Kako bi odstranili železo iz koruznih kosmičev, ki jih jeste za zajtrk? · 2018. 1. 5. · 5. znajo primerjati različne vrednosti železa v koruznih kosmičih ... B1, B12), folna

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravili: Tjaša Šinkovec, 2014; konzulent: doc. dr. Iztok Devetak Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

Kako bi odstranili železo iz koruznih kosmičev, ki jih jeste za zajtrk?

Modul za poučevanje kemije v osmem razredu osnovne šole, zmesi in čiste snovi.

Povzetek PROFILES učni modul “Kako bi odstranili železo iz koruznih kosmičev, ki jih jeste za zajtrk?” je namenjen učenju o čistih snoveh in zmeseh, ter ločevanju le-teh v 8. razredu osnovne šole. Pri učenju z raziskovanjem in sodelovanjem v parih bodo učenci načrtovali ekperiment, kako bi ločili železo iz koruznih kosmičev, katerega bodo tudi preizkusili. Seznanili se bodo tudi z ostalimi tehnikami ločevanja snovi iz zmesi. Svoje znanje, ki so ga pridobili pri gospodinjstvu, ko so govorili o vitaminih in mineralih bodo pri učnem modulu še dopolnili in nadgradili, saj bodo spoznali kakšno vlogo ima železo v prehrani in kakšni so vplivi na organizem če ga primankuje.

mailto:[email protected]




2

Modul vključuje

1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki jih morajo učenci rešiti.

2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

4. Učiteljevi zapiski Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve nalog v navodilih za učence.

Zahvala Modul je pripravila Tjaša Šinkovec (konzulent: doc. dr. Iztok Devetak) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.


http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










3

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: 1. Razvijajo eksperimentalno raziskovalne spretnosti in veščine,

2. razvijajo naravoslovne postopke, spoznavne procese (kompleksno mišljenje),

kritično mišljenje in ustvarjalnost,

3. naučijo se zasnovati lasten eksperiment,

4. uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop,

5. znajo primerjati različne vrednosti železa v koruznih kosmičih med seboj,

6. znajo ločiti čiste snovi od zmesi,

7. poznajo različne postopke ločevanja čistih snovi od zmesi,

8. razumejo zakaj je železo pomembno v njihovi prehrani,

9. vedo katera živila vsebujejo veliko železa,

10. znajo povedati kakšni so znaki, če pride do pomanjkanja železa v organizmu,

11. pridobijo komunikacijske (pisne in govorne) spretnosti.

Vsebina učnega načrta: (1) Spoznavanje čiste snovi in zmesi, ter postopkov ločevanja le teh; (2) Spoznanje pomena železa v prehrani in kaj se zgodi, če ga v organizmu primanjkuje; (3) Preučevanje različnih koruznih kosmičev in železa v njih; (4) Načrtovanje eksperimenta; (5) Sodelovalno, raziskovalno delo v dvojicah

Metode in oblike dela: - metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja); eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (samorefleksija, reševanje problemov); oblike (frontalna, indvidualna, delo v dvojicah); didaktični sistemi (terensko delo).

Predviden čas: 5 šolskih ur (45 min)

Predznanje; Učenci naj bi že znali: (1) Poznajo simbole najosnovnejših elementov periodnega sistema; (2) Razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije živil; (3) Poznajo kemijske pripomočke; (4) Ločijo med tremi agregatnimi stanji snovi.





4

Aktivnosti učencev


Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

(1) Zakaj se to učim?

So vam starši, ko ste bili majhni kdaj rekli, da morate pojesti gosja ali svinjska jetrca ali pa mogoče suhe slive, da boste dobili dovolj železa in ne boste postali slabokrvni? Železo je mineral, ki je prisoten v vseh telesnih celicah in je za naše telo zelo pomemben. Ko je osnovnošolec Jan zjutraj jedel svoje koruzne kosmiče z mlekom, ga je zanimalo kaj vse vsebujejo. Vzel je njihovo škatlo in začel brati sestavine: koruza, sladkor, sol, glukozni sirup, vitamini (B6, B2, B1, B12), folna kislina, železo. Ker Jan ni vedel, da tudi njegovo telo potrebuje železo in druge elemente, da ostaja zdrav, je želel s poiskusom odstraniti železo iz svojih koruznih kosmičev. Nato je v kuhinjo prišla Janova mama in Jan jo je vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi železo izločil iz svoje prehrane. Pojasnila mu je, da se lahko pojavi veliko simptomov, zaradi česar moramo obiskati zdravnika. Ker je Jan radoveden, je poiskus vseeno izvedel. Ali mu poiskus zares uspe, si oglej v nadaljevanju, v katerem boš izvedel tudi nekaj več o čistih snoveh in zmeseh, ter tudi kako ločimo čiste snovi od zmesi. Spoznal boš simptome, ki se pojavijo ob pomanjkanju železa v organizmu, zaradi česar moramo obiskati tudi zdravnika in tako obremenimo zdravstveno blagajno.





5

(2) Učni cilji: (1) Razviti eksperimentalno raziskovalne spretnosti in veščine; (2) razviti naravoslovne postopke,

spoznavne procese (kompleksno mišljenje), kritično mišljenje in ustvarjalnost; (3) načrtovati eksperiment; (4) uporabiti eksperimentalnoraziskovalni pristop; (5) znati primerjati različne vrednosti železa v koruznih kosmičih med seboj; (6) znati ločiti čiste snovi od zmesi; (7) poznati različne postopke ločevanje čistih snovi od zmesi; (8) razumeti zakaj je železo pomembno v prehrani; (9) vedeti katera živila vsebujejo veliko železa; (10) znati povedati kakšni so znaki, če pride do pomanjkanja železa v organizmu. (3) Učni dosežki: (1) Znajo ločiti čiste snovi od zmesi; (2) znajo sami zasnovati eksperimentalno delo; (3) vedo

kakšna je vloga železa v prehrani in njegov pomen. (4) Predzanje: (1) Učenci naj bi poznali simbole najosnovnejših elementov periodnega sistema; (2) Razumeli

informacije, ki jih razberejo iz deklaracije živil; (3) Poznali kemijske pripomočke. (5) Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo. (6) Novi pojmi: (1) čiste snovi; (2) zmesi; (3) ločevanje čistih snovi od zmesi; (3) pomen železa v prehrani

Naloge učencev I. DEL Železo je ena izmed najbolj razširjenih kovin v zemeljski skorji in je za človeka esencialni element. Najdemo ga v številnih naravnih vodah, predmetih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in tudi v hrani.

