23

Kako bo uporabljal/-a Dodatek k prironiku Slovenina na ustni maturi?

Vsako leto spomladi Dravni izpitni center izbere in doloi besedila, ki bodo obravnavana in preverjana na ustnem delu mature iz slovenine v tekoem letu.

Za maturo 2013 so bila v primerjavi z maturo 2012 izbrana nekatera druga besedila, nekatera besedila, obravnavana za maturo 2012, pa so na maturi 2013 izpuena.

Da se bo v prironiku Slovenina na ustni maturi in z njegovim Dodatkom za maturo 2013 laje znael/-la, bodi pozoren/-na na naslednje oznake v okviru na modri podlagi, kjer so zapisana izbrana besedila za posamezen tematski sklop:

novo besedilo za maturo 2013 staro besedilo, ki ni predmet obravnave na maturi 2013

IZBRANA BESEDILA:Sreko Kosovel: Ekstaza smrti ali Nokturno; Kons. 5 ali Pesem t. XKarel Destovnik Kajuh: Bosa pojdiva ali Matej Bor: Sreanje NOVO France Balanti: Zasuta usta ali Neisti asNOVO Ivan Hribovek: Jabolko na mizi ali OsamelostPreihov Voranc: Samorastniki ali Boj na poiralnikuNOVO Miko Kranjec: Reonja na svojem ali Povest o dobrih ljudehVladimir Bartol: Alamut ali Al Araf Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

Avtorica: Janja Perko, Urednica: Aleksandra Lutar Ivanc, Lektorica: Vera Jakopi

Mladinska knjiga Zaloba, d. d., Ljubljana 2012

Izdala in zaloila: Mladinska knjiga Zaloba, d. d., Ljubljana, 2012Za zalobo: Peter Tomi, Glavni urednik: Bojan vigelj, Vodja Izobraevalnega zalonitva: Senja Poar Horvat

Oblikovalka: Pia Rihtari Tisk: Tiskarna Grafika Soa, d.o.o., Nova Gorica, 2012Naklada: 1000 izvodov

23

SREDNJI VEKIZBRANI BESEDILI:Dante Alighieri: Boanska komedijaNOVO Briinski spomeniki

IZBRANI BESEDILI:Ljudska: Lepa Vida ali Rolin in VerjankoNOVO Ljudska: Kurent ali Sveti Luke

Tematski sklop SREDNJI VEK za maturo 2013 vkljuuje Briinske spomenike, besedilo slo-venskega srednjevekega pismenstva. Obravnavano je v jezikovnem delu Prironika (str. 242).

V tematskem sklopu SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO je za maturo 2013 namesto ba-lade Lepa Vida (str. 47) ali Rolin in Verjanko (str. 48) izbrana prozna pripoved Kurent ali Sveti Luke (kot dopolnilo poglavja LJUDSKE PRIPOVEDI V PROZI).

KURENT

Zgodba

Kurent, danes znan predvsem kot pustna maska, ki preganja zimo, je bil verjet- no eno od boanstev v slovanski mitologiji. Najdemo ga v razlinih zgodbah, najstareja med njimi je bajka o Kurentu in vesoljnem potopu. Najbolj znana je ljudska pripoved Kurent s pravljinimi in mitolokimi prvinami, ima pa tudi znailnosti aljive zgodbe.Kurent je sedem let sluil pri nekem bogatem kmetu in si prisluil sedem vi-narjev in suknjico. Glasni in radodarni Kurent vinarje kmalu razdeli med bera-e. Neki bera ga prosi e za suknjico in usmiljeni Kurent mu jo da. Bera, ki je bil v resnici bog, ga vpraa, kaj bi si elel za povrailo. aljivi Kurent si zaeli take gosli, da bo moral vsak zaplesati, e mu nanje zagode, puko, s katero za-dene vse, na kar pomeri, nit, ki bo drala vse, kar bo z njo privezal, in elezno stolico, na katero se bo prilepil vsakdo, ki bo nanjo sedel, dokler ga on sam ne izpusti, stolica pa bo medtem vedno bolj vroa. Vse to tudi dobi. Kmalu nato srea gospoda, ki strelja na velikega ptia, a ga zgrei. Kurent se noruje iz njega, zato se gospod razjezi in mu ree, da bo el nag po ptia v grmovje, e ga ustreli Kurent. Ustreljeni pti pade v velik robidov grm in gospod mora ponj. Ko je

SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO

KURENT

4 45

nag sredi grma, zane Kurent gosti na svoje gosli, da je gospod, ki plee sredi grma, ves krvav. Ko mora zaradi svojega dejanja pred sodnike, spet zaigra in se tako rei pred vislicami.ez mnogo let pride po Kurenta smrt, a jo Kurent s svojo nitjo privee k dreve-su in jo spusti ele, ko obljubi, da ne pride nikoli ve ponj. Ni bolje se ne godi smrtniku, njenemu mou. Nazadnje pride ponj sam Lucifer. Kurent z zvijao dosee, da Lucifer skozi luknjico zleze v meh, nato pa luknjico zaije s svojo nitjo, meh poloi na kovako nakovalo in sedem let s kladivom udriha po njem. ez leta gre po Kurenta ta otasti, ki za sedem let obsedi na Kurentovi stolici. Ko se Kurent konno navelia ivljenja, ga v peklu noejo, pa tudi v nebesih ne. Ko se mimo svetega Petra izmuzne v nebesa, zagleda svojo suknjico, sede nanjo in pravi, da sedi na svojem. Tako je Kurent priel v nebesa.Kurent v slovenski ljudski pripovedi pogosto nastopa kot godec in aljivec. Sasoma so zgodbe o Kurentu postale del godevske tradicije pripovedovali so jih ljudski godci, ki so na svatbah in drugih praznovanjih skrbeli za ples in zabavo. Godevske zgodbe so bile eden od pomembnih virov slovenskega pri-povednitva v drugi polovici 19. stoletja.

Godevska tradicija

Sveti Luke je legenda. Te so v slovenskem ljudskem izroilu nastajale kot prozne pripovedi, pa tudi kot pripovedne pesmi.Jezus in sveti Peter po dolgi poti nekega veera prideta do lepe kmetije. Ker sta utrujena, prosita za prenoie. Kmetica ju nerada sprejme, saj njenega moa Lukea ni doma, konno pa se ju le usmili. Po veerji sveti Peter potegne iz epa polno monjo denarja in ga zane pretevati. Nato se odpravita spat. Ko se mo vrne, mu kmetica pove, da v hii prenoujeta bogata popotnika. Luke sklene, da se bo polastil njunega denarja, in zane stikati po njunih epih. Tedaj Kristus, ki ni spal, saj je vedel, kaj se bo zgodilo, ukae Petru, naj Lukeu vre ez vrat vrv. Luke se spremeni v vola, ki mora kljub eninim pronjam zjutraj z njima. Ko prideta do kmeta, ki orje samo z enim volom, mu Kristus pod pogojem, da bo zanj dobro skrbel, za eno leto prepusti Lukea, spremenjenega v vola. ez leto dni se svetnika vrneta in kmet jima mora vola vrniti. Ker mu je vse leto pridno delal, je zanj kar precej plaal. Vola odpeljeta domov. Jezus mu vrne loveko podobo in mu da denar, ki ga je zasluil. Ree mu, da ta denar lahko troi, ker ga je zasluil, njunega pa je hotel ukrasti. Od tedaj naprej je bil Luke zvest Kristusov uenec.Legenda Sveti Luke ima jasen moralni nauk: Ne kradi. Dobra dejanja so v legendah vedno nagrajena, slaba pa kaznovana.

SVETI LUKE

Zgodba

Moralni nauk

SVETI LUKE

45

SLOVENSKA REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN BAROK

V tem tematskem sklopu je med izbranimi besedili za leto 2013 izpueno Trubarjevo besedilo Proti zidavi romarskih cerkva (str. 52), ne pa tudi poznavanje Trubarjevega ivljenja in dela (str. 51).

IZBRANO BESEDILO:Janez Svetokriki: Na noviga lejta danPrimo Trubar: En regiter (Proti zidavi cerkva)

IZBRANA BESEDILA:France Preeren: Slovo od mladosti,

Sonetje nesree (1., 5., 6.), Sonetni venec (1., 7., 8. 15), Krst pri Savici, NOVO Neiztrohnjeno srce, Pevcu

ROMANTIKA NA SLOVENSKEM

V tematski sklop ROMANTIKA NA SLOVENSKEM je za leto 2013 namesto Preernove pesmi Pevcu (str. 86) uvrena njegova pesem Neiztrohnjeno srce.

