rJSK!

-

lo Je i-1-

n

t•

i-

0 !I

nero­.«, 10. oarvni «, 14. »Na­febr.

.Znji«, film febr.

Prine ~mski

botah 15. in

oruar­N'ocni eriSki ... , 10. arvni 1. fe­Hnski 5oslo­i m e-8. fe-1> 3.10 uarja s lju­uarja pava­uarja .na iz ~riski

ootah praz-

Gla'silo Socialisticne zveze delovnega ljudsiva obciae Cerknica

--------~-------------------------------------------------------------LETO I MAREC 1962 St. 3

.............................................................................................. . : : . • • • : : • : i : • • • • • • : i • : i i • : • i : •• • • • • i i i i • i : • • •

~LEDE NA UDELEZBO V NOB ZAVZEMAJO RAKOVCANI

CASTNO MESTO .. NAPREDNO PREDVOJNO DELA VSKO GIBA-

NJE JIH JE PRIPRA VILO NA ODPOR PROTI TUJCU IN USME-

RILO V BOJ ZA SOCIALNO PREOBRAZBO.

V ZACETKU MAJA 1941, NEKAJ DNI PO USTANOVITVI OF

V LJUBLJANI, JE BIL NA RAKEKU MED PRVIMI V SLOVENIJI,

SESTA VLJEN TERENSKI ODBOR OF, KI JE POVEZOV AL VECI-

NO STRANKARSKO RAZLICNO USMERJENIH PREBIV ALCEV.

POLETI STA BILA FORMIRANA AKTIVA SKOJ IN KP, KI STA

PRIPRA VLJALA TLA ZA OBOROZENO VSTAJO .

SREDI MARCA 1942 SO ZAPOREDOMA ODSLE TRI SKUPINE

MLADIH RAKOVCANOV V GOZDOVE LOSKE DOLINE. IZ NJIH

JE ZRASLA SLOVITA RAKOVSKA CETA, KI JE S SVOJIM PO-

GUMOM OSVAJALA NOTRANJCE. KRAJ JE DAL 86 BORCEV,

MED NJIMI NARODNEGA HEROJA IVANA TURSICA-IZTOKA .

OD TEH JIH JE 36 VPISANIH NA TEM SPOMENIKU.

REDKI SO BILl ODP ADNIKI, OKUP ATOR JE TO CUTIL. CEZ

DVE STO LJUDI SO ODVLEKLI V ITALIJANSKA IN NEMSKA

TABORISCA. STIRINAJST SE JIH NI VRNILO.

NA SLIKI: SPOMENIK PADLIM NA RAKEKU

• ..............................................................................................

OSVETA POD KOZJIM VRHOM Prva zima pod tujci je bila ne­

navadno ostra in dolga, kot bi ho­tela nagajati nasilniku. Pozno marcno sonce je v dolinah odkrilo rjave zaplate; v visjih legah je le:iala se meier debela snezna odeja, ki jo je pobralo sele v maju.

v zacetku oprila leta 1942 je Rakovska ceta taborila nad Babno polico. Patruljo dvanajstih borcev, ki jo je vodil Smeli, so zadolzili, da naveze stike s hrvaskimi par­tizani. V celo so zagazili po str­mini proti Gerovemu. Pred vasjo se je odtrgal Smell in izginil med hisami. Kmalu se je vrnil z do­macini, terenci. Pred prezeble in lacne fante so postavili velik ko­lac sira in kruha. Zasmejalo se .iim .iP, tolik§n~a za!o~aja ze ves

mesec, odkar so v ceti, niso vi­deli.

Zveza je bila. vzpostavljena. Ceta se je preselila v novo ta­

boriSce na Kozjem vrhu med Cabrom in Prezidom. Patrulje so vsak dan odhajale na vse strani. 15. aprila je ena prinesla vest, da so Italijani v Prezidu aretirali dva terenca in da ju bodo naslednji dan prepeljali v cabranske za­pore.

Leteca patrulja, ki jo je vodil Zorc Dusan-Martin, je postavila zasedo streljal od Majerja. Raz­mestili so se na polici ob useku,

. tri metre nad cesto. Izza ovinka se je prikazal motor z dvema Italijanoma. Vsi naenkrat so pla­nili z naperjenim oro:ijem na ce­~to. Zav~re so z_acvilile. Fasista

nista utegnila, da bi zgrabila za orozje. Dvignila sta roke in prese­neceno buljila v grozece cevi. Po­casi se jima je vrnil glas. Pove­dala sta, da bodo aretirance s po­sebnim avtobusom prepeljali v Cabar. V njuni torbi so na§li se­znam dvanajstih ljudi, ki so jib nameravali aretirati.

Tone Korencic-Tarzan, in Ivan Slabe-Lisjak sta se hitro preob­lekla v njuni obleki, vzgala mo­tor in zdrvela po strmini proi i Cabru, da bi preprecila odhod avtobusa. Prisla sta. prepozno. Pri­(Ieljala sta do vojasnice, izstrelila uekaj nabojev in se pognala na­zaj v serpentine. Pri gostilni sta volila motor z bencinom in ga za­zgal'a. Glas o pogumu Rakovske t ete se je naglo razsiril med pre-

bivalci. Italijanom pa nagnal strah v kosti.

Naslednjo noc je odsla patrulja Franca Bombaea-Zorka v smeri proti Cabru. Bilo je hladno in me­gleno. Kompas in zemljevid sta odpovedala. Skupina je za§la. La­janje psov je naznanilo naselje. Zorko se je preoblekel v civilno obleko, pripravil bombo, nape! pistolo in stopil med hise. Naspro­ti mu je priteklo stirinajstletno dekle. Bila je vsa raztrgana in opraskana. V joku je pripovedo­vala, da so v vasi Italijani, ki strahujejo in mucijo prebivalce. Iz pripovedovanja je razbral, da se bodo sovrazniki vrnili v Cabar. Ob pogledu na raztrgano dekle je v fantih zavrelo.

Popoldne, bilo je 19. aprila 1942, sta razmescala borce ob cesti proti Cabru vodji patrulj Zoi·ko in Martin. Bila sta edina izkusena vojaka. Za napad so izbrali isti usek kot tri dni preje, to je tam.

(Nadaljevan.ie na 2. strani)

8---------------------------------------------- GLAS NOTBANJSQ

OSVETA POD KOZJIM VRHOM

(Nadaljevanje s 1. strani)

kjer se globel na eni strani strmo dvigne proti Majerju, na drugi strani pa je nizka polica, porasla z grmovjem. V smeri proti Cabru so pripravili tram, ki naj bi za­ustavil kamione. Domenili so se, da bodo napravili navzkriini ogenj. Na levo krilo je postavil mitraljez France Bombac-Matjai, desno krilo pa je zasedel s svojim zarjavelim mitraljezom novinec Joze iz Prezida. Urbani!icevega Toneta so ob cesti maskirali z ve­jami in mu dali stare jugoslovan­ske bombe. Branil se je, se nikoli jib ni metal. Zorko mu je prinesel kamen, mu pokazal, kako se bom­ba odvije in vzge z udarcem ob skalo. To ga je pomirilo.

Izvidnik se je postavil med grmovje na zacetku useka, od ko­der je imel pregled nad delom ceste proti Prezidu prav do Brk­ljaciceve gostilne.

Sredi popoldneva je zabrnelo. Stirje kamioni, polni Italijanov, so se ustavili pred gostilno. Za­gledali so ostanke izgorelega mo­torja in zaceli pretepati gostilni­carja. Partizan-izvidnik je napeto sledil dogajanju pred biso. Nazad­nje so se sovrazniki nalozili in kolona se je premaknila. »Gredo!« je sporocil v usek, »na vsakem kamionu jib je okrog stirideset!« Srca so zacela hitreje utripati. l\'lartin in Zorko sta Ietala od bor­ca do borca in dajala zadnja na­vodila. Za vsakega sta imela bo­drilno besedo. Italijani v celadab so, zadovoljni nad »uspelo akcijO<<, babavo prepevali: »Garibaldina capriciosa ... « Prvi trije kamioni so zavozili v usek. Tedaj je za­grmelo. Urbancicev Tone je uda­ril bombo in jo zalucal v kamion, ki je vozil mi,mo. Zdelo se mu je, da jo je vrgel predalec. Dvignil se je, da bi pogledal. Bomba se je gugala na platneni strehi nad glavami ltalijanov. Trescilo je. V trenutku se je ducejeva vojska zmanjsala za stirideset vojakov. Preseneceni Italijani so skakali s kamionov in beiali v strmino. Vsaka krogla je prijela dva, tri. Drug za drugim so se valili nazaj v usek. Zorko jib je pozval, naj se predajo. Nekaj jib je odvrglo orozje in dvignilo roke. Prenebali so s streljanjem. Takrat je spet lJocilo izza kamiona. Bitka se je nadaljevala.