1. Pogovorite se o tem, katera živila vsebujejo veliko železa.

2. Raziščite, kakšni so simptomi če organizmu primanjkuje

železa.

3. Razmislite ali je železo čista snov ali spada pod zmesi?

II. DEL Če želite izvedeti kam spada železo med zmesi ali čiste snovi in kako izvesti eksperiment, da ločimo železo od koruznih kosmičev si poglejte nadaljevanje tega modula. A. Raziščite kateri koruzni kosmiči vsebujejo največ železa Vaša naloga je, da v trgovini pogledate na škatle različnih koruznih kosmičev in ugotovite, kateri vsebujejo največ železa. V spodnjo tabelo izpišite pet imen kosmičev in kakšna je vsebnost železa v njih.

Ali veš, da človeško telo vsebuje 2 do 4 grame železa?





6

IME KOSMIČEV VSEBNOST ŽELEZA V KOSMIČIH

B. Kako bi odstranili železo iz koruznih kosmičev?

1. Namen eksperimenta

S pomočjo eksperimentalnoraziskovalnega postopka boste v parih poskušali

ugotoviti, kako bi odstranili železo iz koruznih kosmičev. Na tak način boste

spoznali eno izmed tehnik ločevanja čistih snovi od zmesi.

2. Teoretična izhodišča vaje

ČISTE SNOVI IN ZMESI

Snov je vse kar nas obdaja, ima maso in zavzema določen prostor. Snovi delimo

na čiste snovi in zmesi.

Čiste snovi imajo stalno sestavo in so homogene. Čiste snovi delimo dalje še na

spojine in elemente. Element je sestavljen iz enakih atomov (primer: železo),

spojina pa je sestavljena iz atomov različnih elementov (primer: voda).





7

Zmesi nastanejo, če zmešamo več čistih snovi, ki pri tem ohranjajo svoje prvotne

lastnosti. Zmesi delimo na homogene in heterogene, ki jih lahko sestavljajo

komponente zmesi, ki so lahko v trdnem tekočem ali plinastem agregatnem

stanju. Homogene zmesi so na videz enotne. Heterogene zmesi niso enotne,

opazna je mejna ploskev.

ČISTA SNOV

ELEMENT sestavljen iz enakih atomov, primer: žveplo

SPOJINA

sestavljena iz atomov različnih elementov,

primer: voda-je spojina sestavljena iz dveh

atomov vodika in enega atoma kisika

ZMESI

HOMOGENEso na videz enotne, primer: raztopina

sladkorja

HETEROGENEniso enotne, opazna je mejna ploskev, primer: zmes soli in sladkorja





8

Primer: Kisik je čista snov, v kateri je le ena vrsta delcev. Enako velja za dušik.

Pri mešanju plina kisika in plina dušika dobimo zmes dveh plinov. V zmesi so

delci kisika in delci dušika med seboj pomešani.

čista snov čista snov

zmes

METODE LOČEVANJA ZMESI

Pri ločevanju snovi je pomembno, da poznamo lastnosti snovi v zmesi. Ločimo

med različnimi metodami ločevanja zmesi: sejanje, dekantiranje (odlivanje),

ločevanje z magnetom, filtracija, ekstrakcija, centrifugiranje, ločevanje z lijem

ločnikom, kristalizacija, sublimacija, destilacija, kromatografija in druge.

3. Naloga

Premislite s katero metodo ločevanja snovi bi odstranili železo iz koruznih

kosmičev. Zasnujta svoj eksperiment in v spodnjo tabelo zapišita potrebščine, ki

jih bosta pri tem uporabila.





9

4. Potrebščine

5. Potek dela po stopnjah

V prazen kvadrat spodaj zapišita svoj potek dela po stopnjah. Kako bosta

odstranila železo iz kosmičev?

NAMIG: Koruzne kosmiče najprej namakaj v vodi.

Sedaj, ko sta preverila svoj postopek dela vzemita tri različne škatle koruznih

kosmičev, za katere sta ugotovila, da vsebujejo najvišje vrednosti železa. Po

enakem postopku, kot prej odstranita železo iz koruznih kosmičev in primerjajta,

pri katerih je vsebnost kosmičev po vajinem mnenju najvišja. Rezultate zapišita v

tabelo pri številki 6.Rezultati.





10

6. Rezultati

Ime kosmičev Vsebnost železa in vaše razmišljanje:

1.

2.

3.

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

1. Kje v periodnem sistemu leži železo?

2. Kakšna je vloga železa v prehrani?

3. Kaj se zgodi če vsakodnevno ne zaužijemo dovolj železa s hrano in pride do

njegovega pomanjkanja?

4. Katera živila vsebujejo veliko železa?

5. Kako delimo čiste snovi?

6. Kako nastanejo zmesi?

7. S katerim postopkom ločevanja si izločil železo iz koruznih kosmičev?

8. Katere metode ločevanja zmesi še poznaš? Eno izmed njih tudi opiši.





11

Naloge za vajo

1. S katero metodo bi lahko ločili naslednje zmesi? Poveži pravilne pare.

Cvetovi kamilic v kamiličnem čaju z lijem ločnikom Železni žebljički v žagovini s sublimacijo Olje v vodi z magnetom Barvila v črnem črnilu s kromatografijo Jod v pesku s previdnim odlivanjem Pesek v vodi s filtriranjem

2. Kako bi ločili zmes peska, kuhinjske soli in železovega prahu? Razporedi

procese od ena do štiri, tako kot si sledijo v vrstnem redu.

