preko polja. Ves zasopel je priletel v izbo, kjer jepospravljala mati. — »Ali je res, mati?« je izpregovoril,ko je pri‰el malo k sapi. »Ali je res, da pojdem sluÏit? Alije res, da pojdem z doma? Veste, k onemu moÏu, ki imatako dolge brke? Ali je res, mati?«

Mati se mu je nasmehnila pa je odgovorila: »Res je,res, Kekec. Z doma pojde‰ Ïe jutri. H Koro‰cu gre‰ vRovte. Zmenili smo se tako Ïe pozimi, pa ti nismo niãe-sar povedali. A danes je bil Koro‰ec pri nas, pa je pove-dal, da lahko pride‰ takoj. Pa pojde‰ Ïe jutri . . .«


13

Kekec je povesil glavo in se je zamislil za trenutek.»Hm,« je govoril in je bil skoraj Ïalosten. »Pa zakaj ministe Ïe prej povedali, da moram iti sluÏit? Pa bi bil ve-del . . . Oj, mati, zakaj moram z doma? Saj mi ni siledoma. Pa tudi lakote ne trpim, mati! Zakaj moram itisluÏit?«

»Saj ne gre‰ sluÏit!« ga je tolaÏila mati. »Ve‰, zato tedamo h Koro‰cu, da se tam kaj prida nauãi‰. Doma se nemore‰ nauãiti vsega. Pri tujih ljudeh pa se nauãi‰ mar-siãesa, ãesar bi se doma ne mogel. Pa dolgo ne bo‰ priKoro‰cu — samo do zime ostane‰ tam. Potem pa sevrne‰ domov. In pri Koro‰cu ti ne bo slabega. Dobri lju-dje so, pa te bodo imeli radi.«

Kekec je dvignil glavo, ko je sli‰al te besede. Iz srcamu je izginila Ïalost in skoraj nasmejal se je. »To je panekaj drugega!« je rekel. »Pa sem mislil, da moram iti ktujim ljudem sluÏit. No, pa naj bo! Pa pojdem jutri, mati!Ne bo mi slabega. Saj se ne bojim, prav niã se ne bojim,mati!«

In Kekec je veselo zaÏviÏgal in se je zavrtel po sobi.Tinka je ravno odprla vrata. Zagledala je bratca, ki se jeves vesel vrtel po izbi, in se je zaãudila, da je kar obsta-la na pragu. Kekec jo je zapazil pa stopil k njej. — »Ti,Tinkara,« ji je rekel, »res je, da pojdem sluÏit. Ve‰, zadeveto goro grem sluÏit, k zmaju grem sluÏit za kuhar-ja. Devet glav ima zmaj in v vsaki glavi devet ust. Noã in


14

dan mu bom kuhal, da bo zmaj zadovoljen z menoj. Je-seni ga privedem s seboj. Sem v sobo ga privedem, da gavidi‰, Tinkara! Pa odpre zmaj devetkrat devet ust, a vprvih ustih izgine Tinkara! Ho-ho, v prvih ustih izginena‰a Tinkara . . .«

»Joj, Kekec, joj!« je zavrisnila mala, lahkoverna Tinka-ra. Prestra‰ila se je, da je zakrila obrazek z rokama, in seje skrila v kot. A Kekec se je zasmejal in je stopil za njo.— »Kaj se trese‰, Tinkara?« ji je govoril. »Saj se ‰e jaz nebojim, jaz, ki moram iti k zmaju sluÏit za kuharja. Ne bojse! Saj ga ne privedem domov. Kuhal mu bom samocmoke iz kopriv tako dolgo, da bo poginil kakor danesna‰a uboga Keza. Ne boj se, Tinkara, ne boj se!«

Tinka se je priplazila iz kota in se je stisnila k materi.Njen obrazek je bil ves prepla‰en in Ïalosten. Mati jo jepoboÏala po laseh in jo je tolaÏila: »Tinka, le ne verjemiKekcu! Kekec se samo norãuje. Saj ne gre k zmaju za de-veto goro. Samo v Rovte pojde h Koro‰cu. Kekec je ma-lopriden, pa te samo stra‰i!«

»Aha,« je rekla Tinka in se je nasmehnila. ·la je zaKekcem v sosedno izbico. Kekec je imel tam spravljenesvoje krasne citre. V lepi skrinjici jih je imel spravljene,da ni mogel nihãe do njih. — »S seboj jih vzamem!« jegovoril sestrici. »Ve‰, zato jih vzamem, da bom igralzmaju same poskoãnice. In plesal bo zmaj tako veselo inurno, da bo poru‰il deveti grad. Hej, resniãno!«


15

»Oha, oha!« mu je ugovarjala Tinka. »Saj ne gre‰ slu-Ïit k zmaju, ne gre‰, Kekec! V Rovte pojde‰ h Koro‰cu.Ali misli‰, da ne vem? LaÏe‰, Kekec, laÏe‰, pa me ima‰samo za norca . . . Ne gre‰ k zmaju — v Rovte gre‰ . . .«

»Hm, seveda — v Rovte!« ji je odgovarjal Kekec. »Kajmisli‰, da tam ni zmajev? O, tam so ‰e huj‰e stvari! NadRovtami se dvigajo stra‰no visoke gore. ·e vi‰je so men-da nego sama ·krlatica. Oj, pod tistimi gorami je stra‰no— sama Pehta domuje tam, sama Pehta. Vsako pomladpride v dolino, pa ukrade deklico, ki je najbolj slaba innajbolj pridna. Pa jo zapre v svojo koão. In slabo se godideklici, slabo . . .«

Tinka se je spet prestra‰ila. Kar stresla se je in je gle-dala bratca s ‰iroko odprtimi oãmi. A Kekec se je samonamuznil pa je nadaljeval: »Lepo bom zaigral tam podtistimi gorami na citre. Pa pride sama Pehta k meni in jiporeãem: Teta Pehta, ali bi radi letos spet deklico? Hm,veste, na MeÏnarãevem domu Ïivi deklica pa je kakornala‰ã za vas. Tinkara ji je ime. Kar pojdite pa si vzemi-te Tinkaro! — Tako poreãem Ïe jutri Pehti. Pa pride Peh-ta in vzame Ïe jutri Tinkaro s seboj . . .«

»Ovbe!« je zajokala Tinka v silnem strahu. ZbeÏala jeiz sobice k materi, ki jo je morala Ïe zopet tolaÏiti. A Ke-kec se je smejal na ves glas. Vzel je svoje citre in je ‰el vizbo. Sedel je za mizo pa je zaigral lepo pesem. Sladkoso zvenele zlate strune; njih srebrni glas je plaval v po-


16

mladanski dan in se je druÏil z veselim ptiãjim Ïvrgole-njem. Sonce se je bliÏalo temnim goram na zahodu. Apo vsem zagorskem svetu se je smejala vesela, glasnaradost.

Kekec ni bil prav niã Ïalosten, da mora z doma. Hm,ãemu? Saj je vedel, da ostane v Rovtah samo do zime;saj je vedel, da do Rovt ni dalj nego samo uro hodá. Pabi se bal in cmeril? Hm, ãemu? — Keza je danes zjutrajpoginila in ne potrebuje veã pastirja. Zato pa gre Kekeclahko malo pogledati k tujim ljudem. Slabega mu ne boin lahko bo igral na citre in prepeval, kadar se mu boljubilo. Pa bi se zaradi tega cmeril. Hm, ãemu? — Saj nivredno, resniãno ni vredno, da bi se cmeril.

In Kekec je bil vesel in se ni bal. Spravil je svoje reãi vred, da jih zjutraj kar vzame s klopi in lahko kar takojodide. Tu in tam je mislil na Rovte in je ugibal sam prisebi, kako je tam. A oãe in mati sta mu pravila samo do-bre reãi in zato Kekec ni veã razmi‰ljal. Po veãerji je ‰elv izbico, kjer je stala njegova postelja v enem, a Tinkinav drugem kotu. Mraãilo se je Ïe. Vsa dolinica je bila Ïezakrita v temni mrak. Samo visoki sneÏniki so Ïareli v‰krlatnem ognju in so gledali v mraãno dolinico. Mati jepostavila na okno goreão sveão in je prekriÏala otroka.Tinka se je takoj skobacala v posteljico. Do vratu se jepogrnila z gorko odejo in je gledala bratca. »Zjutraj poj-de‰, Kekec,« je rekla. »Oh, Kekec, prav niã ne bo lepo,


17

ko tebe ne bo. Pa bom Ïalostna . . . Lepo si igral na ci-tre, tako lepo kot nihãe. Rada sem te poslu‰ala, o, takorada! Pa zdaj mi ne bo‰ citral veã. Zato pa bo Ïalostnopri nas . . . Kekec, o, Kekec! Daj, zaigraj ‰e enkrat nacitre! Daj, da te sli‰im . . .«

Kekec ni niãesar odgovoril. Vzel je iz skrinjice citre.Sedel je na posteljico in je poloÏil citre na kolena. Priãelje brenkati in potihoma je prepeval tiho pesem. Tinka jepoloÏila roke pod glavico pa ga je gledala in poslu‰alavsa zamaknjena. Kekec pa je citral in pel lep‰e, vednolep‰e . . .

»Pastirãku so rekli tako:Pusti ti sneÏno goró!V tuji kraj mora‰ ti zdaj,pa se ne vrne‰ nazaj . . .«

Zunaj se je popolnoma znoãilo. Ugasnila je roÏna ve-ãerna zarja na visokih sneÏnikih. Na nebu so se uÏigalezvezde in izza ‰krabastih gorá je priãel pogledovati ve-seli mesec. A Kekec je ‰e vedno citral in prepeval poti-homa svojo pesem:

»Pastirãek pa vriska: Juhé!Moje so sneÏne goré,vriskal na njih bom vsekdar,pustil nikdar jih, nikdar . . .«


18

Sveãa na oknu je priãela dogorevati. Tedaj pa je Kekecnehal igrati in peti. Ozrl se je na Tinkino posteljico. Asestrica je bila mirna in se ni niti zganila. Kekec je sto-pil bliÏe k posteljici in se je sklonil nad Tinko. In tedaj jevidel, da sestrica Ïe spi, sladko spi. Kekec se je nasme-jal in se je naglo slekel. Zlezel je na posteljo in je ugasnilsveão. Zaril se je pod odejo — in niso pre‰li trije trenut-ki, pa je Ïe spal trdno in brezskrbno . . .


19

2

Daleã Ïe, tam za zelenim gozdom je bila domaãavas. Videlo se ni niti rjavega zvonika veã in Kekec

je postal na beli cesti in se je ozrl nazaj. Zavihtel je klo-buãek, da je dolgo petelinje pero veselo zavihralo v zra-ku in je polglasno zavriskal. — »Hej, ne vidim te veã,domaãa vas!« je dejal potem sam pri sebi. »Lepo je bilo,a mogoãe bo v Rovtah ‰e lep‰e. Prepeval bom in citralpa bo ãas kaj hitro minil. Kar hipoma bo zima tu invrnem se domov. Nagajal bom zopet Tinki in ji pravil,kako je bilo pri zmaju, ki sem pri njem sluÏil za kuhar-ja. Hej, pa bo verjela vse — uboga, mala Tinkara . . .«Kekec se je posmejal in se je okrenil. Stopal je dalje pobeli cesti in se je oziral na vse strani. Cesta se je vila krajzelenega gozdiãa, kjer so prepevali glasni ptiãi v veselopomladno jutro. Na desno pa se je ‰irilo polje tja dostrmih, s smrekami gosto poraslih gor. Za njimi so seskrivali domaãi sneÏniki in Kekcu je bilo skoraj hudo, dajih ne vidi veã. Zato je pospe‰il korake in je priãel glasnoÏviÏgati, da bi pregnal Ïalost. Îe je dospel iz gozdiãa intedaj se mu je nasmejala nasproti bela vasica. Male, pri-jazne hi‰ice so stale druga pri drugi kakor zveste sestri-


20

ce. Krog in krog pa je zelenelo ‰irno polje tja do zelenihgozdov, spenjajoãih se ob strmem pogorju. Kekec je ob-stal pa gledal na tisto pogorje. Oãi so se mu vse zamak-njene ãudile, ko so strmele na tiste veliãastne gore. Oj,strmo so se dvigale nad gozdovi — skala na skali, skladna skladu. Vse so bile prepreÏene s ‰irnimi sneÏi‰ãi, kine skopnijo niti v toplih poletnih Ïarkih. Sneg se je les-ketal tam zgoraj v srebrnem soncu; skale so se smehljalev tiho dolinico in so bile vse bele. Visoke so bile, takovisoke, da so se dotikale menda samo modrega, jasneganeba.

Kekec je zopet dvignil klobuãek, da je zavihralo dol-go petelinje pero. — »Juhuhu!« je zavriskal na ves glas,da se je razlegalo po zagorski dolini. Nasproti mu je pri-‰el kmetiã in se je namuznil, ko je sli‰al glasni vrisk. —»No, kaj pa se ti dere‰ Ïe tako rano?« je vpra‰al Kekcain se je smejal. »Vesel pa si, pobiã, vesel — ni ti kaj reãi. . . Pa kam gre‰ s culo na hrbtu? Ha, ti pobiã?«

Kekec se je okrenil, pa je odgovoril: »Ej, stric, sluÏitgrem h Koro‰cu. Zagledal sem tiste visoke vrhove, pasem postal tako vesel, da sem moral zavriskati. Kaj ho-ãete, stric? Rad vriskam in sem rad vesel . . . Glejte,stric, vi ste iz Rovt, pa veste gotovo, kje stoji Koro‰ãevahi‰a. Lepo vas prosim, da mi poveste, da ne bom iskalpo nepotrebnem.«


21

»Ahm,« je dejal kmetiã, »h Koro‰cu gre‰ sluÏit? Glej-te si no, glejte! Pa za pot bi rad vedel, ti pobiã? — Glej,tista pot, ki drÏi preko polja do malega gozdiãa, te pri-vede h Koro‰cu, naravnost h Koro‰cu. Ne more‰ zaiti,ker ni druge poti . . . Glejte si no — sluÏit gre‰, a si takovesel! Ti si pa res ãuden pobiã . . .«

»Kaj hoãem, stric?« je odvrnil Kekec. »Ali naj se cme-rim, ker moram iti sluÏit? Saj mi ne pomaga niã in tudivredno ni, da bi se cmeril . . . Hvala vam, stric, da ste mipokazali pot. Kar lepo po njej pojdem in ne zaidem ni-kamor. Hvala vam, stric!«

Kekec je ‰el dalje in je krenil po kolovozni poti prekopolja. Ves ãas je ÏviÏgal in se je vedno bolj bliÏal zelene-mu gozdiãu. Velika cula na hrbtu ga ni prav niã teÏila, ‰emanj pa skrinjica, ki jo je nosil v desnici in ki so bile vnjej spravljene njegove citre. Dospel je v gozdiã in je ‰elneutrudno dalje pod visokimi smrekami. Pri‰el je doovinka — in tedaj se je hipoma ustavil. Iz grmovja jeskoãil deãek in je obstal ves zasopel pred njim. Kekec gaje gledal in se je ãudil. Deãek je bil mr‰av in dolg; oble-ãen je bil v ra‰evinaste hlaãe in v ra‰evinast jopiã. Bil jebos; a na glavi mu je tiãal zelen, potlaãen klobuãek.

Ustavil se je deãek pred Kekcem in ga je meril od nogdo glave s sovraÏnim pogledom. — »Kdo si? Kam ho-ãe‰?« je vpra‰al s hripavim glasom. »Kaj nisi ti Kekec?Kekec, ki hoãe priti h Koro‰cu sluÏit? Ha, te vpra‰am?«


22

Kekec se je nasmejal in je prav prijazno odgovoril: »I,seveda sem Kekec. Pa tudi h Koro‰cu grem sluÏit. Daj,povej mi, ali imam ‰e daleã?«

Dolgi deãek mu ni odgovoril. Samo teÏko je zasopelin je pograbil Kekca za rame. Potresel ga je na vso moãin mu podstavil nogo, da bi ga prevrnil na tla. Kekec seje zaãudil in je stopil korak nazaj. Gledal je deãka in jezmajal z glavo. — »Pa kaj hoãe‰ od mene, ha?« ga jevpra‰al in se je ‰e vedno ãudil.

A dolgi deãek se je zopet zapra‰il vanj z vso moãjo inbi ga bil skoraj prekotalil na tla. — »Nabijem te, ti Ke-kec!« je sopel. »Nabijem te, da bo‰ ves ãrn in se ti ne boljubilo iti h Koro‰cu . . . âakaj, ãakaj — nabijem te . . .«

»Aha!« je tedaj rekel Kekec zategnjeno. »Nabiti mehoãe‰, ha, nabiti? Pa ãe se ti bom pustil? Îe koga druge-ga sem mikastil, pa bi pustil, da bi me ti? — I, poãakajmalo, da vrÏem culo na tla in spravim skrinjico na var-no. Pa se bova pomenila . . .«

In Kekec je poloÏil culo in skrinjico na tla. Potem se jenaglo obrnil in se je zasmejal. Zakaj dolgi deãek je zopetnavalil nanj in je poizku‰al, da bi mu podstavil nogo. AKekec ga je prijel z obema rokama okoli pasu. Zasukalga je na levo in desno in kakor bi trenil, je leÏal dolgideãek v travi.

»No, vidi‰!« je govoril Kekec prav prijazno. »Ali ti ni-sem rekel, da se ne pustim nabiti? Lahko bi jaz tebe, pa


23

te noãem. Saj nimam vzroka, da bi te nabil. Samo to mipovej, zakaj ti mene ne pusti‰ v miru? Kaj sem ti storil,da si navalil name kakor razbojnik?«

Dolgi deãek je priãel pihati kakor maãka. Skoãil je zo-pet na noge in je stiskal pesti. Pa mu ni dalo miru in seje spet zakadil v Kekca. A Ïe v naslednjem trenutku jeleÏal v travi. Zakaj Kekec se je samo oklenil, in dolgi de-ãek se je samo zasukal, pa je Ïe leÏal premagan. Zajokalje od same sramote in jeze in je bil z nogami po travi.Kekec se je sklonil nad njega in mu je prigovarjal: »Daj,daj — ne cmeri se, kakor da bi bil ‰e v zibelki! Saj ti no-ãem niãesar hudega. Niãesar mi nisi storil — samo vmiru me pusti, pa sva prijatelja . . . Povej, zakaj me nemore‰ videti? Daj, reci, zakaj me hoãe‰ nabiti?«

»Ti ne bo‰ sluÏil pri nas, ti ne bo‰ sluÏil pri nas!« jejavkal dolgi deãek. »Naka — jaz noãem, da bi ti sluÏil prinas! Noãem, da bi ‰el jaz zaradi tebe od doma . . . RoÏlesem, Koro‰ãev RoÏle . . . O, ti si malopriden, ker me ho-ãe‰ izpodriniti z doma . . . A jaz ne pustim tega, ne pus-tim . . .«

In deãek je zajokal bridko, da bi se ga kamen usmilil.Kekec se je ãudil vedno bolj. Sedel je v travo kraj deãkain mu je prav prijazno govoril: »Saj ti noãem niãesar . . .Ti si Koro‰ãev? Pa zakaj se joãe‰, ãe pridem k vam sluÏit?Bodi pameten, RoÏle! Nihãe te ne podi od doma, a naj-manj jaz. K vam grem samo zaradi tega, ker mi je tako


24

ukazal oãe . . . Ni se ti treba jokati, RoÏle! Prijateljabova in se ne bova prav niã kregala. Le meni verjemi,RoÏle! Ti ostane‰ lepo doma, lepo kakor do sedaj!«

Dolgi deãek je nehal jokati. Pogledal je Kekca z ne-zaupljivim pogledom in je zmajal z glavo. — »Pa je res,Kekec?« je govoril. »Saj ti ne verjamem . . . Na‰ oãe jerekel, da pojdem sluÏit k vam. ·e tisti dan pojdem, kopride‰ ti. In danes prihaja‰ ti in ‰e danes moram jaz kvam. A jaz noãem iti sluÏit, jaz noãem iti sluÏit . . .«

Kekec ga je potrepljal po rami in je rekel: »Ne boj se,RoÏle, le nikar se ne boj! Saj ne pojde‰ od doma. Ve‰,tvoj oãe te je samo stra‰il. Saj mi je ‰e davi rekel oãe do-ma: ›Le dobro se drÏi, Kekec, pa bodi prijatelj z RoÏle-tom!‹ — Tako mi je rekel oãe in zato vem, da ne pojde‰k nam sluÏit.«

RoÏle si je obrisal obraz z rokavom. Poslu‰al je Kekãe-ve besede in je zdaj verjel. Pa mu je bilo Ïal, da je takogrdo ravnal s Kekcem. Kar glavo je povesil; v tla je gle-dal pa je molãal. A tedaj je zaklical iz grmovja drobenglas. RoÏle se je zganil in se je udaril s pestjo po ãelu —»Pa da sem pozabil!« je zaklical. »Da sem pozabil na-njo!«

»RoÏle, oj, RoÏle!« je zaklical zopet tisti glas. »Pa kjesi, oj, RoÏle! Pridi, pridi, RoÏle!«

RoÏle je stekel proti grmovju in je kar hipoma izginilza njim. Kekec se je ãudil vedno bolj in si ni vedel raz-


25

jasniti RoÏletovega vedenja. Zmajeval je z glavo in jegledal v grmovje, za katerim je izginil RoÏle. A naposledje vendar vstal in si je oprtal culo. Pobral je skrinjico inje stopil naprej. A ‰e ni prestopil petdesetkrat, ko je zo-pet zagledal RoÏleta. Priril se je RoÏle iz grmovja, vodeãza roko deklico, ki se je glasno smejala in z rokami od-bijala drobne vejice. Stopila sta na pot in sta obstalapred Kekcem.

Kekec je gledal deklico ves zaãuden. Bila je za glavoveãja kot njegova sestrica Tinka; a ni bila debelu‰nakakor Tinka. Imela je kodraste, ãrne lase, ki pa niso bilispleteni v kito kakor pri Tinki, ampak so padali prostona rame. Deklica je bila bleda in v njenih modrih oãehni bilo nikakve Ïivahnosti. Gledala je naravnost predse,kakor da bi je ne zanimal ves svet. Obleãena je bila vpisano krilce in pisano ‰labankico.

»To je na‰a Mojca!« je rekel RoÏle, ko je stopil h Kek-cu. »Pridna je, hm, pridna, da nihãe tako na svetu. Oj,Kekec, da bi ti vedel, kako zna lepo peti! ·e ‰krjanãek semora skriti pred njo . . . Glej, Mojca, tu je Kekec, ki jepri‰el k nam sluÏit. A jaz ne pojdem z doma; ve‰, oãe meje samo stra‰il.«

Deklica je tlesknila z rokami in se je zasmejala s sre-brnim glasom. »Oj, prav, da ne gre‰, RoÏle!« je dejalavsa vesela. »Lepo se bomo igrali s Kekcem in bomo pre-


26

pevali. Ali ni res, RoÏle? Pa kje je Kekec? Daj, Kekec, dajmi roko, da ti reãem: bog te sprimi!«

Kekec se je vedno bolj ãudil deklici, pa ni izpregovo-ril besedice. Samo roko ji je podal in je molãal. A Moj-ca je Ïe klepetala naprej: »Prav, da si pri‰el, Kekec! Navrtu bomo sedeli — ti, RoÏle in jaz. Mati nas bo pustila,o, prav rada nas bo pustila. Pa bomo prepevali najlep‰epesmi. Ali ni res, Kekec! Saj zna‰ tudi ti peti? Ha, Ke-kec?«

»Znam!« je odvrnil Kekec in je ‰e vedno gledal klepe-tajoão deklico. âudil se je venomer, dokler mu ni RoÏlepo‰epetal na uho: »Ne ãudi se, Kekec! Mojca je sirota —Mojca je slepa . . .«

In zdaj je spoznal Kekec, zakaj ga deklica ne vidi inzakaj jo mora RoÏle voditi za roko. Sirota — slepa je naoba oãesa pa ne vidi prelepega sveta, pa ne vidi modre-ga neba in belih sneÏnikov nad zeleno dolino. Niti ma-mice ne vidi, niti oãeta, ko jo ljubeznivo gledata, ker sejima smili mala sirotica, ki je slepa. In Kekcu se je pri tehmislih razÏalostilo srce. ·e enkrat je prijel deklico zaroko pa ji je prijazno govoril: »Da, Mojca, lepo bomoprepevali, lepo, da se nam bodo vsi ãudili, o, tudi jazznam nekoliko peti. Vsako jutro bomo prepevali in vsakveãer. Citre imam, lepe citre, da jih pod soncem ni takih.Pa bom brenkal, da bo veselje. Resniãno, Mojca . . .«


27

»Kaj, citre ima‰? O, Kekec!« sta se zavzela bratec insestrica. »Ali ima‰ res citre?«

»Mhm,« je odvrnil Kekec. »Glejta, v tejle skrinjici jihimam spravljene. S sabo jih nesem, da si zabrenkamvsak dan. Pa mi srce ne bo prav niã Ïalostno.«

»Daj, pokaÏi nama citre!« je prosil RoÏle. In Mojca jesklenila roãice pa je moledovala: »Zaigraj nama, Kekec!Daj, zaigraj nama lepo pesem! Gotovo jih zna‰ sto ali pa‰e veã . . . Daj, zaigraj, Kekec!«

Kekec ni pustil, da bi ga dolgo prosila. Sedli so na tra-to in Kekec je vzel iz skrinjice svoje zlate citre. PoloÏil jihje na kolena pa je zaãel brenkati tako lepo kot nihãe nasvetu. Ptice, ki so ‰e pred trenutkom ãebljale po zelenemgozdiãu, so hipoma umolknile. Sedele so na drobnihvejicah in so poslu‰ale, poslu‰ale . . . Bratec in sestricapa sta si podprla glavo z roko. Strmela sta vsa zamak-njena in skoraj dihati si nista upala. Poslu‰ala sta Kekcain njegovo lepo brenkanje, pa se niti ganila nista zara-di velikega zaãudenja.

Kekec je nehal igrati. Pogledal je RoÏleta, ki je strmelvanj, in pogledal je Mojco, ki se niti ganila ni, pa se jenasmehnil. »No, ali sem dobro zaigral?« je vpra‰al. »Kajpravi‰ ti, RoÏle?«

RoÏle se je premaknil in ga prijel za roko. — »Kekec,ali me sli‰i‰?« je dejal hipoma. »Ne zameri mi, da semnavalil nate kakor razbojnik, ne zameri mi! Oj, bilo mi


28

je hudo, ker sem mislil, da bom moral od doma. Pa sembil jezen nate . . . Ne zameri mi, Kekec! Bodiva prijate-lja, bodiva prijatelja . . .«

»I, seveda — bodiva prijatelja!« je odvrnil Kekec in jeudaril v njegovo roko. Spravil je citre v skrinjico in jevstal. »âas je, da gremo!« je nadaljeval potem. »Zadostidolgo sem se zamudil tu v gozdiãu. Pa ne vem, ãe bo tova‰emu oãetu prav. Pojdimo, RoÏle; pojdimo, Mojca!«

Pa so se res odpravili. RoÏle in Kekec sta se vso potpogovarjala. Mojca pa je bila kar tiho od takrat, ko jeãula sladke glasove ubranih citer. Pove‰ala je glavico inje stopala molãe za bratcem, ki jo je drÏal za roko. Le tupa tam se je nasmehnila, ko se je oglasila v go‰ãavi drob-na ptica. Z roko je zamahnila, kakor bi hotela reãi: Tihobodi, zlata ptiãica! Saj ne reãem, da ne zna‰ peti. Toda,ali si ãula Kekca, kako zna citrati? Hm, pa si lahko tihoin te je lahko sram, da ne zna‰ tako lepo peti kot Kekãe-ve citre . . . Ptiãica zlata, ti drobna siromaãica! . . .

Medtem so pri‰li iz gozdiãa in pot je zavila med njiva-mi do samotne hi‰e, ki je stala sredi lepo obdelanegapolja. RoÏle je zamahnil s klobuãkom in dejal: »Glej, tamstoji na‰a hi‰a. Ali ni lepo pri nas? Poglej, poglej tistevisoke gore! O, izpred na‰e hi‰e se vidijo tako lepo inblizu so, da bi jih lahko z roko dosegel!«

Kekec se je ozrl na hi‰o. Bila je velika in na pol zida-na, na pol lesena. Drevje je zelenelo okrog nje in iz dim-


29

nika se je dvigal bel dim. Nedaleã od hi‰e se je priãenjalgost smrekov gozd, ki se je ‰iril in spenjal vedno vi‰e obstrmi gori, dokler ni prenehal ob belih, v nebo ‰trleãihpeãinah in ob zmrznjenih sneÏi‰ãih. Na desno pa se je‰irilo bogato polje. Murni so ãriãkali vseokrog in sto ‰kr-janãkov je prepevalo nad dehteãim poljem.

»Hm, lepo je tu!« je govoril Kekec. »O, veliko lep‰ekot pri nas. Tu mi bo dobro in prav niã ne bom Ïalo-sten.« — In ‰li so naglo preko polja in so se vedno boljbliÏali hi‰i. Veselo sta se pogovarjala RoÏle in Kekec;samo mala Mojca je ‰e vedno molãala in je le tu pa tamizpregovorila besedico. Dospeli so do praga in so stopiliv veÏo. — »Oj, oãe! Oj, mati!« je zavpil RoÏle na ves glas.»Ali sli‰ite? Kekec je pri‰el . . . Jaz sam sem ga privedelv na‰o hi‰o.«

In pri‰la sta oãe in mati. Podala sta Kekcu roko in staga potrepljala po rami. — »Bog te sprimi, Kekec!« stamu govorila. »Mislimo, da ti bo dobro pri nas in ti ne bodolgãas. Kar lepo se bo‰ udomaãil, pa bo‰ pozabil nadom. Pa ti ne bo sile!«

In se je Kekec res udomaãil Ïe tisti dan pri Koro‰ãevih.Bil je dobre volje in vesel. Pravil je razliãne zgodbe, daso se mu vsi smejali. A najbolj so se mu smejali, ko jepravil, kako je pri stricu Prisanku pasel divje koze. —»Hm, dvakrat sem ga po‰teno zmikastil,« je pripovedo-val. »Prekanil sem ga, da je kar debelo gledal. A vseeno


30

mi je podaril lepe citre. Saj ni stric Prisanek hudoben;prav niã mu ne morem reãi; resniãno, prav niã.«

»Glej ga no!« je menil Koro‰ec in se je ãudil Kekcu.»Ti si pa navihan, da nihãe tako. Ti bi mogoãe prekanilcelo staro Pehto in jo pregnal iz na‰ih krajev. Pa bi nestra‰ila veã otrok in bi jih ne kradla.«

»Kaj Pehta?« je dejal Kekec in je zamahnil z roko. »O,sli‰al sem doma o Pehti, sli‰al! Pravijo, da domuje tunekje v va‰ih gorah. Pravijo, da je stra‰na in da ukradevsako leto na vasi deklico, ki je najbolj pridna in najboljslaba . . . Huda je, da je le kaj? Hm, skoraj bi se je bal,in najraj‰i bi je nikoli ne videl. Ali ni res, stric?«

»No, ne vem!« je rekel Kekec. »Ne vem, ãe bi se je bal.Ustra‰il se nisem niti Prisanka in sem ga celo zmikastil.Mogoãe bi se pa res ne bal Pehte? Saj ji nisem storil niãhudega, in kaj naj mi hoãe? Pustiti me mora v miru, ka-kor jo jaz pu‰ãam v miru . . . Veste, izmislil si bom lepopesem o Pehti, pa jo bom citral in prepeval. Sli‰ala jo boPehta; vesela bo in nas bo imela rada. In niã Ïalega namne stori in nas pusti v miru!«

»O, saj res, Kekec!« se je oglasila mala Mojca, ki jesedela v kotiãku za mizo in je ves ãas molãala. »Daj, Ke-kec! Izmisli si lepo pesem o Pehti. Ti bo‰ citral, jaz bompa pela, da naju bodo vsi poslu‰ali. Pa tudi Pehta najubo poslu‰ala. Kar skakala bo od samega veselja . . . Pakdaj si bo‰ izmislil tisto pesem, ha, Kekec?«


31

»Ne vem,« je odgovoril Kekec in se zamislil. »MogoãeÏe danes, mogoãe Ïe jutri . . . Ni tako lahko, res, ni lah-ko. Poskoãnico si izmisli‰ kaj hitro. Hm, o Pehti pa morabiti kaj lepega, da se Pehta ne bo usajala, ãe‰ tako pesemsi si izmislil o meni, ti Kekec! No, ãe ne zna‰ kaj bolj‰ega,pa bi bil pustil ‰e to! — Nemara bi se ‰e celo razhudila,pa bi me pograbila. A to bi ne bilo dobro, resniãno bi nebilo dobro!«

In tako so se pogovarjali tisti dan. Sonce se je Ïe bliÏa-lo goram, ko so ‰li Kekec, RoÏle in Mojca na vrt. — »Za-peli bomo tam lepo pesem,« je rekel RoÏle in zato je vzelKekec s seboj citre. Prijel je Mojco za roko in jo je vodilvarno preko praga na zeleni vrt. Pod ‰iroko hru‰ko jestala mizica in dolga klopca. Sedli so tja pa so priãeli ugi-bati, katero pesem bi zapeli.

»Tisto dajmo o pomladi in ‰krjanãku!« je menila Moj-ca. »Oh, tako je lepa, da bi jo vedno prepevala! Dajmotisto o pomladi in ‰krjanãku.«

»Saj res, to je lepa pesem,« je rekel Kekec. »Tudi jaz jorad pojem, ker mi je v‰eã. Pa jo dajmo!« — In Kekec jeuglasil strune pa je priãel brenkati. Mojca je zapela ssvojim srebrnim, ‰krjanãkovim glasom in oglasila sta setudi Kekec in RoÏle. Ubrani so bili glasovi in so takolepo zveneli med veselim citranjem v tihi svet, da se jevse ãudilo. A najlep‰i je bil glas male, slepe Mojce. Po-doben je bil ‰krjanãkovemu Ïvrgolenju v tistem jutru,


32

ko se smeje modro nebo in se ziblje ‰krjanãek nad deh-teãim poljem . . .

Ubrano petje je privabilo iz hi‰e tudi oãeta in mater.Obstala sta sredi vrta pa sta poslu‰ala in se ãudila. Ko jeutihnila pesem, je rekla mati oãetu: »Kaj ni dobro, da jepri‰el Kekec k nam? To ti je deãko! Vesel in pogumenkot nihãe. Pa srce ima dobro, resniãno — zlato srce . . .Glej, RoÏle je Ïe kar zaverovan v njega in uboga Mojcakar strmi in ga poslu‰a.«

»Dobro, dobro!« je pritrdil oãe. »Veselo bo zdaj prinas kot nikjer na vasi. Pa ta Kekec je navihan in ima stomuh v glavi. Kar iz rokava ti jih iztresa in ne pride nik-dar v zadrego. Da bi le bil zdrav in sreãen!«

Sonce se je nagnilo za gore in dolga senca je padla ãeztiho dolino. Mati je poklicala otroke v hi‰o k veãerji, kije stala Ïe pripravljena na mizi. Otroci so pri‰li v izbo inso se veselo smejali. Sedli so k mizi in so priãeli hlastnojesti. In Kekcu je zopet stekel jezik. Pravil je zgodbo oKezi in o bedasti mi‰ki, ki je ponoãi ubogi Kezi pojedlarog. Pa Keza ni bila prav niã Ïalostna. Saj menda ‰e za-pazila ni, da ji je pojedla mi‰ka rog, ker ni prav niã me-ketala in niti enkrat ni zajavkala.

Bila je Ïe noã, ko so se spravili k poãitku. Kekec in Ro-Ïle sta spala v podstre‰ni izbici vsak v svoji postelji. Me-sec je gledal skozi lino in v izbici je bilo skoraj svetlo. Izdaljave se je ãulo pritajeno ‰umenje smrekovega gozda


33

in tu in tam se je razleglo zateglo lisjakovo lajanje. Ke-kec ‰e ni spal, ampak je gledal skozi lino v srebrni me-sec in je mislil sam pri sebi. O Koro‰ãevih je mislil — oRoÏletu in o Mojci. Nazadnje se je domislil tudi hudePehte in se je zasmejal. — »Pesem si izmislim o Pehti,lepo pesem, ‰e lep‰o pesem, nego sem si jo bil izmislil ovili ·krlatici. Pa bo strmela Pehta in mi bo mogoãe po-darila ‰e celó najlep‰e ru‰evãevo pero, da si ga zatak-nem za klobuk . . . Hm, pa kaj bi si izmislil? Kaj bi siizmislil? Nemara . . .«

A Kekec ni veã mogel premi‰ljati. Hipoma so se muzaprle oãi in spanec ga je premagal, da sam ni vedelkdaj . . .