Tisti, iz cetrtega kamiona, so si upali streljati Ie od dalec. Slisati je bilo le sikanje ltrogel nad gla­vami.

Po eni uri je Iezalo v useku 134 Italijanov. Rakovcani so odnesli lz bojisca stiri mitraljeze, trideset pusk in vee zabojev streliva. Vsi so hili nepo!ikodovani, le Tacar­jev Tone je kazal erno ramo. Krogla iz Italijanslte pu!ike je pri­letela prav v cev njegove. Kopito ga je udarilo s tako silo, da je zavpil: »Ranjen sem.<< Sele po bitki je ugotovil od lmd udarec: v raz!iirjeni puskini cevi je ticala ltalijanska krogla. Akcija je m oe­no odjeknila v okolici. Naslednji dan .se je pdjavilo 107 novib bor­cev. Formiran je bil Zidanskov bataljon, ki je dobil vodilni ka­der med borci elitne Rakovske fete.

Po pripovedovanju majorja Mekine in ppol. Bombaea !lrir~il M. T.

~~------------.. ------:-··---...... -! ~~ ~ ~1~\V~ ~~ ~ ~

Praznovanje 8. marca, mednarodnega zenskega doe, do­biva pri nas vse vecjo druzbeno politicno vsebino. Osmi ma­rec je podertal politicno manifestacijo vseb delovnib Ijudi in ne samo zensk. Delovni kolektivi, ustanove, sole in druzbeno­politicne organiza.cije proslavljajo ta dan tako, da povezujejo uspebe v socialistieni graditvi s prispevki zensk v teb skup­nib naporih.

Tudi Ietosnje praznovanje 8. marca Jiaj ima politieno mo­bilizacijski karakter. PokaZe naj vlogo zenske kot proizvajal­ke in ustvarjalke. Pokaze naj ji kot polno veljavno osebnost, kot driavljana socialisticne de.iele, ki je odloeujoe faktor druzbene proizvodnje, delavskega in druzbenega upravljanja in politicnega zivljenja. To je bkrati interes vse druzbe, saj je udelezba zensk v gospodarskem in druzbenem procesu eno od meril demokratizma na!iega druzbeno-politienega sistema.

Potrebno pa je opozoriti na to, da je ze vrsto aktualnih problemov dru.ibenega polozaja zensk, ki jib bOmo morali v bodoce bolj odgovorno re8evati, ee homo boteli, da se bodo zenske se bolj uveljavile kot ·politicne in druzbene delavke. Vee skrbi bo treba posvetiti razbremenitvi :!ene pri njenih vsakdanjib, druzinskih in hisnib delib. Vsekakor je nujno, da zazivijo stanovanjske skupnosti. Le na tak nacin se bo labko zena sprostila in na.Sla eas tudi za njeno razvedrilo, katerega si v sedanjih pogojib ne more privosciti v zadostni meri.

Vsekakor je prav, da se ob Dnevu zena spomnimo se po­sebej zena in mater padlib borcev, ki so zrtvovali svoja ziv­ljenja za dana!injo socialisticno stvarnost. Delovni kolektivf in ustanove naj ob tej priliki priredijo razgovore z zenaml in materami ter se pogovorijo o vseb njibovib problemib.

V pocasitev 8. marca bodo na podroeju obcine v vseb vecjib

! krajib proslave, katerib priprave so v teku. Obcani naj se v

1.

cim veejem stevilu udelezijo proslav,- ki bodo na predveeer praznika. FT _,,, __ ,,_,,_,,,,,____________ '

SEKCIJA - Oblika krajevne organizacije SZDL

Po V. kongresu SZDL so tako obeinske kakor tudi kra­jevne organizacije SZDL in njibovi odbori zelo razsirili svoje delo. Pokazalo se je, da s starimi enostranskimi pogledi in prakticistienim delom SZDL ni mogoce vplivati na vsa doga­janja v komuni. Z novim programom se SZDL, kot politicni cinitelj v komuni mogo bolj uveljavlja. Ceprav organizacija Socialisticne zveze posega na vsa podrocja, to ne pomeni, da si podreja organe druzbenega upravljanja, organizacije ali dru!itva. Vsako od njih je samostojen organizem, SZDL pa si prizadeva, da obcani v teb · organib, organizacijah in drustvib delujejo v interesu skupne komunalne politike, da so sposob­ni in moralno ter politieno dovolj trdni, kadar nastopajo proti birokratskim in nesocialisticnim pojavom.

Zato mora krajevna organizaci­ja SZDL novim pogojem prilago­diti tudi dosedanje oblike dela s tern, da vkljucuje v delo cim sirsi krog obcanov. Ena takih ob­lik dela v krajevnih organizacijah so sekcije. Vendar njih vlogo in delo krajevni odbor razlicno poj­mujejo in zavzemajo do njih raz­licna stali§ca.

Ponekod jih smatrajo kot ko­misije krajevnih odborov SZDL in so v njih le clani krajevnih od­borov. Drugod trdijo, da so to operativni organi, ki naj izvedejo dolocene akcijske naloge. (V Mar­tinjaku je sekcija za postavitev plosce padlim botcem.) V nekate­rih krajevnih organizacijah SZDL so imenovali sekretariate sekcij. Ti so postavili na dnevni red naj­aktualnejso snov in clane, ki se zanimajo za doloceni problem so obvestili. Uspeh je bil zagotov­ljen, saj so se ljudje zbrali po interesnih skupinah. Tako so na­pravili v Starem trgu, kjer so ustanovili sekcijo za klubsko ziv­ljenje. Prazni in mrzli prostori so •• spremenili v prijeten koticak,

ki ga obcani izkoriscajo za razgo­vore, branje revij in casopisov, odprta je knjiznica, zazivela je sahovska sekcija itd. Dolocili so dnevni red in o vsem delu obve­stili obcane.

Uspesno je zakljucila svoje delo tudi sekcija za ustanovitev stano­vanjske skupnosti v Cerknici. Vendar mora krajevna organiza­cija se nadalje tesno sodelovati s stanovanjsko skupnostjo in ji po­magati, da se organizacijsko cim­bolj utrdi.

Vsaka sekcija pri krajevnem odboru SZDL ima dolocen uspeh, ki je tern vecji, cim aktualnejsi je problem, za katerega resi ev je pritegnjenih kar najvec ob ov, ki se za problem zanimajo.

Ceprav so uspehi nek terih sekcij precejsnji, saj so ripo­mogle k resitvi stevilnih gospo­darskih, komunalnih i drugih problemov je moe ugotoviti, da v sekcijah se vedno ni zajet sirsi kro;r obcanov. V komuni v 17 kra­jevnih organizacijah SZDL imamo do zdaj 26 sekcij.

Krajevne or~anizacije SZDL se

Pester program Ob 20-letnici mnoZicnega odho­

da Rakovskih fantov v partizane so pripravile mnozic. organizacije Rakeka pester program prireditev. s prireditvami bodo priceli ze pred praznikom 13. marcem in jih zakljucili sele 18. marca. Ra­kaveani in okolicani bodo kot vsako leto tudi letos lepo prosla­vili svoj praznik, ki mu daje po­membna obletnica se posebno slavnostno obelezje.

Program je naslednji: 3. marca:

Prosvetno drustvo ,..Heroj Iz­tok« z Rakeka bo upriwrilo dramo >>Porocil sem born s svojo zenO<•.

4. marca: Ob 10. uri prijateljska nogo­m etna tekma Cerknica : Rakek

10. marca: Ob 19. uri proslava, po prosla­vi zabava s plesom

11. marca: Prijateljska nogometna tekma JLA Velike Bloke : Rakek

12. marca: Ob 19.30 zalna sveeanost pred spomenikom in ognjemet in ob 20.30 slovenski film >>Balada o trobenti in oblaku«

13. marca: Partizansko sreeanje preZlVe­lih borcev in aktivistov Rake­ka in okolice

13. marca: Mladinska odaja »Pokazi, kaj znas« s tematiko iz NOB

13. marca: Ob 19.30 slovenski film ... Bala­da o trobenti in oblaku«

17. in 18. marca: Ob 19.30 ameriski film »Dnev­nik Ane Frank«

18. marca: Pogostitev svojcev padlih

Med tednom bo tudi keglj a!iki cetveroboj, na katerem bodo so­delovale ekipe: JLA Velike Bloke , Stari trg, Logatec in Rakek.