_ filtriranje

_ raztapljanje v vodi

_ ločevanje z magnetom

_ izparevanje

3. Izberite pravilne trditve in okrožite črke pred pravilnimi odgovori.

a) V naravi je malo čistih snovi.

b) Na osnovi enakih lastnosti snovi lahko ločimo iz zmesi.

c) Zmesi čistih snovi ni mogoče ločiti.

d) Zaradi različnih lastnosti lahko snovi ločimo.

e) V vodovodni vodi ni raztopljenih snovi.

4. Vstavi manjkajoče besede v stavku.

S filtriranjem ločimo snovi, ki se v vodi ne ____________. Velikost por v filtrirnem ________ določa, kako velike delce filtrirni papir zadrži. Večje kot so pore, ___________ natančno je filtriranje. Tekočina, ki priteče skozi filter je filtrat. Lij ločnik uporabimo pri ločevanju __________, ki se med seboj ne mešajo. Tekočina v zgornji ____________ ima _____________ gostoto kot __________, ki se razporedi v spodnji plasti.

5. Katera ugotovitev velja za zmesi? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

A) Zmesi dobimo le pri mešanju trdnih snovi.

B) Pri mešanju plinov ne dobimo zmesi.

C) Zmesi so v naravi pogoste.

D) V zmeseh čiste snovi ne ohranjajo svojih lastnosti.





12

6. Obkroži ali trditev drži ali ne drži. Če trditev ne drži jo zapiši pravilno na spodnjo

črto.

V kisiku in dušiku so enaki delci. DRŽI NE DRŽI

_______________________________________________________

V kamninah so minerali enakomerno porazdeljeni. DRŽI NE DRŽI

_______________________________________________________

Lastnosti zmesi niso odvisne od lastnosti čistih snovi, ki so v zmesi. DRŽI NE

DRŽI

_______________________________________________________

Čiste snovi v zmeseh ohranjajo svoje lastnosti. DRŽI NE DRŽI

_______________________________________________________

Ali razumem

1. Katera od naštetih snovi je čista snov? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

A) peščenjak

B) plastika

C) vodna para

D) izvirska voda

2. V kozarec naliješ ledeni čaj in dodaš nekaj kock ledu. Katera trditev NI pravilna?

Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

A) V kozarcu sta pomešana ledeni čaj in led.

B) V kozarcu je zmes.

C) Led je voda v trdnem agregatnem stanju.

D) Ledeni čaj in led sta čisti snovi.





13

3. V spodnji tabeli so naštete snovi. Za vsako zapiši ali je čista snov ali zmes. Če je

čista snov, zapiši, ali je element ali spojina. Če je zmes, ugotovi, ali je homogena

ali heterogena.

Sladkor

Grafit

Mešanica koruzne in bele moke

Zrak

Železo

Alkohol in voda

4. Spodnje sheme predstavljajo snovi označene s črkami od A do F na nivoju

delcev. Odgovori na spodnji dve vprašanji, tako da obrkožiš črko pred pravilnim

odgovorom.

Kateri shemi prikazujeta čisto snov?

A) A in E

B) A in F

C) B in D

D) C in E

E) E in F

Kateri shemi prikazujeta, da je v zmesi element, ki je sestavljen iz atomov? A) A in E

B) A in F

C) B in D

D) C in E

E) E in F





14

5. Spodnje sheme predstavljajo štiri snovi označene s črkami od A do D na nivoju

delcev. Odgovori na podana vprašanja tako, da zapišeš črko pravilnega

odgovora.

a) Katera shema prikazuje čisto snov?

b) Katera shema prikazuje zmes spojine in atomarnega elementa?

c) Katera shema prikazuje zmes dveh spojin in elementa?

d) Katera shema prikazuje zmes elementa iz dvoatomarnih molekul in spojine?

III. DEL Kot ste že do sedaj spoznali se železo ne nahaja le v predmetih, ki jih najdemo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v naši prehrani. Glede na vse, kar ste spoznali razmisli ali bi človek lahko preživel, če bi iz svoje prehrane povsem izločil železo in pojasni zakaj tako meniš.





15


Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovneo znanje je potrebno za nadalnjo diskusijo o problemu in njogovo rešitev. Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES stretegije poučevanja, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES.Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učneja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primero raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovano učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu, predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij), dejstvo da mora uravnotežena prehrana vsebovati vitamine in minerale. Eden izmed njih je železo na katerega se osredotoči tudi ta modul. Učence tako postavimo pred izziv, kako bi odstranili železo iz koruznih kosmičev, ki jih jedo za zajtrk. Pri tem bi začeli razmišljati o tem, da železo ni le v taki obliki, kot ga poznajo sami iz vsakdanjega življenja.To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v skupinah po štiri učence). Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za kemijo (glejte cilje učnega načrta zgoraj). Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo: (1) Poznajo simbole najosnovnejših elementov periodnega sistema. (2) Razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije živil. (3) Poznajo kemijske pripomočke. (4) Ločijo med tremi agregatnimi stanji snovi.

Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROILES modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem.





16

Za to je(so) potrebno(na) raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socio-naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno postaviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot na primer: 1. Ali je železo zares pomemben element, ki ga moramo zaužiti s hrano? 2. Kakšni so simtomi, ki se pojavijo ob pomanjkanju železa v organizmu? 3. Ali uvrščamo železo med zmesi ali čiste snovi? Po opredelitvi raziskovalnih vprašanj, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturiran tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot delo v parih. Delo v parih naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem delu v parih naj učenci poročajo o svojih rešitvah pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je, ali lahko železo zares odstranimo iz koruznih kosmičev. Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri. Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o čistih snoveh in zmeseh, ter pomembnosti železa v naši prehrani. Spoznali pa bodo tudi različne metode ločevanja zmesi. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podani tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: zmesi in čiste snovi, metode ločevanja zmesi, ter železo v prehrani in njegov pomen za človeški organizem. Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo učno vsebino čiste snovi in zmesi, še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.

Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure - učenci:

razumejo zakaj je železo pomembno v njihovi prehrani,

vedo katera živila vsebujejo veliko železa,

znajo povedati kakšni so znaki, če pride do pomanjkanja železa v organizmu,

pridobijo komunikacijske (pisne in govorne) spretnosti.





17

Učni cilji druge učne ure - učenci: znajo primerjati različne vrednosti železa v koruznih kosmičih med seboj,

znajo ločiti čiste snovi od zmesi,

poznajo različne postopke ločevanja čistih snovi od zmesi.

Učni cilji tretje učne ure - učenci: razvijajo eksperimentalno raziskovalne spretnosti in veščine,

razvijajo naravoslovne postopke, spoznavne procese (kompleksno mišljenje),

kritično mišljenje in ustvarjalnost,

načrtujejo in izvedejo eksperiment,

uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop.

Učni cilji četrte učne ure - učenci: interpretirajo rezultate svojega eksperimenta,

znajo ločiti čiste snovi od zmesi,

vedo kako delimo čiste snovi in kako nastanejo zmesi,

poznajo različne postopke ločevanja čistih snovi od zmesi in jih znajo opisati,

razumejo zakaj je železo pomembno v njihovi prehrani,

znajo povedati kakšni so znaki, če pride do pomanjkanja železa v organizmu,

pridobijo komunikacijske (pisne in govorne) spretnosti.

Učni cilji pete učne ure - učenci: iz shem (na nivoju delcev), ki jih imajo podane znajo ločiti čiste snovi od zmesi,

iz naštetih snovi ločijo čiste snovi in zmesi, ter povedati ali je čista snov element

ali spojina in ali je zmes homogena ali heterogena,

razumejo pomen železa v prehrani.





18

Doseganje zastavljenih kompetenc

Kompetenca Kompetenca je dosežena z...

1. Spretnosti raziskovalnega dela.

… iskanjem koruznih kosmičev, ki vsebujejo največ železa, ter eksperimentalnim delom.

2. Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti.

…delom z besedilom, delom v parih, poročanjem o rezultatih dela in oddajo pisnega poročila.

3. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev.

…diskusijo v parih in nato še s celotnim razredom, ter z ustreznim argumentiranjem svojih mnenj in odgovorov.

4. Razumeti pomen železa v prehrani.

…pogovorom v razredu o posledicah pomanjkanja železa v človeškem organizmu.

5. Znati razlikovati med zmesmi in čistimi snovmi.

…uspešnim reševanjem pripravljenih nalog.

6. Načrtovati in izvesti eksperiment. …načrtovanjem in izvedbo lastnega eksperimenta.

7. Znajo razbrati informacije iz deklaracije živil.

…branjem z deklaracij različnih vrst koruznih kosmičev.

8. Sposobnost, da raziskovalno delo ustrezno povežejo z učno vsebino.

…poznavanjem različnih metod ločevanja zmesi in uporabo prave pri zastavljenem eksperimentu.





19

»Kako bi odstranili železo iz koruznih

kosmičev, ki jih jeste za zajtrk?

Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni zananje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skladu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje zananja in da učitelj izbere tiste, za katere meni,da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostijo razvile spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine, 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula), 3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh. Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku.





20

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine

Zmožnost oblikovanja timskega dela

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv način

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij

Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela

Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta

Zmožnost analize zbranih podatkov

Zmožnost oblikovanja sklepov





21

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/kompetence za vrednotenje; Učenec:

Ocena 1-5 / opis / zaznamek

1 Pozna pomen železa v

prehrani in znake, če pride do pomanjkanja železa.

Našteje znake, ki se pojavijo ob pomnajkanju železa v

organizmu.

2 Pozna živila, ki vsebujejo

veliko železa. Našteje živila, ki vsebujejo

veliko železa.


Železo ima v telesu številne pomembne funkcije. Je sestavni del hema, snovi, ki

sodeluje pri različnih biokemičnih reakcijah. Med drugim je hem prisoten tudi v

beljakovinah hemoglobinu in mioglobinu. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah omogoča

vezavo in prenos kisika od pljuč po vsem telesu, mioglobin, ki se nahaja v mišičnih

celicah, pa veže in shranjuje kisik za neomoteno delovanje mišic.



Pojavijo se simptomi kronične slabokrvnosti, kot so: utrujenost, slabša telesna kondicija,

glavobol, omotica, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti, slaba

odpornost na nizke temperature ter zmanjšana odpornost za okužbe. Pri otrocih se

pojavi nemir, motnje koncentracije in motnje zbranosti.


Železo najdemo v: mesu (jetra, vse vrste temnega mesa, perutnina, školjke in ribe),

zelenjavi (brokoli, špinača, beluši, buče, žito, pšenični kalčki, gorčica, blitva, ohrovt,

regrat in fižol), sadju (suho sadje-marelice, datlji, slive, rozine, borovnice, jagode, ribez,

aronija, hruške, banane in češnje).





22

2. učna ura



1 Zna primerjati različne

vrste koruznih kosmičev in vsebnost železa v njih.

Razume informacije, ki jih razbere iz deklaracije živil in jih zna med seboj primerjati.

2 Ve kaj so čiste snovi in

zmesi in jih med seboj tudi razlikuje.

Pove kaj je čista snov in kaj je zmes in kako nastane.

3 Pozna postopke ločevanja

čistih snovi od zmesi.

Našteje postopke ločevanja čistih snovi od zmesi in jih

zna opisati.


Čiste snovi delimo na spojine in elemente. Element je sestavljen iz enakih atomov,

spojina pa je sestavljena iz atomov različnih elementov.



lastnosti.