34

3

Prelepi so bili tisti dnevi, ko se je poslavljala pomladod tihega zagorskega sveta. Sonce se je nepreneho-

ma smehljalo na modrem nebu, ‰elesteãa sapica je ‰um-ljala vse dni nad dolinico in veseli ‰krjanãki so prepevaliod jutra do veãera nad bogatim poljem. In roÏe so deh-tele na ‰irnih, pisanih senoÏetih. Njih sladki vonj je tihivetrc prina‰al v dolino in ga razna‰al po vsem ozraãju.Visoki sneÏniki so veselo gledali na zeleno polje. Bledisneg se je svetil na njihovih gladkih skalah. Iskril se je vzlatih Ïarkih, da je deca na vasi mislila, da so nanje na-sejali ‰kratje samih srebrnih tolarjev. Pa so Ïe hoteli ititja na visoke gore in so se Ïe zbrali kraj gozda. Toda te-daj so se domislili hude Pehte, ki stanuje tam nekje vãrnem lesu pod belimi sneÏniki. Strah jim je napolnilmlada srca, da so se kar obrnili. Pokazali so urne pete inkakor bi trenil, so izginili v vas.

Kekec je gledal deco, kako je beÏala preko polja. Tampod ‰irokim jesenom je poãival v hladni senci in se jesmejal. Z rokami se je tolkel po kolenih in je govoril:»Glej no — kako ti beÏe! Pa kdo jih je tako prepla‰il? Izgozda so pritekli, naravnost iz gozda. Nemara so videli


35

lisjaka, ki je ravno ukradel kuro na vasi in jo prinesel vgozd. Pa jim je pokazal zobe in zalajal nad njimi. In mi-slili so, da je volk, kosmati volk . . . Hehe, kosmativolk!« — In Kekec se je vedno bolj smejal, ko je gledal zabeÏoão deco. Îe so bili otroci daleã sredi polja, Ïe so bilipri prvih hi‰ah in Ïe so izginil za hi‰ami. A Kekec se je‰e vedno smejal pod jesenom in se je tolkel z rokami pokolenih. — »Volk, hehe, kosmati volk!« je ponavljal vsvojem veselju in je klical naglas za beÏeãimi otroki. Ahipoma je utihnil in se je na pol dvignil, zakaj nekdo gaje poklical z bojeãim glasom. Kekec se je ozrl in je za-gledal nedaleã tam na stezi Mojco. Stopala je poãasi inje previdno krilila z rokami.

»Mojca, hej, Mojca!« je zaklical Kekec in je stekel de-klici naproti. Prijel jo je za roko in jo je privedel pod je-sen. »Kako si vedela, da sem tukaj, ha, Mojca?« jo jevpra‰al.

»I, ãula sem te pred hi‰o, kako si se smejal,« je odvr-nila mala Mojca. »Pa sem bila radovedna, zakaj se takosmeje‰. In ‰la sem, kar naprej sem ‰la in sem vedela, date najdem . . . Ali bo kmalu veãer, Kekec? Ve‰, rada biÏe zopet sli‰ala tvoje citre in rada bi Ïe pela pesem o ‰kr-janãku. Oh, in tisto lepo, ki si si jo izmislil o hudi Pehti. . . Ali bo kmalu veãer, Kekec?«

»Hm, sonce stoji ‰e visoko,« je dejal Kekec. »Mojca, ‰ebo‰ morala poãakati nekaj uric. Ali vendar te povedem


36

takoj domov. Na polju smo za danes Ïe vse podelali.Oãe in RoÏle sta Ïe od‰la domov. Samo jaz sem legel tumalo v senco, da sem se nasmejal otrokom, ki so beÏalipred kosmatim volkom . . . pa saj ni bil kosmati volk —ne boj se, Mojca!« je nadaljeval, ko je videl, da se je Moj-ca vsa prepla‰ena stresla. »Samo lisjak je bil, samo lisjak,ki je ukradel na vasi kuro. Pa so se ga otroci bali, joj, takobali!«

»Hi-hi,« se je veselo zasmejala Mojca in je dvignilaglavico. »Boje se otroci tega grdega volka in tudi jaz sega bojim. A ti se ga gotovo ne boji‰? Saj se nisi bal nitidivjega moÏa Prisanka, ko si pri njem pasel divje koze.Kajne, da se ne boji‰ grdega volka?«

»Zakaj bi se ga ne bal?« je odgovoril Kekec. »Sevedase ga bojim. A kdo se ga ne boji? Hude zobe ima in jedivji, da nihãe tako na svetu. Zato je najbolje, da ga ni-kjer ne sreãamo. Volk nima pameti, pa te kar pojé in teprav niã ne vpra‰a . . . Ve‰ kaj, Mojca? Pojdiva domov!Danes smo zadnji dan z RoÏletom skupaj. Jutri zaranaodÏene Ïivino na visoke senoÏeti za Akom. Pa bog ve,koliko ãasa ga ne bomo videli!«

»Saj res,« je odgovorila Mojca in je vstala. »Jutri RoÏlepojde . . . Dolgãas bo, ker ga ne bo doma. Dobro, da tiostane‰ pri nas in da tudi ti ne pojde‰ z RoÏletom.«

Kekec jo je prijel za roko in jo je vodil po stezi. Îe stabila blizu doma, ko je rekel Kekec: »V nekaj dneh poj-


37

dem za RoÏletom. Seveda, samo obiskal ga bom in setakoj vrnil. O, lepo mora biti tam gori na tistih senoÏe-tih, resniãno lepo! Ve‰, Mojca, natrgal ti bom najlep‰ihmeÏikeljnov, da bo‰ vesela.«

»O, meÏikeljni!« je dejala Mojca. »MeÏikeljni lepodehte in lepi morajo biti, da je kaj! A jaz ‰e nikoli nisemvidela meÏikeljnov, ‰e nobene cvetice nisem videla. O,niti sonca, niti neba . . . Ve‰, Kekec, lep mora biti svet,a jaz ga ne vidim, o, nikoli ga ne bom videla, ker semslepa. Jaz vidim samo temo, ãrno temo, a drugega niã.Pravijo, da je tako lepo po polju, tako lepo, da bi kar vri-skala, ãe bi ga videla. Pa ga ne vidim — niti tebe, Kekec,ne vidim, niti mamice . . . O, hudo je, ãe je ãlovek slepin ne vidi niãesar . . .«

Mala Mojca je povesila glavo in iz slepih oãi sta se jiprikradli dve gorki solzi. Îalostno je vzdihnila in jeumolknila. Kekcu je bilo hudo pri srcu, ko je sli‰al takebesede. Pogledal je malo siroto pa jo je priãel tolaÏiti:»Le nikar ne bodi Ïalostna, Mojca! Ve‰, hudo je, ãe jeãlovek Ïalosten . . . Glej, Mojca, Ïe sva doma. Na vrtpojdeva pa zapojeva pesem o ‰krjanãku in o Pehti. Inzopet se bo‰ smejala, tako lepo smejala kot nihãe. Lemeni verjemi, da bo‰ zopet vesela in se bo‰ zopet sme-jala. Najlep‰o pesem ti bom zacitral in ti bo‰ pela in sesmejala. Resniãno bo tako, ti Mojca!«


38

Deklica je dvignila glavo in se je nasmehnila. Z rokoje ‰inila preko obraza in je potem stopala naglo krajKekca. Dospela sta do doma, kjer ju je RoÏle Ïe ãakal.BrÏ so se spravili na vrt pod hru‰ko in tam je Kekec ci-tral in so prepevali. Seveda — najraj‰i so peli pesem oPehti, ki si jo je bil Kekec izmislil pred petimi dnevi.Lepa je bila pesem, da jo je mala Mojca prepevala odjutra do veãera. V hi‰i jo je prepevala in zunaj na polju.S svojim srebrnim glasom jo je prepevala, da je zvene-la daleã v tihe gozdove in na molãeãe sneÏnike. Pa je bilaMojca vesela, vesela kakor ‰krjanãek, kadar sloni obmodrem nebu in gleda na zeleno polje in droboli svojonajlep‰o pesem. In je prepevala, samo prepevala tistoKekãevo pesem:

»Teta Pehta, dober dan!Pridi k nam na tiho plan,s sabo v goro vodi nasv koão svojo k ptiãku v vas,v zlato koão pod goró,ptiãek zlat tam spi lepó . . .Teta Pehta, daj, o, daj,ptiãka danes nam prodaj!«

Kekec se je bil v treh tednih tako udomaãil pri Koro-‰ãevih, da Ïe kar niso mogli biti brez njega. Veselo je bilov samotni hi‰i, ker Kekec je prepeval in ÏviÏgal od zore


39

do mraka in je bil dobre volje ves dan. Rad je delal napolju in ni javkal, ãe mu je tekel znoj curkoma z obraza.O, Kekec se je kar namuznil in se je domislil kratkoãasnezgodbe pa se je smejal. In niti na misel mu ni pri‰el vroãiznoj na rdeãem obrazu. Koro‰ec je bil zadovoljen z njimin ga kar prehvaliti ni mogel. RoÏle in mala Mojca sta gaimela rada, kakor da bi bil Kekec njun bratec in bi Ïe odnekdaj Ïivel z njima. O, nista mogla Ïiveti brez njega,ker sta ga imela tako rada, o, tako rada!

Zato je bil RoÏle Ïalosten tisto jutro, ko je moral gnatiÏivino visoko na senoÏeti za Akom. Cmeril se je takoãudno, da se je priãel Kekec norãevati. Seveda — RoÏlebi bil ostal rad doma in prav niã mu ni bilo v‰eã, damora s pastirji tja pod sneÏnike. No, Kekec ga je poto-laÏil in mu obljubil, da ga pride obiskat vsak teden dva-krat. In RoÏle se ni cmeril niã veã. Pognal je Ïivino zadrugimi pastirji iz vasi. Tam gori ob gozdu je za trenu-tek postal. Zamahnil je s klobuãkom in je na ves glaszavriskal. Kekec in Mojca sta mu mahala z rokami, dok-ler ni izginil v zelenem gozdu.

»No, od‰el je!« je rekel Kekec Mojci. »âudno, da je ‰eltako veselo. Mislil sem, da bo Ïalosten. Pa je ‰e celo za-vriskal. — âez tri dni ga pojdem obiskat. Zapela bovatam gori za Akom, da naju bo‰ lahko sli‰ala tu v dolino.Samo poslu‰ati bo‰ morala . . . Zdaj bova pa sama,


40

Mojca! No, niã ne de — vseeno bova vesela. Ali ni res,Mojca?«

Deklica je prikimala z glavo. »Saj ne ostane dolgogori,« je odvrnila. »Pravijo, da je lepo tam gori na se-noÏetih. Zato pa RoÏletu ne bo niã hudega. Pasel bo Ïi-vino in bo prepeval.«

Kekec je od‰el z gospodarjem na polje in je delal vesdan. A danes je bil nekam slabe volje. Niti enkrat ni za-ÏviÏgal in tudi zapel ni kakor druge dni. Gospodar ga jegledal od strani in je tu pa tam zmajal z glavo. A vpra‰alga ni, ker je mislil, da je Kekcu dolgãas po RoÏletu. ·elepo kosilu ga je prijazno dregnil in mu rekel: »Raca nastrehi, Kekec! Pa kaj ti je danes, da se drÏi‰ tako pusto?Daj no, Kekec! Bodi vesel in zaÏviÏgaj! Ali ti je po domudolgãas? Ha, Kekec?«

Kekec ga je pogledal in je odvrnil: »Ni mi dolgãas podomu, stric, resniãno, ni mi dolgãas. A veste, stric, zakajsem danes tako Ïalosten? Îe ves dan mislim na Mojco.Vãeraj mi je rekla, da ‰e nikoli ni videla cvetic niti neba. . . Oj, teÏko ji mora biti, ker je slepa, oj, tako teÏko! —O, ko bi bil jaz slep, bi jokal noã in dan. Ne videl bi son-ca, ne videl bi sneÏnikov — samo ãrno temo bi videl. Pabi ne videl, kako lepe so roÏe na senoÏetih, kako lepe soptice v gozdu. In niti mamice bi ne videl, niti sestrice. . . Oj, to mora biti Mojci hudo, oj, to ji mora bitihudo!«


41

Kekec se je razÏalostil ob teh mislih, da ga je v srcukar zaskelelo. Bridko je vzdihnil in je pogledal Koro‰cunaravnost v obraz. A tudi gospodar je postal Ïalosten. Zroko je segel preko obraza in je rekel z drhteãim glasom:»Hudo je, Kekec, resniãno je hudo, ako je ãlovek slep.Sirota je Mojca, velika sirota . . . A kaj hoãe‰, Kekec?«

»Pa ni zdravil, stric, da bi uboga Mojca ozdravela?« jevpra‰al Kekec. »O, da bi jaz vedel za tisto zdravilo! ·edanes bi ga ‰el iskat . . . Veste, stric, k divjemu moÏuPrisanku pojdem ali pa k vili ·krlatici. Pomagala mi bo-sta pokazati, kje raste tisto zdravilo. Pa bo ozdravelauboga Mojca in bo videla nebo in zemljo . . .«

A Koro‰ec je zmajal z glavo in rekel: »Ej, Kekec, za tobolezen ni zdravila, na vsem ‰irnem svetu ni zdravila.«

In tiho sta delala potem dalje. Po nebu so plavale siv-kaste meglice; priplazile so se izza belih sneÏnikov in sonaglo hitele nad zagorsko dolinico. Na vasi so glasnoprepevali petelini, tu in tam je hripavo zalajal pes. Ta-krat je stopila iz hi‰e Mojca. Poãasi je ‰la po trati in jezavila po stezi proti gozdu, ki se je raztezal nedaleã odKoro‰ãeve hi‰e. Tam ob parobju je sedla v mehko travo.Toda dolgo ni premi‰ljala. Hipoma je dvignila glavico inse je nasmehnila. In Ïe v naslednjem trenutku je priãe-la peti s svojim lepim, srebrnim glasom:


42

»Teta Pehta, dober dan!Pridi k nam na tiho plan . . .«

Za‰umelo je nekaj za njo in Mojca je utihnila. Okre-nila se je in poslu‰ala. In tedaj se je dotaknila roka nje-ne glave in zasli‰ala je Ïenski glas, ki ji je prijazno govo-ril: »Lepo zna‰ prepevati, Mojca, lepo, da nihãe tako.Sli‰ala sem te v gozdu, pa sem mislila, da poje kraj goz-da ‰krjanãek. Pridem gledat — na, pa vidim, da Mojcatako prepeva . . . Saj pravim — nihãe ne zna tako kotMojca. Pa kdo te je nauãil? Ha, Mojca?«

Mojca se je nasmehnila in je odgovorila: »Mamica meje nauãila lepih pesmi. O, mamica jih zna toliko, da jihpoje lahko ves dan. Pa tudi Kekec me uãi peti. Kekec znalepo citrati. Pred petimi dnevi si je izmislil lepo pesemo Pehti. Ravnokar sem jo pela. Ali je niste sli‰ali, teta?«

»Sli‰ala sem jo, sli‰ala!« je govorila Ïenska. »In ravnota pesem me je privabila iz gozda. Hm, Kekec si je iz-mislil to pesem. Lepa je, resniãno lepa! Ves dan bi jo po-slu‰ala.«

»Pa vam jo zapojem ‰e enkrat,« je rekla Mojca. Mislilaje, da stoji kraj nje Ïenska iz vasi. Zato se ni prav niãbala, ampak je priãela brez strahu pesem od zaãetka.Îenska se ni ganila. Samo enkrat je poboÏala deklico polaseh, a drugega niã. — Ko je Mojca konãala, je zaãuti-la zopet roko na svoji glavi in Ïenska ji je prijazno rek-


43

la: »Dobro, dobro, Mojca! Ker si zapela tako lepo, ti damnajbolj‰ih jagod. Tam na trati jih raste na tisoãe. Mojca,kar vstani in pojdi z mano, da ti jih natrgam.«

Mojca je res vstala in ji je pomolila roko. »Pa pojdemz vami, teta,« je odgovorila. »Samo predaleã ne smem.Veste, teÏko hodim, ker prav niã ne vidim. Pa lahko za-idem in potem ne vem ne kam ne kod.«

»Ne boj se, du‰ica!« jo je tolaÏila Ïenska iz vasi. »Sajni daleã do trate. Povedem te tja in, ko se nazoblje‰ slad-kih jagod, te povedem lepo domov. Le nikar se ne boj,ptiãica!«

In Ïenska jo je prijela za roko in jo vodila v gozd. Var-no je stopala Mojca med go‰ãavo in je pazila, da se znogami ne zaplete v visoko, gosto travo. V srcu se je ve-selila sladkih jagod, ki se jih bo danes nazobala do site-ga, in zadovoljno se je smehljala. Zdelo se ji je, da Ïe dol-go hodi, a Ïenska iz vasi se ‰e vedno ni ustavila. Zato jeMojca postala in vpra‰ala: »Oj, teta, ali ‰e vedno nisvapri jagodah? Ali imava ‰e daleã do jagod, teta?«

»Samo ‰e nekaj korakov,« je odvrnila Ïenska in jo vo-dila dalje. »Ali sli‰i‰, du‰ica, kako prepevajo ptice pogozdu? Ali sli‰i‰? O, lepe ptice! Srebrno in zlato perjeimajo. Na zelenih vejicah sede pa pojejo lepo in ubrano. . . Samo poslu‰aj jih, du‰ica, pa ti mine ãas in bo‰ ve-sela.«


44

In Mojca je ‰la naprej in je poslu‰ala veselo ptiãjeÏvrgolenje, ki se je razlegalo od vsepovsod. Prijeten vonjse je ‰iril po prostranem gozdu in Mojci je bilo vednoprijetno v srcu. Sama ni veã vedela, koliko ãasa Ïe hodiz Ïensko. A vendar se ji je dozdevalo, da morata Ïe bitinekje pri jagodah. Zato je zopet zadrÏala Ïensko in jo jevpra‰ala: »Oj, teta! Kaj ne bova ‰e pri jagodah? Dolgo Ïehodiva, teta, in jaz se bojim . . .«

»Kmalu, kmalu, Mojca!« ji je prijazno govorila Ïen-ska. »Glej, no — kako lepo cveto roÏe vsepovsod! Seve-da, uboÏica, ti jih ne vidi‰. A lahko ãuti‰ njih vonj. Ve‰,zdaj sva na ‰iroki trati. Vsa je posejana z gorskimi na-geljni. Veliki so nageljni in rdeãi in tako sladko dehte, dabi ãlovek stal tu noã in dan.«

»Hm, lepo dehte,« je menila Mojca in je spet stopalaza Ïensko. Îe je izginil ãudoviti vonj gorskih nageljnovin Mojci se je zazdelo, da sta krenili z Ïensko navkreberpo strmini. V zaãetku je molãala; toda naposled jo jevendar zaskrbelo. Dolgo je Ïe hodila in sapa ji je priãe-la zastajati. Zato se je kar ustavila in si je brisala znoj zobraza. Trikrat je teÏko zasopla, pa je rekla Ïenski izvasi: »Predolgo Ïe hodiva, teta! Pojdiva raj‰i nazaj . . .Mamica me bo iskala. — Noãem jagod . . . Pojdiva na-zaj!«

Îenska se je zasmejala in jo je potrepljala po rami.»Pa ãesa se boji‰, Mojca?« ji je govorila. »Glej, tu gori se


45

Ïe vidijo jagode. Oj, koliko jih je! Da jih vidi‰, Mojca, tobi se ãudila in bi ploskala z rokami od samega veselja!Samo dvajsetkrat ‰e prestopi, pa sva pri jagodah.«

Mojca je nejeverno zmajala z glavo. A vendar je sto-pala naprej. In res — ni prestopila niti dvajsetkrat, pa seji je zazdelo, da ne hodi veã navkreber, ampak po ravnipoti. Globoko se je oddahnila in v srcu je ni veã skrbe-lo. — »Pa kje so jagode, teta?« je vpra‰ala. »Ali res ras-tejo jagode tod okrog?«

»Kar lepo sedi na trato,« je dejala Ïenska iz vasi. »Pati jih natrgam toliko, da jih bo‰ sita.« — In Mojca je ressedla in je ãakala. Pa ni ãakala dolgo. Kmalu je pri‰laÏenska nazaj in ji je natrosila v predpasnik polno meh-kih jagod. — »Le jej, Mojca, le jej!« ji je govorila. »Bo‰videla, kako so sladke. O, takih nisi ‰e nikoli zobala . . .Ali ni res, Mojca?«

In Mojca je zobala sladke jagode in je bila vsa zado-voljna. Ko jih je pozobala, je vstala in rekla: »O, teta!Jagode so bile resniãno dobre in sladke. A zdaj pojdivadomov! Lepo vas prosim, teta, pojdiva domov! Mamicame bo iskala in bo Ïalostna . . .«

»Seveda greva domov,« je odgovorila Ïenska. »Karlepo mi podaj roko in takoj greva nazaj!« — In Mojca seje prijela njene roke in se je globoko oddahnila. Iz srcaso ji izginile vse skrbi in veselo je stopala kraj Ïenske.Paã se ji je zdelo ãudno, zakaj ne gresta po strmini na-


46

vzdol, a vendar ni vpra‰ala Ïenske. Saj je mislila, da gre-sta po drugi poti in da prideta kmalu iz gozda. Tudi Ïen-ska ni izpregovorila besedice. — In hodili sta dolgo dol-go molãe. Mojco so Ïe priãele boleti noge, ker ni bilavajena dolge hoje. Tu in tam je vzdihnila in se je ustavi-la, da se nekoliko odpoãije. In je vpra‰ala Ïensko: »Pakdaj prideva domov, teta, kdaj? Tako dolgo Ïe hodiva. . . Oj, Ïe davno bi morala biti doma!«

»Kmalu, kmalu bova doma,« ji je odgovorila Ïenska.In zopet sta hodili dolgo dolgo. Mojco so skelele noge inpriãela je naglas tarnati in jadikovati. Bila je utrujena inni mogla veã. Tedaj pa jo je Ïenska dvignila in jo je neslana rokah. Govorila ji je lepe besede in jo tolaÏila. A Moj-ca je zajokala in je klicala mamico. — »Tiho, du‰ica,tiho!« ji je govorila Ïenska in jo stisnila k sebi. »Saj bovakmalu doma, oj, kmalu. Lepo te bom nesla vso pot, pate ne bodo prav niã bolele noge. Samo jokati ne sme‰.Ve‰, grdo je, ãe se joãe tako velika deklica.«

Mojca je utihnila in je pustila, da jo je Ïenska nesla. Ako vkljub dolgi hoji ‰e vedno nista pri‰li domov, se jezopet vznemirila. Na ves glas je zajokala in je zaklicala:»Mamica, oj, mamica!« — Priãela se je zvijati, da bi seizvila Ïenski iz rok. A Ïenska jo je trdo drÏala. Naglo jestopala dalje in ni izpregovorila besedice veã. Mojca jebila vsa obupana. Krilila je z rokami in je suvala z noga-mi, a vse ni prav niã pomagalo. Îenska je ni hotela iz-


47

pustiti. — »Kam me nesete? Oj, povejte mi, kam me ne-sete!« je tarnala Mojca v svojem strahu. »Saj me ne ne-sete domov — ne nesete me k mamici . . .«

A Ïenska je molãala in je stopala vedno hitreje. Moj-ca je zakrila obraz z rokami in je zajokala, da bi se je us-milil kamen ob potu. Saj ji je postalo zdaj jasno — vedelaje, da jo je ugrabila hudobna Ïenska in jo nese kdo vekam. Ne ponese je domov, ne ponese je k mamici. Nebo sli‰ala zveãer Kekca, ko sede pod hru‰ko k mizici inzacitra svojo najlep‰o pesem . . . Sam bog ve, kdo je taÏenska, in sam bog ve, kam jo sedaj nese? — In Mojca seje stresla v svojem strahu. Proseãe je sklenila roke in jeprosila z drhteãim glasom: »O, nesite me domov, teta!Lepo vas prosim, teta, lepo vas prosim . . .«

Îenska se je tedaj ustavila in jo izpustila iz rok. Prijelajo je za desnico, pa ji je prav prijazno rekla: »No, le ni-kar ne joãi! Saj sva Ïe doma. Kar lepo pojdi z mano! Potje konãana — pri‰li sva domov . . .«

Mojca je ãutila, da je stopila preko praga. Razveseli-la se je v svojem prepla‰enem srcu, ker je mislila, da jedoma. Izvila je Ïenski roko in se je obrnila na desno, dabi ‰la v kuhinjo, ki ji je bila tako znana, da jo je na‰lavsekdar brez vodnika. A samo trikrat je prestopila pa jezadela ob nekaj trdega. Zaãudila se je in je tipala okrogsebe. Pa je spoznala, da je pred njo stena in da ni kuhi-nje blizu. In tedaj je spoznala, da ni doma, ampak nekje


48

v tuji hi‰i. Prestra‰ila se je, da so se ji po‰ibila kolena inje zavpila na ves glas: »Mamica, o, mamica! Pomagaj-te! . . .«

A tedaj jo je Ïe prijela Ïenska za roko in jo je vodiladalje. Posadila jo je na klop in ji je priãela sezuvati ãe-veljãke. — »Ne boj se, du‰ica, ne boj!« ji je prigovarjalas sladkim glasom. »Saj ti ne bo hudega. Lepo ti bomstregla in ti bo‰ prepevala lepe pesmi. Jagode bo‰ zobalain bo‰ Ïivela kakor ptiãica v zelenem gozdu . . . Res, ni-sem te privedla na tvoj dom — privedla sem te v svojokoão, da mi bo‰ prepevala tisto lepo pesem o Pehti. Odzjutraj do veãera mi bo‰ morala peti tisto pesem. Koli-kokrat sem te sli‰ala, ko si jo pela tam za hi‰o. Pa semsklenila, da te privedem v svojo koão, da jo poje‰ na mo-jem domu . . . Oj, Mojca, jaz nisem iz vasi — jaz semPehta . . .«

Mojca se je stresla kakor ujeta ptiãica, ko je sli‰ala tebesede. Stisnila se je v kot in je zakrila obraz z rokami.Strah ji je stisnil srce, da ni mogla izpregovoriti besedi-ce. Saj je vedela, da je pri hudobni Pehti, o kateri je to-liko pravil oãe. Rada krade otroke in jih zapira v svojokoão. Grda je in huda, da le kaj . . . In zdaj je ukradlanjo; z lepimi besedami jo je premotila, da je ‰la z njo vgozd. In zdaj jo je zaprla v svojo koão, in bog ve, ali joizpusti ‰e kdaj? — In mala Mojca se je tresla vedno boljin se je stiskala v kot. Îenska ji je venomer govorila pri-


49

jazne besede. A Mojca je ni ãula. — Mojca je vedelasamo to, da jo je ugrabila Pehta in da ji bo zdaj hudo, oj,tako hudo!


50

4

Kekec se je utrudil na strmi poti. Hm, Ïe dve uri hodinavkreber pa ‰e vedno ni ne konca ne kraja. Poha-

jala mu je sapa in zato je moral poãivati, da se malo od-sope. Sedel je na mehki mah. Obrisal si je znoj z obra-za in si podprl glavo z rokami. Gledal je v dolinico, ki jeleÏala globoko pod njim in se je smehljala v srebrnihsonãnih Ïarkih. A Kekec je bil Ïalosten kakor ‰e nikdarv svojem Ïivljenju. Oãi mu niso videle krasote, ki je bilarazprostrta pred njim, in niti sli‰al ni veselega ptiãjegaÏvrgolenja po prostranem gozdu. Glej, tri dni Ïe ni za-ÏviÏgal in ni zapel niti ene pesmice. Pa tudi citral ni Ïetri dni, ker je bil Ïalosten, o tako Ïalosten! — A vse to za-radi uboge Mojce. Izginila je bila sirota pred dnevi, danihãe ni vedel kam. Iskali so jo okrog in okrog, a nihãeje ni na‰el. Niti Kekec, ki je oblezel ves gozd in je po-gledal v vsak grm. Pa so govorili ljudje, da je slepa ubo-Ïica za‰la in padla v drveãi gorski potok. In potok jo jenesel daleã daleã v tujo dolino . . . In Kekec se je prijelza glavo pa je jokal, kot sta jokala Koro‰ãev oãe in Ko-ro‰ãeva mati. Pohitel je v gozd, se vrgel na trato in jezaril obraz v travo pa je jokal v svoji Ïalosti, da bi se ga


51

kamen usmilil. Vedno in vedno mu je bila pred oãmiuboga, slepa Mojca. Sli‰al je njen srebrni glasek, ki pojepesem o ‰krjanãku in pomladi, in v srcu mu je bilo to-liko gorja in bolesti, da si je zatiskal oãi in sence, ker gaje bolelo, o, tako zelo bolelo! — Oj, Mojca, oj, siroticamala, slepa! Zakaj se ti je to dogodilo, zakaj!

A vse Ïalovanje ni prav niã pomagalo. Mojce niso na-‰li nikjer veã. In nazadnje so verjeli tudi Koro‰ãevi, da jeslepa sirotica padla v gorski potok in utonila. Tudi Ke-kec je skoraj verjel in je bil Ïalosten, tako Ïalosten, damu ni bilo veã mar za citre in popevanje. Pove‰al je gla-vo in je neprestano mislil na ubogo Mojco, ki jo je sreãa-la tako Ïalostna smrt. Tretji dan se je namenil v gore, dapoi‰ãe RoÏleta in mu pove stra‰no novico. ·el je po str-mi poti in ãez dve uri je sedel na trato visoko tam gori inje poãival. Krog njega se je raztezal smrekov gozd in jemolãal. Îiva stvar se ni ganila ‰iroko okrog. Le od nekodje prihajalo votlo ‰umenje gorskega potoka, ki je bobnelnekje tam na desni z visoke skale.

Ko se je Kekec odpoãil, se je napotil dalje. Pot se je vilavedno bolj strmo navkreber. Smrekovega gozda ni biloveã in okrog so rasli samo ‰e pokveãeni borovci in niz-ko, grbavo ru‰je. Velike, z zelenim mahom porasle skaleso leÏale razmetane vsepovsod. Od tu je videl Kekec na-ravnost na nebotiãne stene strmih sneÏnikov, ki so sevzpenjali nedaleã pred njim v modro nebo. A Kekec se


52

danes ni ãudil njihovi krasoti in visokosti. Kekec je bilÏalosten in potrt. Zato je stekel naglo spet po poti, ki jezavila nad globokim prepadom na levo. Tisto votlo bob-nenje je prihajalo vedno bliÏe in Ïe se je tresla zemljapod njegovimi nogami. Kekec je poslu‰al in je postalvkljub svoji Ïalosti radoveden. — »Aha, tu mora biti tistiveliki slap, ki so mi o njem Ïe tolikokrat pravili pri Ko-ro‰cu,« je dejal. »Rad bi ga videl in vedel, ãe je res takostra‰en.«

Prevzela ga je radovednost, zato je krenil s poti. Spla-zil se je skozi ru‰je in je obstal kraj na pol preperelegaborovca, ki je stal nad prepadom. Z desnico se je prijelza skalo in se je nagnil naprej. Gledal je v grozni prepad,a dna ni bilo videti nikjer. In v ta prepad je padala z vi-soke skale razpenjena voda gorskega potoka. Bobnelaje, da so se potresale krog in krog sive skale, in iz prepa-da so se dvigale vlaÏne megle . . . Kekca je zazeblo povsem telesu. Zato je stopil nazaj in se je splazil skoziru‰je, da bi dospel na pot. A za‰el je preveã na desno inje ob‰el ves prepad. Moral je prebresti drveãi potok, kipa na tistem mestu na sreão ni bil preglobok. Stopil je vsmrekov gozdiã, ker je mislil, da je na oni strani pravapot. Toda ko je pri‰el iz gozdiãa, je izprevidel, da se jevaral. Na tej strani ni bilo nikjer poti in Kekec je videlpod sabo malo senoÏet, obdano krog in krog z visokimi


53

smrekami. Tam na koncu senoÏeti je stalo nekaj ãrnega,podobno nizki, prepereli koãi.

»No, dobro si jo zavozil,« je pokaral Kekec samegasebe. »Hm, kaj ti je bilo treba kreniti s prave poti? Na, paglej zdaj, kako pride‰ k RoÏletu! Saj pravim, Kekec —vedno si bil zijalast in ‰e danes te ni pustila tista zijalost.Kekec, Kekec!«

In Kekec bi se bil skoraj razjezil sam na sebe. Todasredi bobnenja bliÏnjega slapa je tedaj zasli‰al glas, ki jeprihajal s tihe senoÏeti. Kekec je dvignil glavo in poslu-‰al. In zazdelo se mu je, da ãuje pesem, tisto pesem, kisi jo je bil nedavno sam izmislil. Sredi ‰umenja razdiv-jane vode je natanko razbral tihe glasove, ki so prihajalis samotne senoÏeti. In skoraj se mu je zdelo, da sedi ne-kje tam doli uboga Mojca in poje s svojim srebrnim gla-som.

Kekec se je zaãudil in ustra‰il obenem. Pozorno je gle-dal tja in je poslu‰al. Toda tisto petje je utihnilo in ãulose je samo ‰umenje vode. Kekec se je zganil in je na vesglas zavpil: »Mojca, oj, Mojca!«

A nihãe mu ni odgovoril. Le njegov glas je stoglasnoodmeval od gladkih peãin. Kekec je Ïalostno zmajal zglavo in je dejal sam pri sebi: »âudno, hm, ãudno . . .Skoraj sem mislil, da je Mojca tam doli. Pa sem se pre-varal . . . Nikogar ni tam! Samo voda ‰umi . . .«


54

Okrenil se je pa ‰el dalje skozi gozdiã. In ni pretekloãetrt ure, ko je dospel do prave poti, ki se je vila ob gor-skem potoku. Naglo je stopal po kamniti poti in se jevedno bolj bliÏal senoÏetim, kjer se je pasla ãez letova‰ka Ïivina. Prehodil je zadnjo strmino in je dospel do‰iroke planote, raztezajoãe se do gladkih peãin s sne-gom pokritih gora. Zasli‰al je glasno zvonãkljanje Ïivin-skih zvoncev in je takoj spoznal, da je dospel na krajsvoje poti. ·el je preko senoÏeti, da poi‰ãe RoÏleta, ki gaje kmalu na‰el.

Sredi senoÏeti je sedel RoÏle na nizki skali in je strmelv tihi planinski svet. Krog njega se je mirno pasla Ïivinain je samo dvignila glavo, ko se je Kekec pribliÏal. Deãekje obstal pred pastirãkom in je zaklical: »RoÏle, o, RoÏ-le! Ali me ne vidi‰?«

RoÏle je dvignil glavo. Ko je zagledal pred sabo Kek-ca, se je nasmehnil. »Ti si pri‰el k nam, Kekec?« je rekelÏalostno. »O, vem, zakaj si pri‰el. Vse smo Ïe zvedeli,vse o siroti Mojci . . .«

RoÏletu se je tresel glas in debele solze so mu privre-le iz oãi. Kekec ga je gledal in dasi se je tudi njemu skrãi-lo srce od velike Ïalosti, ga je vendar priãel tolaÏiti. —»No, ne jokaj, RoÏle!« je govoril. »Moralo je biti tako. . . Pa saj nemara Mojca ni umrla. Nemara je za‰lakam, pa je pri tujih ljudeh . . . Samo ne joãi! Ve‰, tudimeni je hudo, tudi meni . . . A ‰e bolj hudo je va‰emu


55

oãetu in va‰i materi. — Kar potolaÏi se, RoÏle! — Tri dnisem iskal ubogo Mojco po gozdovih. Vsak kotiãek sempretaknil, pa sem jokal, samo jokal in klical Mojco. A nije bilo nikjer in ni je bilo od nikoder . . . Kaj hoãe‰, RoÏ-le? Moralo je biti tako, moralo . . .«

RoÏle si je priãel brisati solze. Gledal je Kekca in jeneprestano zmajeval z glavo. — »Lepo govori‰, Kekec,resniãno govori‰ lepo,« je dejal naposled. »Ali ‰e ve‰,kako smo ob veãerih lepo prepevali na vrtu? Ti, Mojcain jaz . . . O, nihãe ni mislil, da bo ãez nekaj dni Mojcamrtva, nihãe! In Mojca je tako lepo pela! Ali se ‰e spo-minja‰, Kekec?«

No, Kekec se je dobro spominjal. Zato pa mu je po-stalo tako hudo, da je sedel kraj RoÏleta in je priãel glas-no zdihovati. In zdihovala sta oba in tarnala. Dolgo stasedela in nista skoraj niã govorila. Samo v srcu ju je bo-lelo in spominjala sta se, kako je bilo lepo ob veãerih navrtu. Kekec je veselo citral in glasno so prepevali. A naj-lep‰e je pela Mojca s svojim ‰krjanãkovim glasom. Da,lepo je bilo takrat. A zdaj ni veã Mojce. Niã veã ne pre-peva in bog ve, kje jo je sreãala hudobna, Ïalostnasmrt . . .