Dim

KMETOVALCI Ze v prvib dveb stevilkab lista

ste labko zasledili vrsto clankov s podrocja kmetijstva. Nasa zelja je, da list raz!iirimo tudi med kmetovalce. Zaradi tega smo v tretji stevilki objavili clanek v najnovejsib kmetijskih opravilib v mesecu marcu. V aprilski ste­vilki homo uvedli novo rubriko »Za nase kmetovalce«. Zelimo, . da izkoristite to priloznost in tako spoznavate in poglabljate znanje iz kmetijstva. V tej rubriki nas labko spra!iujete za nasvete, mi pa vam homo v glasilu odgovorili. , Ce bo vpra!ianje manj pomemb­no, bomo odgovorili po posti. Za­radi tega prilozite k vprasanju tu­di svoj naslov. Vpra!ianja so lahko iz vseb panog kmetijstva, tako iz zivinoreje (prebrana, bolezni itd.), poljedelstva, vrtnarstva, gnojenja in podobno. Prav tako homo upo­stevali VaSe predloge za zanimi­vejso kmetijsko stran v glasilu. Kmetje in vrtiekarji, zelimo, da postane »Glas Notranjslie« va.S spremljevalec pri delu!

UREDNISTVO

bodo morale v prihqdnosti se bolj zanimati in skrbeti za delo sekcij. Te naj dajejo obcanom moznost, da bodo lahko stalno in poglob­ljeno vplivali na vsa podroeja druzbenega zivljenja.

ec

n k J r. v r b u g k jt g St

St

s: n s· n 0 z z, r: p Ct

o· s1 b d n IJ 11 rl

p

J je kl p.

a1 ti. 0< L. d< je n: a1 k< kr ra pl lii d< VI d.: p~

ed je st di ni za te1 no ni: sp ne UI= ra to ko

ze· od de eel lii: go ffi!

la!

JSO

m )dho­.izane 1acije iitev. Li ze n in . Ra-

kot 'Osla­~ po­:ebno

i :

j Iz­;arilo •ffi s

tOgo­akek

osla-

~kma k

pred .nob da o

live­aJte-

kaj

lala-

nev-

.aski so­

oke,

m

I .ista kov elja ned ) v t v ilih ste­~iko 'da ako IDje nas mi

rili. , nb­Za­tu­lko 1 iz .d.), nja po­llli­ilu. da

VaS

)

-olj 3ij. >st, Jb­~ja

Gl.AS NOTBANJSJli:

Plo·dna razprava V Cerknici je bila prva skupna seja obeh zborov pri zdru­

zeni ob~ini Cerknica-Lo§ka dolina. Po zdruiiitvi steje ljudski

odbor 65 clanov. Seji je prisostvoval tudi republiski poslanec

tov. Peter Zorko.

Po konstituiranju ObLO Cerk­nica je bil izvoljen za predsedni­ka Jo2e Telic, za podpredsednika Jo:Ze Mlakar, za predsednika zbo­ra proizvajalcev Stanko Mateko­vic, za predsednika sp.losnega zbo­ra pa Franc Mevec. Izvoljeni so bili tudi novi sveti, kornisije in upravni organi stanovanjskega ter gozdnega sklada. Po razpravi o kategorizaciji cest IV. recta, ki jo je pripravil svet za komunalne in gradbene zadeve, so sklenili, Cia se odlocitev odlo:Zi do prihodnje seje s pogojem, da omenjeni svet skupaj s krajevnirni odbori po­novno prouci, katere ceste naj po­stanejo ceste IV. reda in katere naj ostanejo v okviru krajevnih odborov. Sklenili so ustanoviti Zavod za vzdrzevanje cest s sede­zem v Grahovem, kjer je ze na razpolago potreben objekt, h'krati pa je tam tudi nekaksno sredisce cestnega omrezja nove cerkniske obcine. Zavod bo samostojen, s staJ.no zaposleno d elovno silo, k.i bo stela okrog 40 delavcev. Ker je dobila obcina v upravljanje 38 km novih cest, ki so bile doslej ceste III. reda, bo imel zavod skupaj 162 km oest, ki jih bo VZidrzeval, rekonstruiral in gradil nove.

Sprejeli so odlok o dopoJnilnem pror?cunskem prispevku, ki znasa

8 % od rednega proraeunskega prispevka zaposlenih. Odlok o 5% p.rispevku je bil sprejet ze preteklo leto in se bo po novem odloku, ki se uporablja od 1. ja­nuarja letos, povecal in rcusiril tudi na ustanove in drzavno upra­vo. Sredstva, ki jih bo okoli 12 milijonov, bodo upor.abili za na­daljevanje gradnje osemletke v Cerknici in Zdravstvenega doma v Starem trgu. Sprejeli so odlok o sistemizaciji delovnih mest pri ObLO Cerknica. Skupno s kata­strskim uradom 'na Rakeku in s stirimi krajevnimi odbori predvi­deva sistemizacija 71 usluzbencev, kar je za dve delovni mesti manj , kot sta jih imeli do sedaj obcina Cerknica in Loska dolina skupai..

Potrdili so sklep Zadruznega sveta na Uncu, s katerim se nj i­hova zadruga prikljuci h KZ Cerknica, ki bo po novem obse­gala KZ Cerknico, Novo vas, Be­gunje, Grahovo in Unec, skratka celotno podrocje cerkniSke doline. Istocasno so imenovali za novega direktorja zadruge Alojza Godeso.

Izdali so garancijo trgovskemu podjetju »Skocjan« Rakek za 15 milijonov dinarjev, ki jih bo po­djet je uporabilo za dograditev tr­govsk.ih lokalov v novem poslopju nasproti ObLO. Dim

Arondacija, kmetje in zadruga Arondacija kmetijskih zemljisc

je v teku. Kaj pravijo k temu kmetje in kako spremljajo njen potek?

Na podrocju na~e obcine bomo arondirali priblizno 320 ha kme­tijskih zemlji§c, arondacijskih odSkodovancev p.a bo okoli 210. Lastniki teh zemljisc so kmetje, delavci in usluzbenci. Med njimi je nastala polemika - razburje­nje zaradi izvajanja in obsega arondacije. To je bilo tudi prica­kova.ti . Zlasti bodo prizadeti tisti kmetje, katerih zemljiSca Ieze,sko­raj v celoti v arondacijskih kom­pleksih. Kmetom bo arondacijsk.i upravicenec t. j. zadruga skusala dati vrednostno odgovarrjajoee.po­vrsine. Ostali pa se morajo z1lve­dati, da kmetijsko zemljisce pri­

.Pada le tist-emu, ki mu je zemlja edini vir dohodkov ter jo obdelu­je z lastnimi pwizvajalnimi sred­stvi in s svojo delovno silo. Zara­di ·tega niso niti z ekonomskega niti zakonitega stalisca upraviceni zahtevati zamenjavo zemljiSc, temvec bodo prejeli le odskodni­no, ki pripada vsa~emu . Od~kod­nina za ta zemljisc.a bo dolocena sporazumno z lastnikom pripoje­nega zemljiSca in z arondacijskim upravicenoem. Ce se ne bodo spo­razumeli o vi~ini odskodnine, bo to resevala pristojna arondacijska komisija.

Zatorej govorjenja o »jemanju« zemlje ne dr:Ze, ker bo vsak prejel odskodnino: kmet zemljo, ostali denar. Seveda pri tern ni rizklju­cen tudi zakup kmetijskih zem­liisc, ki j·e najprimernejsa in po­gosta oblika zemljiskega odnosa med kmetijsko organizacijo in lastnikom zemljisca.

Poudariti je treba, da aronda­cijo kmetijskih zemlj iSc nareku­jejo potrebe zadruznih kmetijsk.ih obratov, ki se razvijajo vse bolj v nosilce sodobne kmetijske pro­izvodnje in proizvajalce tdni h vi­skov. Ta proces je potreben zara­di prelivanja delovne sile iz kme­tijst:va v industri jo, zarad<i spre­memb v strukturi prebivalstva ter zemlji~kih lastniSkih odnosov, kar se odraZ.a v vse vecji sociali­?;aciji nasih vasi.

F. M.

Kadrovanje Ob hitrem razvoju industrije in

ostalih sluzb v okviru nase ko­mune je postalo aktualno vpra5a­nje kadrra in kadrovske politike nasploh, tako v gospodarslhh or~ ganizacijah, kot tudi v ljudskem odboru in druzbeno politicnih or­ganizacijah.