Izparevanje, sublimacija, filtracija, ločevanje z lijem ločnikom…

DESTILACIJA Destilacija temelji na različnih temperaturah vrelišča dveh tekočin v zmesi. Tako na primer lahko ločimo aceton od vode, saj je temperatura vrelišča acetona 56 °C in vode 100 °C. Pri segrevanju najprej iz zmesi, ki jo damo v destilirno bučko izhlapi aceton in ko prične temperatura zmesi naraščati pomeni, da je iz zmesi izšel ves aceton in prenehamo segrevati, destilacija je s tem končana. Acetonu pravimo destilat in se izteče iz hladilnika v predložko. 4. Katera ugotovitev velja za zmesi? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

a) Zmesi dobimo le pri mešanju trdnih snovi.

b) Pri mešanju plinov ne dobimo zmesi.

c) Zmesi so v naravi pogoste.

d) V zmeseh čiste snovi ne ohranjajo svojih lastnosti.





23

3. učna ura



1 Načrtuje in izvede

eksperiment v paru s sošolcem.

Načrtuje eksperiment skupaj s sošolcem in v paru dobro

sodeluje.

Predvidi pripomočke, ki jih bosta potrebovala pri

eksperimentu.

Izvede ekeperiment.

2 Sklepa in argumentira svoj

eksperiment.

Razvrsti koruzne kosmiče po vrsti od tistih z najmanj železa, do tistih z največ.

Ovrednosti in oceni svoj eksperiment in metodo, s

katero je odstranil železo iz koruznih kosmičev.

1. Učenec sodeluje pri izvedbi eksperimenta in predvidi pripomočke, ki jih

bosta pri tem uporabila.

Pripomočki: -koruzni kosmiči -voda -čaša -močan magnet -mešalnik ali terilnica


Naprej smo v vodo namočili koruzne kosmiče, nato pa smo jih še zmešali, da so se

popolnoma »razpustili« v vodi. Nato smo s pomočjo magneta (in mešanjem) iz njih dobili

majhne koščke železa.





24

4. učna ura



1 Interpretira rezultate

eksperimenta.

Interpretira dobljene rezultate. Na podlagi zapisa železa na embalaži koruznih

kosmičev, oceni ali tudi njegov eksperiment pokaže,

da imajo tisti z največjo vsebnostjo železa res največ železa ali ne.

2 Primerja rezultate.

Rezultate svojega eksperimenta primerja z

rezultati ostalih sošolcev in sošolk.

1. Učenec zapiše svoje rezultate eksperimenta in jih primerja z rezultati

sošolcev. Ugotovi, kje njegovi rezultati najbolj odstopajo v primerjavi z rezultati

sošolcev in kje v primerjavi z vsebnostjo železa napisano na embalaži koruznih

kosmičev.

5. učna ura



1

Na podlagi primerov zna določiti postopek

ločevanja čistih snovi od zmesi.

Zna izbrati pravilen postopek ločevanja dveh

snovi.

2 Na nivoju delcev ve kaj je čista snov in kaj je zmes.

Iz shem (na nivoju delcev), ki jih ima podane zna ločiti

čiste snovi od zmesi.





25


Cvetovi kamilic v kamiličnem čaju z lijem ločnikom Železni žebljički v žagovini s sublimacijo Olje v vodi z magnetom Barvila v črnem črnilu s kromatografijo Jod v pesku s previdnim odlivanjem Pesek v vodi s filtriranjem 2. Kako bi ločili zmes peska, kuhinjske soli in železovega prahu? Razporedi


3 filtriranje

2 raztapljanje v vodi

1 ločevanje z magnetom

4 izparevanje


delcev. Odgovori na spodnji dve vprašanji, tako da obkrožiš črko pred pravilnim

odgovorom.


A) A in E

B) A in F

C) B in D

D) C in E

E) E in F

Kateri shemi prikazujeta, da je v zmesi element, ki je sestavljen iz atomov? A) A in E

B) A in F

C) B in D

D) C in E

E) E in F





26

4. Spodnje sheme predstavljajo štiri snovi označene s črkami od A do D na

nivoju delcev. Odgovori na podana vprašanja tako, da zapišeš črko pravilnega

odgovora.

a) Katera shema prikazuje čisto snov? C

b) Katera shema prikazuje zmes spojine in atomarnega elementa? A

c) Katera shema prikazuje zmes dveh spojin in elementa? B

Katera shema prikazuje zmes elementa iz dvoatomarnih molekul in spojine? D

5. V spodnji tabeli so naštete snovi. Za vsako zapiši ali je čista snov ali zmes.

Če je čista snov, zapiši, ali je element ali spojina. Če je zmes, ugotovi, ali je

homogena ali heterogena.

Sladkor ČISTA SNOV-spojina

Grafit ČISTA SNOV-element

Mešanica koruzne in bele moke ZMES-heterogena

Zrak ZMES-homogena

Železo ČISTA SNOV-element

Alkohol in voda ZMES-homogena





27

C del Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti katere spremenljivke je potrebno konktrolirati.

2 Zbira eksperimentalne podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih napak…).

3

Interpretira ali izračuna iz zbranih podatkov določene parametre in sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov, tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na posatavljena raziskovalna vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5

Riše diagrame/ tabele/modele simbolne predstavitve.

Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne





28

naslove za diagrami, slikam, tabelam.

6

Naravoslovno ali družbeno-naravoslovno mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1 Deluje v skupini, med dejavnostmi in razpravo

Prispeva k delu skupine.

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (kognitivno ali psihomotorično); povzema rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih spodbuja.

2 Izvedbo raziskave ali poskusa

Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.

Uporablja laboratorijski inventar na varen način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno površino.





29

»Kako bi odstranili železo iz koruznih

kosmičev, ki jih jeste za zajtrk?

Zapiski učitelja I. DEL

Pogovorite se o tem, katera živila vsebujejo veliko železa. Železo boste našli v: -mesu (jetra, vse vrste temnega mesa, perutnina, školjke in ribe) -zelenjavi (brokoli, špinača, buče, žito, pšenični kalčki, blitva, ohrovt, regrat, fižol) -sadju (rozine, suho sadje-marelice, datlji, slive, jagode, borovnice, ribez, brusnice, hruške, banane in češnje).