In deãkoma je bilo vedno huje pri srcu. Sama nistavedela, koliko ãasa Ïe sedita na skali sredi senoÏeti. Îi-vina se je bila oddaljila in je poãivala v senci nizkegagrmovja kraj senoÏeti. A naposled je Kekec vendarle


56

vstal. Ozrl se je po soncu, ki se je nagibalo k belim go-ram. ·inil je z rokavom preko obraza in rekel: »âas je, dagrem . . . Pot je dolga in ‰e pred veãerom moram bitidoma. Ve‰, RoÏle, kar lepo se potolaÏi! âez tri dni pa tepridem spet obiskat.«

»Spremim te malo,« je odgovoril RoÏle. In ‰la sta pre-ko senoÏeti. Kmalu sta dospela do gorskega potoka indo gozdiãa. Tedaj pa se je spomnil Kekec tiste skrite,male senoÏeti, ki zeleni pod tem gozdiãem, in domislilse je tudi tistega ãudnega glasu, ki ga je bil sli‰al s tistesenoÏeti. Zato se je ustavil pa je vpra‰al RoÏleta: »Alive‰, da je pod tem gozdiãem lepa senoÏet? Videl sem jobil prej in skoraj strah me je bilo. Sli‰al sem glas, ki jeprepeval pesem o Pehti. Poslu‰al sem in gledal, pa nisemnikogar videl!«

A RoÏle je zmajal z glavo in je odvrnil: »·e nikoli ni-sem sli‰al o tisti senoÏeti. Kekec, moti‰ se. Na tej stranini nobene senoÏeti.«

Kekec je ugovarjal in je trdil svojo. Nazadnje sta sesplazila oba skozi gozdiã, da si ogledata tisto senoÏet.RoÏle ni hotel kar niã verjeti. Zato se je moãno zaãudil,ko sta stopila na porobje. Resniãno — tam doli je leÏa-la skrita senoÏet, vsa obdana z visokimi temnimi smre-kami. Tiha je bila senoÏet; samo bobnenje bliÏnjega sla-pa se je razlegalo votlo in teÏko sredi ti‰ine.


57

»No, ali vidi‰, da se nisem motil?« je rekel Kekec. »Po-glej, le poglej tja doli! Ali ne vidi‰ tam nekaj ãrnega? Kajse ti ne zdi, da stoji tam samotna koãa? Ha, RoÏle?«

Pastirãek je gledal tja in se ãudil. Mraãna je bila se-noÏet, niti sonce ni sijalo nanjo. Pa tudi ãrlikanja vese-lih murnov ni bilo sli‰ati od nikoder. A razloãno je videlkoão tam kraj senoÏeti. ârne so bile stene, ãrna streha inãrna okenca. Pa je bilo RoÏleta skoraj strah, ko je videltisto koão. PokriÏal se je naglo in je zgrabil Kekca zaroko. »Pojdiva, pojdiva od tod!« je rekel in se je stresel.»Kekec, ali ve‰? Tu doli domuje nemara sama Pehta . . .Pojdiva, da naju ne zaloti!«

A Kekec se je posmejal in je hotel odgovoriti. Todatedaj je razloãno zasli‰al droben glas, ki je priãel nekjetam doli prepevati. Kekec je poslu‰al in se je zaãudil.»Ali sli‰i‰, RoÏle?« je dejal potihoma. »To je pesem o‰krjanãku in pomladi . . . âuj, ali ni glas podoben gla-su uboge Mojce? Poslu‰aj, poslu‰aj, RoÏle!«

RoÏle je sli‰al tisti glas in se je priãel tresti po vsemÏivotu. »Pojdiva, Kekec, pojdiva!« je ‰epetal ves prepla-‰en. »Tam doli stanuje Pehta. Zagledala je naju, pa pojezdaj, da bi naju premotila in zvabila v koão . . . Pojdiva,Kekec — lepo te prosim, pojdiva!«

A Kekec ga ni slu‰al. Kekec je samo poslu‰al tisti glas,ki je pel o ‰krjanãku in pomladi. In Kekec je bil trdnoprepriãan, da sedi tam doli v ãrni koãi Mojca in poje.


58

Sli‰al je RoÏleta, ki mu je pravil, da je tista koãa Pehtindom, in tedaj mu je ‰inila v glavo misel: Glej, Mojca jeizginila pred tremi dnevi. A Mojca ni padla v gorski po-tok, kakor pravijo ljudje na vasi. O, Mojca je ‰e Ïiva —ugrabila jo je Pehta pa jo zaprla v svojo koão. Tam doliv tisti koãi prepeva zdaj Mojca. Saj Kekec sli‰i njen glas,njen lepi, ‰krjanãkov glas . . . Îiva je Mojca, oj, resniã-no Ïiva in ni padla v gorski potok!

Kekec se je spomnil vsega tega in se je kar zasmejal vsvojem veselju. Tlesknil je z rokami in je trikrat poskoãil,da mu je padel klobuãek na tla. — »Ali sli‰i‰, RoÏle?« jedejal pastirãku, ki je silil v svojem velikem strahu nazajv gozd. »Mojca je tam doli, Pehta jo je ugrabila — in se-daj je Mojca pri njej. — Kaj ti nisem Ïe prej rekel, da jeMojca ‰e Ïiva? Ha, RoÏle? — O, kar doli pohitim, poMojco pohitim pa jo povedem lepo domov. Resniãno,RoÏle . . .«

In Kekec je zavriskal in se je kar zapra‰il po strmininavzdol. RoÏle je sklepal roke in je vpil v svojem strahuza njim: »O, ne hodi, Kekec, lepo te prosim, ne hodi!Tam doli ni Mojce — tam je samo Pehta . . . Kekec, o,Kekec!« — A Kekec ga ni poslu‰al. — Kekec je drvel ka-kor veter po strmini! Îe je dospel na senoÏet, Ïe je dir-jal na vso sapo preko nje. Enkrat se je celo zapletel vvisoko travo. Zakrilil je z rokami in je padel, kakor je bil


59

dolg in ‰irok. Toda naglo se je pobral in je brzel ‰e hitre-je preko senoÏeti.

RoÏle se je prijel za glavo in obup mu je stisnil srce.Videl je, kako dirja Kekec proti koãi, dirja naravnost vsvojo pogubo. Saj je bil prepriãan, da ga je zvabila tja dolsama Pehta. Zapre ga v ãrno koão in nesreãni Kekec nebo nikdar veã videl sonca in svojih lepih citer. In RoÏletuje bilo pri tej misli hudo, oj, tako hudo, da se je prijemalza glavo in si pulil lase. »Kekec, o, Kekec!« je ponavljalobupan. »Ali sli‰i‰, Kekec? O, ne hodi! . . .«

A Kekec se ni ustavil. RoÏle ga je zagledal v nasled-njem trenutku Ïe ob koãi. Tam se je Kekec ustavil in jepoizku‰al odpreti vrata. A vrata so bila zaklenjena. Zatoje priãel Kekec butati s hrbtom ob lesene stene, da je karjeãalo. Vse to je videl RoÏle in lasje so se mu kar jeÏili.Hipoma je na glas zavpil, zakaj videl je, da se je Kekcuposreãilo. Zlomila se je deska in skozi ‰iroko ‰pranjo seje splazil Kekec v ãrno koão.

RoÏle je videl samo ‰e to. Zakriãal je naglas in si jezakril obraz z rokami. Toda Ïe v naslednjem trenutku seje obrnil in je zbeÏal v gozd. Hitel je na vso sapo skozigrmovje in se ni upal ustaviti niti za hip. BeÏal je samonaprej in niti gledal ni na pot. Dospel je iz gozdiãa nastezo; toda v svojem divjem strahu niti zapazil ni, da jekrenil v nasprotno smer. ·ele ãez dolgo ãasa se je zave-del in spoznal, da ne gre po pravem potu. Zato se je obr-


60

nil in je beÏal nazaj. Znoj mu je tekel curkoma z obrazain bil je Ïe ves zasopel, ko je dospel nazaj do gozdiãa.Tam pa se je ustavil in si priãel brisati z rokavom vroãiobraz.

»Kekca je zagrabila Pehta,« je zasopel. »O, resniãnoga je zagrabila . . . Pa ãe zagleda mene, pograbi ‰e mene. . . Ovbe, ovbe . . .«

In spet ga je prevzel divji strah. Zdrvel je proti gor-skemu potoku in pri sami misli na Pehto so mu zagoma-zeli mravljinci po vsem hrbtu. Krilil je z rokami in je be-Ïal, samo beÏal . . . Îe je bil blizu senoÏeti, kjer se jepasla njegova Ïivina. Takrat pa je popolnoma ope‰al.Vsa sapa mu je bila po‰la in noge so se mu tresle, da seni mogel veã prestopiti. Zato se je kar zavalil med gostorav‰je kraj pota. Naglo se je oddihoval in si je brisalvroãi znoj z obraza. Sonce se je Ïe spustilo do gora inpreko ozke zagorske dolinice je padla temna senca. ARoÏle je ‰e vedno leÏal med rav‰jem, ker ‰e vedno ni pri-‰el do sape. Hipoma je zasli‰al za sabo nagle korake;RoÏle niti glave ni dvignil, da bi pogledal, kdo prihaja.Koraki so utihnili — a tisti trenutek so ga pograbile zavrat teÏke roke, da je pastirãek na glas zajavkal in jeurno skoãil pokonci.

»Ovbe!« je zajavkal RoÏle in kolena so mu klecnila oddivjega strahu. Zakaj pred sabo je zagledal veliko Ïen-sko, ki ga je gledala s srditimi pogledi. Îenska je bila


61

suha in obleãena v dolgo, ãrno haljo. Lasje so ji bili raz-mr‰eni in so ji padali po pleãih v dolgih, ãrnih kitah. —Zagledal je RoÏle to Ïensko in srce mu je kar zastalo,zakaj dobro je vedel, da ga je zasaãila Pehta in da mu bozdaj slaba predla.

»Teta Pehta! Ojoj, teta Pehta!« je zavrisnil RoÏle in jezdrknil na kolena. Proseãe je dvignil roke in je jokal inmoledoval: »Usmilite se me, teta Pehta! Oj, ne storite miniã hudega! Saj sem bil vedno priden in nikomur nisemnagajal. Zato se me pa usmilite, teta Pehta!«

A Pehta ga je zgrabila za u‰esa in ga priãela neusmi-ljeno mikastiti. RoÏle je zatulil na ves glas, ker ga je takomoãno bolelo. Na vse pretege se je zvijal, da bi u‰el. APehta ga je trdno drÏala in ga ni izpustila niti za trenu-tek. — »âakaj me, ti nepridiprav!« je vpila Pehta v svojijezi. »Vse lase ti iztrgam iz glave in ti populim u‰esa . . .Da bo‰ vedel, kdaj si se priklatil v mojo koão in mi od-vedel Mojco . . . Kam si skril Mojco? Ha, ti nepridi-prav!«

»O, saj nisem bil v va‰i koãi, o, nikdar nisem bil v va‰ikoãi!« je javkal RoÏle. »Tudi Mojce nisem videl nikjer,resniãno vam reãem, teta Pehta . . .«

»Nisi bil v moji koãi?« je govorila razjarjena Pehta.»Glejte ga — nepridiprava! Zdaj se je priãel celo lagati.Ali te nisem videla, kako si beÏal sem gor? Da si imel


62

ãisto vest, bi ne bil beÏal na vso sapo . . . Kar hitro mipovej, kam si skril Mojco?«

»Oj, teta Pehta!« je odgovarjal RoÏle in je jokal. »Sajnisem nikamor skril Mojce. Niti videl je nisem. Le meniverjemite, teta Pehta! Nikdar nisem vedel, da je Mojcapri vas. Oj, mislil sem, da je padla v potok in umrla . . .Nisem jaz odvedel Mojce — verjemite mi, teta Pehta!«

»Pa kdo je bil v moji koãi?« je nadaljevala Pehta. »Tidobro ve‰, kdo se je splazil na senoÏet. Povej, RoÏle, pati ne bo hudega!«

»Kekec je bil, teta Pehta, samo Kekec je bil,« je odvrnilRoÏle v svojem strahu. »Letel je doli na senoÏet in je vdrlv va‰o koão. O, videl sem ga, kako je butal ob steno . . .A mene je bilo strah pa sem zbeÏal. Teta Pehta, jaz semsamo beÏal in nisem bil na va‰i senoÏeti. Kekec je bil —Kekec je bil . . .«

Pehta ga je tedaj izpustila. »Kaj, Kekec je bil?« je rek-la in se je zaãudila. »O, ãe je bil Kekec, ga ne dohitimveã. ZbeÏal je z Mojco v dolino in zdaj ga ne ulovim veã. . . âakaj me, Kekec, ti prebiti Kekec! âe si mi ubeÏaldanes, jutri mi ne bo‰. O, ulovim te in potem ti ne bodobro, resniãno ti ne bo dobro! . . .«

In Pehta je priãela godrnjati nerazumljive besede.Obrnila se je in ni veã pogledala RoÏleta. Poãasi je ‰la popoti navzdol in je kar hipoma izginila za gostim ru‰jem.RoÏle se je globoko oddahnil, Gladil se je po ‰ãemeãih


63

u‰esih in si je popravljal razmr‰ene lase. Toda domislilse je, da se Pehta nemara premisli in pride nazaj pa ga‰e enkrat prav po‰teno pograbi. RoÏle se je te misli pre-stra‰il, da se je kar stresel. Zapra‰il se je po strmini in jebeÏal z naglimi koraki tako dolgo, dokler ni pri‰el nasenoÏet. Mraãilo se je Ïe in Ïivina je Ïe leÏala po ‰irnihstajah. Tedaj pa se RoÏle ni veã bal, za trenutek je postalkraj senoÏeti in je zavriskal na ves glas, hej, ‰e je Ïivasirota Mojca, ‰e je Ïiva! Ni padla v potok in tudi umrlani. Pehta jo je ugrabila in jo je skrila v svojo koão. Pa jepri‰el Kekec — vlomil v koão, da je re‰il siroto Mojco.ZbeÏal je z njo v dolino — in sirota Mojca se smeje zdajdoma pri oãetu in materi in pripoveduje, kako je bilo priPehti . . . Oj, Kekec, ta Kekec! Kdo bi si bil mislil, da jetako pogumen?

RoÏle se je domislil vsega tega. Tako je bil vesel, da jenaglas prepeval. Pozabil je, da ga je Pehta po‰teno pre-mikastila, pozabil na ves svoj strah in samo tega se jezavedal, da je Mojca ‰e Ïiva in da je doma na varnem.Niã veã ga niso ‰ãemela u‰esa in tudi lasje ga niso veãboleli. Veselo je skakal po senoÏeti in je prepeval, samoprepeval, da je odmeval njegov glas po molãeãih skalah,ki jih je priãel zakrivati veãerni mrak. — V tihi koãi jepremi‰ljeval na trdem pogradu ‰e pozno v noã o sirotiMojci in o Kekcu, ki je tako hudo butal ob steno ãrne


64

koãe na Pehtini senoÏeti. Pa se je RoÏle zasmejal, na glasse je zasmejal v veliki radosti.

·e preden je zaspal, se je posmejal ‰e enkrat in je re-kel: »Oj, Kekec, ta Kekec! Pa kdo bi si bil mislil — hej,kdo bi si bil mislil?«


65

5

Kekec je dospel do ãrne koãe. A videl je, da je koãazaprta. Pa Kekec se ni prav niã pomi‰ljal. Trikrat je

butnil s hrbtom na vso moã ob leseno steno. Vdala se jena pol preperela deska; prelomila se je in je padla vkoão. Kekec se je splazil skozi veliko ‰pranjo in je skoãilv koão. Za trenutek je postal in se je ozrl okrog sebe. Te-maãno je bilo, da Kekec prvi hip ni skoraj niãesar raz-loãeval. — »Mojca, o, Mojca!« je potihoma zaklical. Nih-ãe mu ni odgovoril in niã se ni ganilo v koãi. Kekec jetipal okrog sebe in po steni — in hipoma je zaãutil klju-ko. Naglo je pritisnil in odprl vrata.

Obstal je na pragu in se je ozrl po izbi, ki je bilaopravljena s kmetskim pohi‰tvom. Skozi tri okenca jeprihajala svetloba v izbo, da se je moglo natanko raz-loãevati vsak predmet. A Kekca ni zanimalo pohi‰tvo, patudi izba ne. Îe na pragu je zaklical na ves glas: »Moj-ca, o, Mojca! Ali me sli‰i‰? Kje si?«

In tedaj je sli‰al Kekec Mojãin glas. Prihajal je iz tem-nega kota in je bojeãe vpra‰al: »Kdo je? Kdo me kliãe?«

Kekec se je ozrl v kot in je zagledal Mojco. Sedela je zamizo. Glavico je bila dvignila in je pozorno poslu‰ala.


66

Kekec se je naglas zasmejal v svojem veselju. Skoãil je kmizi in je prijel Mojco za obe roki. »Jaz sem, jaz!« je go-voril. »Ali me ne pozna‰ po glasu? Mojca, ali ne pozna‰Kekca?«

Mojca se je zaãudila in se je oklenila njegovih rok. »Tisi, Kekec?« je vpra‰ala. »Pa kako si pri‰el sem? Oj, Ke-kec, ali je tudi tebe ugrabila Pehta?«

A Kekec se je vnoviã zasmejal in je odgovoril: »Oj, kajPehta! Ni me ugrabila, pa me tudi ne bo! Sam sem vdrlv koão, ker sem bil sli‰al kraj gozda tvoj glas. Pa sem pri-‰el, da te re‰im in te povedem domov. Hitro, kar hitro,Mojca! Ve‰, zelo se mudi. Pehte ni doma, pa se lahkovrne vsak ãas . . . kar hitro, Mojca!«

Kekec ni ãakal, ampak je potegnil Mojco naglo zasabo. Odvedel jo je iz izbe; previdno jo je dvignil in jo jespustil skozi ‰pranjo na tla. Potem pa je skoãil ‰e sam izkoãe. Prijel je Mojco in jo dvignil na svoje moãne roke.Na vso sapo je stekel skozi gozdiã in se je ustavil ‰ele napoti, ki je drÏala v dolino. Spustil je Mojco na tla in joprijel za roko. — »Na poti sva, Mojca!« je rekel. »Varnopojdeva navzdol in ãez uro sva lepo doma. Le niãesar sene boj, Mojca! Dokler sem jaz pri tebi, se ti ni treba niãe-sar bati.«

A Mojca se je tresla v silnem strahu in je dvomila. »Paãe prihiti Pehta za nama, o, Kekec?« je vpra‰ala vsa


67

pla‰na. »Pograbi tebe in mene . . . Lahko jo sreãava tuna potu in potem bo nama gorje!«

»Ne bova je sreãala, Mojca, ne bova je sreãala!« jo jetolaÏil Kekec. »Pehta ne hodi po gladkih potih, ampak seplazi samo po grmovju. Zato se nikar ne boj! — In ãe josluãajno sreãava, o, kaj zato! Ne bojim se je — saj se ‰edivjega moÏa Prisanka nisem bal. Pa bi se bal siroma‰nePehte? — O, jaz znam dobro mikastiti! In mogoãe bizmikastil ‰e celo Pehto, ako nama zagradi pot . . . Zatopa se niãesar ne boj, Mojca!«

Mojca se je nekoliko pomirila. Tesno se je oklenilaKekãeve roke in je naglo stopala kraj njega po gladkipoti. Nekaj ãasa sta ‰la molãe. A hipoma se je Mojcaspet stresla in je rekla z drhteãim glasom: »O, Kekec!Pehta ima stra‰nega volka, ki jo spremlja na vseh potih.Pa pridirja volk za nama. Na naju skoãi in naju raztrga. . . Bojim se, Kekec, stra‰nega volka se bojim . . .«

Pa tudi Kekec se je prestra‰il, ko se je domislil Pehti-nega volka. Kar zagomazelo mu je po hrbtu in nehote jepriãel gledati okrog po grmovju, ãe ne preÏi od kje stra‰-ni volk. A volka ni bilo nikjer. Le veãerni vetrc je nalah-no po‰umeval med zelenim listjem in tu in tam je ãeb-ljala samotna sinica z drobnim glasom . . . Paã je biloKekca v srcu strah groznega volka. A vendar ni hotel po-kazati Mojci svojega strahu. Zato pa se je kar posmejalin je prav mirno rekel: »Volka se boji‰, Mojca? Pa ãemu


68

se ga boji‰? Saj ti ne stori niã Ïalega, le meni verjemi,Mojca, da ti ne stori niã Ïalega. Blizu doline sva Ïe in vdolino si volk ne upa. Bodi brez skrbi, Mojca! ·e polurice — pa sva na polju in na varnem . . . O, to bodogledali doma, ko prideva dol. Oj, to bo veselje, Mojca! —Ve‰, doma mislijo vsi, da si padla v potok in si umrla.Jokali smo se za tabo . . . Pa si Ïiva, Mojca, pa si Ïiva! Sajpravim — to se bomo danes veselili!«

Te besede so pregnale Mojci ves strah iz srca. Nagloje stopicala kraj Kekca in se je smehljala, ko se je domis-lila doma. — »Oj, Kekec, da si me re‰il iz Pehtinega do-ma!« je rekla radostna. »Ve‰, hudo je bilo tam. Saj Peh-ta ni bila hudobna in mi ni storila niã Ïalega. Lepo jegovorila z mano in mi je prav lepo stregla. A vendar jebilo hudo. Ves dan sem morala sedeti za mizo in niti en-krat nisem smela iz koãe. Ves dan sem morala prepevati— ve‰, tisto pesem sem morala prepevati, ki si si jo tiizmislil o Pehti. Pa me je boÏala Pehta in me je silila, najjem sladke kolaãe.«

»Hm, tista pesem,« je menil Kekec. »Pa zakaj si mo-rala prepevati ravno tisto pesem? Saj ni tako lepa. ·elep‰a je tista o ‰krjanãku in pomladi.«

»O, Pehta je rekla, da je pesem lepa,« je odvrnila Moj-ca. »Zato pa sem ji morala prepevati tisto pesem. Ve‰,rekla mi je, da nas je veãkrat sli‰ala, ko smo prepevali navrtu. Pa je sklenila, da me ugrabi, samo zaradi tega ugra-


69

bi, da ji bom pela tisto pesem. Pa me je res ugrabila. Pri-‰la je k meni in mi je lepo govorila. Obljubila mi je slad-kih jagod in verjela sem ji, ker je nisem poznala. Pa meje odvedla v svojo koão.«

Nato sta zopet hitela navzdol skozi smrekov gozd.Molãala sta in sta komaj ãakala, da prideta v dolino.Sonce je bilo Ïe za‰lo za daljnimi gorami in temna sen-ca je legla nad ‰epetajoãi gozd. Kekec je vse to videl inse je spomnil stra‰nega volka, ki morda preÏi nekje medgrmovjem. Zato pa je hitel in je drÏal Mojco za roko, dane zaostane. Niti za trenutek se ni hotel ustaviti, ker seje bal. O, za sebe se Kekec ni bal. Kekec se je bal samoza Mojco, da je zopet ne ugrabi Pehta ali pa ‰e celostra‰ni volk, ki ga je Pehta nemara poslala v gozd, dapoi‰ãe ubogo deklico. Pa tudi noãi se je Kekec bal, tisteãrne, skrivnostne noãi sredi samotnega gozda. Vednobolj sta se bliÏala dolini, a vedno bolj se je mraãilo. Utih-nile so ãebljajoãe sinice in samo vetrc je ‰elestel po trud-nem gozdu.

Îe sta dospela na ravno. Kekec se je oddahnil, ko jevidel, da ima strmino za sabo. Toda tedaj se je zganil inje ves prestra‰en obstal. Zakaj tam v grmovju je nekajglasnega za‰umelo, kakor da bi kdo siloma rinil skozinizke veje. In Kekec se je domislil, da je to nemara Pehtaali pa ‰e celo stra‰ni volk. Urno je skoãil v grmovje na


70

nasprotni strani in je potegnil Mojco za sabo. Potuhnilse je tam in je poslu‰al.

»Kaj je, Kekec?« je vpra‰ala Mojca in se je priãela tre-sti. »Ali je Pehta? Ali je pri‰el stra‰ni volk?«

Kekec ji je poloÏil roko na usta in je ‰epnil: »Tiho,tiho, Mojca! V grmovju je nekaj za‰umelo . . . Pa saj ne-mara ne bo niã hudega. Morda je samo divja zver — lis-jak ali pa zajec. Samo tiho mora‰ biti, Mojca!«

In ãepela sta tam za grmovjem in sta zadrÏevala sapo.Kekec je preÏal in je nepremiãno gledal v go‰ãavo. ·umje bil vedno glasnej‰i in se je vedno bolj bliÏal. Hipomase je grmovje razdelilo in na pot je skoãilo nekaj temne-ga in dolgega.

»Nemara je res stra‰ni volk?« je spreletelo Kekca, koje gledal Ïival, ki se je ustavila sredi pota. Toda ko jo jepogledal natanãneje, ga je minila vsa bojazen in celo za-smejal se je naglas. — »O, kak‰na zajãka sva!« je rekel inse je dvignil. »Na, misliva, da pridirja iz grmovja stra‰nivolk, pa ti skoãi na pot dolgorepi lisjak! Mojca, samo lis-jak je naju opla‰il. Ali ga sli‰i‰, kako laja?«

Lisjak je res dvakrat hripavo zalajal. Ko je zasli‰al Kek-ãev smeh, je zmigal z u‰esi in se je ozrl v ono stran, kjersta se skrivala deãek in deklica. Nato je zamahnil s svo-jim ko‰atim repom in je zbeÏal po poti navkreber. Kekecje gledal za njim in se je ‰e vedno smejal. — »Dobro jepokuril!« je govoril Mojci, ko sta se splazila iz go‰ãave in


71

sta ‰la dalje. »Ustra‰il se je naju, bolj se je ustra‰il kakormidva. Pa ti dirja, kot da bi ga preganjal Pehtin volk . . .Ali te kaj noge bole, Mojca?«

»O, prav niã me ne bole,« je odgovorila Mojca. »Samoto mi povej, Kekec, ali bova kmalu doma.«

»Kmalu, kmalu, Mojca!« je rekel Kekec. »Zdaj grevapreko trat, kjer je vse polno rdeãih nageljnov. ·e te tra-tine in majhen gozdiãek prehodiva pa sva doma. O, niãveã se nama ni treba bati. ·e preden se bo stemnilo, bo‰Ïe sedela doma na klopci. Hej, pa sem te le privedelsreãno v dolino in ni me ulovila Pehta. Pa se bo zdajusajala v svoji koãi in bo huda, joj, tako huda, ker te niveã na‰la. Resniãno — ne bi bilo dobro, ãe bi ji pri‰elzdaj v pesti. Lahko bi mi kar glavo odtrgala . . . Dobro,da je ni bilo doma, ko sem vlomil v koão. Oj, to bi mebila ãudno pogledala!«

»Îe popoldne je od‰la z doma,« je dejala Mojca.»Rekla je, da se kmalu vrne. Tudi volk je ‰el z njo . . . Oj,Kekec, stra‰en je tisti volk. Nisem ga videla, ker jaz niãne vidim. A Pehta sama je rekla, da je stra‰en in da imahude zobe. âe sem se le ganila od mize, je Ïe zarenãal,da me je bilo strah! Pa sem se skrila za mizo in si nisemnikamor upala . . . TeÏko je bilo pri Pehti, teÏko inhudo.«

»Hm, tisti stra‰ni volk,« je menil Kekec. »Tudi jaz bise ga bal. Pehte bi se ne bal, ker s Pehto se lahko govo-


72

ri. âe bi me zaprla v koão, bi jo Ïe prekanil, lepo preka-nil in bi ji pobegnil Ïe prvi dan. A z volkom se ne da go-voriti, kakor se ni dalo z na‰o rajnko Kezo. Keza je zna-la samo meketati in reãi mekeke! Volk pa ti samo kaÏenabru‰ene zobe in renãi, da te je strah. Pa mu govori ‰etako lepe besede in mu obljubi deset bickov — o, volk tene bo poslu‰al, ampak te bo ‰e celo poÏrl. Saj pravim —z zvermi ni dobro biti prijazen in najbolje je, da jih pu-sti‰ pri miru!«

Tako je modroval Kekec in se je zadovoljno muzalsam pri sebi. Îe sta stopila v gozdiã in sta jo zavila pomahoviti stezi na desno. In Kekec je vedel, da prestopisamo ‰e stokrat, pa bo na zelenem polju, nedaleã od Ko-ro‰ãeve hi‰e. Vse skrbi so mu izginile iz srca in vedel je,da zdaj ni veã nobene nevarnosti. — »Mojca, Mojca!« jegovoril v svojem veselju. »Zdaj sva v gozdiãu kraj polja.·e nekolikokrat bova prestopila pa sva doma. Zdaj najuPehta niã veã ne ulovi. Pa tudi stra‰ni volk nama nemore niã veã . . . Ha, pa sem le nasukal Pehto, kot je ni‰e nihãe na svetu. To bo godrnjanja danes tam v ãrnikoãi! Oj, to se bo usajala Pehta, ker sem jo tako nasu-kal!«

Kekec se je smejal, a Mojca je dvignila glavo in se jeãudila: »Kekec, ti si stra‰no pogumen! Oj, kdo bi si bilupal priti v Pehtino koão? Ti si pa kar vlomil vanjo, pasi me odvedel. In ‰e Pehte nisi vpra‰al . . .«


73

»Kaj tisto!« je rekel Kekec in zamahnil z roko. »Sli‰alsem tvoj glas pa sem ‰el pote. Ali bi te naj mar bil pustil?Hm, in ãemu naj bi se bal? Saj ni bilo vredno, res ni bilovredno . . . Bal se je samo RoÏle, pa se ni upal za mano.Pobegnil je, ko je videl, da sem priãel butati ob koão . . .Odvedel sem te iz koãe in niãesar hudega se mi ni zgo-dilo. Ali bi ne bilo neumno, ko bi se bal? Ej, sam sebi bise moral posmehovati, da sem bil zajãek, ki desetkratposkoãi, ãe samo enkrat kihne‰.«

Mojca se je na ves glas zasmejala. »Kekec, Kekec!« jerekla. »Ti si res pogumen — saj sem dejala, da si stra‰nopogumen . . .«

»Pusti to, Mojca, pusti!« je odvrnil Kekec. »Zdaj bovazopet lepo prepevala na vrtu. Ve‰, tri dni nisem videlsvojih citer. Hm, Ïalosten sem bil pa mi ni ‰lo igranje. Vgrlu me je nekaj kar du‰ilo, da nisem mogel niti enkratzapeti. Saj ni ãudno — govorili so, da si umrla. A hudoje, ãe ãlovek umrje. In kako bi mogel peti in citrati, ko pasem mislil, da si umrla? — Oj, hudo je bilo, hudo namvsem! A zdaj bo zopet lepo in veselo, ker si ‰e Ïiva inzdrava . . . Oj, Mojca! Îe sva na polju, Ïe vidim va‰ohi‰o. Re‰ena sva, Mojca, doma sva, Mojca!«

Resniãno — stopila sta iz gozdiãa na zeleno polje. Ne-daleã tam je sredi zelenja stala Koro‰ãeva hi‰a. Mrak jeleÏal nad vso zagorsko dolino. Samo sneÏniki so ‰e Ïa-reli v zlati veãerni zarji in goreli v ãistem ognju. — Ke-


74

kec je izpustil Mojco pa je priãel skakati in prepevati. Vsvojem velikem veselju se je ‰e celo na glavo postavil.Toda naglo se je pobral in je zavriskal, da se je razleglopo vsej tihi dolini.

»Ju-hu-hu!« je zavriskal Kekec in je priãel mahati ssvojim klobuãkom. Natanko je videl na pragu Koro‰cain njegovo Ïenko, ki sta vsa zaãudena poslu‰ala Kekãe-vo vriskanje in petje. Kekec je prijel Mojco zopet za rokoin jo je vodil preko polja. — »Oãe in mati stojita na pra-gu,« je govoril brez sape. »Oj, Mojca, to bo veselje!«

»Mamica!« je zaklicala Mojca. »Ali me ne vidite, ma-mica? Pehti sem u‰la . . .«

»Hoj, hoj!« je vpil Kekec, da je postal popolnoma hri-pav. »Stric, teta! Mojco sem vam privedel z gora . . .Îiva je in zdrava, ni umrla. Ali jo vidite, stric? Ali jo vi-dite, teta? Îiva je in zdrava . . .«

Deãek in deklica sta stekla proti hi‰i in sta vsa radost-na klicala. Koro‰ec in njegova Ïena sta ju zagledala pasta jima pritekla naproti. — »Mojca! Ali si res ti, Mojca?«je vzkliknila mati in je dvignila svojo ubogo hãerko.Mojca se je je oklenila z obema rokama okrog vratu injokala od samega veselja. »Oj, mamica, zopet sem privas in nikoli veã me ne zavede hudobna Pehta . . . Lepobo pri vas, mamica! A pri Pehti je tako hudo, tako hudo,mamica!«


75

»Pa kje si jo na‰el, Kekec?« je izpra‰eval Koro‰ec insrce se mu je kar smejalo, ko je gledal svojega sirotne-ga otroka. »Daj, Kekec, ne bodi tako norãav! Ali si zno-rel? Ali kali? — Povej nam, kje si na‰el siroto?«

A Kekec ni odgovoril prej, dokler se ni desetkrat po-stavil na glavo in ni prevrnil deset kozolcev. Potem pa jepriãel pripovedovati kar v eni sapi: »Stric, veste, kje semjo na‰el? Nikjer drugje kakor v Pehtini koãi tam zaAkom. Zaletel sem se v tisto koão. — Mojco sem pogra-bil in sem jo odnesel iz koãe . . . Hej, pa se usaja zdajPehta in rohni, da se je boji celo stra‰ni volk. Pa le naj seusaja! Kaj mi mar! Korenãek ji bom strgal, dokler bomÏiv: ‰lek, ‰lek, teta Pehtara! Pa vas je le nasukal Kekec,po‰teno nasukal . . .«

Tako je pripovedoval Kekec. Koro‰ec in njegova Ïenapa sta se ãudila in skoraj verjeti nista mogla. Ponesla stahãerko v hi‰o in jo posadila na mizo. Mati je vÏgalale‰ãerbo, da se je videlo v temni izbi. Mojca se je smeh-ljala, samo smehljala v svoji veliki sreãi. Pripovedovalaje o Pehti in o hudem Ïivljenju pri njej. Oãe in mati pasta jo gladila po razmr‰enih laseh in se je kar nagledatinista mogla. Kekec pa se je muzal in se je gladil po hrb-tu, kjer ga je priãelo nekaj zbadati.

»Mogoãe sem se pa res prav po‰teno obdrgnil?« jemislil Kekec sam pri sebi. »Hm, boli me, kakor da bi mekdo zbadal s ‰ivanko . . . Pa saj ni ãudno. Prav po‰teno


76

sem butnil ob steno. Pa sem si mislil, da se podere vsakoãa. Ako ne vsa, pa vsaj pol . . . Pa me boli zdaj in zba-da, kakor da bi mi ‰ival hrbet pijani krojaã Turenãek . . .«

A Kekec ni zaradi tega niti enkrat zajavkal. Pri veãerjije pravil, kako in kaj je bilo v Pehtini koãi. âudili so semu in so ga gladili po laseh. Mati mu je prav prijaznorekla:

»Kekec, jutri ti speãem najbolj‰i kolaã, ker si bil takopriden in pogumen. Ve‰, samega meda bom dala v ko-laã, da se malo posladka‰. Saj si zasluÏil, po‰teno zaslu-Ïil.«

Tudi Koro‰ãev oãe ga je potrepljal po rami in mu de-jal: »Kekec, najlep‰ega bicka si lahko izbere‰ v hlevu.Tvoj naj bo, ker si mi re‰il hãerko iz rok hudobne Peh-te.«

A Kekec je zmajal z glavo in je zamahnil z roko. »Sajni treba, stric in teta!« je rekel. »O, prav niã teÏkega ni-sem storil. Vse je ‰lo tako lahko izpod rok, da se nisemniti najmanj utrudil. Vsakdo bi bil lahko storil to — vsakotrok . . . Zato pa mi ni treba prav niãesar dati. Veselsem, da je Mojca doma in da bova spet lahko prepeva-la. A najbolj sem vesel, da se zdaj Pehta usaja v koãi inda ji jaz lahko strÏem korenãek. To je, samo to, stric inteta!«

»Kekec, oj, Kekec!« mu je odgovoril Koro‰ec. »Zara-di Pehte pa se ti ni treba veseliti. Kaj niã ne misli‰, da te


77

pograbi, kadar zve, da si ji ti odvedel Mojco? Kekec, pati ne bo dobro, resniãno ti ne bo dobro. Pehta je huda,pa te premikasti, da bo joj! Ne bo‰ ji utegnil strgati ko-renãka!«

»O, le nikar ne skrbite, stric!« je Kekec brezbriÏno od-vrnil. »âe me Pehta sreãa, se ji kar zasmejem v obraz.Potem jo pa odkurim. Stric, vi ne veste, kako znam teãi.Veste, kakor veter. Pa naj se zapodi Pehta za mano, ãe sehoãe! O, nikdar me ne ulovi, pa ãe me lovi tudi deset let. . . In ãe me ulovi mogoãe z zvijaão, jo takoj prekanimin ji pobegnem. Pa se bo ‰e bolj jezila in usajala in jaz jibom ‰e huje strgal korenãek. — Tako je, stric, in zato sene bojte zame.«

In Kekec se resniãno ni niãesar bal. Pa saj je bil tudiprepriãan, da mu Pehta ne stori niã Ïalega. Kdo pa ji bopovedal, da je bil ravno on v njeni koãi? Nihãe ga ni vi-del, nihãe, razen RoÏleta. No, RoÏle bo pa menda molãalin ne bo ‰el pravit Pehti, da je Kekec vdrl v njeno koãoin je re‰il Mojco. Tak menda RoÏle ni. Saj ima rad Moj-co, pa tudi Kekca ima rad. Zato bo pa molãal in Pehta nebo nikdar zvedela, kdo je vlomil v njeno koão. No, zatose bo pa ‰e huje jezila in bo zelena od same togote. Panaj bo! Zakaj pa je bila tako hudobna, da je ugrabila sle-po siroto in jo zaprla v svojo ãrno koão? Prav se ji godi,o prav! Bo vsaj vedela za drugikrat in ne bo veã kradlanedolÏnih otrok.