Prav to, da. smo se ukvarjali pr.edvsem z izgradnjo in moderni­zacijo nasih podjetij , je tudi delni vzrok, da smo posveeali premajh-

. no pozornost kadrovsk.im vprasa­njem. Premalo smo upostevali perspektivne potrebe v pOdjetjih, v ljudskem odboru in drugod. Ugotavljamo tudi, da imamo v okviru obcine sedaj 136 stipendi­stov, ki studirajo na srednjih ali visok.ih solah, pa nimamo z njimi vecjega stika. Podjetja bi morala bolj vkJ.jucevati stipendiste v spo­znanje razmer in nalog, ki so jih zadala, da se resno oprimejo stu­dija in ga kar najhitreje koncajo. To naj bi bilo tudi merilo pri do-

NOV BLOK SREDI CERKNICE Nasproti stavbe ObLO Cerknica

je lani zraslo trinadstropno po­slopje. V njem je 18 druzinsk.ih in 9 samskih stanovanj. Celotna gradnja bo stal.a priblizno 105 mi­lijonov dinarjev. Investitorji so ObLO Cerknica, tovarna pohisiva »Brest«, gradbeno podjetje »Gra­disce« in Zdravstveni dom iz Cerknice. Celotno gradnjo je pre­vzelo gradbeno podjetje »Gradi­sce<< iz Cerknice. Racunajo, da be­do st anovanja vseljiva ze v sredi­ni meseca marca. V spodnjih pro­storih bo okrog 560 m2 poslovnih prostorov, v katerih bo trgovsko

podjetje »Skocjan« z Rakeka ure­dilo sodobne trgovske lokale. Lo­kali bodo urejeni predvidoma do 1. maja letos. Fred poslopjem bo­do okusno uredili okolico. Z no­vim poslopjem, ki bo le delen pri­spevek k stanovanjski sliski v Cerknici , bo center Cerknice pre­cej pridobil iu-di na urbanisticnem izgledu. Gospodarske organizacije obcine se bodo skupaj z ObLO tu­di vnaprej prizadevale, da bodo z nadaljnjim vlaganjem sredstev v gradnjo stanovanj, prispevale delez k izboljsanju standarda na tern podrocju. Dim

Vee posluha skupnim problemom Obcinski odbor SZDL je pred

~ratkim sklical posvetovanje predsednikov delavskih svetov z namenom, da bi se pogovorili o tesnejsem sodelovanju organov upravljanja s politicnimi forurni. Ugotovili so, da je vloga delav­skih svetov vedno vecja in da pri­hajajo neposredni proizvajalci vedno bolj do izraza preko svojih ekonomskih enot, katere so zazi­vele v preteklem letu. Razprave na delavskih svetih so bile dokaj · konstruktivne, sa) ~o razpravljali o vseh mogocih problemih - od proizvodnih planov, planov proda­je, pa do planov investicij. Vse premalo pa so razpravljali o pro­blernih izven podjetij, ki so ravno tako vazni. Predsednik delavske­ga sveta z Bresta je poudaril, da

in stipendisti locanju viSine stipendije. Vecjo pozornost bi bilo treba posvetiti tudri nj ihovi druzbeno politicni aktivnosti. Nikakor ne moremo biti zadovoljni, da od 136 stipen­distov, ki stanejo druzbo okroglih 13 milijonov letno, samo nekateri aktivno sodelujejo v druzbeno politicnem Zivljenju komune, vsi ostali pa so pasivni. Nekateri ~tu­dentj e na fakultetah tudi svetov­no nazorsko niso v redu. Mladi ljudje ne bodo s takimi nazori mogli uspesno delovati na odgo­vornih delovnih mestih v ljud­skem odboru, ali v podjetju. Ob tern problemu bi bilo prav, da se odgovorni tovariSi na nasem po­drocju zamislijo. Prav bi bilo tu­di, da razpusceni klub >>Notranj­sk.ih studentov« pricne ponovno delati.

Z dose:Zenim razvojem sociali­sticnih odnosov, s prenehanjem operativnega poseganja in odloca­

nja organizacij in vodstev Zveze

morajo delavski sveti zaceti ra2;­pravljati o teh problemih, kajtll zavedati se moramo, da l judje ne zivijo samo v podjetju, ampak da zivijo vecji del casa izven podjetja in da potrebujejo kulturnega raz­vedrila, izobrazbe, boljsih stano­vanj, urejcnih komunalnih naprav in podobno. 0 vse!Jl tern pa so do sedaj premalo govorili na delav­skih svciih.

V razpravi so ugotavljali, da so ddavljani premalo seznanjeni z dogodki v komuni. zato so se vsi predsedniki delavskih svetov siri­njali, da je treba lokalno glasilo nuditi vsakemu nasemu obcanu, vsebina glasila pa naj bi bila cim­bolj konkretna. Podjetje Kovino­plastika se je odloCilo, da bo v vsaki stevilki opisalo svoje pro­bleme. Prav bi bilo, da bi se za tako akcijo odlocil tudi Brest. Vsekakor pa ne smejo stati ob strani tudi druga podjetja. Kadar bodo hoteli delavski sveti obve­stiii delavce v podjetju o razlicnih problemih, jih bodo na ta nacin mnogo laze resevali, kajti sleher­ni delavec bo lahko izrazil v na­sem glasilu svoje pripombe· in predloge. FT

komunistov, s povecano vlogo Socialisticne zveze, s samostoj­nostjo politicnih organizacij in gospodarsk.ih organizacij je tudi kadrovanje preslo v pristojnost teh mehanizmov.

V vsak.i organizaciji, podjetju, l judskem odboru itd. je kadrov­ska komisija ali pa vlogo kadrov­ske komisije opravlja najvisji or­gan n. pr. predsedstvo), ki popol­noma samostojno odloca o ljudeh, ki naj pridejo na vodilna mesta v druzbeno-politicnih in gospodar­skih organizacijah. Seveda se s tern povecuje idejna vloga in od­govornost clanstva Zveze komuni-ltoV. TK

0--------------------------·----~--·---------------- GLAS NOT RANJ SKE

lilt · 1111 ~)II~ V \V 1111111 V IIIIIP lllllll ~ 1111111 II ~~~~~~A\~ IIIIIIL €D i HIIIIUIUUIII1111UU1111111111IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIU. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll

Zadol'oljen na delo\inem mestu Kolektiv Kovinopla tike Loz po veea veliko skrb clanom

ZB in in alldom. Od zapo 1 enih 504 dela.vcev je v podjetju . 61 lano ZB in 35 invalidov. Pred n edavnim je 32 cla.nov ZB napravilo izpite za kvalifikacijo. Za te clane je podjetjc pia alo tudi vse stro§ke. Primerna delovna mes ta pa imajo

podjetju t udi invalidi.

tern v z ezi smo naprosili to,·. Antona Martincica iz Kozari!!c. ki je popolnoma slep, zaposlen v podjetju od 3. VII. 1956, da pove, ·ako se poeuti v podjetju, kako krbijo zanj, kak§ne tezave in ze-

lje ima. . Odgovor: Kolikor imam stika z

invalidi, §e nisem sli§al, da bi se kdo pritozeval glede delovnega mesta v podjetju. Zato mislim, da mo si zado oljni. V letu 1961 em delal v obratu okovja Loz,

kje r sem sesta ljal dele za karni-Loz-dol<c. Z januarjem pa v

obratu v Pudobu estavljam ~bregman doze«. Ker delam po normi se m i zdi, da je na eda­n jem delovnem me tu norma ne­koliko prevee .. napeta... Ce bi ta-

k ga tovari · a . Tako bi se marsi­l.;:aj pogovorila, od"la na sprehode in podobno.

Vprasanje: In vase privatno zivljenje?

Odgovor: Z zeno in sinom sta­nujem v stavbi SLP v Starem trgu. Stanovanje je neprimerno in hoditi moram po stopnicah do podstre5ja. V stanovanje tece vo­da, pod in okna pa so zelo slaba. Ze veekrat smo posredovali n a biv i obcini, da bi popravili okva­re. Pri stanovanjski komisiji smo ze prosili za prostore, pa nismo uspehi. Stanujem z zeninimi star­iii v dveh obah in kuhinji. Za tako stano anje pa placujem 2206 dinarj ev najemnine na mesec, kar pa je v sekakor prevec.