Živilo Vsebnost železa (mg)

gosja jetra 30

svinjska jetra 13

dagnje 8

soja 16

rjavi fižol 5

pusto goveje meso 2 - 3

piščančje prsi 0,4

polnozrnata pšenična moka 3,3

rženi kruh 1,5

koriandrovo seme 15

sezam 15

laneno seme 15

Raziščite, kakšni so simptomi če organizmu primanjkuje železa. Simptomi kronične slabokrvnosti: utrujenost, slabša telesna kondicija, bezvoljnost, glavobol, omotica, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti, slaba odpornost na nizke temperature ter zmanjšana odpornost na okužbe. Pri otrocih: nemir, motnje koncentracije in motnje zbranosti. Razmislite ali je železo čista snov ali spada pod zmesi? Železo je čista snov.





30

II. DEL

Učenci imajo na svojih listih že zapisano teorijo o tem, kaj je to snov in kako delimo čiste snovi in zmesi. Teorijo na svojih listih si učenci preberejo sami in postavijo morebitna vprašanja. Učitelj jim s pomočjo razlage podrobneje razloži še metode ločevanja zmesi. Pri nastanku zmesi, kot tudi pri njihovem ločevanju na osnovne komponente, se lastnosti čistih snovi, ki zmes sestavljajo, ne spremenijo. Ločimo med različnimi metodami ločevanja zmesi: sejanje, dekantiranje (odlivanje), ločevanje z magnetom, filtracija, ekstrakcija, centrifugiranje, ločevanje z lijem ločnikom, kristalizacija, sublimacija, destilacija, kromatografija, elektroforeza in druge. IZPAREVANJE Kristalizacija se kot metoda ločevanja in čiščenja snovi uporablja pri ločevanju trdnih snovi iz njihovih raztopin. Pri tem se med ohlajanjem in/ali izparevanjem vode iz raztopine ta koncentrira do te mere, da se prične topljenec iz raztopine izločati v obliki kristalov. Od tod ime kristalizacija. Na tak način pridobivajo sol iz morske vode v solinah. SUBLIMACIJA Sublimacija je prehod snovi iz trdnega direktno v plinasto agregatno stanje in obratno. Sublimirajo predvsem snovi, ki imajo dovolj visok parni tlak, da se v parni fazi nahaja dovolj molekul. Primeri snovi, ki sublimirajo so: jod, kafra… Sublimacija se uporablja za čiščenje snovi. CENTRIFUGIRANJE To je postopek ločevanja, pri katerem s hitrim vrtenjem povzročimo, da se trdni delci, ki so v tekočini, zberejo na dnu posode. S centrifugiranjem lahko ločimo krvna telesca v krvi. FILTRACIJA Pri filtraciji skozi filtrirni papir trdno netopno snov ločimo od tekoče v suspenziji. Na filtrirnem papirju ostane trdna snov, temu pravimo ostanek, skozi filtrirni papir pa steče tekočina. Tekočini v čaši po končani filtraciji pravimo filtrat. Pri filtraciji moramo upoštevati velikost netopnih delcev snovi v suspenziji, saj moramo glede na to izbrati ustrezen filtrirni papir. Filtrirni papirji so zgrajeni iz različno velikih (debelih) vlaken celuloze, kar povzroči različno poroznost filtrirnega papirja. Večja kot so vlakna, bolj je papir porozen in z njim lahko filtriramo suspenzije, v katerih so večji delci trdne snovi. Za drobnejše delce trdnih snovi moramo uporabiti gostejši filtrirni papir, ki ima tanjša in manjša celulozna vlakna. Tako ločimo t.i. različne trakove filtrirnih papirjev npr. modri trak in črni trak. Preden pričnemo filtracijo moramo tako presoditi, kateri filtrirni papir (vrsta traku) je najustreznejši. LOČEVANJE Z LIJEM LOČNIKOM Lij ločnik je cilindrična ali hruškasta posoda z brušenim zamaškom in stekleno pipo na spodnjem delu. Uporabljamo ga za ločevanje zmesi tekočin, ki se ne mešajo in imajo različno gostoto. V liju ločniku dobimo dve plasti. Spodnja plast je tekočina z večjo, zgornja plast pa tekočina z manjšo gostoto. Najbolj enostaven primer te ločbe ločevanja





31

zmesi olja in vode. Olje ima manjšo gostoto od vode in zato plava na vodi. Vodo spustimo po cevki iz lija ločnika, olje pa odlijemo iz njega. DESTILACIJA Destilacija temelji na različnih temperaturah vrelišča dveh tekočin v zmesi. Tako na primer lahko ločimo aceton od vode, saj je temperatura vrelišča acetona 56 °C in vode 100 °C. Pri segrevanju najprej iz zmesi, ki jo damo v destilirno bučko izhlapi aceton in ko prične temperatura zmesi naraščati pomeni, da je iz zmesi izšel ves aceton in prenehamo segrevati, destilacija je s tem končana. Acetonu pravimo destilat in se izteče iz hladilnika v predložko. LOČEVANJE Z MAGNETOM Z magnetom lahko ločimo snovi, ki imajo magnetne lastnosti. Primer take snovi je železo. PAPIRNA IN KOLONSKA KROMATOGRAFIJA Kromatografija (gr. chromos - barva, grafein - pisati) je metoda za ločevanje sestavin zmesi in čiščenje spojin (trdnih, tekočih in plinastih). Kromatografija temelji na različni porazdelitvi sestavin zmesi med dvema fazama: stacionarno fazo (faza, ki miruje in je lahko trdna ali tekoča) in mobilno fazo (faza, ki se premika po stacionarni fazi in je lahko tekoča ali plinasta). Do različne porazdelitve sestavin zmesi med mobilno in stacionarno fazo, ki se med seboj ne mešata, lahko pride zaradi: (1) različne topnosti – sestavina, ki je najbolje topna v mobilni fazi, najhitreje potuje z njo (porazdelitvena kromatografija); (2) različno močne adsorpcije – sestavine zmesi se različno močno adsorbirajo na trdni stacionarni fazi (adsorpcijska kromatografija) in (3) različno velikih delcev posameznih sestavin – delci, katerih velikost se ujema z velikostjo por stacionarne faze (gel), se vanje ujamejo, zaradi česar potujejo počasneje kot večji delci (gelska filtracija). Papirna kromatografija je tehnika, pri kateri je stacionarna faza papir, mobilna faza pa neko topilo ali zmes topil. Topilo se pomika po papirju navzgor s pomočjo kapilarnega gibanja in pride v stik z vzorcem, ki se raztopi in se skupaj s topilom pomika navzgor po papirju. Različne kemijske spojine, ki se nahajajo v raztopini vzorca, potujejo z različnimi hitrostmi zaradi razlik v njihovi afiniteti do stacionarne faze, prav tako pa tudi odvisno od razlik v topnosti posamezne spojine v danem topilu. Z zamenjavo topila se ločevanje komponent (ki se računa z vrednostjo retencijskega faktorja, Rf) lahko prilagaja potrebam raziskave. Na opisan način torej mobilna faza potuje po papirju, sestavine zmesi, raztopljene v mobilni fazi, pa se porazdelijo med stacionarno in mobilno fazo. Kolonska kromatografija Pri kolonski kromatografiji je stacionarna faza silikagel ali silikagelu podobna snov, nameščena v koloni. Mobilna faza je podobna kot pri papirni kromatografiji. Od kombinacije naslednjih dejavnikov: (1) lastnosti vzorca, (2) mobilne faze in (3) stacionarne faze je odvisna porazdelitev raztopljenih snovi, prisotnih v vzorcu, na stacionarni fazi in s tem tudi t. i. retencijski faktor. Retencijski faktor je značilen za določene snovi in na njegovi osnovi identificiramo komponente zmesi. Retencijski faktor (Rf) izračunamo po enačbi Rf = b/a, kjer je a razdalja, ki jo prepotuje fronta topila, in b razdalja, ki predstavlja oddaljenost od izhodišča do središča lise na kromatografskem papirju.