78

Kekec se je sam pri sebi smejal, ko je mislil o velikijezi, ki jo kuha danes Pehta v svojem srcu. Kar poskako-val je na klopi in je strgal korenãek, da so se mu moralismejati vsi Koro‰ãevi. Pozno je Ïe bilo in mala, slepaMojca je Ïe zadremala tam v kotiãku. Mati jo je moralanesti v izbico, kjer jo je poloÏila na posteljico. Pa tudiKekec se je dvignil in se je napotil na podstre‰je. A Ke-kec ni ‰el spat. Sedel je k linici. Lepo je sijal mesec v so-bico, da je bilo svetlo. Kekec pa je vzel svoje citre in jezacitral lepo pesem. Potem pa se je naslonil ob linico ingledal v jasno, belo noã. Mesec je stal visoko na nebu inje razsvetljeval tiho zagorsko dolinico in bele gore, ki sose dvigale tam visoko nad ãrnimi lesovi. Globoka ti‰inaje zavladala okrog in to ti‰ino je motilo le zamolklo ‰u-menje gorskega potoka, ki je padal z visokih skal.

Tedaj pa je Kekec zasli‰al ãudne glasove, ki so priha-jali iz ãrnega gozda. Kekec se je nehote zdrznil in je po-slu‰al. Glasovi so bili podobni daljnemu pasjemu laja-nju. Kekec jih je poslu‰al in je mislil sam pri sebi: »Hm,resniãno so ãudni ti glasovi. Morda je Pehta, ki se zdajusaja, ker sem ji odvedel Mojco. Nemara pa je celostra‰ni volk, ki dirja po gozdu in i‰ãe Mojco, da bi jo po-Ïrl . . . Hihi, Mojca pa spi lepo doma v posteljici in Peh-ta je ne najde veã, ‰e manj pa stra‰ni volk. O, lepo semnasukal Pehto, resniãno lepo! Hi-hi-hi . . .«


79

In Kekec se je smejal in prav niã ga ni bilo strah. Tistiãudni glasovi so se vedno bolj bliÏali in so postajali ved-no bolj razloãni. Îe so bili prav blizu, ko so kar hipomautihnili. Kekec se je ‰e bolj sklonil skozi lino pa je gledalv jasno noã. Tam med drevjem je glasno za‰umelo intedaj je Kekec zagledal doli pod lino veliko Ïival, ki jevohala krog in krog po zemlji. — »Naka, to ni pes,« jepomislil Kekec. »Pa tudi lisjak ni . . . Hej, to ni nihãedrug kakor stra‰ni volk. Pri‰el je pa voha, da bi zasaãilMojco in jo ukradel. A ãakaj me, zverina! Posvetim ti,kot ti ni ‰e nihãe posvetil!«

Kekec je stopil nazaj pa je zgrabil poleno, ki je biloprislonjeno v kotu. Zavihtel ga je in pomeril. Potem jezagnal poleno skozi lino, naravnost na zver ga je zagnal.In zver je poskoãila in je na ves glas zacvilila. Naglo seje obrnila pa je zbeÏala preko polja v ãrni gozd. Kekec jegledal za njo in se je tolkel po kolenih. — »Ha, ali ti ni-sem rekel, da ti posvetim?« je govoril v svojem veselju.»Pa sem ti posvetil, da bo‰ nemara kruljav za vse Ïiv-ljenje. O, le pojdi k Pehti, da ti namaÏe z oljem kruljavonogo! Usaja se Pehta, pa se usajaj ‰e ti, stra‰ni volk!«

In Kekec se je smejal in se je ‰e dolgo tolkel po kole-nih.


80

6

Lepo je bilo tisto jutro, lepo, da se je ãlovek kar ãudil.Z veselega neba se je smejalo poletno sonce in sneg

na visokih sneÏnikih se je blestel kakor ‰e nikoli. Kekcuse je v srcu dvignila tako velika radost, da je kar zamah-nil s klobuãkom in na ves glas zavriskal. Stal je kraj ze-lenega gozdiãa pa je gledal na sneÏnike in na modronebo, ki se je smehljalo nad sneÏniki. Tako je bil vesel,da je moral na ves glas vriskati in prepevati. Utihnil je‰ele tedaj, ko ga je nekdo poklical od Koro‰ãeve hi‰e. —»Mojca me kliãe,« je dejal sam pri sebi. »Sli‰ala je mojepetje pa me zdaj i‰ãe.« — In Kekec je ‰e enkrat zavriskal.Zapra‰il se je preko polja in je tekel na vso sapo protihi‰i. Tam na pragu je stala Mojca in ga je ãakala.

»Ti si, Mojca?« je izpregovoril Kekec, ko se je ustavilpred njo. »Oj, pa si Ïe vstala? Zgodaj je ‰e in ti bi ‰e lah-ko spanãkala v posteljici. Pa zakaj si tako zgodaj vstala?«

Mojca si je popravila ãrne lase, da so ji padli prekohrbta. »Pa zakaj bi morala spati? Oj, Kekec, tako lepopojejo ptiãki, pa bi jaz ‰e dremala? Noãem biti v poste-ljici. Raj‰i grem na vrt, da jih poslu‰am. Pojdi z mano, dazapojeva lepo pesem! Ve‰, tisto zapojeva o Pehti . . .«


81

»Kaj, o Pehti naj zapojeva?« je vzrojil Kekec in se jenamrdnil. »Kaj te ni sram, Mojcara? Tri dni si bila priPehti in tri dni si ji morala prepevati od jutra do veãeratisto pesem. Kaj ti ni bilo zadosti? Na, pa ‰e zdaj hoãe‰prepevati tisto pesem, Mojcara! Nikoli veã ne zapojevao Pehti, ti reãem, nikoli veã! Pa ve‰, zakaj ne? Zato, kerje Pehta hudobna in zato, da se bo ‰e bolj usajala. Volknaj ji jo tuli, ãe hoãe! A midva ji ne bova nikdar veã pela!Ali si sli‰ala, Mojcara?«

Kekec se je v resnici razjezil. Kar z nogo je cepetal obpesek in je zapihal kakor mucek, kadar mu pokaÏe‰ krivprst. Mojca je sklonila glavico in je postala Ïalostna. »Nejezi se, Kekec, o, nikar se ne jezi!« je govorila. »Saj nisemmislila niã hudega. Ve‰, kar tako sem se zagovorila. Nebova pela o Pehti, nikdar veã ne bova pela . . . Samojezen ne sme‰ biti. Îalostna sem, ãe si jezen . . .«

No, Kekec se je Ïe pomiril. Jezica mu je pre‰la, kakorbi mignil, ko je videl, da je uboga Mojca resniãno Ïalost-na. »E, saj ni tako hudo!« je govoril. »Ve‰, Mojca, samoPehte mi ne spominjaj veã! âe se je domislim, me Ïe po-grabi jezica. Lepo sem jo nasukal, ko sem odvedel tebeiz njene koãe. A ‰e bolj sem nasukal tistega njenegagrdogledega volka. S polenom sem mu posvetil, da semu ‰e danes sveti pred oãmi . . . Zato pa kar pustivaPehto in tistega grdogledega volka! Na vrt pojdeva pazapojeva lepo pesem. Tisto zapojeva o ‰krjanãku in po-


82

mladi. Pa se bo Pehta jezila in se bo usajala, ãe‰ niã veãnoãeta peti lepe pesmi o meni, niã veã? O, zanala‰ã jenoãeta peti, da me draÏita. U‰esa bi navila tistemu Kek-cu, da bi mu kar brenãalo po njih. Pa ne morem, hej, nemorem . . .«

Kekec se je posmejal in je prijel Mojco za roko. Pove-del jo je na vrt in jo je posadil na klopco. In priãela stapeti in se smejati. Potem pa sta se pogovorila o tem inonem in sta poslu‰ala glasno ptiãje petje, ki je prihaja-lo iz zelenega gozda. — »Kajne, Kekec, da je danes lepojutro?« je kar nenadoma vpra‰ala slepa Mojca. »Ptiãkitako lepo prepevajo in ker tako lepo prepevajo, morabiti jutro res lepo. Ali ne, Kekec?«

»Hm,« je odvrnil Kekec. »Jutro je res lepo. Sonce svetiin se smeje z neba. ·e lep‰e pa se svetijo visoki sneÏni-ki in gledajo na zeleno polje. Oj, po polju pa kliãe samaradost. Da bi videla, Mojca, koliko cvetic se ziblje po po-lju in koliko metuljev ple‰e nad njimi! Da bi videla, Moj-ca, kar vriskala bi v svojem veselju . . .«

Mojca je vzdihnila. Povesila je glavico in sklenila rokena prsih. Iz oãi so se ji priãele krasti debele solze in so jipolzele po belih licih. Poslu‰ala je Kekca, ki je v Ïivihbesedah slikal prelepo jutro, ki je tako radostno dihalopo zagorskem svetu. A mala Mojca ni videla te lepote, o,nikoli je ne bo videla, ker je slepa. Vse Ïivljenje bo Ïa-lostna in bo jokala, samo bridko jokala, ker ne vidi niti


83

sonca — niti modrega neba — niti belih sneÏnikov. O,tako hudo je v srcu, ãe je ãlovek slep pa ne vidi tiste ve-like radosti, ki vriska po belem svetu — o, tako hudo! —In Mojca se je domislila svoje nesreãe. ·e bolj je sklonilaglavico in je naglas zajokala.

Kekec je utihnil sredi pripovedovanja. Zaãudil se je inpogledal Mojco, ki si je bila zakrila z rokami svoj Ïalost-ni obrazek in je bridko ihtela. »Kaj ti je, Mojca? Oj, kajti je?« je izpra‰eval in se je tudi sam razÏalostil.

»Lepo govori‰, Kekec, o, lepo govori‰ o prelepem jut-ru,« je odgovarjala Mojca sredi glasnega joka. »A jaz ni-ãesar ne vidim . . . Niti sonca — niti neba . . . Lepe soroÏice, pravi‰. A jaz nisem do zdaj ‰e nobene videla. Za-to pa sem tako Ïalostna. In zato mi je hudo, o, tako zelohudo! — TeÏko mi je, Kekec, ker sem slepa, in niãesar nevidim . . .«

Hudo je bilo Kekcu, ko je poslu‰al ubogo Mojco. Pre-mi‰ljeval je, kako bi jo potolaÏil. In nazadnje se je do-mislil neãesa lepega. »Ne joãi, Mojca!« ji je priãel prigo-varjati. »Saj ne bo‰ vedno slepa. Na‰li bomo zdravila, kiti izleãi oãi. Gotovo raste nekje lepo zeli‰ãe, ki je dobroza bolne oãi. Za vsako bolezen raste na svetu zeli‰ãe, pabi ravno za oãi ne? — O, le meni verjemi, Mojca! Ni da-leã do vile ·krlatice. Dobro jo poznam. Saj sem bil nekoãÏe pri njej na kosilu. Pa bi se je bal? Ve‰, Mojca, k njejpojdem in jo poprosim za tisto zeli‰ãe. Vila mi ga bo


84

rada dala; saj me ima rada. Po laseh me je lani poboÏa-la in se mi je prav prijazno nasmehnila. Pa bi mi ne dalazeli‰ãa? — O, Mojca, le nikar se ne joãi! Saj bo‰ ‰e zdravain bo‰ videla nebo in bele sneÏnike. Le meni verjemi,Mojca! âe ti drug ne bo pomogel, ti bo pomogel Kekec.Le meni verjemi! . . .«

Tako je govoril Kekec in je govoril ‰e dosti drugih lep-‰ih stvari. Mojca ga je poslu‰ala in se je popolnoma po-tolaÏila. Nazadnje se je ‰e celo smejala in je priãelaprepevati pesem o ‰krjanãku in pomladi. Kekec se je ve-nomer muzal, ko je videl, da se mala Mojca niã veã nejoãe. Pogladil se je po bradi in je rekel: »Popoldne gremspet gledat, kaj dela RoÏle na senoÏeti. Ve‰, Mojca, tamgori ti natrgam najlep‰ega rav‰ja in ti ga prinesem, da tibo srce veselo. Pa se bo‰ smejala in bo‰ prepevala.«

A Mojca se je prestra‰ila teh besed. »Kaj, na goregre‰?« je rekla in je sklenila roke. »O, Kekec, ali se neboji‰, da te pograbi Pehta? Ve‰, v gorah preÏi, ker je hu-da nate.«

Kekec je malomarno zamahnil z roko. »Saj se ne bo-jim!« je dejal. »âemu bi se bal Pehte? Saj ne ve, da sem jazvdrl v njeno koão. Pa kaj mi more! âe pa me sreãa, ji po-kaÏem pete. Ne ulovi me zlepa, zares me ne ulovi . . .«

Mojca mu je ‰e dolgo prigovarjala, a zaman. Pa tudiKoro‰ãev oãe in mati sta mu prigovarjala. A Kekec se jesamo smejal in nihãe ga ni mogel pregovoriti. Po kosi-


85

lu se je pa kar odpravil in je ‰el iz hi‰e. Preko polja je ‰elin se je ustavil za trenutek kraj gozda. Ozrl se je nazaj naKoro‰ãevo hi‰o in je zagledal Mojco, ki je sedela na pra-gu. Zavriskal je naglas in je naglo stopil v gozd. Vso potje ÏviÏgal in se ni nikjer ustavil. V srcu ni ãutil nikakebojazni in Pehte se je domislil samo dvakrat. A vsekakorse je posmejal in se je veselo namuznil. Kmalu je pri‰elna senoÏet in je stopil k RoÏletu, ki je spal v senci krajsenoÏeti.

»Hej, RoÏle! Ali me sli‰i‰?« je zavpil in ga poÏgeãkal sslamico po u‰esih. »Spi‰ pa, spi‰, da bi te lahko ukradelin te nesel Pehti. Hej, RoÏle! Daj, zgani se!«

RoÏle se je na pol dvignil pa je ves prestra‰en gledalna Kekca, ki se mu je smejal na ves glas. Drgnil si je za-spane oãi, pa kar ni mogel priti k sebi. A naposled jevendarle stresel spanec s sebe in se je zaãudil: »Kaj, ti si,Kekec? Pa kdaj si pri‰el? Pa po kaj si pri‰el?«

»I, pri‰el sem gledat, ãe si ‰e Ïiv,« je odgovoril Kekec.»Vse dni sem mislil, da si umrl od samega strahu, kersem vlomil v Pehtino koão. Oj, kako si se tresel, RoÏle!Pa ni bilo niã hudega. Lepo sem odvedel Mojco domovin Pehte niti videl nisem. Samo stra‰ni volk je nekaj ro-govilil okrog hi‰e. Pa sem mu lepo posvetil s polenom,da se mu nemara ‰e danes ble‰ãi pred oãmi . . . Pa si sebal, RoÏle, stra‰no si se bal. A zakaj si se bal, te vpra‰am,RoÏle?«


86

»Kaj bi se ne bal?« je odgovoril RoÏle. »Kdo bi se nebal Pehte? — Oj, Kekec, saj se nisem bal zase. Samo zatosem se bal, ker sem mislil, da te je izvabila Pehta na se-noÏet. Ti nisi videl Pehte; jaz pa sem jo videl. Sem gorina senoÏet je prirohnela. V rav‰ju me je zasaãila pa meje pograbila za lase. Oj, Kekec, hudo me je zmikastila,hudo. Mislila je, da sem jaz odvedel Mojco iz koãe. Pa sijo ti, samo ti . . . Kekec, stra‰no huda je bila Pehta nate,stra‰no huda . . .«

»Pa naj bo!« je rekel Kekec. »Ali misli‰, da se je bojim?Pa kako je zvedela, da sem bil jaz v njeni koãi? Saj me ninikjer videla — niti v koãi niti na potu. Pa kdo ji je pove-dal, da sem jaz odvedel Mojco?«

RoÏle je zardel in se v zadregi praskal za u‰esom. Po-vesil je oãi, pa ni dolgo ãasa niã odgovoril. Naposled jevendarle pogledal Kekca in je skesano dejal: »Ne bodihud name, Kekec! Lepo te prosim, ne bodi hud! — Glej,tako zelo me je Pehta mikastila . . . Skoraj potrgala mije u‰esa, a o laseh noãem niti govoriti . . . Pa mi je rek-la, da me pusti v miru, ãe ji povem, kdo je bil v koãi. Oh,tako moãno me je bolelo! Pa sem ji povedal, da si ti vlo-mil v njeno koão . . . Ne bodi hud, Kekec! Pomisli, dame je Pehta stra‰no mikastila. Pa nisem mogel drugega,oj, nisem mogel . . .«

Kekec je povesil glavo in premi‰ljal. Seveda — niã kajprijetno mu ni bilo, da ga je RoÏle izdal Pehti. Za trenu-


87

tek je zaãutil v srcu bojazen, da Pehta preÏi nanj nekjev grmovju in ga pograbi danes ali jutri in strese nad njimvso svojo jezico. In Kekec je vedel, da ne bo dobro zanj,ãe pride razsrjeni Pehti v pesti. O, dobro je vedel, da nebo utegnil niti korenãka nastrgati, ãe ga Pehta nenado-ma pograbi iz go‰ãave. A Kekec se je hitro otresel te ne-prijetne bojazni. Kar z glavo je zmajal, pa se ni niã veãbal. — »Hm,« je potem rekel, »ne bom dejal, da si pravstoril, pa tudi ne bom rekel, da nisi. A kar je, je — in ti nemore‰ veã pomagati. Zdaj Pehta ve, kdo je odvedel Moj-co. Zdaj bo povsod preÏala name, da me ulovi. A reãemti, RoÏle, da me ne ulovi nikdar . . . No, nisem hud nate.Pa zakaj bi bil hud? Saj si prav storil, da si Pehti povedalresnico. Kaj si hotel drugega, ko pa te je tako hudo mi-kastila? Niãesar drugega nisi mogel, ti reãem. Zato pa nebodi prav niã Ïalosten! Saj nisi niãesar kriv.«

RoÏle se je pomiril, ko je videl, da Kekca ni strah. Sed-la sta na mehko trato in sta se priãela razgovarjati. Ke-kec je vse natanko pravil, kako je re‰il ubogo Mojco.RoÏle pa se mu je ãudil in je sklepal roke. Krog in krogpo senoÏeti se je mirno pasla Ïivina. Zvonci so prijetnoin srebrno zvonãkljali. Na modrem nebu se je smejalosonce in se je polagoma niÏalo k sivim goram. V belemskalovju in na ‰irnih, ble‰ãeãih sneÏi‰ãih pa je bilo vsetiho. Le tu in tam je nekaj prasnilo na gladkih stenah. Ko


88

sta se deãka ozrla, sta razloãno videla trop divjih koz, kiso kakor blisk beÏale preko navpiãnih sten.

»Hej, — ho!« je naposled zaklical Kekec. »âas bo, dagrem domov. Zadosti sva se nagovorila, zadosti, RoÏle!Pot je dolga in noãem, da me zasaãi veãer na potu. Lah-ko se dogodi, da me pograbi Pehta in strese nad manosvojo jezico. O, prav niã bi se ne ãudil. Saj sem ji storildosti neprijetnega, da se Ïe nekaj dni usaja.«

»Pazi se, Kekec, lepo te prosim — pazi se!« ga je pro-sil RoÏle in je bil ves v skrbeh. »O, jaz bi bil tako Ïalos-ten, ãe se ti pripeti nesreãa. Niti spati ne bi mogel, ker teimam tako rad . . . Zato pa pazi, Kekec, in teci, teci vsopot!«

»Oha, oha!« je odgovoril Kekec. »Pa kaj mi govori‰,RoÏle? Da bi tekel in beÏal vso pot? Pa kaj ti je padlo vglavo, ti RoÏle? No, ta bi bila lepa, da bi me videla Peh-ta, kako beÏim! Pa bi si nemara mislila, da beÏim iz sa-mega strahu, ker se bojim kot ti. Smejala bi se mi in bibila zadovoljna . . . A reãem ti, RoÏle, da Kekec ne bobeÏal. Ko sem ‰el v gore, sem vso pot prepeval in ÏviÏgal.In ÏviÏgal in prepeval bom tudi nazaj grede. Le meniverjemi, RoÏle, da se ne bojim. Posebno pa se ne bojimPehte. Kaj mi pa tudi more?«

In Kekec se je poslovil od RoÏleta. ZaÏviÏgal je vese-lo pesem, pa je kar hipoma izginil tam doli med gostimru‰jem. RoÏle je gledal za njim in poslu‰al njegovo glas-


89

no ÏviÏganje. V srcu pa ga je bilo strah in bal se je zaKekca, ki ga je imel resniãno rad. Zato je stekel za njimdo ru‰ja in je na ves glas zavpil: »Pazi se, Kekec! Lepo teprosim — pazi se! Bojim se, Kekec . . . Ali si sli‰al?«

Toda RoÏle je sli‰al samo Kekãev veseli smeh, ki jeprihajal globoko iz gostega ru‰ja. Pa tudi smeh je utonilin oglasilo se je veselo petje, ki se je razlegalo daleãokrog po mirnem zagorskem svetu. RoÏle je strmel tja vzeleno go‰ãavo in v srcu mu je rastel strah, vedno sil-nej‰i strah. Kar znoj mu je stopil na ãelo, ko je sli‰al Kek-ãevo predrzno petje. — »Pehta ga bo sli‰ala, Pehta ga bosli‰ala,« je govoril v svojem strahu. »Pa ga pograbi . . .Gorje mu bo potem, ker Pehta je stra‰no huda nanj . . .O, Kekec, ti neposlu‰ni Kekec! . . .«

A Kekec ga ni sli‰al. ZloÏno je stopal po poti navzdolin je prepeval svoje vesele pesmi. Prav niã se ni bal in seje samo nasmehnil, ãe se je domislil za trenutek Pehte.Dospel je do gozdiãa, za katerim je leÏala mrtva Pehti-na senoÏet. A tedaj ga je vendar streslo nekaj mrzlega.Utihnil je in prazno pogledal v go‰ãavo. Zakaj spomnilse je, da nemara tu nekje preÏi Pehta nanj. Naglo je ‰elpo poti in se niti enkrat ni ustavil. — »âe me tu ne po-grabi, potem me ne zaloti nikjer veã,« je mislil sam prisebi. »Onkraj tega gozdiãa stoji njena koãa. Lahko me jesli‰ala, ko sem tako glasno prepeval. Da bi me ne bilo


90

sram, bi resniãno priãel teãi. A noãem, ker bi Pehta odsamega veselja skakala in bi se mi posmehovala.«

Vendar je ‰el Kekec naglo kraj gozdiãa in je ãutil ne-kaj mrzlega v svojem srcu. Gledal je v go‰ãavo, v vsakgrmiã je pogledal — a nikjer ni zapazil sumljive stvari.Pre‰el je gozdiã in je stopil na strm klanec. Tedaj pa jevidel, da je vsa nevarnost za njim, in se je globoko od-dahnil. Îe je priãel stopati po klancu navzdol in je za-ÏviÏgal radostno pesem. A hipoma je utihnil, ker se muje zazdelo, da ga je nekdo poklical. Ustavil se je in ozrlnazaj. In tedaj ga je resniãno stresel mraz in noge so semu skoraj po‰ibile v silnem strahu.

Vrh klanca je stala velika Ïenska, ki je bila obleãena vãrno haljo. Roke je bila dvignila in ga je na glas klicala:»Kekec, o, Kekec! Ali me sli‰i‰? Sem pojdi!«

»Pehta je,« je spreletelo Kekca. »Resniãno — Pehtaje . . .«

Kar stal je in je zijal z odprtimi usti v Ïensko, ki ga jeklicala. Niã ni mogel misliti tisti trenutek; samo to je ve-del, da ga je vendarle zasaãila Pehta in da ga takoj po-grabi. Zapre ga v koão in ga po‰teno premikasti . . . InKekcu so odpovedale noge, da jih ni mogel niti premak-niti. Stal je sredi klanca kakor prikovan in je nepremiã-no strmel v Ïensko, ki ga je ‰e vedno klicala. A njene be-sede niso prav niã pomagale. Zato je stopila po klancunavzdol in se je vedno bolj bliÏala. Tedaj pa je minila


91

Kekca vsa otrplost. Dvakrat je stresnil z glavo in strahuni bilo veã v njegovem srcu. »Pehta me zgrabi!« je za-sopel in se je naglo okrenil. Spustil se je v tek in je beÏalpo klancu navzdol. Ustavil se ni niti enkrat; ‰ele podklancem se je ozrl nazaj, pa je videl Pehto, ki je pritekla‰ele do sredine klanca. In tedaj se je Kekec posmejal.»Ne ulovi me!« je pomislil. »Pehta ne zna teãi . . . TeÏkeso ji noge, a moje so lahke kakor srnjakove. Zato pa menikoli ne ulovi . . . Ali ji ne bi strgal korenãka, da bi se‰e bolj usajala? Kar z nogami bo cepetala pa se bo stra‰-no jezila. Hej, hej . . .«

In Kekec se je naglas zasmejal. Ustavil se je in se okre-nil. Dvignil je roke pa je priãel s kazalcema strgati ko-renãek. »·lek, ‰lek, teta Pehtara! Do veãera me lahkopreganjate, pa me ne ulovite . . . ·lek, ‰lek, teta Pehta-ra!«

Tudi Pehta se je za trenutek ustavila. »Ti prebiti po-biã!« je srdito zaklicala. »âakaj, ãakaj! Ti bom Ïe poka-zala, da ti bo ‰e presedalo! âakaj, Kekec! ·e enkrat seprimi za u‰esa, da bo‰ vedel, kak‰na so. Zakaj jutri nebo‰ imel niti enega. Potrgam ti jih, resniãno ti jih po-trgam . . .«

»Le dajte, teta Pehtara, ãe morete!« se je smejal Kekecpod klancem in je ‰e vedno strgal korenãek. »·lek, ‰lek,teta Pehtara! Mislili ste, da ujamete Kekca kakor murnana senoÏeti! Pa ste se zmotili, teta Pehtara. Vi ‰e ne po-


92

znate Kekca . . . Vse Ïivljenje vam bom strgal korenãek,tako ga bom strgal — ‰lek, ‰lek, teta Pehtara!«

»Ti prebiti pobiã!« je zaklicala Pehta ‰e enkrat in se jena vso moã zapra‰ila po klancu. Kekec se je zasmejal inje priãel teãi po potu navzdol. A ni tekel na vso sapo, kerje bil trdno prepriãan, da ga Pehta ne doteãe. Îe je bilgloboko doli sredi gozda, ko se je ustavil in je pogledalnazaj. Nikjer ni videl Pehte, pa tudi sli‰al je ni od niko-der. In tedaj je Kekec vedel, da je ubeÏal Pehti. Zato jepriãel stopati polagoma naprej, ker ga je bil nagli tekvendarle zasopel. Tu in tam je poskoãil v svojem vese-lju in je izpregovoril: »Hej, pa sem jo le nasukal — nasu-kal kot nihãe na svetu! Glejte, pa ‰e celo korenãek semji strgal, da je bila od jezice kar zelena. Pa se bo usajala,tri dni se bo usajala, da bo groza . . . Ej, teta Pehtara, ej,teta Pehtara!« — In Kekec se je smejal, da mu je srce karposkakovalo v prsih. ·el je naprej in se je ozrl le tu patam nazaj, ãe bi morda le zagledal Pehto. A Pehte ni bilonikoder.

Dospel je Ïe skoraj v dolino. Na desni strani so stalevisoke skale, vse obrasle z rdeãim rav‰jem. In pod tisti-mi skalami je ‰umel po ozki strugi divji gorski potok.Tedaj pa se je Kekec domislil, da je bil obljubil Mojci‰opek dehteãega rav‰ja. Îe je krenil s pota, da bi natrgalrav‰ja. A pravoãasno se je spomnil Pehte, ki ga gotovozaloti, ãe se zamudi. Zato se je okrenil in se je splazil


93

nazaj na pot. A tedaj je obstal in se je stresel po vsemÏivotu. »Ovbe!« je zaklical in je stopil dva koraka nazaj.Ves prestra‰en je gledal veliko, sivo zver, ki je stala napotu. Priplazila se je bila od nekod iz go‰ãave; s svojimiiskreãimi oãmi je gledala deãka in mu je kazala dolge,ostre zobe.

»Ovbe!« je zaklical Kekec ‰e enkrat v svojem strahu.»To je stra‰ni Pehtin volk . . . Zasaãil me je in skoãil boname in me raztrga . . . Hud je name, ker sem mu po-svetil oni veãer z debelim polenom . . . Kam bi zbeÏal,da bi mu u‰el?«

In Kekec se je naglo domislil in je skoãil k smreki, dabi splezal nanjo. A kakor blisk je skoãil volk pred njegain je glasno zarenãal in mu je pokazal zobe. In tedaj jeKekec sprevidel, da ne more nikamor pobegniti. Volk gabo straÏil, dokler ne pride Pehta in ga ne povede visokogori na svojo senoÏet. In Kekcu se je storilo tako milo, dabi bil skoraj naglas zajokal. Kar obraz je zakril z rokami,da bi ne videl stra‰nega volka, ki je renãal pred njim. Inbilo mu je jasno, da ga je Pehta vendarle ulovila in dastrese nad njim svojo jezico. A ni ga ulovila sama; volkaje poslala za njim, a volku ne more ubeÏati nihãe, nihãe!Niti Kekec ne . . .

Kekca se je skoraj polotila jeza, da se je dal ujeti natako lahek naãin. Premi‰ljal je in premi‰ljal, kako bi seizvil iz zagate. — »Hm, niã mi ne pomaga,« je dejal sam


94

pri sebi. »Z volkom se ne da govoriti, ker volk ne znaspregovoriti niti ene besede, kakor tudi na‰a rajnkaKeza ne . . . A kaj, ko bi vseeno poizkusil in bi se munalagal, da bi postala zver kar ãrna? Kaj, ko bi vendarlepoizkusil?« — In Kekec je razkril obraz in se je ozrl vol-ku naravnost v stra‰ne oãi. »Ti ljubi moj volkec!« ga jenagovoril prav prijazno. »Vem, da se jezi‰ name, kersem ti onile veãer po‰teno posvetil s polenom. A ne za-meri mi, ljubi volkec! Saj nisem vedel, da si ti. Ve‰, temaje bila, pa sem mislil, da je medved. Zato pa sem posvetils polenom . . . Ko bi bil vedel, da si ti na dvoru, oj, naj-lep‰ega bicka bi ti bil dal, ker te imam resniãno rad, ljubivolkec! Zato pa pojdi zdaj z mano, kar lepo pojdi! Tamv hlevu ‰e ãaka nate tisti lepi bicek. Nikar tako ne renãi,ljubi volkec! Bicek je dober kakor nobena stvar na sve-tu. Zato pa pojdi z mano, ljubi volkec! Dobra veãerja teãaka pri nas, resniãno dobra, ljubi volkec!«

Kekec je stopil nazaj, da bi od‰el po potu. A komaj seje zganil, Ïe je stal volk pred njim in je reÏal vanj, da jeKekcu kar srce zastalo. — »Volkec, volkec, ne jezi se na-me!« je govoril v svojem strahu. »Pozabi na tisto poleno!Saj ni bilo poleno — samo tre‰ãica je bila, ljubi volkec!Pusti me domov, da ti prinesem bicka . . . Oj, ne daj, dame zagrabi Pehta! Stra‰no jezna je name, ker sem ji od-vedel Mojco in sem ji gori na klancu strgal korenãek. Bodipameten, ljubi volkec, in pomisli, kako bi se ti prilegel


95

zdajle moj bicek, ker si res ves mr‰av od samega gladu.Pomisli malo, volkec, in pusti me domov! . . .«

A volk ga ni poslu‰al in ga tudi razumel ni. Nepremiã-no ga je gledal s svojimi Ïareãimi oãmi in mu je nepre-stano kazal svoje ostre zobe. âe se je Kekec le zganil inprestopil, Ïe je poskoãil in je stal pred njim tako blizu,da je ãutil Kekec njegovo vroão sapo na svojem licu. InKekec je tedaj izprevidel, da je izgubljen in da ni nobe-ne re‰itve veã. Zato se je naslonil ob smrekovo deblo inje stisnil ustne, ker se ga je resniãno polastila jezica.Dvignil je roko in je skrãil prste v pest. — »Le ãakaj me,ti nora zverina!« je rekel volku v svoji jezici. »·e ni vsehdni konec! Enkrat sem te s polenom, a drugikrat te boms ãim drugim, da se ti ne bo ljubilo niãesar veã na sve-tu. Oj, ‰e najmanj to reÏanje . . .«

Potem pa je bil tiho in je mirno ãakal, kdaj se prikaÏetam na ovinku Pehta . . .


96

7

Kekec ni dolgo ãakal. Kar hipoma je stala pred njimPehta in se mu smejala. »No, pobiã!« mu je rekla.