LEGENDE so zgodbe o kranskih svetnikih, vendar se ne drijo biblijskih zgodb ali ivljenjepisov svetnikov, pa pa pripovedujejo o povsem izmiljenih, po navadi udenih dejanjih teh oseb (Jezusa, Marije, svetega Petra in drugih svetnikov). Zgodbe imajo vedno jasen moralni nauk. Legende so v latinini nastajale e v zgodnjem srednjem veku, s pokristjanjevanjem pa so se v ljudskih jezikih razirile povsod po Evropi in se prepletle z razlinimi pripovedmi iz poganskega izroila.

6 67

Balada Neiztrohnjeno srce je nastala leta 1845, prvi pa je izla leta 1846 v Poezijah. Naslanja se na romantino predstavo o srcu kot srediu loveko-vega duhovnega ivljenja, predvsem ustvovanja, pa tudi umetnikega navdiha, ter na staro ljudsko verovanje, da telesa svetnikov po smrti ne strohnijo.Grobarji kopljejo grob, da bi pokopali mrlia, in ostrmijo, ko najdejo v njem e davno pokopano truplo mladenia, ki na zraku takoj razpade. Ostane pa njegovo srce, ki je toplo in bije, kot bi bilo ivo. Ljudje ugibajo, da je bil mla-deni svetnik. Nato z nagrobnika odstranijo mah in ugotovijo, da je bil v grob pokopan pevec Dobroslav. Ko ga je zapustila ljubica, je nehal pisati pesmi, bil je nesreen, sprt s svetom in z Bogom ter vdan v usodo. Star mo ljudem razloi, da je to srce pesnika, ki ni mogel izpeti svojih pesmi. Srce odprejo in ga pustijo ez no pod milim nebom, da se njegov pevski navdih vrne v naravo, od koder ga je pesnik tudi prejel. Do jutra srce skopni, da ni ve kaj zagrebsti.Osrednja tema te nenavadne zgodbe je poetoloka: razmerje med pesnikom, poezijo, naravo in drubo, ki ga Preeren pojmuje izrazito romantino. Pesnik ima veliko mo, saj lahko odrei in kultivira narod, kar Preeren izrazi z idejo orfizma e v Sonetnem vencu. Pesem Pevcu to misel raziri z idejo prome-tejstva pesniki poklic je usodno povezan s trpljenjem. V baladi Neiztrohnjeno srce to misel e dopolni. Pesnik ni obiajen lovek, je izbranec, ki je obdarovan s pesnikim navdihom. Vendar pa ga ta izbranost tudi zavezuje. Svoje pe-smi mora izpeti ali, drugae reeno, svoboda pesnikove izpovedi je nujnost, ki se ji ne more upirati ne pesnik sam in ne njegovo okolje. ele ko pesnik povrne naravi in svetu ta dolg, lahko najde svoj mir v smrti.Pesem je balada. S to pripovedno pesniko vrsto se je Preeren ukvarjal v zgod-njem obdobju (Povodni mo), kasneje pa spet v poznih tridesetih in tiridesetih letih. Neiztrohnjeno srce sicer ni povsem tipina balada, saj nima traginega, po-gubnega konca; mrtvi pesnik Dobroslav namre konno najde svoj mir. Vendar v njej najdemo e veliko drugih baladnih znailnosti: ima kratko zgodbo z groz- ljivimi in fantastinimi motivi ter usodnim dogodkom ter dramatien zaplet in razplet, poleg pripovedi ima tudi dialog. Kitina oblika kae, da je Preeren sledil nemkemu vzoru, saj je za Neiztrohnjeno srce znailna nibelunka kitica, nemka srednjeveka kitina oblika (imenuje se po nemkem srednjevekem epu Pesem o Nibelungih). Nibelunka kitica ima tiri precej dolge, 13-zlone verze, osnovna stopica je jambska, po sedmem zlogu je vedno premor ali cezura (UUUUUUU). Rima je zaporedna: a a b b.

Poet