32

Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje Potrebščine: -koruzni kosmiči -voda -čaša -močan magnet -mešalnik ali terilnica Potek dela: V mešalnik damo koruzne kosmiče, katerim dodamo vodo, ter vse skupaj dobro zmiksamo. (Če nimamo mešalnika uporabimo terilnico, pred tem pa kosmiče pustimo, da nekaj časa stojijo v vodi.) Vsebino prelijemo iz mešalnika v čašo. S pomočjo magneta mešamo zmes, pri čemer izločimo železo iz te zmesi. Magnet na koncu obrišemo z belim prtičkom, da pogledamo koliko železa smo iz zmesi izločili. Opozorilo: Uporabite koruzne kosmiče, ki vsebujejo čim več železa (glej deklaracijo)! Rešitve nalog z delovnega lista za učence Ključna vprašanja

1. Kje v periodnem sistemu leži železo?

Železo je kemični element z znakom Fe in leži v osmi skupini v četrti periodi.


Železo ima v telesu številne pomembne funkcije. Je sestavni del hema, snovi, ki

sodeluje pri različnih biokemičnih reakcijah. Med drugim je hem prisoten tudi v

beljakovinah hemoglobinu in mioglobinu. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah

omogoča vezavo in prenos kisika od pljuč po vsem telesu, mioglobin, ki se

nahaja v mišičnih celicah, pa veže in shranjuje kisik za neomoteno delovanje

mišic.



Pojavijo se simptomi kronične slabokrvnosti, kot so: utrujenost, slabša telesna

kondicija, glavobol, omotica, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in

nohti, slaba odpornost na nizke temperature ter zmanjšana odpornost za

okužbe. Pri otrocih se pojavi nemir, motnje koncentracije in motnje zbranosti.


Železo najdemo v: mesu (jetra, vse vrste temnega mesa, perutnina, školjke in

ribe), zelenjavi (brokoli, špinača, beluši, buče, žito, pšenični kalčki, gorčica,

blitva, ohrovt, regrat in fižol), sadju (suho sadje-marelice, datlji, slive, rozine,

borovnice, jagode, ribez, aronija, hruške, banane in češnje).





33


Čiste snovi delimo na spojine in elemente. Element je sestavljen iz enakih

atomov, spojina pa je sestavljena iz atomov različnih elementov.



lastnosti.


Naprej smo v vodo namočili koruzne kosmiče, nato pa smo jih še zmešali, da so

se popolnoma »razpustili« v vodi. Nato smo s pomočjo magneta (in mešanjem)

iz njih dobili majhne koščke železa.


Izparevanje, sublimacija, filtracija, ločevanje z lijem ločnikom…

DESTILACIJA Destilacija temelji na različnih temperaturah vrelišča dveh tekočin v zmesi. Tako na primer lahko ločimo aceton od vode, saj je temperatura vrelišča acetona 56 °C in vode 100 °C. Pri segrevanju najprej iz zmesi, ki jo damo v destilirno bučko izhlapi aceton in ko prične temperatura zmesi naraščati pomeni, da je iz zmesi izšel ves aceton in prenehamo segrevati, destilacija je s tem končana. Acetonu pravimo destilat in se izteče iz hladilnika v predložko. LOČEVANJE Z MAGNETOM Z magnetom lahko ločimo snovi, ki imajo magnetne lastnosti. Primer take snovi je železo.

Naloge za vajo


Cvetovi kamilic v kamiličnem čaju z lijem ločnikom Železni žebljički v žagovini s sublimacijo Olje v vodi z magnetom Barvila v črnem črnilu s kromatografijo Jod v pesku s previdnim odlivanjem Pesek v vodi s filtriranjem





34

2. Kako bi ločili zmes peska, kuhinjske soli in železovega prahu? Razporedi


3 filtriranje

2 raztapljanje v vodi

1 ločevanje z magnetom

4 izparevanje

3. Izberite pravilne trditve in obkrožite črke pred pravilnimi odgovori.

a) V naravi je malo čistih snovi.

b) Na osnovi enakih lastnosti snovi lahko ločimo iz zmesi.

c) Zmesi čistih snovi ni mogoče ločiti.

d) Zaradi različnih lastnosti lahko snovi ločimo.

e) V vodovodni vodi ni raztopljenih snovi.

f) Vstavi manjkajoče besede v stavku.