»Ali te nisem ujela? Pa si se nekaj hvalisal tam pod klan-cem, da te nikdar ne ulovim. Kaj te ni sram, da se takogrdo hvalisa‰? Kaj, pobiã? — O, Pehti ‰e ni nihãe ubeÏal,pa tudi ti ne. âe bi te ne bila ulovila danes, bi te bila jutriali pojutri‰njem . . . le nikar ne glej tako grdo izpodãela! Saj ti niã ne pomaga — niti tvoja jezica niti tvojaslaba volja. Kar lepo miren bodi in mirno ãakaj kazni, kisem si jo izmislila zate. Ve‰, prav nemarno si vdrl v mojokoão in si odvedel Mojco. Zasmehoval si me in si mi str-gal korenãek. Nabil si mojega volka s polenom, da bosiromak kruljav ‰e deset dni. Vse to si storil, pobiã, inzato si zasluÏil po‰teno kazen. Le ãakaj me, nepridi-prav!«

In Pehta je dvignila roke in ga pograbila za lase in zau‰esa. Kekec se ni zganil in niti trenil ni z oãmi. Samodvakrat je zasopel in je potem rekel: »Teta Pehtara, ãesem zasluÏil, pa me nabijte po pravici! Res je, da semvdrl v va‰o koão in sem odvedel siroto Mojco. A meni seje smilila slepa uboÏica; zato sem jo tudi odvedel. A vam


97

se ni smilila, teta Pehtara — slepa uboÏica se vam nismilila pa ste jo zaprli v ãrno koão. No, tudi to je res, dasem posvetil va‰emu volku s polenom. Saj ãe bi ne bil,bi bil nemarneÏ najbrÏ ukradel najlep‰ega bicka iz hle-va . . . A posmehoval se vam nisem, teta Pehtara! Tegami pa resniãno ne morete reãi. Samo to sem vam storilhudo, da sem vam strgal korenãek. Samo to, teta Pehta-ra! Zato me pa nabijte, ker nisem delal prav! Saj ne bomjavkal, teta Pehtara, resniãno, niti enkrat ne bom zajav-kal.«

Pehta ga je izpustila. Pogledala mu je naravnost vobraz in se je namuznila. »Hm, ti pa zna‰ dobro gobez-dati,« je rekla. »Mislila sem, da si vetrnjak, ki nima parana svetu. Zdaj pa vidim, da se prav po‰teno vede‰. Sa-mo, ãe ne mlati‰ prazne slame, pobiã, in se ne hlini‰, kerte je strah mene in mojega volka? Ha, pobiã?«

»Zakaj bi se hlinil?« je odvrnil Kekec prostodu‰no.»Pa tudi bojim se ne nikogar. Ne reãem, da bi se ne baltega kosmatinca, ki ima tako dolge zobe. A njega se bo-jim samo zaradi tega, ker besedice ne razume, in ãlovekne more z njim po‰teno govoriti, kakor se ni moglo nitiz na‰o rajno Kezo . . . A toliko vam moram zdaj reãi,teta Pehtara, da niste delali lepo z mano, ker ste mezdajle po‰teno zlasali. Zaradi tistega malega korenãkapaã ni bilo vredno! Saj ne morete reãi, da sem se norãe-val iz vas. O, tega pa nikdar ne! Izmislil sem si bil o vas


98

lepo pesem. Na vrtu sva jo vsak dan prepevala z Mojcoin vi sami ste jo ãuli in ste jo radi poslu‰ali. Pa recite, tetaPehtara, da ni res! Tri dni vam jo je morala prepevatiuboga Mojca. Pa recite, da tista pesem ni lepa!«

»Hm,« je rekla Pehta in ga je gledala. A v njenih oãehni bilo niti najmanj‰e jeze. »Hm,« je ‰e enkrat ponovilain je nadaljevala: »Seveda, ne bom se lagala, da mi niugajala tista pesem. A vseeno pojde‰ z mano, pobiã! Od-vedel si mi Mojco, a meni je dolgoãasno, ãe sem sama vkoãi. Zato pa ti ostane‰ pri meni, da te bom poslu‰ala,ker zna‰ tako lepo gobezdati. A nikar ne misli, da se miizmuzne‰! Glej tegale volka! StraÏil te bo noã in dan inti bo vedno za petami. A volk ima stra‰ne zobe — stra‰-ne, ti reãem, pobiã!«

Kekec se je posmejal v svojem srcu, ko je sli‰al te be-sede. Saj je vedel, da mu Pehta ne stori niã Ïalega. No,s temle volkom bo pa Ïe zagodel enkrat prav po‰teno,da se bo kar oblizoval. Îe pride ãas in tudi prava prili-ka pride, ko bo treba. — In Kekec si je popravil lase, kimu jih je bila razmr‰ila Pehta. Dvakrat se je namuznil,pa je rekel: »Saj sem vedno govoril, da niste hudobni,teta Pehtara. Zato sem si pa tudi o vas izmislil pesem, daje ni lep‰e na vsej vasi. Z vami grem, prav rad grem zvami. Tako in tako moram sluÏiti pri Koro‰cu. Bom pasluÏil pri vas — in nazadnje je tako vseeno, ali sluÏim privas ali pri Koro‰cu. Samo tega vas prosim, teta Pehtara,


99

da pouãite tegale kosmatinca, naj me pusti pri miru.Lahko bi se mu spet kaj takega dogodilo kakor zadnjiãs tistim polenom. Na, pa bi bila zopet zamera . . . Saj bigovoril jaz sam z njim; a jaz ne razumem volãjega jezi-ka, resniãno ga ne razumem, teta Pehtara!«

»Ti si pravi nepridiprav, pobiã!« se je zasmejala Peh-ta. »Pa le nikar se ne boj volka! Dokler si priden, ti nestori niã Ïalega. Samo nagajati mu ne sme‰, ker ne po-zna ‰ale. Pa tudi pobegniti ne sme‰, ker te doteãe Ïe pritretjem koraku. Zaleti se vate in te raztrga, kot bi trenil.Zato pa bodi pameten, pobiã, in pazi, pazi, da te ne za-dene nesreãa . . . A zdaj pojdimo v goro, ker bo kmaluveãer in noã. Daj mi roko, pobiã!«

Pehta je prijela Kekca za roko pa so se napotili postrmem potu navzgor. Pehta je molãala in je zami‰ljenogledala v tla. Pa tudi Kekec je molãal, ker se je zatopil vsvoje misli. Samo enkrat se je ozrl pa je videl volka, kimu je bil za petami in ga ni izpustil niti za trenutek iz-pred oãi. Volk je hropel in je iztezal svoj dolgi jezik izgobca. Kekec se je naglo okrenil, da bi ne videl veã grdezveri. — »O, kar preziral ga bom,« je mislil sam pri sebi.»Ne pogledam nemarneÏa niti enkrat, ker bi se mordacelo domi‰ljeval, da se mu prilizujem. Pride ãas, ko po-‰teno zaigram z njim, in takrat mu ne bodo pomagaliniti dolgi zobje, ‰e manj pa nemarni jezik. Pride ãas, za-gotovo pride!« — In Kekec se je kar namrdnil in ni mislil


100

veã na volka. Pogledal je od strani Pehto pa si je dejal:»Saj ni hudobna. Mislil sem, da mi bo potrgala najmanjobe u‰esi in vse lase. Pa me je samo malo premikastila,da sem komaj ãutil . . . Na vasi pripovedujejo, da je jakohuda in zadirãna. Pa ni res, ni res! Saj je bila prijazna zmenoj in se mi je ‰e celo nasmejala. Niã hudega mi nebo pri njej — tri dni ostanem v njeni koãi, samo tri dni.Potem pa prekanim njo in nemarnega volka in pobeg-nem h Koro‰ãcu. O, Kekec ni kanarãek, da bi ga zapiraliv gajbico. âez tri dni bo pobegnil lepo in teta Pehta sebo praskala za u‰esom, a nemarni volk bo tulil, da booglu‰el. Oj, resniãno . . .«

Tako je premi‰ljal Kekec in je stopal naglo kraj Pehte,ki ga je drÏala ves ãas za roko. Bili so Ïe visoko gori in sose vedno bolj bliÏali gozdiãu, za katerim je leÏala Pehti-na tiha senoÏet. Îe se je sli‰alo zamolklo ‰umenje viso-kega slapa in veãerilo se je ‰irom po zagorskem svetu.Vsepovsod je dehtelo prijetno, zakaj kraj pota so cveteliveliki, gosti grmi rdeãega rav‰ja. Kekec je pogledal mol-ãeão Pehto in je izpregovoril: »Sli‰ite, teta Pehta? Aligremo na va‰o senoÏet in v va‰o koão, ki stoji na tistisenoÏeti? O, lepo je v va‰i koãi! Veste, samo preveã jetema in se skoraj niãesar ne vidi. Kajne, da gremo v ti-sto koão? Kmalu bomo tam, kmalu . . .«


101

Pehta je zamahnila z roko in je odgovorila: »Ne bodinestrpen, pobiã! Bo‰ Ïe videl, kam te povedem . . . Sa-mo malo poãakaj in malo potrpi!«

Zavili so v go‰ãavo po ozki stezi, ki je drÏala med go-stim ru‰jem. Stemnilo se je bilo po gozdu in Kekec jemoral paziti, da se ni spotaknil ob debele korenine, skaterimi je bila prepreÏena vsa steza. A Pehta ga je trdodrÏala za roko in tako ni padel niti enkrat. ·umenje sla-pa je bilo vedno razloãnej‰e. Îe je bobnelo nekje na levi,da se je zemlja potresala. In Kekec je tedaj spoznal, daso ravno nad groznim slapom in da bodo kmalu na tihisenoÏeti. Varno je stopal kraj Pehte in ni izpregovorilbesedice. Noã je Ïe legla na zagorski svet. Nizko, grba-vo ru‰je je po‰umevalo v hladnem vetrcu, ki je vel s str-mih, v nebo kipeãih sneÏnikov. Zvezde so se vÏigale poprostranem, jasnem nebu in hipoma je legla mrtva ti‰i-na na samotno gorovje in sli‰alo se ni veã niti ‰umenjasilnega slapa. Tedaj so stopili iz go‰ãave. Kekec je zagle-dal nedaleã pred sabo svetlo luãco, ki je gledala rado-vedno v noã.

»O, to je pa va‰a koãa,« je rekel ves vesel, da je konecpoti. »Glejte, teta Pehtara, lepa luãca sveti tam na oken-cu. Gotovo ste jo priÏgali Ïe podnevi, ker ste vedeli, dapridem ponoãi sem. Ali ni res, teta Pehtara?«

»Hm, prav ima‰!« je odvrnila Pehta. »PriÏgala sem jo,ko sem od‰la z doma, da te ulovim. Sli‰ala sem te, ko si


102

tako predrzno prepeval tam na vi‰ini. In vedela sem, date danes ulovim. Zato pa sem priÏgala tisto luãco.«

In ‰li so preko temne senoÏeti in so se pribliÏali ãrnikoãi in svetli luãci. Tedaj je Pehta postala in rekla: »Tu-kaj poãakaj, dokler se ne vrnem iz koãe.« — In Pehta jeizginila v temi in Kekec je ostal sam z volkom na senoÏe-ti. Kekec se je ãudil in je ugibal sam pri sebi: »Hm, zakajme ne pusti v koão? Morebiti misli, da bom prenoãevaltu na senoÏeti pod milim nebom in v mrzli rosi? Oj, tegapa ne, dokler bo svet stal. Raj‰i pobegnem nazaj v doli-no in se po‰teno naspim pri Koro‰cu.« — In Kekec se jeÏe okrenil, da bi pobegnil preko senoÏeti. A tedaj je volkpred njim zatulil in zarenãal, da je bilo strah. Njegoveoãi so se zasvetile v temi kakor dve luãci in volk se jevzpel na zadnje noge, a sprednje je poloÏil Kekcu narame.

»Pusti me, nemarneÏ!« je zasopel Kekec. »Saj ti niãe-sar noãem. Ne boj se, da ti pobegnem! O, ve‰, tvoji zobjeso prenemarni, da bi raztrgali Kekca. Saj sem ti Ïe nekoãrekel, da ne pobegnem prej, dokler ti ne bom prav po-‰teno posvetil. Zato me pa pusti in ne delaj neumnosti,nemarneÏ prismuknjeni!«

Volk ga je izpustil in je zopet stal pred njim. Njegoveoãi so se spet svetile v temi in renãal je naglas. A tedaj seje prikazala Pehta in je stopila tik Kekca. Molãala je in jenepremiãno gledala na koão. Tam v koãi pa je tisti hip


103

na ves glas prasketnilo. Sli‰alo se je ropotanje, kakor dabi se koãa podirala, in hipoma se je zasvetilo pred Keke-cem. Visok, rdeã plamen je ‰inil skozi streho in je raz-svetlil vso senoÏet. — »Joj, teta Pehtara!« je vzkliknil Ke-kec ves prestra‰en. »Va‰a koãa gori . . . Ali ne vidite, dava‰a koãa gori?«

»Vidim, vidim,« je odvrnila Pehta. »Sama sem jo rav-nokar zaÏgala. Ni mi veã treba te koãe. Zato pa sem za-kurila ogenj in sem jo zaÏgala. In vsega tega si ti kriv,pobiã.«

»Kaj? Jaz sem kriv?« se je zavzel Kekec. »Teta Pehta-ra, vi se motite . . . Saj nisem jaz zaÏgal koãe. Sami stejo zaÏgali. Ali niste rekli ravnokar, da ste jo sami zaÏgali?Ha, teta Pehtara?«

»Zaradi tebe sem jo zaÏgala,« je odvrnila Pehta. »Ve‰,nihãe ne sme vedeti, kje stoji moj dom. Ti pa si na‰elmojo koão in zaradi tvoje gobezdavosti zdaj Ïe ves svetve, kje stanujem. Tega pa jaz ne trpim. Zato sem zaÏgalakoão.«

»Pa kje boste zdaj stanovali?« je vpra‰al Kekec. »I,menda vendar ne pod milim nebom in v mrzli rosi? TetaPehtara, to ni niã prijetno. Zeblo vas bo, da boste kar zzobmi ‰klepetali. Veste, teta Pehtara, bolje bi bilo, daniste zaÏgali koãe. Saj bi vas nihãe ne nadlegoval in nih-ãe bi si ne upal sem, ker se vas vsakdo boji. Samo Kekecje vdrl v va‰o koão; a samo zaradi tega, ker se mu je


104

smilila uboga, slepa Mojca. Pa zato ste ga pograbili insamo vi veste, kaj bo ‰e z njim. O, niã dobrega, niã do-brega . . .«

Pehta mu ni odgovorila besedice, ampak je strmela vplapolajoãi plamen, ki je postajal vedno veãji. Ogenj seje bil polastil Ïe vse koãe in je bil tako svetal, da je raz-svetlil vso senoÏet. Prasketalo je v tistem ognju in je si-kalo, kakor da bi Ïivelo v njem sto silnih kaã. Volk je le-gel na rosna tla in je priãel Ïalostno cviliti. Pehta je mol-ãala in tudi Kekec je molãal. Gledal je v svetli ogenj inskoraj strah ga je bilo. A koãa ni dolgo gorela. Hipomase je sesula in tisoã isker se je razpr‰ilo po zraku. Plamenje ugasnil in samo tlelo je ‰e na pogori‰ãu, od koder seje dvigal ãrn in gost dim.

»Pojdimo zdaj!« je dejala tedaj Pehta in je prijela Kek-ca za roko. »Koãa je pogorela in tu nimamo iskati niãe-sar veã.«

»Pa kam gremo?« je vpra‰al Kekec. »Dajte, teta Peh-tara, pa mi povejte, ker sem res radoveden in me skrbi.Povejte, teta Pehtara, lepo vas prosim . . .«

»Daleã gremo, pobiã,« je odvrnila Pehta. »Pod belimigorami imam drugo domovanje. Do polnoãi bomo ho-dili, preden pridemo tja. Zato pa le ãvrsto stopi, pobiã!Kmalu vzide svetli mesec in videlo se bo kakor podne-vi.«


105

In ‰li so po isti stezi nazaj do ‰irokega pota. Tam pa sozavili naravnost v gosto ru‰je. Med go‰ãavo se je vilaozka steza, tako ozka, da so morali stopati drug za dru-gim. Temno je bilo v tisti go‰ãavi, da se ni videlo pravnikamor, niti na stezo, ki je bila polna debelih korenin.Kekec se je spotaknil gotovo stokrat, trikrat je pa pravpo‰teno telebnil na trda tla. A Kekec ni javkal. Samo za-smejal se je in je rekel: »Ta preklicana pot! Teta Pehta-ra, zakaj ste me ugrabili? Zdaj bi spal lepo na Koro‰ãe-vem podstre‰ju. Pa se moram muãiti na tem preklica-nem potu. Pa ko bi ãlovek vsaj vedel, zakaj se muãi. Alini res, teta Pehtara?«

»Tiho, tiho, pobiã!« ga je posvarila Pehta. »Potrpimalo! Saj kmalu vzide mesec, in potem se ne bo‰ veãprevrnil . . . Glej, glej — ravno vzhaja tam za gorami!«

Resniãno — izza ‰krbastega sneÏnika se je dvignil me-sec. Bil je velik in svetal in njegovi Ïarki so zatrepetali podivjem zagorskem svetu. Po nizkem ru‰ju se je zasvetilasrebrna rosa in mrzel vetrc je zavel s ‰irnih, zmrznjenihsneÏi‰ã. Kekec si je moral zapeti svoj jopiã, ker ga je za-zeblo. A vendar se je razveselil srebrnega meseca. Saj zdajje razloãno videl vsako korenino na potu in niti enkrat seni veã spotaknil. Spet je zagledal za sabo volka, ki je ena-komerno stopal za njim in je sopel in kazal svoj dolgi je-zik. — »Ne pusti me, nemarneÏ, niti za trenutek me nepusti,« je zagodrnjal Kekec, ki se ga je polastila slaba vol-


106

ja, ko je zagledal volka. »Najraj‰i bi ga brcnil, da bi zletelnaravnost v dolino in bi se ubil. Saj bi ga ne bilo ‰koda,prav niã bi ne bilo ‰koda tega nemarneÏa . . .«

Kekec je ‰e dolgo ãasa godrnjal in je bil slabe volje.Stopal je za Pehto, ki je neprestano molãala. ·li so medru‰jem navzgor in ãez dolgo ãasa so dospeli do pe‰ãeneplanotice. Kekec je obstal in se ozrl okrog sebe. Kraj pla-notice je razloãno videl ‰irno sneÏi‰ãe, ki se je svetilo vjasnih meseãnih Ïarkih. SneÏi‰ãe pa se je raztezalo dobelih skal, ki so se vzpenjale visoko, visoko v jasno nebo.Vseokrog je molãala mrtva ti‰ina — po planotici, po sne-Ïi‰ãu in med strmim skalovjem . . . »Hm,« je rekel Ke-kec, a niã drugega. Odsopel se je, ker ga je bila utrudilastrma, naporna pot. Tu gori na planotici je bilo ‰e boljhladno kakor doli med ru‰jem, zakaj od belega sneÏi‰ãaje prihajalo nekaj ledenega, da je Kekca kar streslo in gazazeblo do kosti. »Br, br!« je izpregovoril. »Teta Pehta-ra, tu je pa doma sama zima. Pred pomladjo se je skrilasemkaj in jo je strah med divjim skalovjem. Ali ni res,teta Pehtara?«

Pehta ga je pogledala in mu je odgovorila: »Seveda jeponoãi tu zelo mraz. A podnevi je prijetno, ko sije son-ce naravnost na to planotico. Oj, Kekec, ‰e privadil sebo‰ tu in ne bo‰ hotel veã od tod. Le meni verjemi, Ke-kec!«


107

»Ali mislite, teta Pehtara?« je rekel Kekec. Pre‰la ga jeslaba volja, ker je spoznal iz Pehtinih besed, da stoji ne-kje blizu njeno novo stanovanje. Niã kaj pov‰eãi mu nibilo to noãno popotovanje. Rad bi se bil Ïe zleknil pomehkem leÏi‰ãu in rad bi bil Ïe spal. Zato je glasno za-zdehal in nadaljeval: »Glejte, teta Pehtara, toliko ãasa Ïehodimo. Zvezde so Ïe nizko, a mesec visoko na nebu.Saj bo menda kmalu polnoã in ãas bi Ïe bil, da misli ãlo-vek na spanje. Saj je spanje na svetu najlep‰a stvar.«

»Potrpi, potrpi, Kekec!« ga je bodrila Pehta. »Saj sebo‰ ‰e lahko naspal. Ni veã daleã do mojega stanovanja.Glej to strmo reber! ·e preko te strmine pojdemo in po-tem smo doma.«

Napotili so se v strmo reber, ki pa ni bila pe‰ãena,ampak jo je pokrivala nizka, gosta trava. Poãasi so ‰linavkreber in so se dvigali vi‰e, vedno vi‰e. Vseokrog jezadehtelo po rdeãem rav‰ju, ki je raslo vrhu rebra v ve-likih, gostih grmiãih. Kekca ni to prav niã zanimalo. Po-ãasi je stopal za Pehto in je tu pa tam Ïe pokimal z gla-vo, ker se ga je loteval spanec. Bil je utrujen od dolgehoje in samo tega si je ‰e Ïelel, da bi bil Ïe kmalu v po-stelji, pa bodisi pri Koro‰cu ali pa pri Pehti. Niti mislitise mu ni veã ljubilo in ni ga zanimal ‰irni planinski svet,ki se je svetil krog njega v srebrnih meseãnih Ïarkih. —»Teta Pehtara, ali sli‰ite?« je dejal in je zazehal. »Ali bomspal na senu? Ali v postelji? Seveda, lep‰e je v postelji. Pa


108

tudi na senu se ãlovek dobro naspi. Meni je paã vseeno,teta Pehtara. Samo, da se naspim, pa naj bo v postelji alipa na senu.«

»Kaj misli‰, da sem beraãica?« je odvrnila Pehta. »O,toliko pa vendar ‰e imam, da premorem posteljo, kjerbo‰ spal. Lepa je postelja in mehka, da bo‰ spal kot kra-ljeviã in bo‰ sanjal najlep‰e sanje. Kmalu bomo na vrhustrmine. Samo malo ‰e potrpi, Kekec!«

In Kekec je potrpel in ni veã izpra‰eval. Samo zdehalje vedno bolj in je komaj ãakal, kdaj se prikaÏe Pehtinodomovanje. Dospeli so vrh strmine do temnega gozdiãa,ki je pokrival vso vi‰ino. Po ozki stezi so ‰li skozi gozdiãin so pri‰li kmalu do ‰iroke trate. In sredi te trate je stalaob‰irna, bela koãa, ki so jo osvetljevali meseãni Ïarki. —»Glej, to je moje domovanje!« je rekla Pehta in je vzelaiz Ïepa kljuã. »Jutri bo‰ videl, kako je lepo tukaj. In tubo‰ prav dobro spal in niã hudega ti ne bo. Samo, ãe bo‰priden, Kekec?«

»Hm,« je rekel Kekec in je bil ves vesel, da je konecdolgega popotovanja. »Priden sem bil ‰e vedno. ·koda,da je poginila na‰a Keza. Lahko bi jo vpra‰ali, kako sembil priden, ko sem jo pasel za Gmajnico. A rajnka Kezaje bila koza, da je pod soncem ni veã take . . . Teta Peh-tara, zdaj sem pri vas. Seveda, nisem zasluÏil, da me za-pirate v to koão. Saj vam niã Ïalega nisem storil. Kajzato, ãe sem vam strgal korenãek? Samo norãavost je


109

bila, samo norãavost, teta Pehtara! Zaradi tega paã nibilo vredno, da ste me pograbili in da me hoãete zdajzapreti v to koão. Teta Pehtara, glejte! Ali bi ne bilo bo-lje, da se nocoj lepo naspim v va‰i koãi, a v jutru me za-podite nazaj v dolino? Kaj, teta Pehtara, ali bi ne bilobolje?«

»Tiho, tiho, Kekec!« mu je odgovorila Pehta in je od-prla vrata. »Jaz dobro vem, kaj delam in zakaj sem tepograbila. Pa tudi dobro vem, kdaj te izpustim. Zato bo-di tiho in me nikar ne izpra‰uj!«

Pehta je stopila v temno koão in je priÏgala sveão. Ke-kec je ‰el molãe za njo in je sedel kar na klop, ki je stalav veÏi. Naslonil se je ob leseni zid in je hotel zaspati.Pehta se mu je posmejala in mu rekla: »Ne bo‰ spal naklopi, Kekec! Vstani in pojdi za mano!«

Kekec si je drgnil zaspane oãi. A vendar je vstal in je‰el za Pehto, ki mu je svetila v stransko sobico. Kekec nividel tam niã drugega nego lepo posteljo, ki je stala obbelem zidu. In Kekcu so se zasmejale zaspane oãi in karslekel je jopiã. Pehta je postavila sveão na mizico in jeodrgnila posteljo. »Kar spat pojdi, saj komaj stoji‰ nanogah,« mu je rekla. »A jutri se dogovoriva o vsem.«

»Lahko noã, teta Pehtara!« je zazdehal Kekec in si pri-ãel sezuvati nakovane, teÏke ãevlje. Pehta je od‰la in jeza sabo zaprla vrata. Volk je ostal v izbici. Zleknil se jepo tleh in je nepremiãno gledal v Kekca, ki se je naglo


110

slaãil. — »Glej, glej!« je godrnjal Kekec zlovoljen. »TeganemarneÏa poglej! Vso noã bo spal kraj moje postelje inme bo straÏil, da ne pobegnem. O, seveda — ravno no-coj se mi ljubi, ravno nocoj! Vesel sem, da se naspim, kersem resniãno zaspan . . . Le glej me, le glej, nemarneÏprismuknjeni!«

In Kekec je ugasnil sveão in se skobacal v posteljo. Po-grnil se je s toplo odejo in se trikrat pretegnil. »Mehkaje postelja, mehka,« je godrnjal sam s sabo. »Na samihpernicah spim, kakor da bi bil kraljeviã . . . ·e nikolinisem spal v tako imenitni postelji. O, resniãno . . .«

Volk je hipoma zacvilil, kakor da bi se mu sanjalo ne-kaj muãnega, Kekec je dvignil glavo in pogledal v temo.In tedaj je videl kraj postelje dve luãci, ki sta gledali na-ravnost vanj. Kekec je vedel, da leÏi volk tik postelje in dabo leÏal tam vso noã in ga bo neprestano straÏil. Zato seje razsrdil in zamrmral: »Ali misli‰, da se te bojim, nemar-neÏ? Le cvili in renãi, ãe se ti ljubi! Vseeno bom spal. Sa-mo to glej, da ne bo‰ imel prehudih sanj in da ne bo‰ za-radi tega preveã rogovilil. Ve‰, nihãe me ne sme buditisredi najlep‰ih sanj, ker jaz ne poznam ‰ale . . . Kar lepomiren bodi in spominjaj se tistega polenca, ki te je tistiveãer tako gorko o‰inilo! O, le spominjaj se . . .«

Volk niti zarenãal ni veã, ampak je leÏal mirno na tlehkakor Kekec v mehki postelji . . .


111

8

Kekca so predramili sonãni Ïarki, ki so se kadili skozinezagrnjena okenca. Sijali so naravnost na Kekãev

obraz in se ãudili, da more mladi deãek tako dolgo spati.Zato so se kar uprli v njegove zaspane oãi in Kekca jeza‰ãemelo. Naglo je odprl oãi in priãel gledati okrogsebe in se ãuditi. V prvih trenutkih se niti zavedal ni, kjeje pravzaprav. A hipoma se je kraj njegove postelje ne-kaj zganilo in glasno zacvililo. In Ïe v naslednjem tre-nutku je Kekec zagledal volka, ki je ravnokar vstal instopil na sredo sobice. Trikrat se je pretegnil in sedel nazadnje noge. Potem se je ozrl na Kekca in nepremiãnogledal vanj z blesteãimi oãmi.

»Aha, nemarneÏ se je prebudil!« je zagodrnjal Kekec.»No, ne morem mu reãi niã slabega. Miren je bil ponoãiin me ni niti enkrat zbudil. Pa sem se le naspal, po‰tenonaspal . . . Bogve, kaj dela Pehta? Nemara se razjezi inme pograbi za lase, ker sem tako dolgo spal. Pozno mo-ra biti, ker sije sonce naravnost v sobico. Najbolje, datakoj vstanem in se obleãem, da ne bo zamere. Pehta jehuda in jaz ‰e ne poznam njenih muh . . . Kekec, Kekec!


112

Mehka je postelja, to je res. A najbolje bo, da kar skoãi‰iz nje in se naglo napravi‰.«

In Kekec je res skoãil s postelje in se priãel naglo obla-ãiti. Niti pogledal ni volka, ki se je oblizoval sredi sobi-ce. O, Kekec ga je preziral, kakor da bi ga ne bilo na sve-tu. Saj pa je tudi bil jezen na volka, ker ga je bil zasaãilv gozdu, ko je Ïe sreãno ubeÏal Pehti. Tega pa Kekec nimogel pozabiti, resniãno ni mogel pozabiti. Hitro si jeobul nakovane ãevlje in si oblekel jopiã. Potem pa je sto-pil v veÏo. Tam je postal in poslu‰al. A niã se ni ganilo pokoãi.

»Teta Pehta, oj, teta Pehtara!« je naglas zaklical Ke-kec. Tedaj so se odprla vrata in na pragu se je prikazalaPehta. »Oho, kaj si Ïe vstal?« je rekla in se mu nasmeh-nila. »Mislila sem, da bo‰ gotovo spal vse dopoldne.Glejte si no, pa si Ïe vstal. Pa zakaj si Ïe vstal, pobiã?«

Kekec je stal in se ãudil. Danes skoraj ni veã poznalPehte. Njeni lasje niso bili veã razmr‰eni kakor vãeraj,ampak lepo poãesani. Bili so ãrni kakor noã in so se sve-tili. Obleãena je bila v prelepo vijoliãasto obleko, pre-pasano s srebrnim pasom, v katerega so bili vtkani zla-ti biseri. Da, Pehta je bila lepa, da se je Kekec kar ãudil.»O, ãe bi si dala na glavo zlat ‰apelj, bi bil prepriãan, dastoji pred mano zlata kraljica!« si je mislil Kekec in sevedno bolj ãudil Pehtini lepoti. Strmel je in se skoraj niupal govoriti. A naposled se mu je vendarle razvezal je-


113

zik. »Gospa,« je rekel, »mislim, da mi vãeraj niste zame-rili. Veste, zaradi mojega prismojenega govorjenja. O, ãebi bil vedel, da ste tako lepi, bi se bil vedel malo drugaãe.Seveda, ne vem, ãe bi se znal. Veste, gospa, ãe ima ãlo-vek opraviti dan na dan s tako neumno stvarjo, kot jebila rajnka Keza, se gotovo ne zna vesti, kot se spodobipred veliko gospo. Nekaj drugega je bila rajnka Keza innekaj drugega ste vi, gospa! Zato vas lepo prosim, da minikar ne zamerite, gospa!«

Pehta se je zasmejala in odgovorila. »Kaj ãenãa‰ ne-umnosti, Kekec! Saj nisem gospa in tudi gospodiãna ni-sem. Vedno si me imenoval ›teta Pehta‹ in tako me ime-nuj vse dni, ko bo‰ pri meni. Ali si razumel, Kekec?«

»Hm,« je menil Kekec in zmajeval z glavo. »âe ukaÏe-te, pa naj bo! A meni je sitno, resniãno sitno, ker neznam govoriti pred tako gospodiãno. Veste, teta Pehta,kar sram me je, tako sram, da bi kar pobegnil v dolinoh Koro‰cu, ãe bi ne bilo tega nemarneÏa — tega volka,sem hotel reãi. Pa ne morem nikamor, ker mi je vednoza petami. Dajte, teta Pehta, recite mu v njegovem za-morskem jeziku, naj me vsaj ne gleda tako neumno!Veste, kar preseda mi Ïe in vedno se moram spomnitipolenca, s katerim sem mu oni veãer po‰teno posvetil.Pa me kar roka zasrbi. O, teta Pehta, in bila bi spet ve-lika zamera.«


114

»Pusti volka, Kekec!« je odvrnila Pehta. »Saj ti ne storiniã Ïalega. Samo priden mora‰ biti in se lepo drÏati mo-jega domovanja. Pusti volku veselje, pusti mu, da te gle-da. Hm, rad te ima, zato te pa tako verno gleda.«

»Kaj, mene ima rad ta nemarneÏ?« je vzrojil Kekec inje zacepetal z nogo. »O, noãem, da bi me imel rad, zaves svet noãem . . . Ne morem ga videti, ker me je pre-kanil in ulovil, ko sem vam sreãno pobegnil. Noãem ga,teta Pehtara, le povejte mu v zamorskem jeziku, da ganoãem in naj me zato nikar tako neumno ne gleda! Ni-koli ga ne bom pogledal, ker je prenemaren, ker je takogrd, da je ãloveka kar sram in strah . . . O, teta Pehta-ra, ne zamerite mi, ker govorim tako grdo! Saj veste, dasem veãinoma govoril samo z rajnko Kezo. A rajnki Kezije bilo vse dobro. In vsaki besedi se je smejala rajnkaKeza: mekeke . . . Tako se je smejala in govorila, ker niznala niã drugega, teta Pehtara!«

Pehta se je smejala na ves glas in je ploskala z rokami.»O, Kekec, Kekec!« je govorila. »Stra‰no neumnega sedela‰. A jaz ti prav niã ne verjamem. Pretkan ptiãek si,Kekec! O, dobro te poznam. Ukanil si Ïe divjega moÏaPrisanka in zdaj hoãe‰ ‰e mene, da bi mi ubeÏal. Zato sedela‰ tako neumnega. Oj, Kekec, Kekec! Dobro te po-znamo in zato nas ne bo‰ nikdar ukanil!«

»Mislite, teta Pehtara?« je odvrnil Kekec. »Ne delamse neumnega, prav niã se ne delam. Kakor mi pride be-


115

seda na jezik, tako jo izgovorim. Morebiti sem pa resneumen in malo prismojen? Na‰a Tinkara mi vednopravi, da sem neumen, kadar jo draÏim. Saj ste tudi re-kli, da sem neumen, in ãe ste rekli vi, teta Pehtara, po-tem bo Ïe res . . .«

»No, pustiva prerekanje!« je dejala Pehta. »Gotovo silaãen, ker sinoãi nisi niã veãerjal. Kar z mano pojdi, dane bo‰ govoril, da si stradal pri Pehti! Pripravila sem tidober zajtrk in upam, da bo‰ zadovoljen z njim.«

In Pehta je vodila Kekca v veliko izbo, ki je bila oprav-ljena prav preprosto, kakor so opravljene vse kmeti‰keizbe. Samo ãedno je bilo vse in nikjer ni bilo niti naj-manj‰ega pra‰ka. Kekec je sedel za mizo, ki je bila belopogrnjena. Pehta mu je prinesla skodelico toplega mle-ka, surovega masla in belega peciva. Kekec si ni dal pri-govarjati, ker je bil resniãno laãen. S slastjo je pouÏi-val zajtrk in se niti zmenil ni za volka, ki je sedel krajnjega na tleh in je poÏeljivo ãakal, kdaj mu vrÏe deãektrohico v laãni gobec. Pehta je sedla na drugi stol in gaje gledala in se smehljala. Ko je Kekec pouÏil zajtrk, jerekel: »Hvala vam, teta Pehtara! O, dober kruh pa ima-te! Takega nisem jedel ‰e nikoli v svojem Ïivljenju . . . Apovejte mi, teta Pehtara, kaj bom delal pri vas? Veste,meni je zelo dolgoãasno, ãe posedam po izbi in gledamv strop. Ako nimate drugega posla, pa mi vsaj ukaÏite,da grem drva cepit.«


116

»Nobenega posla nimam zate,« je odgovorila Pehta.»Saj te nisem privedla semkaj, da mi bo‰ sluÏil. Prived-la sem te zato, da mi bo‰ delal kratek ãas, in zato, da tekaznujem, ker si mi odvedel Mojco in si me zasmehoval.Ne misli, Kekec, da sem na vse to pozabila, ker sem takoprijazna s tabo in se ti smejem. O, ti bom Ïe naloÏila za-sluÏeno kazen. Le nikar se ne boj!«

Kekec se je namrdnil pa rekel: »Teta Pehtara, kaj resne morete pozabiti tistega malega korenãka, ki sem vamga strgal? Saj mi je Ïal, resniãno mi je Ïal. âe bi bil vedel,da ste tako velika gospa, bi vam ne bil nikoli nagajal . . .In zaradi Mojce, teta Pehtara . . . Veste, jezen sem bil navas, ker ste ugrabili Mojco. Sirota je Mojca, velika siro-ta, ker je slepa in ne vidi niti neba niti mamice. A ven-dar ste jo ugrabili in sirota se vam ni prav niã smilila.Zato sem bil jezen na vas, stra‰no jezen in zato sem vdrlv va‰o koão — samo zato, teta Pehtara!«

A Pehta je zamahnila z roko in je dejala. »Zakaj takogovori‰, Kekec? Kaj ti ve‰, zakaj sem ugrabila Mojco!Smilila se mi je bolj kakor tebi, ker je tako pridna in znatako lepo prepevati. In ker se mi je smilila, sem ‰la v do-lino ponjo in sem jo privedla v svojo koão. Lepo bi ji bilopri meni. Prepevala bi mi in jaz bi ji bila zdravila bolneoãi. In ãez mesec dni bi jo bila pustila domov. A reãemti, Kekec, Mojca bi bila zdrava in bi videla prav tako


117

dobro kot ti. A da bo Mojca vse Ïive dni slepa, tega sikriv samo ti, Kekec, ker si jo odvedel iz moje koãe.«

Kekec je strmel in poslu‰al Pehto. Ko je Pehta umolk-nila, se je kar prijel za glavo. »Teta Pehtara, teta Pehta-ra!« je obupno zaklical. »O, primite me za lase, za u‰esame primite! Neumen sem bil, tako zelo neumen. Vi pa‰e pravite, da sem pretkan . . . Sirota Mojca! âez mesecdni bi lahko videla nebo in sneÏnike, pa tudi mamico bividela in zlate cvetice. Pa zaradi mene ne bo nikoli vide-la — samo zaradi nesreãnega Kekca . . . Kaj sem storil?O, teta Pehtara, dajte, nabijte me! Ali pa recite nemar-nemu volku, naj me raztrga, ker sem tako neumen! O,recite, teta Pehtara . . .«

In Kekec se je skoraj razjokal v svoji Ïalosti in obupu.Z glavo se je naslonil na mizo in je priãel tolãi z nogamiob tla. — »Tiho, tiho, Kekec!« mu je prigovarjala Pehta.»Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Pa ne more‰ pomagatine ti in tudi jaz ne . . . Ve‰, lepo pojdi pred koão in sedina trato, pa poglej malo na sneÏnike. Ko bo kosilo go-tovo, te pokliãem. Po kosilu se bova dogovorila o vsem,kar je treba.«

In Kekec se je res napotil iz koãe. ·el je skozi gozdiãdo porobja, tam je sedel na plo‰ãat kamen. Z roko si jepodprl glavo in strmel na belo skalovje, ki se je dvigalopred njim v modro nebo. Sonce je obsvetljevalo skalov-je, da se je srebrno svetilo. Vsenaokrog je vladala ti‰ina


118

— po gladkih peãinah, po zmrznjenih sneÏi‰ãih in pope‰ãeni planotici tam spodaj . . . A Kekcu je bilo hudov srcu, tako hudo kot ‰e nikoli. A vse zaradi uboge Moj-ce, ki bi jo teta Pehta ozdravila, da ni bilo nesreãnegaKekca, ki je vdrl v Pehtino koão. Oj, da bi bil vedel, oj, dabi bil vedel! Saj potem ne bi bil odvedel Mojce iz koãe,ampak bi si bil izmislil sto lepih pesmi o Pehti in bi jihbil v svojem veselju pel od zjutraj do veãera. Pa ni vedel,da hoãe Pehta ozdraviti Mojco — oj, ‰e na misel mu nipri‰lo kaj takega. Zato je ‰el in napravil tisto neumnost. . . Kekec se je tolkel z roko po ãelu in je bil ves Ïalos-ten in jezen. Zagledal je volka, ki je legel k njegovim no-gam in je dremal. Ob‰la ga je silna jezica, da je kar skrãilpest. »âakaj me, nemarneÏ!« je zavpil na ves glas. Dvig-nil je nogo in brcnil volka naravnost v gobec. Volk je za-cvilil in skoãil na noge. Renãal je in kazal zobe, da je Ke-kec Ïe mislil, da zdaj zdaj plane nanj. Volk pa se je tri-krat obrnil okrog in okrog; potem se je pomiril in spetlegel mirno k deãkovim nogam.