TovariS 1\lartincic pri delu

·o delal • obratu oko ja Loz, bi go o o zasluiil okoli 20.000 din na mesec. tu pa sem v decemb ru za­sluiil 15.700 din. Sedaj pritrdim v osmih urah okrog 6000 obroCkov na doze. Kakor sem Ze omenil. sem zado •oljen na delovnem m e­stu. vendar bi mi b ilo mnogo laZ­je. ee bi imel 5e kakega sebi ena-

Poslovili smo se od tovarisa Mart incica z zeljo, da naj bi se tudi njegovo privatno Zivljenje izboljsalo .

Lahko povemo, da je tov. Mar­tincic priden, spostovan in enako­vreden delavec v podjetju in ga lahko postavimo za vzgled tudi mar sikateremu, ki n i invalid.

IZ D 0 S 0 SOCIALNEGA ODDELKA Clani kolektiva K ovinoplastike

1ahko obislrujejo zdravstveno am­bulanto v Starem trgu tudi v po­poldanskem Casu. Tako ima zdrav­stvena ambulanta d elovni cas ob pooedeljkih popoldne za otroke. ob sredah so posveti za noseee fene, ieoe po porodu in pregledi dojencko\• - zdravih otrok. Ob eellrt:dh popoldne naj bi priha­jali ' ambulanto clani kolektiva, katerim ni potrebna hitra zdrav­niika pomoC in gredo k zdravni­:W samo po .. recepte.-. Ob petkih so sistenlat$ • pregledi 5oloobvez­nili otrok. ob sobotah od 12.- 13. ure pa je lolska ambulanta. ~ a ta nacm lahko prihranimo precej izgubl" enih ur.

6. Ill. 1002 oo na podroeju Lo­~M! do.D.me ·.OOSjatska akcija. v vre· ~jih krvodajalskih ak­cijah so tJani kole iva pridno so-

lovaJi, zato lahko pribkujenw,

da se bodo t udi le tos mnozicno odzvali.

Dela vka Ela Martinek je preje­la od Zava rovalnega zavoda Po­stojna za 13,2 % invalidnosti od­skodnine 36.960 din. Delavka je bila kolektiv no zavarovana v pod­jetju.

Delavke v strojnem oddelku obrata plasticni h m as v Podubu so zakljucile tecaj o pravilnem delu pri strojih in o odkla n janju napak med obratovanje m. Obi­skovalo ga je v dveh izmenah po 15 delavk. Organiz irali so ga za to, da bi izbolj!iali delo.

V letu 1961 je b ilo v podje t ju 97 nesrec. v januarju l e tos pa 9 nesree. Zaradi tega je bilo izgub• ljenih mnogo delovni h dni. To so bile le laije poskodbe in znova ugotavljamo, da delavci n e upo­rabljajo vam ostn ih naprav in za­~itnih sr edstev.

Kolektiv »Kovinoplastika« Loz let a 1955

V JESENI 1954. LETA (Nadaljevanje s prejsnje stevilke)

v p.rejsnji stevilki je n a kratko prikazan razvoj nasega podjetja do leta 1957. Zaradi lazjega razu­mevanja pa se rnoramo povrniti k sklepom delavskih svetov. ki so bili: naj emanje kreditov za inve­sticije, kapitalna izgradnja (zdru­zitev podjetja na enem mestu) itd. V letu 1958 je bil sprejet sklep DS za graditev montazne h ale, sred­stva pa naj bi najeli pri ObLO Loska dolina in sicer iz stano­van jskega sklada. ObLO je razu­mel nase zelje in potrebe in odo­bril iz svojega sklada okoli 20 milijonov dinarjey . . ·Mgogi so se morali odreci novim stanovanjem, se vee pa jih je dobilo zaposlitev v podjetjll prav zaradi graditve novega objekta. Tudi o d Izvrsne­ga sveta LRS smo prejeli posojilo v visini 50 m iltjonov, ki smo ga porabili za povecanje p·roizvodnje okovja, predvsem pa za izdelavo novega ok~nskega okovja za KLI Logatec. Del sredstev smo po·ra­bili za najnujnejso dozidavo od­delka stiskalnic. Obe posojili. Sh10

porabili v letu 1959.

T ega leta so bili storjeni prvi koraki - se brez zacrtane poti -za p roizvodnjo izdelkov iz plastic­nih mas. Sredstva smo vlagali v raziskave in n a v prasanja, kako, s cim in kaj proizvajati, se ni bilo tocnega bdgovora. T 6da o tern kaj vee prihodnjic.

P roizvodnja je narascala vzpo­redno s stevilom zaposlenih. Bi­lanca je pokazala, da je bil bruto produkt znatno vecji kot prejs­nje leto in sicer za okrogli,h 340 miJijonov, kar je priblizno 110 m i­lijonov vee kakor v letu 1957. Za­poslenih pa je bi1o okrog 340 cia­nov. Morda bo kdo m enil, da to ni velik skok naprej, a ce pomisli-

Obisk velesejma v Milanu

Na ·zadnji seji CDS Kovil\opla-. · stike so sklenili, da bo 16 d lav­cev obiskalo velesejem v Mi anu , ki bo v maju letos. Na seje n a j bi Mi predvsem tisti, ki se jajo s predelavo plasticn · Namen obiska je, sezna 1ti na§e delavce z novimi proizv dnimi in tehnolo!lkimi postopki pri pred -lavi plas ticnih mas 'V' koncne iz­delket

m o, da podjetje ni razpolagalo s kvalificiranim kadrom in z mo­dernim strojnim parkom, je re­zultat vendarle u spesen.

Upostevati je treba, da smo proizvajali v glavnem izdelke z nizko ceno in mnogimi proizvod­nimi operacijami, za kar je bilo potrebno orodje. Izdelovali pa . so ga zvecine ljudje, ki so bili vee­raj kmetje, danes pa SO pTidni, Ce­prav se nezikuseni orodjarji. Sko­r a j lahko trdimo, da kljub pospe­senem delu nismo v cel9ti zado­stili povprasevanju po nasih iz­delkih. Ali sm o p ravilno gospoda-

- r ilL? Vsi racuni govorijo, da smo. Kolektiv se je zavedal,· da mora

' vlagati s'redstva tja, kjer bodo za­gotovila uspeh. Najvec sredstev je bilo v loZienih v strojno opremo, v r aziskovanje novih proizvodnih postopkov, v ureditev delovnih prostorov itd. Kolektiv se je od­rekel vsem >>trinajstim placam, redni osebni dohodki pa ·kljub tezkim delovnim pogojem, niso bili zavidanja vredni.

Cesto so bile izrecene besede -ces, kaj bodo ti kovinarji iz Loza. Uspeli smo, ker smo se zaveclali, da more le pravilno zastavljeno delo roditi uspeh. >>Kmetje« so ustanovili podjetje, ga rzavijali in dajali kruha vsem, ki so se zeleli zaposli ti. ·

Na tern mestu naj bo poudarjeno, da je bil porast proizvodnje, kljub dolocenim izkusnjam, se vedno precej riaslonjen na vztrajno in »trmasto« cielo neizkusenega ka­dra.

Proizvodnja je bila otezkocena tudi zaradi raztresenosti obratov. Vse to povezati v harmonicno de­lovanje je terjalo rrinogo casa in truda. Lahko trdin;lO. da so si de­lavci na vso moe pri.zadevali z iz­rednim delom, ne da bi zahtevali dodatke in marrsikateri vodja ob­rata ni pozno v noc zatisnil ocesa, premislj.eval je, kaj mora sto.ri ti j utri, kaj naslednje dni, da bo delo z drugimi obrati cim skdad­nej§e, zato je razumljivo, da ni slo vse l epo in gladko, kljub n e­katerim sporom je zm erom zma­galo geslo: >>V slogi je moe«.

Res je, da brez napak ni slo. Vcasih so bile tako obcutne, da so d elno ohromile zacrtani razvoj, kljub temu pa je fbilo ob koncu 1 ta 1958. vedno pogoste je smati besede : »Kovlnsl<a pa !{ar nap·rej 1aste«.