4. Vstavi manjkajoče besede v stavku.

S filtriranjem ločimo snovi, ki se v vodi ne raztapljajo. Velikost por v filtrirnem papirju določa, kako velike delce filtrirni papir zadrži. Večje kot so pore, manj natančno je filtriranje. Tekočina, ki priteče skozi filter je filtrat. Lij ločnik uporabimo pri ločevanju tekočin, ki se med seboj ne mešajo. Tekočina v zgornji plasti ima manjšo gostoto kot tekočina, ki se razporedi v spodnji plasti.

5. Katera ugotovitev velja za zmesi? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

e) Zmesi dobimo le pri mešanju trdnih snovi.

f) Pri mešanju plinov ne dobimo zmesi.

g) Zmesi so v naravi pogoste.

h) V zmeseh čiste snovi ne ohranjajo svojih lastnosti.

6. Obkroži ali trditev drži ali ne drži. Če trditev ne drži jo zapiši pravilno na

spodnjo črto.

V kisiku in dušiku so enaki delci. DRŽI NE DRŽI

Kisik in dušik sta različni čisti snovi, zato so delci v kisiku in dušiku različni.

V kamninah so minerali enakomerno porazdeljeni. DRŽI NE DRŽI

V kamninah minerali niso enakomerno porazdeljeni.





35

Lastnosti zmesi niso odvisne od lastnosti čistih snovi, ki so v zmesi. DRŽI NE

DRŽI

Lastnosti zmesi so odvisne od lastnosti čistih snovi, ki so v zmesi.

Čiste snovi v zmeseh ohranjajo svoje lastnosti. DRŽI NE DRŽI

Ali razumem

1. Katera od naštetih snovi je čista snov? Obkroži črko pred pravilnim

odgovorom.

A) peščenjak

B) plastika

C) vodna para

D) izvirska voda

2. V kozarec naliješ ledeni čaj in dodaš nekaj kock ledu. Katera trditev NI

pravilna? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

A) V kozarcu sta pomešana ledeni čaj in led.

B) V kozarcu je zmes.

C) Led je voda v trdnem agregatnem stanju.

D) Ledeni čaj in led sta čisti snovi.

3. V spodnji tabeli so naštete snovi. Za vsako zapiši ali je čista snov ali zmes.

Če je čista snov, zapiši, ali je element ali spojina. Če je zmes, ugotovi, ali je

homogena ali heterogena.

Sladkor ČISTA SNOV-spojina

Grafit ČISTA SNOV-element

Mešanica koruzne in bele moke ZMES-heterogena

Zrak ZMES-homogena

Železo ČISTA SNOV-element

Alkohol in voda ZMES-homogena





36


delcev. Odgovori na spodnji dve vprašanji, tako da obkrožiš črko pred

pravilnim odgovorom.


F) A in E

G) A in F

H) B in D

I) C in E

J) E in F

Kateri shemi prikazujeta, da je v zmesi element, ki je sestavljen iz atomov? F) A in E

G) A in F

H) B in D

I) C in E

J) E in F

5. Spodnje sheme predstavljajo štiri snovi označene s črkami od A do D na

nivoju delcev. Odgovori na podana vprašanja tako, da zapišeš črko

pravilnega odgovora.

d) Katera shema prikazuje čisto snov? C

e) Katera shema prikazuje zmes spojine in atomarnega elementa? A

f) Katera shema prikazuje zmes dveh spojin in elementa? B

g) Katera shema prikazuje zmes elementa iz dvoatomarnih molekul in spojine?

D





37

Reference Bačnik, A., Bukovec, N.,Vrtačnik, M., Poberžnik, A., Križaj, M., Stefanovnik, V.,…Preskar, S. (2011). Program osnovna šola. Kemija. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K.S. (2004). Moja prva kemija 1: kemija za 8. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Modrijan

Helmenstine, A. M. (2014). How to get iron out of breakfast cereal. Pridobljeno s

http://chemistry.about.com/cs/howtos/ht/ironfromcereal.htm Iron. (2014). Pridobljeno s http://en.wikipedia.org/wiki/Iron Pufič, T. (2003). Kemija 8: učbenik za 8. razred devetletne osnovne šole.

Ljubljana: Tehniška založba Slovenije Spoznajte tehnike ločevanja zmesi. (2014). Pridobljeno s http://www.kii3.ntf.uni-

lj.si/e-kemija/file.php/1/output/locevanje1/

Zmesi in čiste snovi. (2014). Pridobljeno s http://www2.arnes.si/~bstih1/Zmesi_in_ciste_snovi/quizmaker.html

Železo. (2014). Pridobljeno s http://www.nutris.org/prehrana/abc-

prehrane/minerali/121-zelezo-v-prehrani.html

Železo v prehrani. (2011). Pridobljeno s http://www.vitafit.si/zelezo-v-prehrani/ Wissiak Grm, K.S, Devetak, I. (2013). Kemija in snov: Teoretične osnove Kemije I

k navodilom za vaje. Pridobljeno s http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/upload12_13/TEH_GOS/teorija_kemijaI.pdf


http://chemistry.about.com/cs/howtos/ht/ironfromcereal.htm

http://en.wikipedia.org/wiki/Iron

http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/locevanje1/

http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/locevanje1/

http://www2.arnes.si/~bstih1/Zmesi_in_ciste_snovi/quizmaker.html

http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/121-zelezo-v-prehrani.html

http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/121-zelezo-v-prehrani.html

http://www.vitafit.si/zelezo-v-prehrani/

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/upload12_13/TEH_GOS/teorija_kemijaI.pdf

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/upload12_13/TEH_GOS/teorija_kemijaI.pdf

Documents

Kako bi odstranili železo iz koruznih kosmičev, ki jih jeste za zajtrk? · 2018. 1. 5. · 5. znajo primerjati različne vrednosti železa v koruznih kosmičih ... B1, B12), folna