»Glej ga — nemarneÏa!« je zagodrnjal Kekec. »Niti zabrco se ne zmeni . . . A ãakaj, ãakaj! ·e te prevarim in tipobegnem. Mar misli‰, da te bom vedno gledal? Pre-seda‰ mi, nemarneÏ, Ïe prvo uro si mi presedal. Zato pati ‰e danes pobegnem.« — In Kekec se je spet zatopil vsvoje Ïalostne misli. Mojca se mu je smilila kot ‰e nikoli.In jezen je bil sam nase, tako jezen, da bi se bil najraj‰i


119

premikastil. Dolgo je premi‰ljal, kaj bi napravil, in na-zadnje se je domislil. Obraz se mu je razjasnil in plosk-nil je z rokami. V svojem veselju je tako presunljivo za-ÏviÏgal, da je volk ves prestra‰en poskoãil na noge. —»Hej, tako storim, tako storim!« je spregovoril. »Saj semrekel, da ukanim Pehto in volka. Pehta je rekla, da je ho-tela ozdraviti Mojco. In ãe jo je hotela ozdraviti, imagotovo doma zdravilo. In tistega zdravila se polastim. âene danes, pa jutri. Samo vedeti moram, kje ga Pehtaskriva. In zvedel bom, kakor gotovo sem Kekec. ·e da-nes bom zvedel . . .«

In Kekec si je ves vesel mel roke in je kar poskakoval.Gledal je od strani volka in se neprestano muzal. Volkpa je dremal in glasno hropel. »âakaj me, nemarneÏ!« seje Kekec ‰e enkrat posmejal. »Danes ti po‰teno popla-ãam vse, danes bova obraãunala. Kar poãakaj, nemar-neÏ!« — Kekec se je obrnil in je priãel iskati med travo.In ni iskal dolgo. Hipoma se je sklonil in je utrgal ru-menkasto rastlino: »Mleãek je; kakor nala‰ã raste tu.Ljubi volkec, danes bo‰ ‰e tulil, da bo veselje. Videl bo‰,kaj zna Kekec.«

Kekec je sedel nazaj na kamen. Dvignil je rastlino injo pridrÏal nad oãesom speãega volka. Stisnil jo je medprsti, da je priãel kapati volku v oko rumenkast, sluzastsok. Volk se v zaãetku niti ni zganil. Toda hipoma je takodivje zatulil, da je Kekec kar poskoãil. Volk je zaãel ska-


120

kati kakor brezumen. Tulil je, da se je stra‰no razlegalopo gorski pustinji. Pehta je pritekla iz koãe, da bi vide-la, kaj pomeni to stra‰no tuljenje. »Kaj se je zgodilo?« jevpra‰ala Kekca, ki se je ‰e vedno skrival za kamnom.

»Kaj jaz vem!« je odgovarjal Kekec. »Sedim, sedim tuna kamnu, a volk iztika tam med travo. In tedaj se priã-ne dreti, da sem mislil, da me hoãe poÏreti. Dajte, tetaPehtara, poglejte, kaj mu je. Nemara ga je piãila osa, alipa ‰e celo sam modras. Tako nemarno se dere, da bi ãlo-vek kar oglu‰el.«

Pehta je stopila k volku in ga prijela za glavo. »Glej,glej!« je rekla. »Oko ima vse zalito. Saj ga je nemara resnekaj piãilo. Pojdi, pojdi, volkec! Kar z mano pojdi, pa tibomo ozdravili oko. Saj ne bo niã hudega! Ni treba, datuli‰, kakor da bi te devali iz koÏe. Pojdi, pojdi, volkec!«

Volk je res ‰el za Pehto in ‰e vedno tulil, ker ga je res-niãno bolelo. Kekec je stopal za njima in se vso pot mu-zal. Oj, mislil si je bil, da bo Pehta spoznala, da je onkanil volku v oko mleãkov sok. Skoraj se je Ïe bal. Zdajpa je videl, da Pehta niti najmanj ne sumi. Zato se jetako zadovoljno muzal in si mislil sam pri sebi: »Pa semjo le ukanil in zdaj bom zvedel, kje ima skrito tisto zdra-vilo, s katerim je mislila ozdraviti siroto Mojco. Hej, pro-ti veãeru pa zbeÏim v dolino in ga ponesem s seboj.Mojca bo spregledala in bo vesela, hej, tako vesela.« —In Kekec je v svoji radosti poskoãil in bi bil skoraj glasno


121

zavriskal. A o pravem ãasu se je ‰e premislil in si poloÏilprst na usta.

Pri‰li so v koão in Pehta je vzela z omarice stekleniãi-co, ki je bila do vrha napolnjena s prozorno tekoãino.Samo dvakrat je kanila volku v nabreklo oko — in volkni veã tulil. Zavlekel se je tja v kot, se zleknil po tleh inneprestano meÏikal z bolnim oãesom. Pehta pa je po-stavila stekleniãico nazaj na omarico. Kekec je stopil naprste in pozorno gledal, kam je dejala Pehta tisto stekle-niãico. Obraz se mu je smejal in ves zadovoljen si je melroke. — »Teta Pehtara,« je rekel potem. »Kaj je bilo vol-ku? Ali ga je osa piãila? Ali modras?«

»Bogve, kaj mu je bilo,« je odvrnila Pehta. »Nemarase je samo oprasnil in mu je oko zateklo.«

»Pa mu bo zdravilo pomagalo?« je vpra‰al Kekec. »Alibo zopet zdrav, teta Pehtara?«

»Niti pol urice ne bo preteklo in volku se niti poznalone bo, da je bil bolan,« je rekla Pehta in je od‰la v kuhi-njo.

Kekec je trikrat poskoãil, ko je bil sam. Prikrito se jezasmejal in pogledal na omarico, kjer je stala tista ste-kleniãica. »·e danes bo‰ moja,« je rekel sam pri sebi. »Insirota Mojca bo videla nebo in ‰irno polje . . . Oj, to boveselje! To bo veselje!« — In Kekec je priãel ÏviÏgati inprepevati naglas. Pri‰la je Pehta iz kuhinje in se zaãudi-


122

la. »Kaj si tako vesel, Kekec? Pred uro si bil pa ves Ïalos-ten in obupan in si prosil, naj te nabijem . . . ?«

Kekec je zamahnil z roko in odgovoril: »Bil sem Ïalos-ten in obupan, to je res. A zdaj vidim, da mi Ïalost pravniã ne pomaga. Oj, teta Pehtara! Da imam citre, to bizabrenkal lepo pesem! Pa jih nimam in zato mi je dolg-ãas.«

Pehta se mu je nasmehnila. Odprla je omarico in vze-la iz nje dolgo pi‰ãalko. »Ali zna‰ piskati na to pi‰ãal-ko?« mu je govorila. »Pi‰ãalka je zelo lepa in poje kakorptiãica v gozdu. Glej, Kekec, to pi‰ãalko ti podarim, dasi zapiska‰ nanjo, da ti ne bo dolgãas. Samo ãe zna‰ pis-kati, Kekec?«

»O, kaj bi ne znal!« je Kekec ves vesel odvrnil in ogle-doval krasno pi‰ãalko. »Lani sem imel lepo pi‰ãalko, pasem jo zamenjal za citre. Znal sem svirati najmanj stolepih pesmi. Kar poizkusil bom, da vidim, ãe ‰e nisempozabil.« — In Kekec je zapiskal svojo najlep‰o pesmi-co. Lep glas je imela pi‰ãalka, da se je ãloveku srce kartopilo. Pa je Kekec tudi znal svirati, da nihãe tako po vsejzagorski dolini. Pehta je kar stala pri vratih in ga poslu-‰ala — hm, da, in se ãudila. Samo volku ni bilo v‰eã pis-kanje. Prevraãal se je po tleh in cvilil Ïalostno in zateg-njeno.

Kekec je odpiskal svojo pesmico. Pogledal je Pehto injo vpra‰al: »No, ali je bila lepa? Kaj, teta Pehtara? Seve-


123

da, volku ni ugajala. Zato je ves ãas cvilil. A kako najtemu nemarneÏu ugaja lepa pesem. U‰esa ima vsa kos-mata in nemarna, zato ne more poslu‰ati lepih pesmi. Avam je ugajala. Kajne, teta Pehtara, da je bila lepa!«

»Hm,« je odvrnila Pehta. »Lepa je bila, resniãno lepa.Dobro zna‰ svirati, da bi te ãlovek poslu‰al ves dan . . .A poldne bo, Kekec. Treba bo gledati, da ti pripravimkosilo. Vem, da si laãen in da komaj ãaka‰, kdaj bo skle-da na mizi.«

»O, ni taka sila, teta Pehtara!« je govoril Kekec. A Peh-ta je od‰la nazaj v kuhinjo in Kekec je bil zopet sam vizbi. Zasviral si je ‰e eno pesmico. Potem je stopil k vol-ku, ker je bil radoveden, ãe je oko resniãno ozdravelo. InKekec se je ãudil, kar je videl. »Temu kosmatemu ne-marneÏu je zdravilo pomagalo,« je zamrmral. »Gotovobo pomagalo tudi siroti Mojci . . . Oj, to se Ïaloste Ko-ro‰ãevi, ker sem kar nenadoma izginil! Pa tudi doma bo-do skrbeli in Tinkara bo jokala, ko zve, da me je pogra-bila Pehta. Zato moram gledati, da jo kmalu pobri‰emod tod. Sicer Pehta ni napaãna in ni hudobna. A Ïe za-radi tega nemarneÏa moram pobegniti, ker ga kar videtine morem . . . Ukanil ga bom, kakor sem ravnokar uka-nil Pehto. Pa mi je le pokazala zdravilo, ki bo ozdravilosiroto Mojco. Oj, resniãno . . .«

Kekec ni utegnil dalje razmi‰ljevati. Iz kuhinje je pri-‰la Pehta in je priãela nositi na mizo. In Kekec je jedel


124

tako imenitno kot ‰e nikoli. Kar naãuditi se ni mogeldobrim jedilom, ki so se kadila na mizi iz velikih skled.Zato je bil dobre volje in jezik mu je tekel, da se mu jemorala Pehta neprestano smejati. — A po kosilu mu jePehta rekla: »Kekec, ostani lepo doma in bodi priden!Ne hodi iz koãe, ker te straÏi volk. Volk je stra‰en in telahko ugrizne, da bo‰ pomnil. Zato se ãuvaj in raje lepopiskaj na pi‰ãalko. Jaz grem v gozd in ãez dve uri sevrnem.«

Pehta je res od‰la in Kekec je ostal sam z volkom vkoãi. Bil je vesel, ker je mislil, da je pri‰el ãas, ko preva-ri volka in pobegne v dolino. Sedel je kraj volka in mupriãel svirati. Volk ga je nekaj ãasa gledal ko zamaknjen.Potem pa se je zleknil. Glavo je stisnil med noge in jezaspal. Kekec se je potihoma posmejal. Vzel je stol in gaje postavil kraj omarice. Nato je stopil nanj in vzel zomarice stekleniãico. »Ne smem vzeti vsega zdravila,«je pomislil sam pri sebi. Pehta lahko zapazi, da sem jiodnesel stekleniãico. Gorje potem, ãe se mi beg ne po-sreãi.« — Kekec se ni dolgo pomi‰ljal. Vzel je prazno ste-kleniãico in jo do srede napolnil z zdravilom. Vtaknil joje v Ïep, drugo pa je postavil na prej‰nje mesto. — »Hej,posreãilo se mi je in ukanil sem Pehto,« se je razveselil.»Mojca, veseli se, ker zdaj bo‰ videla nebo in ‰iroko po-lje . . . A zdaj moram obraãunati tudi s tem nemarne-Ïem, ki tako grdo smrãi.« Kekec je stopal po prstih in


125

stikal po izbi. Naposled je iztaknil v kotu za peãjo debe-lo vrv. Nesli‰no se je splazil do speãega volka in mu jepriãel ovijati debelo vrv okrog Ïivota. Potihoma je sviralna pi‰ãalko. Volk se je samo trikrat stresel, a predramilse ni. Kekec je bil gotov in se je globoko oddahnil. Poprstih se je splazil do vrat in jih nesli‰no odprl. ·e enkratse je ozrl po izbi in na speãega volka — potem pa jesmuknil v veÏo. Niso pre‰li ‰e trije trenutki, ko je Ïe bilpod milim nebom, tam v tihem gozdiãu. Za hip je postalin je zamahnil s svojim klobuãkom. »Hehe, pa sem ju leukanil,« se je zasmejal na glas. »Ukanil sem Pehto inonega nemarneÏa, ki ga nisem mogel videti. Hehe . . .«

In Kekec se je ‰e enkrat posmejal. Potem pa se je spu-stil v tek. Kakor veter je beÏal skozi gozdiã in se spustilpo pe‰ãenem obronku. A komaj je pri‰el do sredeobronka, Ïe je ves prepla‰en obstal in se ozrl nazaj. Tamv gozdiãu je bil zasli‰al kratko lajanje in mraz ga je stre-sel. Trenutek potem je Ïe zagledal volka, ki je skoãil izgozdiãa in drvel na vso sapo po strmini.

»Ovbe, prebudil se je, pa je pregriznil vrv,« je zasopelKekec in mrzel znoj mu je stopil na ãelo. »Navalil boname in me raztrgal.« — Volk je pridrvel do njega in sez vso moãjo zagnal nanj. Kekec se je prevrgel in padel natla. Volk mu je stopil s prednjimi nogami na prsi in gagledal s sr‰eãimi oãmi. Na vso moã je hropel in njegovidolgi, ostri zobje so se svetili. Kekec je zamiÏal, ker je bil


126

prepriãan, da bo volk zasadil tiste zobe v njegovo telo inga raztrgal . . . Ko pa je spet odprl oãi, je zagledal vol-ka kraj sebe. âepel je na pesku in ga smo gledal in oãi sose mu bliskale.

»Ne bo me poÏrl, nemarneÏ,« se je oddahnil Kekec inhipoma skoãil na noge. »Najbolje je, da grem nazaj vkoão in si izmislim drugo zvijaão. No, danes se mi niposreãilo. Pa se mi bo jutri ali pojutri‰njem . . .«

In Kekec si je popravil jopiã in pobral klobuãek s tal.Poãasi se je napotil po strmini, za njim pa je stopal volk,ki je ‰e vedno glasno hropel in kazal svoj rdeãi jezik. Ke-kec ga ni niti pogledal. ·ele sredi gozdiãa se je obrnil knjemu in mu rekel: »Ali se veseli‰, da si me ulovil? Ha,ti nemarneÏ? O, niã ne de! Ukanil te bom, kakor semukanil tvojo gospodinjo za tisto lepo zdravilo. Le meniverjemi in ãakaj, nemarneÏ!«

Ko je pri‰el Kekec v izbo, je videl, da je volk resniãnopregrizel moãno vrv in se je tako oprostil neljubih vezi.Kekec se je namrdnil in postal zelo slabe volje. Nekajãasa je hodil po izbi gor in dol in tu pa tam prav hudopogledal volka, ki je leÏal pri vratih. Naposled se je po-tipal po jopiãu in vzel iz Ïepa stekleniãico.

»·e je cela, ‰e,« se je posmejal in je dejal stekleniãiconazaj v Ïep. Potem pa je sedel k odprtemu okencu.Vtaknil je v usta pi‰ãalko in priãel svirati poskoãno pes-mico . . .


127

9

Kekec je noã in dan premi‰ljal, kako bi se iznebilstra‰nega volka, ki ga je straÏil od jutra do veãera,

od veãera pa do jutra in se ni niti za trenutek ganil odnjega. Kekec je Ïe skoraj obupal. Hm, pa saj ni ãudno.Teden dni je Ïe pre‰lo, odkar sedi v Pehtini koãi in nika-mor ne more. Teden dni Ïe ãaka na tisto zvijaão, ki bi znjo prekanil volka in bi pobegnil v dolino. A zvijaãe nibilo od nikoder in tudi pametne misli ne. In Kekec si jeÏe mislil, da bo moral ostati leta in leta v samotni Peh-tini koãi. Zadnje dni je bil zelo slabe volje in ni veã svi-ral veselih pesmi. Sedel je v koãi in je neprestano gledalna bele sneÏnike, ki so se dvigali nedaleã v modro nebo.»Glej onile koniãasti vrh!« je govoril sam sebi. »To je·pik, ki se dviguje tako strmo iznad belih sneÏi‰ã. O, ko-likokrat sem ga gledal iz doline in sem se ãudil njegovivi‰ini in strmini! Pa nisem mislil, da ga bom moral gle-dati tako od blizu . . . Oh, takrat je bilo lepo! A zdaj niveã lepo, ampak Ïalostno. Ne reãem, da mi je hudo priteti Pehti. StreÏe mi, kakor da bi bil kraljeviã, a ne Kekec.A vendar je dolgoãasno v tej samotni koãi in jaz bi Ïetako rad skakal tam doli na Koro‰ãevem vrtu in si zaci-


128

tral lepo pesem. Pa ne morem, ne morem, ker me stra-Ïi ta stra‰ni volk!«

In Kekec je podprl glavo z rokami pa je strmel na beloskalovje, po katerem so se igrali sonãni Ïarki. Razloãnoje videl divje koze, ki so se pasle po ozkih policah krajveãnega snega. Tu in tam je votlo zabobnelo med ska-lovjem; divje koze so sproÏile kamenje z gladke police inkamenje se je valilo preko visokih sten in je padalo zglasnim prasketom na ‰iroko sneÏi‰ãe pod strmim ·pi-kom. Potem pa je vladala zopet ti‰ina, mrtva ti‰ina — inKekec je skoraj sli‰al utripanje svojega lastnega, Ïalost-nega srca. — Pri‰la je v izbo Pehta, pa se mu je zaãudi-la. »Ali si bolan, Kekec?« ga je vpra‰ala. »Zakaj se drÏi‰tako Ïalostno? Daj, zasviraj lepo pesem, pa bo‰ zopetvesel.«

Kekec je zmajal z glavo in je Ïalostno odgovoril: »Oj,teta Pehtara, zakaj bi sviral, ko pa niã ne pomaga? Daj-te, povejte mi, koliko dni moram ‰e ostati pri vas zara-di tistega malega korenãka, ki sem vam ga bil strgal vsvoji norãavosti? Saj ne reãem, da mi je hudo pri vas.Dobri ste kot nihãe na svetu. In ãuditi se moram, da go-vore o vas ljudje v dolini toliko slabega in da se vas otro-ci bojé. Zato vas prosim, ker ste tako dobri, da me izpus-tite. Oj, lepo je v dolini, teta Pehtara! Pa Koro‰ãeve boskrbelo, ker me ni tako dolgo nazaj in tudi doma bodoÏalostni. Zato pa me izpustite, teta Pehtara, lepo vas


129

prosim — izpustite me! Sto lepih pesmic si bom izmislilo vas in jih bom prepeval od jutra do veãera . . .«

»Ne izpustim te, Kekec!« je odvrnila Pehta. »RazÏalilsi me, ko si me zasmehoval in si tako predrzno vdrl vmojo koão. Zato pa ostane‰ pri meni najmanj tri leta.Kazen mora biti, ker bi se mi drugaãe ljudje posmeho-vali. Kar pomiri se, Kekec, in potrpi tri leta! Potem pabomo videli, kako in kaj.«

In Pehta je od‰la v kuhinjo kuhat veãerjo. Kekec pa seje stisnil v dve gubé in je trikrat vzdihnil. Ovbe, da se nemorem domisliti niãesar pametnega! In niti zvijaãe niod nikoder! — Bolelo je to Kekca, zelo ga je bolelo vsrcu, da se ne more domisliti zvijaãe, s katero bi preka-nil grdega volka. In niã veã ni mogel sedeti v samotnikoãi. Kar ven je ‰el v tihi gozdiã in dalje, dalje na zelenoporobje. Tam je sedel na plo‰ãat kamen in je gledal vsamotni planinski svet. Za njim so cveteli grmiãi rdeãe-ga rav‰ja in so dehteli s prijetnim omamljivim vonjem.Veãerilo se je in visoki sneÏniki so goreli v ‰krlatni, ve-ãerni zarji. Odsev tiste zarje pa je trepetal vseokrog pozagorskem svetu — po pe‰ãenih obronkih, po nizkemru‰ju, po mrzlem, veãnem snegu in po zelenih tratinah. . . Kekcu se je nehote raz‰irilo srce, ko se je zamaknilv roÏno zarjo, ki je s svojim Ïivim ognjem objemala tihizagorski svet. Vtaknil je v usta pi‰ãalko pa je zasviralkrasno pesem, ki je glasno in sladko zvenela v spokojni


130

planinski veãer . . . Volk je leÏal za njim v go‰ãavi in seni ganil niti za trenutek, kakor da bi se tudi on zamak-nil v lepo pesem, ki je prihajala iz Kekãeve pi‰ãalke.

Izginila je roÏnata zarja z vrhov orja‰kih sneÏnikov inmrak je priãel zakrivati zagorski svet. Tedaj je Pehta po-klicala Kekca k veãerji. In Kekec je od‰el v koão. Nave-ãerjal se je pa od‰el spat. In vsak veãer je ‰el volk z njimv izbico in legel pred njegovo posteljo in je leÏal tam dobelega jutra.

In nekega dne je vpra‰al Kekec Pehto kar naravnost:»Teta Pehtara, koliko ste stari? Hm, dolgo ãasa morateÏe biti na svetu, ker je pravil Ïe na‰ rajni ded o vas. Indolgo ãasa morate Ïe biti v na‰ih krajih, ker vas poznavsa dolina. Hude stvari govore o vas in otroci se vasstra‰no boje. Mislijo, da jih pograbite v svoj ko‰ in jihponesete v goro, da jih tam pojeste . . . Pa meni se ãud-no zdi, da se vas tako zelo boje. Saj niste hudobni ingrdi, kakor pravijo na vasi. Lepi ste, teta Pehtara, resniã-no lepi. Dajte si med lase zlat ‰apelj, pa boste lep‰i kotvsaka kraljica.«

Pehta se mu je nasmehnila in mu je rekla: »Kekec, nebom ti pravila, koliko let sem stara, ker bi ti ne razumeltega. A to ti povem, da sem v va‰ih krajih veã nego stolet in ostanem ‰e dolgo, dolgo tu. Reãem ti, Kekec, dapojdem ‰ele tedaj iz tega kraja, kadar se mi izneveri mojvolk in me zapusti in pojde s ãlovekom v dolino. A to se


131

paã nikdar ne zgodi . . . Pravi‰, da se me otroci v doli-ni boje? O, seveda se me lahko boje. Îe marsikateregapaglavca sem pograbila in sem ga zaprla v koão. A ni-sem ga pojedla, ampak sem ga imela zaprtega tolikoãasa, dokler ni postal dober in priden. Boje se me otro-ci — a reãem ti, Kekec, da se me boje samo maloprid-neÏi; a dobri otroci se me ne boje, ker dobro vedo, dajim ne storim niã slabega. A poredneÏi imajo slabo vestin zato jih je strah, ãe jim omeni‰ mene . . . Ali si se meti bal, ha, Kekec? Kar odkrito mi povej, ãe si se me bal!«

»Zakaj bi se vas bil bal?« je odvrnil Kekec prostodu‰-no. »Nikdar se vas nisem bal — tudi takrat ne, ko semvdrl v va‰o koão in sem vam odvedel Mojco. Saj semvedel, da mi ne morete storiti niã slabega . . . Ha, kaj sterekli? Da pojdete iz na‰ega kraja, ãe vas zapusti va‰ ne-marni volk in pobegne s ãlovekom? O, teta Pehtara, lah-ko mi verjamete, da se to nikdar ne zgodi. Rad bi poznaltistega ãloveka, ki bi hotel tega nemarneÏa, tega kosma-tinca, ki ne zna niã drugega, kakor ves dan spati in ren-ãati in kazati zobe, ãe mu pokaÏe‰ prst. Rad bi poznaltistega ãloveka, o resniãno rad!«

In Kekec se je smejal Ïe pri sami misli na grdega vol-ka. In smejal se je vso pot, ko je stopal skozi gozdiã protiparobju, kjer je presedeval vsak dan na plo‰ãatem kam-nu in dolgo, dolgo premi‰ljeval, kako bi prekanil volka.Tudi danes je priãel premi‰ljevati. Toda sredi misli se je


132

naglas zasmejal in se je ozrl na volka, ki je leÏal prednjim v go‰ãavi. »Sem pojdi, nemarneÏ!« mu je velel in jezamahnil z roko. Volk se je res dvignil. Dvakrat se je pre-tegnil in je stopil pred Kekca in ga gledal s svojimi svet-limi oãmi. — »Glej, ti zver prismuknjena!« ga je nagovo-ril Kekec. »Tvoja gospodinja mi je rekla, da pojde odtod,ãe pobegne‰ s ãlovekom. Pa misli‰, da Ïivi na svetu ãlo-vek, ki bi te imel rad in bi se ti delal dobrega? O, prene-maren si volk, prenemaren si! Kdo te bo pogledal, ko sitako grd kot nihãe na svetu? Niti Kekec ne, ki mora Ïi-veti s teboj in se jeziti na tebe, da bo morda ‰e celo osi-vel kot Kovariãev stric . . . O da si priden, da si lep, nereãem, da bi te ne imel rad. Tako pa, hej, tako . . .«

A Kekec je hipoma utihnil in se je udaril z roko poãelu. Kakor blisk mu je ‰inila v glavo misel: Kekec! Daj,poizkusi, pa odvedi Pehti volka! Saj mogoãe ne bo teÏko.Neumen je volk in ti ga lahko obrne‰ na svojo stran. Daj,Kekec, poizkusi! — Kekec se je tega domislil in je karposkoãil na noge. »Volkec, ljubi moj volkec!« je prijaz-no rekel volku. »Ve‰, predolgo se Ïe gledava kot psiãekin mucika. Kaj bi ne bilo bolje, da se sprijazniva in po-staneva prijatelja! Ni vredno, da se sovraÏiva. Dostikratsem te prav po‰teno brcnil in sem te ozmerjal. Pa vse tosamo zaradi tega, ker sem mislil, da si hudoben in mesovraÏi‰. A danes sem izprevidel, da sem se zmotil. Sajnisi tako grd in tudi nemaren nisi tako, da bi te ne mo-


133

gel imeti rad . . . Ve‰, kaj? Kar lepo mi podaj taãko, pasva prijatelja, da nima bolj‰ih ves svet.«

In Kekec je prijel volka za ‰apo, z levico pa ga je priãelboÏati po raskavi dlaki. Volk ga je gledal nekaj ãasa vesosupljen in mu ni niti pokazal svojih dolgih zob. Pa tudizarenãal ni kakor navadno. Kekec se je muzal in je govo-ril prijazne besede in ga je boÏal po trdi glavi. Sedel jenazaj na kamen. Tedaj pa se je zgodilo ãudo. Volk je po-loÏil svojo glavo Kekcu na kolena in ga je vdano gledalin oãi se mu niso veã svetile v tistem ãudnem, stra‰nemognju, ki se ga je Kekec bal. Postal je krotak kakor psiãekin je pustil, da ga je deãek boÏal in prijazno tapljal poglavi.

»He-he!« se je smejal Kekec. »Na ta naãin ga bomlepo prekanil in Pehta se bo kar praskala, ko bo moralazapustiti na‰e kraje. Pa je vendarle pri‰la zvijaãa! Ni bilovredno, da sem toliko premi‰ljal in javkal sam pri sebi.Zvijaãa je naposled vendarle pri‰la.« — In Kekec je bilvesel, da so mu oãi kar Ïarele. Prepeval je v svojem ve-selju, ker je bil prepriãan, da bo ãez nekaj dni Ïe v doli-ni pri Koro‰cu. Izvlekel je iz Ïepa stekleniãico, v kateri jebilo tisto ãudovito zdravilo, ki ga je izmaknil Pehti izomarice. Pa je gledal stekleniãko in oãi so se mu smejale.Oj, prekanil bo Pehto Ïe ãez nekaj dni. Saj se bo dobri-kal volku, da ga popolnoma pridobi na svojo stran. Po-


134

tem pa pobegne z njim v dolino. In teta Pehta bo debe-lo gledala za njima in bo morala iti iz zagorskega sveta.

Vsega tega se je domislil Kekec v svojem veselju. Karna glavo se je postavil in je zavriskal potem na ves glas:»Ju-hu-hu!«

Njegov vrisk je hitel do strmih ·pikovih sten. Od tampa se je stoglasno razlegal in je odmeval po vsem za-gorskem svetu in je hitel od sneÏnika do sneÏnika. Inveseli vrisk se je razlegnil tja do zelene senoÏeti zaAkom. Tam pa je sedel med svojo mirno Ïivinico Ko-ro‰ãev RoÏle. Glavo si je podpiral z rokami in je molãegledal po Ïivinici, ki se je pasla krog in krog po ‰irni se-noÏeti. Sli‰al je RoÏle tisti vrisk. Zganil se je in je dvignilglavo pa je poslu‰al. A vrisk je Ïe utihnil in se je razgu-bil tam med sivimi stenami ·iroke peãi. — »Hm, kdoneki je tako zavriskal?« je pomislil RoÏle. »Glas je pri‰elod ·pikove strani . . . âudno, ãudno — saj tam ni nobe-nega pastirja, da bi vriskal v boÏji dan. Pa kdo se nekiklati tam gori na tisti strani?«

In RoÏle je ugibal, a ni niãesar uganil. âudno, tistivrisk ga je spomnil Kekca, nesreãnega Kekca, ki ga jebila hudobna Pehta Ïe pred tednom ugrabila. Da ga jebila ulovila Pehta tisti nesreãni dan, o tem je bil RoÏletrdno prepriãan. Zato pa je bil vse dni Ïalosten in nitiprepevati se mu ni ljubilo. Pobit je hodil za svojo Ïivini-co ali pa leÏal tam kraj ru‰ja in je strmel na visoke peãine


135

in na beli sneg, ki ga je bilo polno orja‰ko skalovje ·iro-ke peãi. V srcu ga je grizlo nekaj bridkega — in RoÏle jevedel, da je to samo vest, ki mu Ïe sedem dni oãita, dase ni prav niã zavzel za nesreãnega Kekca. Glej, ko jeugrabila Pehta ubogo Mojco, se Kekec ni pomi‰ljal. Karvdrl je v Pehtino koão, pa je odvedel Mojco lepo domov.Kekec se ni ustra‰il nobene nevarnosti; a RoÏle se boji,zelo boji in niti ne migne s prstom, da bi pomogel ne-sreãnemu Kekcu. O, RoÏle je velik bojazljivec! Kakorzajãek je, ki si ne upa preko ceste, ampak se raj‰i tresev svojem strahu za varnim grmovjem. Oj, RoÏle, RoÏle!Ali te ni niã sram, da si tak bojazljivec?

Tako je oãitala v RoÏletovem srcu bridka vest. RoÏletapa je grizlo in sram ga je bilo. Kolikokrat se je Ïe opogu-mil, da bi ‰el Kekcu na pomoã. Pa je Ïe ‰el s senoÏeti.Toda pri‰el je samo do ru‰ja, do tistega mesta, kjer ga jebila Pehta zmikastila. Tu pa je RoÏleta kar streslo inmrzla polt ga je oblila. Naglo je zasopel in se obrnil. InzbeÏal je v svojem strahu nazaj na varno senoÏet in tamse je skrival za gosto ru‰je. — Ko ga je minil prvi strah,ga je bilo sram in v srcu ga je priãelo zopet gristi. »O,zakaj me je tako strah, zakaj?« je govoril sam sebi. »Glej,ãe bi bila Pehta ugrabila mene, bi Kekec ne javkal v stra-hu tako kakor jaz. âe bi me drugaãe ne mogel re‰iti, bipodrl tudi Pehtino koão. Pa ga bi ne bilo strah, prav niãbi ga ne bilo strah . . . A jaz se tresem kakor zajãek in si


136

ne upam niti prsta dvigniti, da bi ga re‰il. Oj, gorje, gor-je!«

In RoÏleta je vedno bolj grizlo v srcu in mu oãitalostrahopetnost. Pa ni mogel RoÏle tega niã veã prena‰ati.Kar poskoãil je na noge in je vrgel palico na tla. »Danespa pojdem, — naravnost do Pehtine koãe pojdem in re-‰im Kekca!« je rekel odloãno. »Prav niã se ne bom bal,pa najsi me tudi Pehta zasaãi. Ne bojim se, ne bojim seje . . .«

RoÏle se je zapra‰il v ru‰je in je tekel na vso sapo popoti navzdol. Ustavil se je ‰ele kraj gozdiãa, za katerimje leÏala tiha Pehtina senoÏet. Obrisal si je znoj z obra-za in je naglo sopel. Za trenutek se ga je spet polastilastara bojazen, da se je kar stresel. A odloãno je zmajal zglavo, in se je splazil v go‰ãavo. Dolgo je hodil in se ri-nil med grmovjem. Ko je dospel do porobja, je previd-no pokukal izza grma, ker se ni upal kar tako stopiti izgozda. Toda ker na senoÏeti ni videl Ïive du‰e, se je opo-gumil in je stopil iz go‰ãave. Pogledal je na senoÏet, natisto mesto, kjer je ‰e pred tednom stala Pehtina koãa. Akoãe ni zagledal nikjer.

»Kaj je to? Kje je koãa?« se je zaãudil RoÏle. Pogledalje natanãneje in tedaj je videl samo ãrn kup tam, kjer jestala prej Pehtina koãa. In RoÏle se je ãudil vedno bolj.A ker je bila njegova radovednost veãja nego strah, jestekel po strmini navzdol. Hitel je po senoÏeti in se je


137

ustavil pred ãrnim kupom. In tedaj je videl Ïalostno po-gori‰ãe — samo ãrno oglje in sivkast pepel, ki ga je bilraznesel veter daleã okrog . . . »Ojoj!« je zatarnal RoÏ-le. »Pogorela je koãa, do tal je pogorela . . . Pa kdo jo jezaÏgal, oj, kdo? In kje je Kekec, o, kje je Kekec?«

RoÏle je tako glasno zavpil, da se je prestra‰il svojegalastnega glasu. Prijel se je za glavo in je sedel na trhel‰tor. Kje je Kekec? Kam je izginil? Oj, nemara ga je hu-dobna Pehta pograbila in ga umorila, ker je bila takostra‰no huda na Kekca? In Kekca ni veã na svetu in niãveã ne bo citral in prepeval na vrtu lepih pesmi, ki jih jeznal sto in sto. Umrl je — in sam bog ve, kje ga je poko-pala hudobna Pehta v ãrno zemljo. In nihãe ne najdenjegovega groba — ne najde ga po vsem zagorskem sve-tu . . . Pokopala ga je Pehta; zaÏgala je koão, pa je izgi-nila bog ve kam . . .

»Kekec, o Kekec!« je zajokal RoÏle v svoji silni bolesti.Debele solze so mu drsele po licih, ko je gledal ãrno po-gori‰ãe. ·e dolgo je sedel na ‰toru in jokal. In jokal je vsopot, ko je ‰el nazaj na svojo senoÏet. Mraãilo se je Ïe inÏivinica je bila Ïe polegla po ‰irni staji. A RoÏle je ‰el vpastirsko koão. Tam se je vrgel na pograd in je ‰e vednojokal, bridko jokal . . .