Dal je prihodnjlc

Gl

cij do or! vl< so pn in je> lik za pr! daJ nel

I si : dil. tru

I vor gra

E je pra vei':

F poj Ce1 nej pl() pro dot ploi rab

1\1 .nov rili bo bo ·

N tov; zaCI nas: cev. del{ cest

12 ga lepi »tei

P: M

lavs prec svet Zatc ji 1! litv~ Vaz1 igra· jetj< pozc dela Spri zaci: kole clan' temE sind pred djetj ni o kolel nato volit upra

SM

Izc izd izd

cink:

fJSKE

>I 111111111111111

alo s mo­

~ re-

smo ke z wod­

bilo >a so vce­

i, ce­Sko­)Spe­;ado-1 iz­•oda­smo. nora ) za­~v je 10, v dnih vnih

od­:.am, :ljub niso

le­Joza. dali, jeno < so li in eleli

eno, ljub ~no ) in ka-

:en a ttov. de­

;J. in de­

: iz­vali ob­esa, niti

bo lad­. ni ne­

ma-

slo. i so voj , ncu ~ati )rej

lc

GLAS NOTRANJSKE

USPEH DELA PO SEKCIJAH Uspeh dela krajevnih organiza­

cij SZDL na podrocju obcine je dokaj razlicen. Vodstva krajevnih organizacij, ki so razumela novo vlogo SZDL, ze zanjejo uspehe, ki so vidni na podrocju kulture in prosvete, druzbenega upravljanja in komunalne problematike. Kra­jevna organizacija SZDL na Ve­likih Blokah je ustanovila sekcijo za prosv.etno zivljenje. Ta je ze prerasla v prosvetno drustyo in danes ze igrajo odrska dela po nekaterih krajih v obCini.

Krajevna organizacija v Iga va­si se je dolgo trudila, da bi si ure­dila klubske prostore in njihov trud ni bi"l zaman. Zbrali so do-

volj denarja in s prostovoljnim delom zgradili potrebne prostore. Manjka jim se oprema, ki pa jo bodo v kratkem dobili. Klubski prostori .bodo tako postali zato­cisce vseh tistih, ki se zelijo iz­obrazevati in razvedriti kulturno. Organizacija je zelo delavna, saj so pobrali clanarino ze za leto 1962.

Uspeh dela krajevnih organiza­cij SZDL bo vecji, ce bodo zacele formir<tti najrazlicnejse sekcije, v katere se bodo vkljucevali ddav­ljani po interesih. Take sekcije so zelo potrebne .., Starem trgu, Cerknici in na Rakeku.

FT

))I.VERKAcc V . OBRATOVANJU Fred leti smo lahko slisali pogo­

vore o tern, da bodo v Cerknici gradili tovarno ivern'ih plosc.

Starejsi m izarji .niso verjel'i, da je mogoce iz majhn ih trscic na­praviti uporabno plosco, ki meri vee kot 6m2 .

Frve podobne plosce, kr so se pojavile v tovarni pohiStva v Cerknici, so bile lanit plosce, kas­neje so pricele prihajati iverne plosce domace produkcije. V prostem govoru je bilo slisati o dobrih in sJ.abih straneh iverne plosee, ces da nastopajo pri upo­rabi tezkoce in se mnogokaj.

Med tern razglabljanjem pa je .nova tovarna h1tro ·rastla. Govo­rili so, da bo avtomatizirana, da bo kar sama delala, da v njej ne bo treba fizicno delati in podobno.

Nacr:ti so danes stvarnost, nova tovarna dela, ceprav se se bori z zacetniskimi problemi. V njej je naslo zaposlitev okrog 70 delav­cev, ki bi vedeli povedati, da je delo kljub av.tomatiziranem pro­cesu naporno in odgovorno.

Iz lesa je treba napraviti iverje, ga primerno posusiti, zmesaiti z lepilom, formirati tako imenovani »tepih«, ki ga stiskalnica stisne

na dGloceno debelino, iz nje pa potegnemo ze narejeno iverno plosco.

F. H.

Delovni vascani Krajevne organizacije in dru­

stva na Uncu so bila v preteklem letu zelo aktivna pri resevanju komunalnih problemov. Uredili so vasko kanalizacijo od Slivic do Unca, urediJ.i javno razsvetljavo po Uncu, uredili okolico spomeni­ka itd. Ravno tako so delovni pri organizaciji raznih kulturnih in zabavnih prireditev. Drustva in organizacije imajo zelo lepo ure­jene klubske prostore, kjer imajo televizor, knjiznico, revije itd. Manjka pa jim se notranja opre­ma - stoli in mize. Zelo dobro so obiskana tudi pred'avanja, ki jih organizira delavska univerza ali pa sami. Frizadevnost drustev, organizacij in posameznikov je vre~na pohvale in priznanja. Res lep primer vasice na robu nase obcine.

TF

IZ KOLEKTIV A »KOVINOPLAS TIKE« LOZ I podjetja

1 PRED VOLITV AMI v DS

Mandatna doba centralnega de­lavskega sveta je pretekla. Smo pred volitvami v novi delavski svet in upravni odbor podjetja: Zato je CDS podjetja na svoji se-­ji 15. 2. 1962 sklenil, da bodo vo­litve v nedeljo 25. 3. 1962. leta. Vazno vlogo pri volitvah bo od­igrala sindikalna organizacija pod­jetja. Morala bo posvetiti veliko pozornost izbiri novih clanov za delavski svet in upravni odbor. Sprico hitrega razvoja decentrali­zacije so usposobili ze vee clanov kolektiva, ki bi bili sposobni za clane DS in UO. Fotrebna pa bose temeljitejsa izbira. Upravni odbor sindikalne podruznice meni, da bi predloge za novi delavski svet po- • djetja pripravili obratni sindikal­ni odbori, nato pa bi se celotni kolektiv porazgovoril 0 tern, sele nato bi zaceli z volitvami. Fred volitvami v novi delavs·ki svet in upravni odbor podjetja je potreb-

S M E J A .L I S M 0 S E . Ena iz dokumentacije

Izdelke vrtati po risbi, izdelke poglobiti po risbi, izdelke peljati na niklanje in

cinkanje po risbi ...

no pregledati dveletno delo seda­njega delavskega sveta in uprav­nega odbo·ra podjetja.

Navodila o poteku in tehnicni izvedbi volitev bo sindikalna or­ganizacija razlozila celotnemu ko­lektivu.

DOPISNIKI NA SEMINARJU 2e v prejsnji stevilki smo poro­

cali, da je v podjetju 37 slusate­ljev Dopisne sole v Ljubljani. V mesecu februarju pa je izobraze­valni center organiziral seminarje in to posebej za. pripravljalni te­caj in posebej za I. letnik TSS -strojni oddelek. Tako imajo slu­satelji I. letnika TSS dvakrat te­densko po dve uri predavanja iz

· druzbenih ekonomskih ved, mate­matike, slovescine in tehnicnega risanja. Ko .bodo slusatelji prede­lali snov omenjenih predmetov, bo izobrazevalni center organizi­ral seminar za strokovne predme­te: tehnologijo materiala in obde­lave. Na ta nacin dopisniki laze studirajo in opravljajo izpite. Slu­satelji pripravljalnega tecaja s~ bodo lahko vpisali v I. letnik TSS in obenem v mesecu juniju lahko opravljali kvalifikacijske izpite.

Prenovljen.a delavska menza tovarne »Brest« v Cerknici

Drobne iz gradbenisllla Zadnja leta se je gradbenistvo

v cerkniSki obcini pospeseno raz­vijalo. Za tak napredek so bili dani objektivni pogoji v vse vec­jem inveSJtiranju delovnih kolek­tivov v stanovanjsko in industrij­sko gradnjo. Da so toliksnim po­trebam lahko ugodili, je domace podjetje SGF »Gradisce« podvo­jilo svoje kapacitete, s cimer je obvladalo celotno podrocje juzne Notranjske.

* Tezave s prehrano, ki so bile

zadnji eas posebno perece, so od­pravljene z dograditvijo >>Bresto­Ve<< menze. Njena kapaciteta za­gotavlja oskrbovanje s hrano vsem delavcem in usluzbencem, ki so zapostleni v Cerknici. Stro­ski so znasali okrog 8,000.000 din, ki jih je v celo.ti kril >>Brest«.

' Zadnja leta so kmetijske zadru­ge posvetile precej skrbi inten­zivni zivinoreji. Na obmocju Blo· ske planote in Cerkniske doline je SGF >>GradiSce« ze do sedaj zgradilo sedem zivinskih hlevov, od katerih sprejme vsak okrog 100 glav zivine. Sarno te gradnje so veljale nad 50' 'milijonov. Najbolj funkcionalfi:n bo hlev na Uncu , lti je edini te vrste na Notranjskem. Odprta staja na Slivnici je ze do­grajena in spomladi bo pod njeno streho naslo zavetje okl'og 200 glev \nlade zivine.'