Slepa Mojca je sedela na domaãem pragu in je poslu-‰ala samotno ptico, ki je ãebljala v vrtu. In Mojca se jenasmehnila pa je priãela potihoma prepevati. Tisto pe-


138

sem je pela o ‰krjanãku in pomladi, ki tako lepo zveni vveãerni svet. Pri‰la je mamica in tedaj je dvignila Moj-ca glavico. »Vi ste, mamica?« je rekla tedaj. »A sem Ïemislila, da se je vrnil Kekec . . . Oj, dolgo ga Ïe ni, dol-go! Îe zdavnaj bi se bil moral vrniti. Dejal mi je, da poj-de naravnost k vili ·krlatici pa mi prinese zdravilo, dabom videla vas, mamica! Pa tudi oãeta bom videla innebo in cvetice, ki tako sladko dehte! O, jaz bi bila ve-sela, tako vesela! — Kekec je ‰el k vili ·krlatici; zato gapa ni tako dolgo nazaj. Le verjemite, mamica!«

Mati jo je poboÏala po laseh in je dejala: »Oj, Mojca!Pojdi veãerjat in spat! Mraãi se Ïe. A Kekca je ugrabilaPehta, kakor je bila ugrabila tebe. Pa je zdaj nekje v go-rah . . .«

Mojca pa je stresla z glavico in je odvrnila: »O, ni gaugrabila Pehta. — Dobro vem, da ga ni ugrabila. Saj Ke-kec se je ne boji in bi ji bil takoj zbeÏal. Re‰il je mene, pase ni bal . . . Zato pa vem, da ni pri Pehti. K vili ·krlati-ci je ‰el po zdravilo in se vrne danes ali jutri. Saj mi jetako rekel, ko je od‰el na gore. Veste, mamica, zanala‰ãni hotel povedati, da gre k vili ·krlatici. Zato, mamica,da bomo bolj veseli, ko kar nenadoma pride in prinesetisto zdravilo.«

Mojca je vstala, pa je ‰la z materjo v izbo. O, Mojca seje kar smehljala, ko so ji dan za dnem pravili, da je Kek-ca ugrabila hudobna Pehta. Pa ni verjela Mojca, resniã-


139

no ni verjela. Saj je bila prepriãana, da je ‰el Kekec samk vili ·klatici po zdravilo za njene oãi. Pa se vrne Kekec,ker je pogumen, da nihãe tako na svetu. O, Kekec paã nebo pustil, da ga ulovi Pehta, kot je ulovila njo, tam obgozdnem porobju. Zato pa se motijo ljudje, ko pravijo,da je Kekec zaprt v Pehtini koãi. Kekec je samo pri vili·krlatici in jo prosi, naj mu da zdravilo, da Mojca izpre-gleda in vidi nebo in vse lepo, lepo zemljico pod nebom.Jutri pride Kekec in Ïe jutri bo Mojca videla in se bosmejala in skakala in prepevala v svojem srãnem vese-lju.

Smehljala se je ‰e v posteljici, ‰e celo v sanjah se jesmehljala. V sanjah pa je videla in ni bila veã slepa.Drobne ptice je videla, ki so prepevale na vejah, leperoÏe je videla in ‰irno polje. Nebo je videla in zlato son-ce, ki se je lesketalo sredi neba. In ptice in roÏe so sesmehljale, smehljalo se je nebo in zlato sonce, kakor seje smehljala slepa Mojca, ki je v sanjah izpregledala . . .

Tisti veãer je morala Jerica zopet tolaÏiti malo Tinkoz lepimi besedami. Sedela je Jerica kraj posteljice in jeboÏala Tinko po laseh pa ji je govorila. »O, ne jokaj, Tin-ãica! Saj ne bo hudega. Saj se vrne Kekec in spet ga bo‰videla. Samo jokati ne sme‰, ker ga je ugrabila Pehta.Kekec je pretkan in pobegne Pehti. Pa bo‰ vesela, ko bozacitral lepo pesem. Le meni verjemi pa nikar ne jokaj,Tinãica!«


140

A Tinka je venomer ihtela in je zakrivala obrazek zdebelimi roãicami. Pa saj ni bilo ãudno, ker ji je bilo takohudo po bratcu. Rada ga je imela; a zdaj ga je vzela Peh-ta in ga nikoli veã ne da nazaj. Pa kdo bo igral zdaj naKekãeve lepe citre in kdo bo prepeval, ko njega ne boveã? — In Tinko je kar streslo, da je zajokala. »O, Jerica!«je govorila. »Skoraj raj‰i bi videla, da je ‰el Kekec sluÏitk zmaju za kuharja. Tam bi ga ne ugrabila Pehta, ker bise bala zmaja . . . Pa je ‰el v Rovte in tam ga je ulovilahudobna Pehta . . . Pa ga ne izpusti veã, Jerica, ne iz-pusti ga nikoli veã . . . Kekec, o, Kekec!«

In jokala je Tinka, na ves glas je jokala. Zaman jo jetolaÏila Jerica in ji je prigovarjala. O, tudi Jerici je bilohudo po ubogem bratcu. A Jerica je dobro vedela, da seKekec kmalu vrne, kmalu. Saj ga je poznala, da je zvit inpretkan kot nihãe daleã naokoli. Zato pa je tolaÏila Tin-ko, a Tinka je ni slu‰ala. ·ele silni jok jo je utrudil tako,da je zaspala. Jerica ji je obrisala solzni obrazek. Potempa je stopila k okencu in ga zagrnila z belo zaveso. Zneba so gledale skozi okenca velike, svetle zvezde — na-ravnost na speão Tinko so gledale in so se smehljale. Pase je Jerica bala, da bi ne motile zvezde male Tinke vspanju. Zato pa je zagrnila okence. PrekriÏala je speãosestrico in je od‰la potihoma, po prstih iz sobice.

Tiste velike, jasne zvezde je videl tudi Kekec tam gorivisoko od sneÏnim ·pikom. A Kekec ni bil ‰e v postelji.


141

Kekec je sedel pri okencu samotne koãe in je potihomaÏviÏgal lepo pesem. Pred njim je leÏal volk; glavo je bilnaslonil na njegove noge in je spal. Sveãa je brlela namizici, zunaj pa je molãala tiha, mirna planinska noã.

»Glej, kako lepo spi moj ljubi volkec,« se je namuznilKekec, ko se je naveliãal ÏviÏganja. »Trikrat sem ga po-gladil po nemarnih ‰ãetinah. Pa me je neumno pogledalin se je hotel kar nasloniti na moja kolena . . . Oj, vol-kec, moj ljubi volkec! Kmalu bo‰ plesal, kot ti bom pis-kal na pi‰ãalko. Resniãno — nisem mislil, da si tako krat-ke pameti. No, ne vem, ako bi mogel Ïe jutri pobegniti.Preveã ‰e poslu‰a‰ svojo gospodinjo, preveã ‰e, ljubivolkec! âe ti Ïe zdaj pokaÏem pete, se zopet zapodi‰ zamano in me mogoãe ‰e celo po‰teno ugrizne‰. Na, pa bibilo konec najinega prijateljstva . . . Zato pa raj‰i ‰e po-ãakajva nekaj dni! Ali ni res, ljubi volkec?«

Kekec je prijel volka za glavo in ga je lahko stresel.Volk se je dvignil in ga je zaspano gledal. A ni zarenãal,ampak je Ïe hotel zopet poloÏiti glavo na deãkova ko-lena. — »Tega pa ne, ljubi volkec!« se je zasmejal Kekec.»Ali ne vidi‰, da je Ïe noã? âas je, ãas, da greva spat, lju-bi volkec! A nocoj ne bo‰ spal na trdih tleh. Ve‰, pravmehko ti posteljem, da te ne bodo bolele kosti. Priden si,ljubi volkec, in zato ne zasluÏi‰, da bi spal na trdih tleh.«

In Kekec je vzel debelo odejo s svoje postelje in jo napol preganil. Razpel jo je po tleh in jo zrahljal. Potem pa


142

je prijel volka in ga posadil na odejo. »Vidi‰, ljubi vol-kec?« mu je rekel in ga pogladil po raskavem hrbtu. »Aliti ni dobro zdaj, ko si prijazen z mano? Gospodinja paãne gleda dosti nate, ker pusti, da spi‰ na golih tleh. Nimate rada, volkec, prav niã te nima rada . . . jaz pa ti po-steljem, da bo‰ vso noã spal lepo in mehko. Pa si ‰e ne-kaj rohnel nad mano in si mislil, da sem tvoj sovraÏnik.Kako si se motil, volkec, o, kako si se motil! — Ve‰, karlepo lezi in zaspi, ker si truden, ljubi volkec!«

Volk ga je gledal in zamolklo zagrãal. Zleknil se je pomehki odeji in je momljal v svoji zadovoljnosti. Kekec gaje ‰e enkrat poboÏal po glavi. Tedaj pa se je volk nena-doma dvignil. Na pol se je okrenil in je hvaleÏno pogle-dal Kekca. Potem je sklonil glavo in je priãel lizati deã-kovo roko . . .


143

10

Kekec in Pehta sta se zelo razumela in sta se vse dniprijazno razgovarjala. O, Kekec ni veã oãital Pehti,

ker ga je ugrabila, ampak se ji je dobrikal in ji govorilkratkoãasne stvari, da se mu je morala smejati. Pehta gaje imela vedno bolj rada in mu je stregla kakor kralje-viãu. Kekec pa se je sladkal in je prepeval in piskal napi‰ãalko, da je bilo veselo v samotni koãi pod ·pikom.Izmislil si je bil novo pesem. Lepa je bila tista pesem inPehta jo je hvalila, ker ji je resniãno ugajala. Pa jo je Ke-kec tudi znal lepo prepevati, a ‰e lep‰e svirati na pi‰ãal-ko:

»SneÏec beli vrh gora,tebi sonãek se smehlja;gleda zvezda te lepo,modro ljubi te nebo —a pastirãek sred mirutebi vriska — juhuhu . . .«

Zadovoljen je bil Kekec tiste dni in se ni veã drÏal po-bito in Ïalostno. Hm, ãemu tudi? Saj je bil prepriãan, dane bo veã dolgo pri Pehti. ·e nekaj dni — pa kar vstane


144

in odide z volkom v dolino. Naj reãe Pehta, kar hoãe, innaj se jezi, kolikor hoãe! Kdo pa tudi more prisiliti Kek-ca, da ostane tu zgoraj v divji gorski samoti? Niti Pehtane, pa naj bo ‰e tako dobrotljiva in prijazna. Koro‰ãeviga Ïe teÏko ãakajo in tudi doma skrbi vse, ker so gotovozvedeli, da je kar hipoma izginil in da ga je ugrabila Peh-ta. Deset dni je Ïe pre‰lo, odkar je bil od‰el iz doline.Deset dni Ïe Ïivi tu gori pod sneÏnim ·pikom in skraj-ni ãas je Ïe, da pobegne.

Tako si je mislil Kekec tisti dan. ·el je v gozdiã in te-daj je sklenil, da poizkusi, ãe bo volk beÏal z njim. Pri‰lasta do travnate strmine. »Volkec, moj ljubi volkec!« jenagovoril Kekec volka. »Velika prijatelja sva in se ima-va rada. Glej, dolgoãasno je tu v gorah, ker nimava no-benega dela. A doli v dolini je veselo, reãem ti, volkec, danikjer ni tako lepo kot v dolini. Tebi bi zelo ugajalo —lovil bi se po vasi s psiãki in bi se trgal z njimi in igral.Petelina in koko‰i bi stra‰il na dvori‰ãu, da bi se vse-povsod razlegalo veselo gaganje. Bicke bi pasel na lediniin jih zaganjal, da bi bilo veselje . . . O, le pomisli malo,kako lepo Ïivljenje bi imel v dolini. In jedel bi, kar bi sile poÏelel. Pri Pehti pa mora‰ gristi samo trde kosti inlokati sirkov moãnik. Pomisli malo, volkec! Pameten inrazumen si — zato pa, volkec, zato pa kar pojdi z manov dolino! Kar pojdi, volkec, kar pojdi!«


145

Kekec je priãel stopati po travnati strmini. V zaãetkupoãasi, a potem vedno hitreje. Tu in tam se je ozrl nazajpa je videl volka, ki je stal tam na vrhu strmine in ga ne-premiãno gledal. Îe je bil Kekec daleã doli in Ïe je mislil,da volk ne pojde za njim, ampak ga pusti, da v miru po-begne. In Kekec se je Ïe posmejal sam pri sebi in je hi-treje stopil naprej. A tedaj je volk na vrhu strmine po-skoãil in glasno zalajal. Zapra‰il se je po strmini navzdolin je bil v nekaj skokih pri Kekcu. Stopil je pred njega inga gledal in se ni premaknil z mesta. A renãal ni in tudini kazal svojih belih zob.

»Daj, volkec, bodi pameten in pusti me naprej!« muje govoril Kekec in ga je boÏal in hotel odriniti s poti.»Ni se ti treba bati Pehte. Saj te ne bo suvala in tepla.Kar pusti me in pobegni z mano!«

A volk ga je samo gledal in se ni ganil. Kekec je po-izkusil, da bi ‰el na levo. A volk je skoãil naglo predenjin mu zastavil pot. Vse Kekãeve lepe besede niso pravniã pomagale. — Volk se ni dal pregovoriti in ga ni pu-stil nikamor. In Kekec je izprevidel, da ‰e ni ãas za begin da volk ‰e vedno noãe zapustiti Pehte. Zato se je okre-nil in ‰el po strmini nazaj. A ni zmerjal volka in tudi hu-de besede mu ni rekel. PoboÏal ga je tu pa tam in muprijazno govoril.

Na vrhu strmine pa je sedel na kamen in je premi‰ljal.Tako je premi‰ljal Kekec: »Hm, s samim boÏanjem in


146

dobrikanjem ga ne pridobim. Treba si je izmisliti drugozvijaão in treba je premisliti vse lastnosti, ki jih ima takanemarna zverina, kakor je volk. Hm, doma mi je matipri kosilu in veãerji veãkrat rekla, da sem poÏre‰en ka-kor volk . . . PoÏre‰en je volk, resniãno je poÏre‰en. Ateta Pehta mu daje samo kosti in sirkov moãnik. Volk paje poÏre‰en in vedno laãen. O, dobro bi mu del mastenzaloÏek in pribolj‰ek pa bi se kar oblizoval . . . âakaj,volkec! Od danes naprej ne bo‰ veã grizel trdih kosti intudi ne bo‰ lokal samega sirkovega moãnika. O, Kekecbo zdaj skrbel, da ne bo tvoj nenasitni Ïelodec tako pra-zen. In tudi suh ne bo‰ veã kakor trlica. Samo do kosila‰e poãakaj, ljubi volkec!«

In Kekec se je napotil nazaj v koão. Pehta je sedela primizi in Kekec je sedel k okencu. Pogledal je na visoki vrhsneÏnega ·pika, ki je bil zakrit v sivkaste oblake, in jerekel: »Teta Pehtara, bil sem zunaj pa sem videl oblake,ki se zbirajo nad gorami. Napravlja se k deÏju . . . Pa bodolgoãasno, ker se ne bo videlo prav nikamor.«

»Prav pravi‰, Kekec!« je odvrnila Pehta. »Zdaj bo dol-ge dni deÏevalo. Pa je tudi deÏ potreben, ker je Ïe veli-ka su‰a doli po polju. No, ni se ti treba bati dolgega ãasa.Lepo bova sedela tu v izbi in si bova pravila zgodbe. Svi-ral bo‰ na pi‰ãalko in ‰e mar ti ne bo deÏja.«

Volk se je bil zavlekel pod mizo in je priãel potihomain pretrgano cviliti. — »Kaj mu je, teta Pehtara?« je vpra-


147

‰al Kekec. »Ali sli‰ite, kako zavija nemarneÏ? Mogoãeima hude sanje? Ali pa ga celo tlaãi huda mora? — O, lenaj ga! Saj drugega ne zasluÏi, nemarneÏ, ker je tako grdin hudoben. ·e jaz bi pomagal hudi mori, ãe bi smel. Dabi si zapomnil, nemarneÏ, kdaj je delal Kekcu Ïalost invelike skrbi.«

Pehta je dvignila prst in zaÏugala z njim Kekcu. »âe-mu se vedno jezi‰ na volka?« mu je dejala. »Volk dela,kakor mu jaz ukaÏem. Zvest mi je in me nikoli ne zapu-sti. Le laskaj se mu, kolikor hoãe‰! A ne premami‰ ga, paãe mu tudi obljubi‰ ãredo najlep‰ih bickov.«

Kekec se je namuznil in je pogledal od strani Pehto.Glej jo no, teto Pehto, poglej! Kako ti lepo govori o vol-ku! Nihãe ga ne pregovori in ne premami? Kaj pa Kekec,teta Pehtara? — Deset dni Ïe Ïivi Kekec pri vas, a vi ‰evedno ne poznate Kekca. O, prekanil vas bo Kekec, daboste kar debelo gledali. Pa tudi volka bo prekanil inomamil. Le verjemite, teta Pehtara! Kekec ni kar tako, dabi delali z njim kakor z navadnim va‰kim paglavcem.Kekec je prekanil Ïe koga drugega in se je vsakokratlepo izmuznil . . . Zato pa kar lepo tiho bodite, teta Peh-tara, in lepo poãakajte! Prekanil vas bo in vam bo ‰e en-krat strgal korenãek. Vi boste pa debelo gledali in vas bosram, da vas je Kekec prekanil. O, le ‰e poãakajte nekajdni! Pa boste videli vse in tudi korenãek boste videli, kivam ga bo strgal Kekec . . .


148

Kekec se je ‰e enkrat namuznil. Pehta pa je videla,kako se deãek muza, in zato mu je ‰e enkrat zaÏugala sprstom: »Kekec, Kekec! Ali misli‰, da ne vem, da se do-brika‰ volku? Îe nekajkrat sem videla, kako si ga boÏalpo hrbtu. A ne bo‰ ga premamil in odvedel s seboj v do-lino! Le meni verjemi, da je ves tvoj trud zaman!«

»Kaj?« se je zaãudil Kekec in se je na videz razsrdil.»Jaz da sem boÏal tega nemarneÏa? Oj, teta Pehtara!Samo dvakrat ali trikrat sem se ga dotaknil. A nisem gaboÏal, ker je prenemaren in pregrd . . . Veste, teta Peh-tara, samo u‰ãipnil sem ga, da je kar poskoãil in zareÏal.·e tega se mi manjka, da bi boÏal nemarneÏa, ki ga Ïive-ga ne morem videti . . . Teta Pehtara, ravno zdajle semvas hotel prositi, da bi vsaj med jedjo spodili to grdoboiz sobe. O, kar ne gre mi jed, ãe vidim tega mrharja, kise ga ne morem nikoli iznebiti in mi je vedno za petami.Vsaj med jedjo naj ga ne vidim! Zato pa vas prosim, tetaPehtara, da ga spodite iz sobe.«

»No, pa naj bo po tvojem,« je odgovorila Pehta. »Ve‰,zato, ker te imam rada, bom zaprla volka v klet, ko bovamidva jedla. Da ne bo‰ govoril, da nisi imel pri jedi miruin si bil zaradi volka laãen. A ‰e enkrat ti reãem, Kekec,nikdar ne premami‰ volka, pa ãe se ‰e toliko trudi‰. Trileta bo‰ ostal pri meni, tri cela leta, pa ti ne pomaga pravniã na svetu!«


149

»Prav pravite, teta Pehtara,« je mirno odvrnil Kekec.»Laãen sem, da bi pojedel celega bicka. A veste, to pri-de samo zaradi tega, ker se napravlja k deÏju. Kadar de-Ïuje, sem neprestano laãen in nobena jed me ne morenasititi. Na‰a mati se vedno ustra‰i, kadar priãne deÏe-vati. Kar roke sklepa in prosi, da bi Ïe kmalu deÏ pone-hal. A vse to zaradi mene in zaradi moje velike lakote.«

»Glej ga no!« se je ãudila Pehta. Vendar je rekla: »âeje tako, ti bom dala veã kosila in veãerje, da ne bo‰ sit-naril in onegavil. Dve peãenki dobi‰, da bo Ïelodãek za-dovoljen.«

Kekec se je namuznil in dejal: »Îe stokrat sem rekel,teta Pehtara, da ste dobrega srca kot nihãe na svetu.Hvala lepa, da mi boste dali dve peãenki. Veste, prvobom pojedel tu pri mizi, a drugo v izbici.«

»Pa naj bo, kakor Ïeli‰,« je odvrnila Pehta in mu je resprinesla ‰e velik kos peãenke. Kekec se je lepo zahvalilin je od‰el v svojo sobico. Tedaj je Pehta izpustila iz kletivolka, ki je pritekel naravnost za Kekcem. Pa mu je pri-nesla Pehta suhih kosti in sirkovega moãnika in je od‰laiz sobice. Volk je posrebal moãnik in je priãel gristi kosti.A Kekec je brcnil kosti, da so zletele naravnost v kot.Volk je priãel hudo renãati. Kekec pa mu je pomolil pe-ãenko pod nos in mu govoril: »Ali jo vidi‰, ljubi volkec?Lepo di‰i in je bolj‰a nego vse stvari na svetu. Kaj take-ga paã nisi ‰e nikoli jedel. Ali jo hoãe‰, ljubi volkec?«


150

Volk ga je milo pogledal in je hlastnil po peãenki. AKekec je naglo odmaknil roko in je nadaljeval: »Vsakdan bo‰ jedel tako dobre stvari, ãe gre‰ z mano v doli-no. Daj, zgani se, neumni volkec, pa mi povej, ãe hoãe‰iti z mano od tod? Samo z glavo pokimaj, pa je peãen-ka tvoja . . .«

Volk ga je neprenehoma gledal in je cvilil s tihim gla-som. Trikrat se je obliznil, potem pa je sklonil glavo. —»No, dobro,« je rekel tedaj Kekec. »Pa ti dam slastnopeãenko, ker te imam rad in ima‰ tudi ti mene rad. Panaj bo tvoja, ljubi volkec!«

Volk je z veliko slastjo poÏrl lepo peãenko. Kekec gaje gledal in se je muzal. »·e bi se rad sladkal? Kaj, ti mojvolkec? O, ãe bo‰ priden, ti dam ‰e drugi kos. Tu v pa-pirju ga imam zavitega. Odtrgal sem si ga od lastnih ust,da ga dam tebi, ker si resniãno velik siromak. Samo ãebo‰ priden in ãe pojdeva res skupaj v dolino. Ve‰, dru-gaãe ga pojem sam, ker tudi meni di‰i dobra peãenka.«

Volk je zagledal drugi kos peãenke pa se je priãel do-brikati. Drgnil je glavo ob deãkove noge in ga je pogle-doval milo in proseãe. In Kekec ni mogel drugega, kakorda je dal tudi drugi kos volku. Pri kosilu ga je bil spravilskrivaj v papir; skril ga je pod mizo in ga je vtaknil po-tem v Ïep. O, Kekec je samo v svoji prekanjenosti govo-ril, da je ob deÏevju ‰e enkrat tako laãen kot ob lepemvremenu. Pehta pa mu je verjela in ‰e na misel ji ni pri-


151

‰lo, da jo hoãe Kekec samo prekaniti. Kekec pa je hotelz dobrimi peãenkami pridobiti volka zase. Zato pa se jetako pretkano muzal in je na skrivaj strgal korenãek.

Volk se je nasitil in je postal tako dobre volje kot ‰enikdar. Bil je pohleven kakor jagnje in se je igral s Kek-cem kakor majhen psiãek. — »Bo, bo,« si je govoril Ke-kec in srce se mu je kar smejalo. »Ribiã Rogaãek ulovipostrv na trnek in na muho. A jaz bom ujel to volãjozver na sladke peãenke . . . Hoj, hoj! To bo gledala Peh-ta, stra‰no bo gledala . . .«

Pa je priãel Kekec po sobici prevraãati kozolce in volkje skakal z njim in se je prevraãal z njim . . .


152

11

Kekec je bil prevrnil Ïe sto kozolcev in Ïe stokrat jeprekotalil volka na tla. Ruvala sta se in metala ka-

kor dva paglavca na zeleni trati. Kekec je vriskal, a volkje tulil od samega veselja in od samega zadovoljstva. Bilje stra‰en vik in krik, da se je koãa kar potresala. Kekecje dobro vedel, da prihiti zdaj pa zdaj Pehta v sobico po-gledat, kaj je vzrok temu stra‰nemu direndaju. Zato paje zavpil vsakokrat, ko je prevrnil kozolec: »Teta Pehta-ra, oj, teta Pehtara!« — A po vsakem kozolcu je navalilnanj volk in ga je prevrgel. Renãal je in ga je grabil s svo-jimi zobmi za jopiã, za lase, za nos in za u‰esa, a ga niniti najmanj ugriznil. Kekec pa se je drl na ves glas, daje ‰lo skozi u‰esa in je neprestano klical: »Teta Pehtara,oj, teta Pehtara!«

Naposled je Pehta vendarle prihitela v sobico. Obsta-la je na pragu pa je vpra‰ala vsa zaãudena: »Pa kaj se jezgodilo? Zakaj se tako nemarno dere‰?«

Tisti hip se je ravno zapra‰il volk v Kekca in ga priãelpo‰teno mikastiti. »Oj, teta Pehtara!« se je drl Kekec naves glas. »Pomagajte, teta Pehtara! Volk me hoãe poÏreti. . . Odgrizel mi je Ïe nos in u‰esa mi je Ïe odgrizel . . .


153

Oj, pa mi hoãe tudi glavo odgrizniti . . . Pomagajte, tetaPehtara!«

Pehta se je res ustra‰ila, ko je videla, kako premetavavolk Kekca po tleh. Zato je naglo stopila bliÏe in je za-vpila: »Ali bo‰ dal mir, ti divjak! Proã, proã se mi pobe-ri!«

A volk se ni zmenil za njene besede, ampak je zgrabilKekca za uho. Kekec je tako stra‰no zavrisnil, da se jePehta kar stresla. Pograbila je volka za glavo in ga uda-rila. Tedaj pa se je volk okrenil. ZareÏal je in ji pokazalsvoje bele zobe. Oãi so se mu zasvetile in Kekcu se jezdelo, da se zdaj zdaj vrÏe na svojo gospodinjo. Kekcu seje zasmejalo srce in si je mislil: »Hoj, hoj! Îe je moj, ne-marneÏ . . . Ulovil sem ga na tista dva kosa peãenke,kakor ulovi ribiã Rogaãek postrv na trnek in na muho.Hoj, hoj, teta Pehtara!«

A Pehta je cepetnila z nogo in je ‰e enkrat z vso moãjoudarila volka po glavi. »Ali mi gre‰ stran, divjak?« jesrdito zavpila in je pokazala z roko v kot. Volk je zatulilin poskoãil. Îalostno je pogledal Kekca pa se je poãasizavlekel v kot in legel na tla. Glavo je stisnil med pred-nje noge in priãel potihoma cviliti.

»Oj, teta Pehtara!« je rekel tedaj Kekec. »Prosim vas,poglejte in povejte, ãe imam ‰e nos, ãe imam ‰e u‰esa. . . PoÏrl jih je nesramneÏ, a jaz bom zdaj brez nosa inbrez u‰es . . . Joj, pa kako bom zdaj vohal med in kako


154

bom poslu‰al zdaj svoje citre in svojo pi‰ãalko, ko ni-mam ne nosa in ne u‰es? O, jojmene, teta Pehtara, joj-mene!«

Pehta ga je prijela z obema rokama za glavo pa ga jenalahko stisnila: »Ne tarnaj, Kekec, prav niã ne tarnaj!«ga je tolaÏila. »Saj ima‰ ‰e nos in tudi u‰esa ‰e ima‰. Res,grdo te je mikastil volk — a hvala bogu, da sem pri‰la ‰eo pravem ãasu. Lahko bi se bilo dogodilo, da bi te bilraztrgal na drobne kosce. Pa kaj si mu napravil, da jetako pobesnel? Ha, ti nesreãni otrok? Nemara si ga zo-pet ‰ãipal po svoji navadi in ga draÏil?«

»Oj, ne, teta Pehtara!« je odgovarjal Kekec. »Nisemga draÏil, pa tudi ‰ãipal ga nisem. Skozi okno sem gledalna oblake, ki se tako lepo suãejo okrog ·pikovih sten. Paje pribrenãal obad ali pa je bil ‰e celo strupeni sr‰en.Ravno na gobec je sedel nemarnemu volku in ga je hu-do piãil. In huda zver se vrÏe kar name pa si domi‰ljuje,da sem ga piãil jaz. Oj, teta Pehtara, pa ga nisem piãil jaz— obad ga je ali pa sr‰en.«

»Hm, ãudno, da je pobesnel tako kot ‰e nikdar,« jemenila Pehta. »Zato ti pa reãem ‰e enkrat, Kekec, da bo-di dober z njim in ne delaj neumnosti. Danes si bo‰ paãzapomnil, da se ne sme‰ z volkom ‰aliti. A ker si moralprestati toliko strahu, ti speãem medeno potiãico. Ve‰,zato, da ne bo‰ javkal in se cmeril.«


155

Pehta je ‰e enkrat zaÏugala volku z roko, potem pa jeod‰la iz sobice. Kekec se je namuznil, ko so se zaprlavrata za njo, in si je veselo mel roke. Potegnil je iz skriv-nega kotiãka malo stekleniãico pa jo gledal od vseh stra-ni. »Oj, veseli se, siroma‰na Mojca!« je rekel. »âez dvaali tri dni bo‰ Ïe izpregledala pa bo‰ videla Kekca in nje-govo pretkanost. Samo ‰e dva dni poãakaj, da prenehadeÏ. Smejala se bo‰ in prepevala stokrat lep‰e, nego zna‰krjanãek pod oblakom.«

Kekec je spet skril stekleniãico v varni kotiãek. Potemse je obrnil k volku, ki je ‰e vedno Ïalosten cvilil tam zapeãico. »Oj, ljubi volkec!« je rekel Kekec in je sedel kvolku na tla. »Îalosten si, ker te je tvoja gospodinja po-‰teno namlatila. Pa nisi zasluÏil, ljubi volkec! Saj sva sesamo igrala in prevraãala kozolce. Daj sem glavo, davidim, kje te boli. Dvakrat te je kar dobro pljusknila zroko po glavi . . . PokaÏi, pokaÏi, da vidimo, ãe so ti Ïezrasli roÏiãki! Pomisli, volkec, kako grd bo‰, ko bo‰ no-sil celo roÏiãke na glavi. Vsi se ti bodo smejali, vsi po‰irnem svetu. A to vse zaradi tega, ker te je namlatilatvoja gospodinja, ti moj ubogi volkec!«

Deãek je priãel boÏati volka po glavi, ravno tam, ka-mor ga je bila udarila Pehta. Volk je prenehal cviliti.HvaleÏno je gledal Kekca in je stisnil svojo glavo k nje-govim prsim. A Kekec ga je ‰e vedno boÏal in ga tolaÏil:»Res, hudo ti je storila tvoja gospodinja. A ti si priden in


156

ne zasluÏi‰, da bi te tepli. Zato pa si velik siromak, mojljubi volkec! A zaradi tega se nikdar ne Ïalosti! âez dvadni pojde‰ z mano v dolino in tam te ne bo nihãe tepel.Lepo se bo‰ igral z bicki in s psiãki in s petelinãki. LepotolaÏi se, moj volkec, in potrpi ‰e dva dni! Ve‰, za ve-ãerjo zopet dobi‰ mastno peãenko, da se malo poslad-ka‰ pa pozabi‰ na grde roÏiãke, ki so ti zrasli na glavi.Siromak, ti moj ubogi siromaãek! . . .«

A Kekec ni utegnil veã govoriti. Zakaj hipoma se jetam zunaj zablisnilo in je votlo zagrmelo. Kekec je po-skoãil na noge in je stopil k okencu. Ozrl se je v zagor-ski svet pa je zagledal krog in krog goste, ãrnikaste meg-le, ki so se naglo podile mimo koãe. Dvignil se je silenvihar, ki je stra‰no zatulil vseokrog, da se je potresalasamotna koãa. Stemnilo se je in sredi ãrnih megla se nividelo nikamor. In priãeli so ‰vigati bliski, dolgi kakorognjene kaãe, in zvijali so se tako blizu, da bi jih Kekeckar z roko lovil. Grom je pokal in buãal tako stra‰no inneprestano, da je bilo Kekca kar strah. Naglo je stopil odokenca in je zbeÏal v izbo k Pehti.

»Teta Pehtara, ali sli‰ite strahoto tam zunaj?« je rekel.Zakaj ravno mimo okna je ‰inil svetal blisk in v istemtrenutku je tako silno zagrmelo, da si je Kekec zatisnilu‰esa, da ne bi oglu‰il. A Pehta se mu je samo smehlja-la pa ga je tolaÏila: »Ne boj se, Kekec! Ne zgodi se ti niãÏalega . . . Ve‰, to je samo navadna nevihta, ki preide v


157

nekaj trenutkih. Res je stra‰na, a stra‰na je samo zara-di tega, ker sva visoko v gorah in ravno med hudourni-mi oblaki. Kar miren bodi in potrpi, da ti stra‰ni oblakipreidejo.«

Kekec se je pomiril in je gledal, kako so padale debe-le kaplje iz megle. ·e vedno je bobnelo krog in krog invotlo buãalo in jekalo od mraãnih sneÏnikov. A bliska-lo se ni veã tako grozno. Hudourni oblaki so se bili pre-tegnili Ïe dalje in so vr‰eli nad zagorsko dolino. Krogkoãe se je usipal samo ‰e gost deÏ, pome‰an z belimisneÏinkami, ki pa so splahnele takoj, ko so padle nazemljo. Tudi vihar je potihnil in od strmih skal je velmrzel, leden veter . . .

In tako je deÏevalo neprestano tri dni. Sivkaste meg-le so zakrivale vse gorovje in iz koãe se ni videlo daljekakor za tri korake. Pu‰ãoba je zavladala krog in krog indolgãas je vel iz mrzlih, neprijaznih megla. A Kekcu nibilo dolgoãasno. Lepo je zakuril vse peãi, da je bilo v vsejkoãi prijetno in toplo. Piskal je na pi‰ãalko in je prepe-val vesele pesmi. Ali pa je sedel v sobici in se igral z vol-kom. Krmil ga je z mesom, ki si ga je odtrgoval od svo-jih ust, in se mu je vedno bolj prilizoval. Volk pa se jestiskal k njemu in mu je lizal roke. In vsak veãer ga jepotrepljal Kekec po glavi pa mu je rekel: »Oj, volkec!Danes ponoãi preneha deÏ in v jutru odrineva v dolino,


158

kjer bo‰ pasel bicke in psiãke in petelinãke in koko‰ke.Lepo bo nama v dolini, lepo, da nikjer tako!«

A ko se je Kekec v jutru prebudil, je videl, da ‰e ved-no pada deÏ in da se megle niso premaknile niti za ped.Toda to ga ni vznejevoljilo, ampak je bil vendarle takovesel, da se mu je priãela Pehta posmehovati. »Sli‰i‰,Kekec?« mu je rekla Pehta. »Meni se zdi, da bi ti zelo radvidel, ãe bi vse dni padal ta deÏ. Ve‰, zato, da bi vednojedel dva lepa kosa najlep‰e peãenke. Ha, Kekec?«

Kekec se je naglas zasmejal: »No, ne reãem, da bi nebilo skoraj res,« je odgovoril. »Veste, teta Pehtara, kaj panaj bi tu v tej samoti, kjer ne vidim druge Ïive stvari kottega nemarneÏa, ki me je skoraj spravil ob nos in u‰esa.O, le naj deÏuje vsa tri leta, ki jih moram preÏiveti privas zaradi tega, ker sem vam strgal nedolÏen korenãek.âe drugo ne, mi bo vsaj peãenka slaj‰ala dolga leta. Sajtri leta niso trije dnevi. Ali ni res, teta Pehtara?«

In Kekec se je muzal, muzal ves tisti dan in je bil zelovesel. Pozno zveãer je ‰el spat. Pogledal je ‰e enkrat sko-zi okence v noã. ·e vedno je Ïuborel deÏ tam zunaj. AKekec je vendarle uzrl samotno zvezdo tam sredi obla-kov. Kar poskoãil je in je zgrabil volka okrog vratu. —»Jasni se, ljubi volkec!« je rekel. »Zvezde se Ïe kaÏejoizza oblakov. Jutri bo najlep‰e vreme. In jutri pojdeva vdolino. Hej, hej, ljubi volkec!«


159

Kekec je priãel plesati z volkom po sobici. Pogledal jeskozi okence pa je tlesknil z rokami. Niã veã ni bila me-gla. Nebo je bilo ãisto in jasno kot ribje oko. SneÏniki soÏareli v prvi jutranji zarji. Rdeã ogenj je objemal visokevrhove, na katere je bil zapadel sveÏ sneg. A najlep‰e jeÏarel ponosni ·pikov vrh. Ves je bil zasneÏen in se sve-til, kakor da bi bil posut s samimi diamanti in cekini.