* Ker je li:kvidacija Remontnega

podjetja v Starem trgu prizadela prebivalstvo Loske doline, ~e SGF >>Gradiste« sklenilo imeti stalni gradbeni sektor na tem obmocju. Izvrsevalo bo tudi manjse usluge.

MaD ·

NOVA STANOVANJAV MARIINJAKU Stavbo, ki je v blizini tovarne,

je podjetje >>Brest« preuredilo v s,tanovanjski blok in obenem tudi v obrat druzbene prehrane. Tu dobijo delavci iz Martinjaka ce-­neno in izdatno hrano. Topel do­poldanski obrok so uvedli v me­secu februarju, ker do takrat ni bilo primernih prostorov. Fotreba in zelja po obratu clruzbene pre­hrane je bila iz dneva v dan vec­ja, predvsem prj delavcih, ki se vozijo na delo z avtobusom ali ostalimi prevoznimi sredstvi, saj so nekateri zdoma celo po 12 ur na dan. 2e takoj v zacetku se je prijavilo preko 100 delavcev in usluzbencev, stevilo pa iz dnev.a v dan raste.

Restavracija. kakor tudi ostali pomozm prostori so okusno opremljeni ter nudijo delavcem poleg tople hrane in pijac se mrz­la jedila. Obrat naenkrat lahko nudi hrano 150 ljudem, celotna zmogljivost pa bo zaradi vsako­dnevnega prirastka interesentov v najkrajsem casu zasedena.

Z dokoncno preureditvijo osta­lih prostorov, predvsem stanovanj, ki so v zakljucnih fazah gradnje, bo preskrbljeno samskim delav­cem okrog 50 leziSc ter eno dru­zinsko stanovanje. Stanovanja bodo v pretezni meri · na razpola­go delavcem, ki se sedaj vozijo na delo z aVItobusom.

S preureditvijo, oz. gradnjo ome-­njenih stanovanj ter obrata d.ruz-

bene prehrane je resen perec pro­blem. Tako se bo zmanjsala tttdi fluktuacija deloVtJe sile. ki je bila na tern podrocju velika in bo po­djetje obenem '1ahko sprejelo se novo delov~o silo ..

M.M.

Premalo kulturnega

zivljenja Klubsko in d:l:uzbeno ziyljenje v

Cerknici ne more zaziveti. Kra­jevne organizacije in drustva po­sveeajo temu problemu premaJ.o pozornosti. Najvecji vzrok nede­javnosti so prdstori in denarna svedstva. Marsikdo bi rad pre-­bra! knjigo, revijo ali oasopis, pa si tega ne more privosciti. Imamo precej knjig, a ni prostora, kjer bi se jih ljud1e izposojevali. Skrrajni cas je, da ta problem re­simo. Resili ga bomO' tako, ce bo­mo za to z.ainter.esirali !judi, ld zivijo na tern poclrocju in pa go­spodarske organizacije, ki do ta­kih problemov do sedaj niso troe­le posluha. Prav tako nimamo !;judi, ki bi bili voljni delati in pomagali resiti boleci. problem. s pametno presojo, z dobro voljo in z majhnimi denarnimi sredstvi b! vendarle lahko dali ta problem z dnevnega xeda razlicnth sestan­kov in zborov.

F. T.

0------------------------·----------------------- fiMI NOTBANJIJE:E

KAJ BOMO DELALI V ~~~~~ IIIIIIR(lU Pomlad je pred durmi, kmalu

bo dela na pretek. Mesec marec je izredno pomemben, zlasti za sadjarje in vrtnarje. Mar<!eve setve kale in uspevajo pogostokrat bolje in lep§e kakor s'etve v apri­lu. Sadjarji ne smejo v marcu za­muditi niti dneva, ker je to pac zadnji <!as za ureditev sadovnjaka.

• NA ZELENJADNEM VRTU V za<!etku marca je zadnji <!as

za pripravo toplih gred, v kolikor tega seveda §e nismo opravili v februarju. Preskrheti si moramo hlevski gnoj, najholje konjski, ker pri razkroju daje najve<! top­late; pripraviti okna, splesti slam­njace in pripraviti zemljo.

V pripravljeno gredo sejemo: glavnato solato, zeleno, majni§ko redkev, vse vrste kapusnic, por, paradi~nik, papriko. Isto<!asno gre­do izkoristimo za vzgojo cvetlic­nih sadik - enoletnic, kot so: zajcki, astre, levkoje, petunje, sal­vije, cinije, nageljni in trajnic: krizantem, jeglicev, naprstnikov, ostri~nikov, veternic in drugih.

Ce nimamo tople grede, vzga­jamo sadike v sejalnih zabojckih. Zahojcke napolnimo s presejano mivko pomesano s humozno prst­jo in pripravimo za setev. Poseja­ne zabojcke rahlo popra§imo s prestano vodo, pokrijemo s stek­lom ali trdim papirjem in posta­vimo na tope!, lahko temen kraj, dokler seme ne vzkali.

Ce je vreme ugodno, sejemo prve setve na prosto, to je na soncno in zavestno gredo, na tako imenovano setvenico. Nanjo seje­mo zgodnjo in pozno zelje, zgod­nje sorte· glavnate solate, majni­sko repo in mesecne redkvice. . V drugi polovici meseca sejemo na grede petersilj, korencek, ko­leraho, rumeno koleraho, rdeco peso, solato-herivko in rezivko, motovilec za poletno uporaho in §pinaco. Tedaj sadimo tudi cesen, cehulo, salotko in zgodnji grah.

• V SADOVNJAKU Sedaj je najprimernejsi cas z.a

sajenje, ohrezovanje in preceplja­nje, gnojenje, ohdelavo in skrop­ljenje sadnega drevja.

Za sajenje drevja smo jame iz­kopali in pripravili ze v jeseni, ali pa vsaj tri tedne pred saditvi­jo. Jame naj bodo 1,50-2 m siro-

ke in do 60 em glohoke. Pravo­casno pripravimo drevesne kole, ki jih impregniramo z 2-3% ha­kreno galico ali vsaj o~gemo. Kol zahijemo pred sajenjem vee kot 20 em v dno jame. Pri sajenju pa­zimo zlasti na to, da drevesce ne bo glohlje posajeno, kakor je rastlo v drevesnici. Vse poskodo­vane korenine pred saditvijo po­re~emo, dolge skraj§amo. H kore­ninam prisujemo dohro kompost­nico ali mocno zemljo z njiv ali vrtov. S hlevskim gnojem pogno­jimo proti vrhu jame in sicer po njenem ohodu in nikdar direktno h koreninam ali celo na dno jame. Zanemarjena in opesana sadna drevesa odstranimo iz sadovnjaka! Vsa ostala pa temeljito ocistimo in otrehimo: v vrhu odstranimo pregoste voje, veje, ki se krizajo in zasencujejo in vse suhe in po­lomljene veje. Pri odstranjevanju ne puscamo strcljev, ampak odza­gamo veje tik oh dehlu. Vecje ra­ne zama:Zemo s katranom, manjse pa s cepilno smolo. Rakasta oho­lenja na dehlu in vejah izrezemo in rane namaremo s karholejem ali katranom. Hrapavo skorjo, mah in liSaje na starejsem drev­ju ostrzemo s strgalom na raz­prostrto rjuho ter nato trehez se­:Zgemo.

Sele tako ociSceno in ohrezano drevje je pripravljeno za zimsko skropljenje. Skropimo z dinitro­kreozolnimi pripravki v 1,5% raz­topini (1,5-3 kg skropiva na 100 1 vode).

Med njimi je najholj poznan rumesan. Zimsko skropljenje mo­ra hiti temeljito izvedeno, tako da vsako drevo dohesedno opere­mo, ker le na ta nacin je skrop­ljenje uspesno. z zimskim skropi­vom skropimo vse do pricetka ve­getacije, dokler popJe ne nahrek­ne. Kadar je drevje zeleno, s te­mi skropivi nikdar ne skropimo!