»Juhuhu!« je zavriskal Kekec in se je naglo oblekel.»Pojdi, volkec, kar z mano pojdi! Teta Pehtara ‰e spi —in kar tiho se izmuzneva iz koãe. Pa bova kosila Ïe priKoro‰cu. Kar pojdi, volkec, kar pojdi! In bodi vesel, dane bo‰ niã veã videl svoje hudobne gospodinje. Lepo seizmuzneva — in teta Pehtara bo debelo gledala, ko seprebudi. Hihi, tako ãudno bo gledala!«

Kekec je nesli‰no odprl vrata in je stopil v veÏo. Po-slu‰al je; a niã se ni ganilo v samotni koãi. Pa se je na-muznil in se je splazil skozi veÏne duri. Volk je stopalprihuljeno za njim in ni niti enkrat zasopel. Zunaj pa jeKekec za trenutek obstal in se je globoko oddahnil. Natopa je stekel skozi gozdiã in je dirjal na vso sapo po trav-nati strmini. Volk je skakal kraj njega; toda niti enkrat nipoizkusil, da bi ga zaustavil. Kekec je to videl pa se muje zasmejalo srce. — »Hej, resniãno pojde zdaj z manov dolino!« je mislil ves vesel. »Pa sem jo popihal teti Peh-tari . . . ·koda, da je ni blizu. Lahko bi ji ‰e enkrat strgal


160

korenãek, oj, tako lepo bi ga strgal, da bi se teta Pehta-ra usajala na vso moã. Hej, hej!«

Îe sta dospela s strmine tja med kamnito gru‰ãevje.Tedaj pa se je Kekec okrenil in je obstal kakor prikovan.Zagledal je Pehto, ko je drvela po strmini in je bila Ïezelo blizu. Kekec se je zdrznil in noge so mu kar zasta-le. Pa je izprevidel, da ga Pehta ulovi in ga odvede nazajv koão. Pa se je tako razsrdil, da je kar cepetnil z nogo.»Ne boste me, teta Pehtara, ne boste me!« je ponavljaluporno. »Danes hoãem biti v dolini in nihãe mi ne ubra-ni tega . . . Oj, volkec! Zdaj pokaÏi, da si hvaleÏen! ZdajpokaÏi, da nisi zaman hrustal dobrih peãenk! Nasuka-la bova zdaj Pehto, da je ni ‰e nihãe tako nasukal!«

In Kekec se je pomiril in je mirno ãakal. Pehta je pri-sopla in se je ustavila kraj njega. Prijela ga je z obemarokama za rame in rekla: »Glej ga, potepuha! Kar naskrivaj se izmuzne iz koãe pa mi hoãe pobegniti! Kaj soÏe minila tri leta? Ha, ti Kekec? — O, kar lepo se obrni,pa pojdi nazaj!«

»Ali res, teta Pehtara?« je odgovoril Kekec prav mir-no. »O, niã veã ne grem k vam nazaj. Veste, teta Pehta-ra, v va‰i koãi je preveã dolgoãasno. Jaz bi pa Ïe rad en-krat zacitral na svoje lepe citre. Zato grem v dolino innihãe mi ne bo ubranil tega. Mislim, da tudi vi ne, tetaPehtara, ki ste bili vedno dobri in mi niste nikoli storili


161

niã slabega. Zato me pa kar lepo pustite, da ne bo nobe-ne zamere!«

»Ne pojde‰, ne pojde‰, Kekec!« je dejala Pehtara in seje skoraj razsrdila. »Rekla sem, da ostane‰ pri meni trileta. In pri tem tudi ostane. Kar lepo se obrni in pojdinazaj!«

A Kekec se je upiral, na vso moã se je upiral. Pehta gaje prijela z obema rokama in ga je zasukala. Potisnila gaje naprej, da se je Kekec opotekel in bi bil skoraj padel.A sedaj je volk zalajal na ves glas in je zarenãal, da je bilostra‰no. Zapra‰il se je naravnost v Pehto in jo je zgrabils svojimi ostrimi zobmi za obleko. Pa je priãel ruvati intrgati, da so kosi obleke kar frãali na zemljo. Zraven paje renãal in je bil tako razjarjen, da se je Pehta kar pre-stra‰ila. Priãela je vpiti in suvati volka z rokami in noga-mi. A volk je postajal vedno bolj razjarjen in je renãal inruval vedno huje.

Kekec je stal na strani in se je neprestano muzal. »Alividite, teta Pehtara?« je rekel naposled. »Ali vidite vol-ka? O, niã veã vam ni pokoren in tudi slu‰a vas niã veã.Po‰teno vas bo premikastil, ãe vam jaz ne pridem na po-moã. Niã veã noãe ostati pri vas, ampak z mano hoãe vdolino. Pa sem jaz kriv, da vas je zapustil in se obesilname? Ha, teta Pehtara?«

»Oj, Kekec! Oj, Kekec!« je zavpila Pehta, ko je videla,da se ne more veã otresti razjarjenega volka. »Daj, po-


162

magaj mi, da me ne raztrga divjak! Potem se bova ovsem lepo pogovorila . . . Samo pomagaj mi zdaj, Ke-kec!«

»Pa naj bo, ker me tako lepo prosite!« je odvrnil Ke-kec in je stopil bliÏe. »Volkec, moj ljubi volkec!« je rekelpotem in je zgrabil volka za hrbet. »Pusti teto Pehtaro!Saj nama noãe niã hudega. O, lepo naju bo pustila vdolino in naju ne bo veã zadrÏevala. Kar pusti jo, volkec,ker si priden, zelo priden!«

In volk je res izpustil Pehto in je stopil stran. A vendarje ‰e renãal in je kazal Pehti ostre zobe. Pehta se je od-dahnila in si je popravila raztrgano obleko. »Ti divjak!«je govorila vsa zasopla. »Pa kako me je mikastil ta div-jak! Svojo gospodinjo je hotel raztrgati! Oj, Kekec, pakako si mogel pridobiti volka na svojo stran? âudno semi zdi; saj si vedno grdo govoril o njem in mu nisi pri-vo‰ãil lepe besede. Daj, povej, Kekec!«

A Kekec se je naglas zasmejal. »Teta Pehta!« je od-govoril. »Kaj res mislite, da sem tako malo pameten? O,lepo sem vas prekanil, da vas ‰e ni in ne bo nihãe tako.Vi ste krmili volka s kostmi in sirkovim sokom. A jazsem mu dajal najlep‰e kose va‰e peãenke. Mislili ste, dasem jaz tako poÏre‰en. Pa nisem, teta Pehtara! Samoprekanil sem vas, pa sem dajal peãenko volku, da se jekar oblizoval. Pa mi recite, ãe ne bo potem drÏal volk zmano! Kar recite, teta Pehtara, ako morete!«


163

Pehta ga je gledala, samo debelo gledala. A Kekec seje ‰e enkrat zasmejal in je nadaljeval: »Lepo sem vasprekanil, teta Pehtara, lepo! Pa ste res mislili, da me bo-ste imeli tri leta zaprtega? O, kako ste se zmotili in nistepoznali Kekca! Zdaj pojdem z volkom lepo v dolino. Avi, teta Pehtara, boste morali iti iz na‰ih krajev. Saj stesami rekli, da pojdete iz na‰ih krajev takrat, ko vam po-kaÏe va‰ volk zobe in odide s ãlovekom v dolino. In glej-te — ravno zdajle vam je pokazal va‰ volk zobe in vas je‰e celo po‰teno premikastil. In z mano pojde v dolino inse ne povrne nikoli veã. Teta Pehtara, kar lepo mirni bo-dite! Pa nikar se ne Ïalostite preveã zaradi volka! Veselibodite, da ste se znebili tega nemarneÏa . . . Zbogom,teta Pehtara! Pa brez zamere! Mudi se mi, mudi, ker meÏe teÏko ãakajo v dolini.«

In Kekec je dal Pehti roko. Pehta ga je ‰e vedno gleda-la in je molãala. Naposled pa se je zasmejala in je tlesk-nila z rokami. »Ti prebiti Kekec!« je rekla in se je ‰e ved-no smejala. »Pa kdo bi si mislil, da je tako prevejan? O,prekanil si me, tako stra‰no prekanil, da bi te najraj‰ipograbila za u‰esa in ti navila uro. Glej ga, glej! Kako meje vodil ves ãas ta nepridiprav za nos! Pa sem mislila, dani na vsem svetu ãloveka, ki bi me mogel prekaniti in miodvesti volka. A pri‰el je nepridiprav, ta Kekec je pri‰el,pa me je prekanil in mi ugrabil volka. Oj, Kekec, ti pre-biti Kekec!«


164

»No, no — saj ni tako hudo, teta Pehtara!« je odvrnilKekec. »Preveã ste zaupali volku, pa niste vedeli, da jevolk nespametna zver, kakor je bila na‰a rajnka Keza.Samo za peãenkami se lovi ta nemarneÏ, samo za pe-ãenkami. Zato pa je postal tako hitro dober in prijazen. . . Teta Pehtara, mudi se mi v dolino. Hvala vam za vseprijazne besede in za lepo postreÏbo! Nikoli vas ne po-zabim in ‰e marsikatero lepo pesmico si bom izmislil ovas. Kar ostanite tu! Saj vas nihãe ne podi od tod, ‰e naj-manj pa jaz. Kaj hoãete v tujem svetu? Oj, tu pri nas jelepo kot nikjer! Zato pa kar ostanite, teta Pehtara!«

A Pehta je zmignila z glavo. Prijazno mu je podalaroko in je rekla: »Pojdem, daleã od tod pojdem, ker meje zapustil volk. Obljubila sem tako in svoje obljube semoram tudi drÏati. Kekec, ti pa bodi zdrav in imej sedobro! Ne branim ti zdaj v dolino, ker ti ne morem. Na-vihan si in prevejan, da nihãe tako na svetu. Zato pa mibo po tebi dolgãas, resniãno mi bo prve dni dolgãas . . .A pojdi zdaj, Kekec, pojdi, ker se ti mudi in mene jesram, da si me tako stra‰no prekanil. Kar pojdi, Kekec,kar pojdi!«

In Pehta se je obrnila in je od‰la po strmini navzgor.Tam gori se je ustavila in je pogledala na Kekca. Z rokoje pomahala in je ‰e enkrat zaklicala. Pa tudi Kekec jepomahal z roko in je zavpil: »Teta Pehtara! Nekaj vammoram povedati. Da ne boste kdaj pozneje mislili, da


165

sem hudoben in da se ne boste jezili name. Izmaknilsem vam iz stekleniãice nekaj kapljic zdravila za oãi. Vdolino nesem tisto zdravilo pa ozdravim slepo Mojco.Da boste vedeli, teta Pehtara!«

Pehta mu je zaÏugala z roko, a se je vendar smejala.Pa tudi Kekec se je smejal in hipoma se ga je polastilastara razigranost. Kar zasrbelo ga je v prstih pa ni mo-gel drugega, kakor da je dvignil roke in je priãel strgatikorenãek. »·lek, ‰lek, teta Pehtara! Pa sem vas le preka-nil in nasukal . . . ·lek, ‰lek, teta Pehtara!«

A Pehta mu je ‰e enkrat zaÏugala. ·e enkrat se je za-smejala in hipoma izginila za go‰ãavo. Kekec pa je dvig-nil svoj klobuãek in je zavriskal, da je odmevalo vsepo-vsod po strmih, zasneÏenih ·pikovih stenah. Obrnil seje k volku in ga je potrepljal po glavi. »Zdaj greva, vol-kec, naravnost v dolino greva. Oj, to bo veselja tam doli,oj, to bo veselja!«

In Kekec je stekel med kamnitim gru‰ãevjem in je za-vriskal in prepeval, da se je sli‰alo daleã v dolino. Zanjim pa je drvel volk in je lajal na ves glas. Bil je veselkakor psiãek, ki gre s svojim gospodarjem na bogato po-jedino. Tu in tam se je vzpel in se je dotaknil Kekca ssvojim prednjimi nogami. A Kekec mu ni zameril tega.Kekec se mu je samo prijazno nasmejal pa mu je rekel:»Vesel si, volkec? Hm, pa saj je prav tako. Takega gospo-


166

darja ne dobi‰ nikjer na svetu, takega gospodarja, kot jeKekec . . . Le bodi vesel, volkec, le bodi vesel!«

Pa sta ‰la dalje med kamnitim gru‰ãevjem. Naglo staspela in sta bila vesela kot jutranje sonce na sinjem ne-bu. Iz gru‰ãevja sta krenila proti zelenemu ru‰ju, ki se jeraztezalo po strmini tja do ‰irnih smrekovih gozdov . . .


167

12

Pastirãek RoÏle se je bil oblekel tisto jutro v debelosuknjo, ker ga je resniãno zeblo. Oj, vse visoke gore

so bile zasneÏene in so se lesketale v svetlih Ïarkih.Mrzel veter je vel nad zelenimi senoÏetmi in pastirãkaRoÏleta je kar stresalo, ko je stopal za svojo Ïivinico.Daleã kraj senoÏeti je sedel na kamen. Pokazal je jutra-njemu soncu hrbet, da bi se nekoliko ogrel. Oprl se je napalico in strmel v dolino, ki je leÏala globoko pod njim.Zamislil se je pastirãek RoÏle, globoko se je zamislil vsvoje misli. — A kar hipoma je dvignil glavo in priãelposlu‰ati. Od ·pikove strani je prihajalo razloãno vris-kanje in prepevanje, ki je odmevalo glasno od belih,strmih sten. — »Be‰tica!« se je zaãudil pastirãek RoÏle inje vstal s kamna. »Pa kdo Ïe spet vriska na oni strani? Sajtam ni pastirjev, pa tudi drugih ljudi ni tam. Glej,glej . . .«

Pastirãek RoÏle se je ãudil, da je kar zmajeval z glavo.A nenadoma se je zganil in se je prestra‰il. Zagledal jesvojo Ïivinico, ki se je vsa plaha podila po senoÏeti.Ovce so beketale, koze meketale, a krave so mukale naves glas. Îivinica je divjala na vso sapo mimo njega in


168

pastirãek RoÏle jo je zaman posku‰al zadrÏati s svojopalico in z glasnimi klici. Îivinica se ‰e zmenila ni zanj,ampak je dirjala mimo njega. RoÏletu se je vse to zdeloãudno. A tudi njega je pograbil divji strah. Zagledal jestra‰no zver, ki je skoãila blizu njega iz gostega ru‰ja. Vprvem trenutku je mislil, da je to velik pes. A ko je po-gledal natanãneje tisto zver, so mu kar mravljinci zago-mazeli po hrbtu. Kolena so mu klecnila in palica mu jezdrknila iz rok. — »Ojoj! Pomagajte! Volk je — stra‰envolk me hoãe poÏreti!« je zavpil v svojem divjem strahuin se je zapra‰il za svojo Ïivino.

A tedaj pa je tudi Ïe obstal, ker je nekdo zaklical bli-zu njega in se je zasmejal: »Pa zakaj beÏi‰, RoÏle? O, neboj se, le nikar se ne boj!«

RoÏle se je stresnil. Spoznal je Kekãev glas in se je vesosupel okrenil. Resniãno — tam kraj ru‰ja je stal Kekecin se mu smejal. A kraj njega je stal volk in se je teÏkooddihoval. RoÏle se mu je ‰e bolj zaãudil in ni vedel, alibi ‰el naprej ali nazaj. Toda tedaj se mu je Kekec Ïe pri-bliÏal. Z roko ga je potrepljal po rami pa mu je govoril:»Kaj me niã ne pozna‰, RoÏle? Vesel bodi, da sem sevrnil!«

»Saj se ne bojim tebe,« je odvrnil RoÏle ves prepaden.»Le stra‰nega volka se bojim. Kraj tebe stoji in mi kaÏeostre zobe . . . Oj, Kekec! Lepo te prosim — zapodi stra‰-nega volka, da me ne poÏre! Bojim se ga, bojim . . .«


169

Kekec se mu je posmejal in mu odgovoril: »Le nikarse ga ne boj! Reãem ti, da je krotak kot psiãek in da selahko igra‰ z njim. Ugrabil sem ga Pehti in ga vodim do-mov, da bo straÏil hi‰o . . . O, RoÏle, povej, kako je privas doma? Ali ste se kaj bali zame? Hm, dolgo me ni bilonazaj, ker me je bila ugrabila Pehta. Hm, pa sem jo na-sukal in prekanil, da ‰e nihãe tako. In ‰e volka sem ji od-vedel, da mora zdaj sirota proã iz na‰ih krajev. Ali bi tizmogel kaj takega? Ha, te vpra‰am, RoÏle?«

Pastirãek ga je gledal in je strmel. Skoraj samemu sebini mogel verjeti, da stoji pred njim Kekec. Pa ‰e bolj jestrmel, ko je priãel Kekec pripovedovati, kako je bilo priPehti. Pozabil je na stra‰nega volka in se ga ni veã bal paje poslu‰al, samo poslu‰al in se ãudil. Oj, ta Kekec! Kdobi si mislil, da je tako pretkan in pogumen? Glej, nasu-kal je Pehto in ji je nazadnje ‰e celo korenãek strgal . . .Ne, nikdar bi si ne bil RoÏle mislil, da se more na svetudogoditi kaj takega. Zato pa se je ãudil, da niti govoritini mogel. ·ele ko je Kekec umolknil, je sklenil roke invpra‰al: »Pa zdravilo nese‰ na‰i Mojci, da bo izpregleda-la in ne bo veã slepa? Ali je res to? Daj, povej mi ‰e en-krat, Kekec!«

Kekec mu je pokazal stekleniãico in RoÏle mu je zdajmoral verjeti. »Oj, Kekec, Kekec!« je govoril in je skakalv velikem veselju z noge na nogo. »Oj, kak‰na radost bozdaj pri nas doma! To bo prepevala na‰a Mojca in bo


170

tako vesela! Pa vse si napravil ti, samo ti! Kekec, ti pret-kani Kekec!«

A Kekec mu ni pustil dalj govoriti. Zamahnil je z rokoin je rekel: »Kaj tisto! To ni niã . . . A jaz moram v doli-no. Predolgo sem se zamudil pri tebi. V nedeljo prididomov, da bo‰ videl, da Mojca ne bo niã veã slepa. Alipride‰?«

»Pridem,« je odvrnil RoÏle ves vesel. In tedaj se je Ke-kec obrnil pa je od‰el prepevaje s svojim volkom s se-noÏeti. Tam ob ru‰ju je ‰e enkrat zamahnil z roko RoÏ-letu — potem pa je izginil v go‰ãavi. RoÏle pa je tekel vstajo, kamor je bila pobegnila Ïivina pred volkom. Na-podil jo je nazaj na senoÏet in je prepeval in vpil v veli-kem veselju. Tu in tam je utihnil za trenutek in se je za-mislil. Toda Ïe v naslednjem hipu je poskoãil in je tlesk-nil z rokami. »Hej, Kekec, ta Kekec!« je izpregovoril na-glas. »Kdo bi si mislil, oj, kdo bi si mislil? . . . Hej, Kekec,ta Kekec!«

Kekec pa je medtem hitel skozi zagorski gozd protidolini. Vso pot je vriskal in prepeval, da se je sli‰alo da-leã po pogorju. Kraj njega je veselo skakal volk in ga nizapustil niti za trenutek. Dospela sta Ïe globoko v doli-no. BliÏala sta se Ïe zelenemu gozdiãu kraj polja. Tedajpa je volk hipoma obstal in je glasno zarenãal. »Kaj ti je,volkec?« ga je vpra‰al Kekec ves zaãuden. »Zakaj si sespla‰il in se razjezil?«


171

A volk je samo ‰e enkrat zarenãal, potem pa je skoko-ma zdrvel naprej po poti. In Ïe ãez dva trenutka je sli‰alKekec glasno vpitje tam v go‰ãavi. Deset glasov je vpi-lo na pomoã in ti glasovi so bili tako obupni, da se jeKekec prestra‰il. Naglo je stekel dol in je obstal na ovin-ku. Zagledal je volka, ki je sedel sredi pota na zadnjihnogah in gledal za tropom va‰kih paglavcev, ki so beÏalina vso sapo skozi gozdiã in so kriãali, da je bilo strah ingroza. Zagledal je Kekec paglavce pa se je zasmejal na-glas. »O, glej jih, kako beÏe!« je rekel. »Pa so hoteli nagore, da si natrgajo tolarjev in cekinov, pa si jih prepla‰ilti, hudobni volkec! Îe drugiã jih vidim, kako znajo be-Ïati. Oj, to so junaki, volkec, to so junaki. Hoj, hoj!«

Kekec se je ‰e enkrat zasmejal, potem pa je ‰el naprej.Vpitje je bilo vedno ti‰je, dokler ni onkraj gozdiãa utih-nilo. Kekec je dospel kraj gozdiãa in je obstal za trenu-tek. Ozrl se je na zeleno polje, ozrl se je na Koro‰ãevohi‰o in v srcu se mu je zbudila velika radost. Zavihtel jeklobuãek in zavriskal na ves glas: »Juhuhu!« — potempa je ‰el naprej preko polja in je prepeval, da se je sli‰alov samo zagorsko vas:

»Na nebu ‰krjanãek,pod nebom pomlad . . .Oj, drobni ‰krjanãek,kaj pel bi ti rad?«


172

Na pragu Koro‰ãeve hi‰e je sedela mala Mojca. Z ro-ko si je podpirala glavico in je mislila svoje misli. Poslu-‰ala je kosa, ki je pel nekje tam gori ob gozdu, in je bilaÏalostna, jako Ïalostna. Saj ni imela nikogar, da bi pre-pevala z njim. RoÏle je visoko nekje v gorah, a ubogegaKekca je pograbila hudobna Pehta. Saj mamica pravitako in sirota Mojca ji mora verjeti, ker mamica se paãne bo nikdar zlagala. Zaradi tega je pa bila Mojca Ïalost-na, ko je poslu‰ala kosa, ki je pel tako milo in lepo. Brid-ko je vzdihnila in je Ïe hotela vstati, da bi ‰la k mamiciv kuhinjo.

A tedaj je zasli‰ala vesel vrisk in je dvignila glavo inprisluhnila. Vrisk je utihnil in tudi kos v go‰ãavi je utih-nil. Za trenutek je bilo vse tiho krog in krog. A hipomase je oglasila vesela pesem in Mojca je spoznala glas, kije prepeval. Naglo se je dvignila in je tlesknila z rokami.Obrazek ji je zaÏarel od veselja in nasmejala se je naglas.Zaklicala je v veÏo, na ves glas je zaklicala: »Mamica, oj,mamica! Pridite, hitro pridite!«

Mati je pri‰la iz kuhinje in Mojca jo je zgrabila zaroko. — »Ali vam nisem rekla, mamica?« je govorila karv eni sapi. »Kekec prihaja . . . Pa ste dejali, da ga je ugra-bila hudobna Pehta. A ‰el je samo k vili ·krlatici, da pri-nese zdravilo za moje oãi . . . Ali ga sli‰ite, mamica? Alisli‰ite Kekca, ki tako veselo prepeva, ker se vraãa k nam?Ali ga sli‰ite, mamica?«


173

Mati se je zaãudila pa si je zasenãila z roko oãi. Po-gledala je na polje in je resniãno zagledala Kekca, ki jebil Ïe zelo blizu. — »Glej, no — saj je res Kekec,« je de-jala in se je razveselila. »Kdo bi si mislil? Skoraj gotovoga je Pehta izpustila ali pa ji je pobegnil.«

Tedaj pa je Ïe pridirjal Kekec do praga. »No, ali mevidite, teta?« je govoril ves zasopel. »Mislili ste paã, dame ne bo veã nazaj. Ha, teta? — Pa sem le pri‰el, vesel inzdrav, kakor nisem bil ‰e nikoli. Prekanil sem Pehto injo spodil iz na‰ih krajev, da ne bo stra‰ila nikoli veã.Glejte volka! Pehtin je bil ‰e vãeraj, a danes je moj. Od-vedel sem ga Pehti in sem ji zato ‰e celo korenãek strgal.Pa mislite, da se je Pehta kaj jezila? O, samo s prstom mije zaÏugala in se je smejala . . .«

Mati se je ãudila in je gledala volka, ki je sedel na pragin je teÏko sopel. Tedaj pa je pri‰el tudi Koro‰ec domovin je sklepal z rokami, ko je zagledal Kekca in krotkegavolka. ·li so v izbo in so posedli krog mize. Kekec je mo-ral na ‰iroko pripovedovati, kako je bilo pri Pehti tampod ·pikom. Pripovedoval pa je tako lepo in veselo, daso se mu vsi smejali. Naposled pa je izvlekel iz Ïepa ste-kleniãico. Pokazal jo je vsem in rekel: »Ali jo vidite? Iz-maknil sem jo teti Pehti, a je nisem ukradel, ker sem Ïedavi povedal Pehti, da sem ji jo izmaknil. Dajte, teta, na-maÏite s to vodo Mojci oãi, pa boste videli, da bo Moj-ca Ïe jutri izpregledala. Dajte, teta, pa meni verjemite!«


174

Materi so stopile solze v oãi. PoboÏala je Kekca polaseh in mu je rekla: »Kekec, oj, Kekec! Ti si deãko, da gani takega na svetu . . . Pa kako naj ti povrnem to? Ali bores izpregledala sirota Mojca? Ali bo res?« — S tresoãoroko je odprla stekleniãico in je narahlo pomazala s te-koãino Mojci slepe oãi. Deklica se je kar stresla v velikiradosti in se je smehljala, samo smehljala zaradi lepesreãe, ki jo je vendarle enkrat zadela.

Kekec je ves dan pravil o svojih zgodbah in o zvijaãi,s katero je prekanil Pehto. Volk je leÏal zleknjen podmizo in je spal. A nihãe se ga ni bal, ker so vsi vedeli, daje krotak kot psiãek. Zveãer pa so ‰li na vrt in tam je Ke-kec zacitral lepo pesem, da je bilo vsem veselo pri srcu.Mojca je pela kakor ‰krjanãek nad pomladno njivo inkar skakala od veselja. Saj je bila prepriãana, da bo jut-ri izpregledala. Oj, videla bo oãeta in mamico pa tudiKekca bo videla, Kekca, ki ji je prinesel ãudeÏno zdravilood Pehte. ·irno polje bo videla in jasno nebo in belesneÏnike. Zasmejala se ji bo vsa radost, ki hodi iz krajav kraj po veselem zagorskem svetu . . . Oj, to bo vese-lje, to bo veselje!

Tako si je mislila mala, slepa Mojca in od same radostitisti veãer ni mogla zaspati. A ko je pri‰lo jutro, je bila ‰evedno slepa. Pri‰lo je drugo, pri‰lo je tretje jutro, a Moj-ca ‰e vedno ni izpregledala. Îalostno je pove‰ala svojoglavico in zdihovala tam na vrtu. Kekec jo je tolaÏil; a


175

tudi Kekec sam je Ïe obupal in je mislil, da se je preva-ral. Zato pa je bil jezen in je Ïe hotel nazaj k Pehti, da jopo‰teno o‰teje.

âetrto jutro je bila Mojca ‰e vedno slepa. V svoji Ïa-losti se je napotila proti gozdiãu in je sedla kraj porob-ja v travo. Zakrila si je obrazek z rokami in je Ïalostnozajokala. Oj, prevaral jo je Kekec, prav grdo jo je preva-ral! Saj ji ni prinesel zdravila — samo nalagal jo je, innespametna Mojca mu je verjela. Nikoli ne bo izpregle-dala, o, nikoli! Videla bo pred sabo samo ãrno temo, asonca ne bo nikdar videla . . . Mojca je vedno huje jo-kala in niti sli‰ala ni kosa, ki je drobolel tam v go‰ãavi.Pri‰el je k njej Kekec in se je ustavil pred njo. Gledal joje ves Ïalosten in v grlu ga je priãelo du‰iti. Dolgo jemolãal; a nazadnje je vendarle izpregovoril in je vpra‰alMojco: »Sli‰i‰, Mojca? Zakaj joãe‰, ko ti ni treba? Po-slu‰aj, poslu‰aj, kako lepo poje kos tam v go‰ãavi! O,lep‰e poje kakor ‰krjanãek nad njivo. Ali ga sli‰i‰, Moj-ca?«

Deklica je ‰e huje zaihtela in je neprestano govorila:»Zakaj si me nalagal? O, Kekec, zakaj si me nalagal? Sajmi nisi prinesel zdravila — samo za norico si me imel,Kekec . . .«

Kekec je zamahnil z roko, a ni niãesar odgovoril. Mol-ãal je in je ãakal, kdaj bo Mojca sama prenehala ihteti.A ãakal je dolgo. Naposled pa je Mojca vendarle utihni-


176

la. Z roko je ‰inila preko solznega lica, a Ïe v naslednjemtrenutku je zaãudeno zaklicala. Dvignila se je in se jeozirala na vse strani s ‰iroko odprtimi oãmi. »Kaj je to?Kekec, kaj je to?« je izpra‰evala in se je ãudila. Tleskni-la je z rokami in je zaklicala na ves glas: »Izpregledalasem . . . Oj, Kekec, polje vidim in nebo. Pa tudi tebe vi-dim, Kekec . . . Nisem veã slepa, Kekec, o, nisem veãslepa . . . nisem slepa . . .«

V svoji veliki sreãi je priãela Mojca skakati po travi inje venomer ploskala z rokami in ponavljala: »Nisem veãslepa . . .«

Kekcu se je razjasnil obraz. Skoãil je k Mojci in ji jepogledal v oãi. Oj, Mojãine oãi niso bile veã mrtve, am-pak so se smejale v veliki sreãi. Saj so prviã videle pro-strano, zeleno polje in visoke, bele sneÏnike. Sonce sovidele in modro nebo in videle so vso to brezmejno kra-soto. Zato pa so se smejale oãi in mala Mojca je bilasreãna, da si ni Ïelela niãesar veã na svetu.

»No, ali ti nisem rekel, da potrpi?« je govoril Kekecves razveseljen. »Glej, pa si izpregledala in moje zdraviloti je pomagalo. Saj sem vedel, da bo tako. Îe gori priPehti sem vedel, da bo tako. Zato pa sem ji izmaknilzdravilo . . . Oj, Mojca, zdaj bo pa veselje, da nikjer takona svetu. Oj, Mojca!«

Mojca se je venomer smejala in je gledala v zelenisvet, ki ga ‰e ni bila videla nikoli. Skakala je in je sklepala


177

roke. Kekec je pa vpil od samega veselja in je prevraãalkozolce po travi. Nato pa sta stekla proti domu, da tudioãe in mati zvesta veselo novost.

Tisti dan je bila nedelja. Na Koro‰ãevem domu je vla-dalo veliko veselje. Tudi RoÏle je pri‰el z zagorske se-noÏeti in se je veselil z drugimi. Kekec je bil tisti dan iz-redno vesel. To je pravil o Pehti, da so se mu vsi smeja-li in ga hvalili ãez mero. A Kekec se ni prevzel, ampak jesamo zamahnil z roko. »Kaj tisto!« je dejal in se je na-muznil. »Saj to vse skupaj ni niã. Samo to me veseli, dasem prekanil Pehto in sem ji nazadnje ‰e celo korenãekstrgal. Samo to je, vam pravim, samo to . . .«

In veselili so se do veãera. A ‰e zveãer so ‰li na vrt paso prepevali tam najlep‰e pesmi. Ravno so peli tistoKekãevo pesem o Pehti, kar se prikaÏe hipoma visokotam gori pod ·pikom krvavordeã Ïar, ki je svetil daleãnaokrog. »Kaj je to?« so se izpra‰evali vsi zaãudeni in sogledali na visoki ·pik, ki ga je obsvetljevala tista krvavordeãa zarja. A nihãe si ni vedel razloÏiti, od kod prihajatisti ãudni ogenj.

A tedaj se je oglasil Kekec. »Hm, jaz vem, kaj pomenitisti ogenj,« je rekel. »Glejte, nocoj zapu‰ãa Pehta na‰ekraje. Odvedel sem ji volka in sem ga na‰ãuval nanjo.Zato pa mora od tod. ZaÏgala je svoje domovanje, ki gorizdaj z velikim plamenom . . . Saj pravim — skoraj Ïal mije, da gre od tod. Saj ni bila hudobna. Lepo je ravnala z


178

mano in skoraj se kesam, da sem ji strgal korenãek . . . Pagre nocoj v daljne kraje in nemara ji je hudo, ker mora izna‰ih krajev. Pa kaj morem jaz za to. âemu me je pa ugra-bila? Da me je pustila v miru, pa bi ‰e danes lahko do-movala tam pod ·pikom. Resniãno — jaz nisem kriv. Peh-ta sama je kriva. Saj je vedela, da Kekec ni muren, ki samosedi pred luknjico in gleda neumno v svet: ãri-ãri-ãri, za-kaj pa sonce gori? — Oj, Kekec ve, zakaj sonce gori inKekec ve ‰e kaj drugega. Hm, hm . . .«

Krvavi Ïar pod ·pikom je priãel pojemati, dokler nipopolnoma ugasnil. Stemnilo se je in samo zvezde sogorele na visokem nebu. Po zagorskem svetu je vladalati‰ina in to ti‰ino je motil le Pehtin volk, ki je hripavolajal tam na Koro‰ãevem dvoru . . .

* * *Veselo so se igrale sneÏinke po ozraãju in so plesale vrahlem vetru, ki je vel nad zagorsko dolino. âez noã jebilo padlo snega za tri pedi, a ‰e vedno so ga usipalemegle z zakritega neba. Îive du‰e ni bilo na cesti ‰iro-ko okrog. Samo Kekec je stopal po cesti, za njim pa jepoãasi in umerjeno stopal volk. Na pragu MeÏnarãeve-ga doma se je Kekec ustavil. Obtrkal si je sneg s svojihãevljev in je stopil v veÏo. »Oj, oãe; oj, mati! Oj, Jerica;oj, Tinka!« je zaklical naglas. »Domov sem se povrnil,ker sem odsluÏil Koro‰ãevim. Ali me sli‰ite? Sneg je za-


179

padel in zato sem se povrnil, ker nimam pri Koro‰cu no-benega dela veã. Hej, hej!«

Izbina vrata so se naglo odprla in na pragu se je pri-kazala mala Tinka. Zavpila je od veselja, ko je zagleda-la bratca. Toda hipoma se je prepla‰ila in se skrila ma-teri za predpasnik. »Joj, joj!« je zavrisnila v svojem stra-hu. »Divjo zver je privedel Kekec s sabo . . . Zmaj je,zmaj, ki je pri njem Kekec sluÏil za kuharja . . . Mami-ca, branite me! O, mamica!«

Kekec se je zakrohotal na ves glas. »Glej jo no — Tin-karo!« je dejal potem in se je ‰e vedno smejal. »Kako seboji te krotke Ïivalce! Saj ni zmaj, Tinkara! Paã sem bilobljubil, da privedem zmaja s seboj. Pa ga nisem, Tinka-ra! Oj, zmaj je ‰e predaleã, da bi hodil z menoj samo za-radi tebe. To je le volk, ki sem ga ukradel Pehti. Pa nihudoben, Tinkara! Z njim se bo‰ lahko igrala in le meniverjemi, da ga bo‰ imela ãez dva dni raj‰i kot svojo mu-ciko. Mucika je zvita in te prekani vsakokrat, kadar lehoãe. A volk je po‰ten, ti reãem, Tinkara! Niti ugriznil tene bo, ampak te bo imel rad in te bo ãuval. Le meni ver-jemi, Tinkara!«

A mala Tinka se je bala stra‰nega Pehtinega volka inse ni upala izza materinega predpasnika. Kar tresla se jeves tisti dan, ko je pripovedoval Kekec v sobi o svojihzgodbah tam doli v Rovtah. A polagoma se je volka pri-vadila in se ga ni veã bala. Tretji dan pa so se Ïe podili


180

po prostorni izbi — Tinka spredaj, volk za Tinko, muci-ka za volkom. Kekec pa je sedel za peãjo in se je nepre-stano muzal. Vzel je citre pa je zacitral lepo pesem. Pa seje tedaj zavrtela Tinka z volkom, prav lepo se je zavrte-la. Mucika pa je prasnila na klop. Rep je dvignila in jemijavkala od samega veselja.


181

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-310-2

Documents

Kekec na volcji sledi - cloverleaf-mall.com · KEKEC NA VOLâJI SLEDI BESeDA 3 1 Z averoval se je bil Kekec tisto jutro v kosa. Lepo je drobolel kos tam v go‰ãavi za Gmajnico