Zdaj je tudi cas, da drevje po­mladimo. Pomlajevanje dosezemo postopoma (nekaj let), sicer hi drevo prevec izcrpali. Pomlajuje­mo vse tisto sadno drevje, cigar veje so mocno polomljene, pave­sene ali kakor koli nepravilno rascene in zgoscene. v vrhu reze­mo mocneje, spodaj manj. Drevo, ki nam ne rodi ali pa rodi nered­no in slaho, precepimo. Za pre­cepljanje je marec najprimernej-

si. Sadno drevje, namenjerlo· za. precepljanje, obre~emo na kratko· nekaj dni pred cepljenjem. Cepice za pomladansko cepljenje nahere­mo ze v januarju ali fehruarju. Zlasti je to potrehno za koscicar­je. Cepice shranjujemo v pesku ali zemlji v kleti na zascitenem prostoru. Vse sadno drevje homo v tern mesecu tudi mocno pogno.­jili hodisi s hlevskim gnojem ali umetnimi gnojili t. j. 5 kalijevimi, dusicnatimi in fosforjevimi gno­jili. Zlasti je priporocljivo, da ta gnojila zadelamo glohlje v zemljo, da jih lahko korenine cimprej in cimvec vsrkajo. Starejse nasade gnojimo po vrhu travnate ru§e, toda tedaj moramo doze gnojila in gnojil podvojiti.

0 NA POLJU

Najva~nej§a opravila v polje­delstvu se zacno v aprilu, , vendar tudi v mesecu marcu ne smemo pocivati, ce so vremens-ki ' pogoji ugodni. Vsak lep dan izkoristimo za pripravo na setev: razvazajmo hlevski gnoj, nahavimo potrehna semena in umetna gnojila v za­dostni kolicini. Travnike najprej pognojimo z umetnimi gnojili,

Vecji pridelki" ·na Nasi kmetovalci so dohro sezna­

njeni z odloki o agrominimum\1 "za psenico, jecmen, travnike in deteljisca. S temi ukrepi skusamo povecati hektarske donose, kakor tudi rodovitnost zemlji.Sca. Odloki, ki sta jih sprejela ohcinski zhor in zbor proi,.:vajalcev, veljajO< le za podrocje naselij: Cerknica, Dole­nja vas, Martinjek, Grahovo· in Zerovnica. So konkretni in tocno predpisujejo kolicine gnojil za posamezne kulture.

Ne moremo se pohvaliti; da te ukrepe pri nas izvajajo, celo rta­sprotno, ohdelovalne povrsine so vsestransko siromasne. Nasi ljudje se vedno niso prepricani, da so pridelki zadovoljivi le oh ves~nem izvajanju agrotehnicnih ukrepov. Razumljivo pa je, da je strokovna izohrazha in vgoja na vasi dolgo­trajen proces.

Po dogovoru med predstavniki Kmetijske zadruge Cerknica "in kmetijsko inspekcijo pri OhLO · hodo letos izvedli akcijp za gno-. jenje deteljisc .. Za· deteljisca SIT)O • se odlocili predvsem' zaradi te'-ga, ker bo vse viSke zadruga lahko

_"' ___ "'"'-"'"'"'-"''--------.. -"'----------.... ~

Spet je mesec naokrog in prav je, da zopet spregovo~o z vami. Po va.Sih dopisih sodimo, da je bila druga stevilka kvalitetnejSa od prve in da se je stevilo bral­cev poveealo. Dobili smo tudi vee naroeilnic, vendar naklade 3.500 izvodov zaenkrat ne bomo pove­cali. Vse vase nasvete in pripom­he bomo v prihodnje upostevali, da bomo skupaj dosegli kvalitet­nejse glasilo. Kaze, da je bilo to­krat veliko zanimanje za na­~radno krizanko, saj smo prejeli kar 168 resitev. Ker je bilo najvee resevalcev z Rakeka, se jim je muhasta sreea nasmehnila kar s tremi d.arili. Dana5nja uganka je malce trd oreh, vendar ne obu­pajte in se pogumno lotite dela.

Tovaris France z Velikih Blolt tozi, da ne objavljamo programa kina JLA Velike Bloke, ki ga pt"e­bivalci Bloske planote moeno po­gre~ajo. Ker je njegovo pismo pri­slo do nas precej pozno, iucli to-

krat ne objavljamo relenega spo­reda. Obljubljamo pa, da bomo skusali v prihodnji stevilki od­praviti ·to neljubo pomanjkljivost. lzvedeli smo, da se Obeinski ko­mite LMS Cerlmica ukvarja z mislijo, da bi ustanovili literarno sekcijo. Ce je temu tako, se bomo prav gotovo povezali z njimi in objavljali tudi prispevke nasih najmlajsih bralcev. Dragi Igor z Rakeka, ne smes nam zameriti, da smo tokrat izpustili tvoj ela­nek o divjih racah na Cerkniskem jezeru. Ne obupaj, saj verjetno poznas pregovor »Cez sedem let ... -« In veseli nas, da si zim­ske pocitnice lepo preiivel v do- .

. maeem letoviseu. Tonetu iz Stare­ga trga s·o najbolj pri srcu pes~i. Poslal nam je kar dve. Odlocili smo se, da ju zaenkrat se ne bo­mo objavili, kaj bo z njima v pri­hodnje pa se se nismo dogovorili. Pravite; da bi nam lahko pisali tudi o· drugih. lltvareh. Ze v clrut:i

stevilki smo ;napisali, da "bomo z veseljem objavljaJi zanimive in aktualne clanke, zato kar smelo svincnik v rolte. lzmed vseh po­slanih prispevkoy nap1_ .fe ..n.lli~bolj ugajal clanek tov. Marije Mlakar, ki ga bomo objavili prihodnjic. KOt vidite Marija, vas clanek ni romal v kos in zato se kar kmalu spet oglasite. N ase glasilo je . javno, zato prosimo, da nam posljete tu­di svoj naslov, ker prispevkov brez naslovov v prihodnje ne bo­mo vee objavljali.

z zeljo, da bi vam tudi ta ste­villta ugajala, vas pozdravlja

UREDNISTVO

Glasilo ••GLAS NOTRAN SKE« izdaja Obe. odbor SDZL C knica

. - Urejuje ga uredniski o b<tr -Glavni urednik Mlinar anilo -Izha.ia enkrat meseen - Tisk

CZP ,.Koeevski tisk.! Koeevje

najholje z nitrofoskalom in sicer 6.00-1!00 kg/ ha. Travnike, ki smo jih ze v jeseni pognojili s hlev­skim gnojem, homo pognojili §e z umetnimi gnojili - z du§icnatiml in sicer do 200 kg/ ha in forsfor­nimi do 300 l}g/ha. Sele tedaj bo­mo lahko pricakovali ohilen pri­delek. DeteljiSca gnojimo ·s fosfor­jevimi in kalijevimi gnojili in nikdar s hlevskim gnojem ali du­sicnatimi gnoj.ili, ker jih s tern lahko mocneje zaplevelimo. Stara - izcrpana lucerniSca ugodno re­agirajo tudi na nitrofoskal. Vsa­kokrat deteljisca tudi prebrana· mo,. da tla prezracimo in ocisti­mo.

Zelo vazno je dognojevanje pse­nici, kar storimo cimprej. Dogno­jevanje z dusicnatimi gnojili, to je nitromonkalom do 150 kg/ ha, ko­licina je odvisna od rasti psenice: cim slahse je prezimila, tem vecjo kolicino zahteva. Po dognojeva-

.. nju psenico prehranamo. Dognoje­vanje zahtevajo ohvezno vse vi­sokorodne sorte, zelo koristno pa je tudi za domace sorte, ker pse­nica neprimerno holje sklasi in napravi vecje in tetje klasje.

BR

nasih deteljiscih odkupila in si zagotovila kvalitet­no kTmo za svoje zivinorejske·ob­rate. V prihodnjih letih hodo sle­dili podohni ukrepi tudi za ostale kmetijske kulttire. Z oglednimi parcelami bomo spremljali gospo­darske akcije. Zelimo, da hi do­segli nas cilj prostovoljno in da ne hi hilo potrehno prisilno izva­jat~ odloka o agrominimumu. Za­to ho prejel vsak kmetovalec ome­njimega podrocja predlog za pro­izvodno sodelovanje s kmetijsko zadrugo. ·uspeh je vedno vecji, ce so odnosi med ljudmi prijateljski.

Prednosti sodelovanja z zadru­go so ocitne. Kmetovalcem ho kreditirala gnojila do konca juni­ja, kredit ·hodo lahko poravnali s pridelki. Cena deteljnemu senu bo zagarantirana onim, ki bodo sklenili pogodho o proizvodnem sodelovanju z zadrugo in sicer 12 din za kg. Tako hodo stroski· za 1 hektar deteljiSca pokriti prihlizno s 700 kg ·deteljnega.. sena. Vsa po­

.lirohneisa n;w<;>dila, bodo nasi

. kmetovalci db hili ob · .skfepahju pogodh. · -

Tak nacm kooperacije med kmetom in zadrugo bo vsekakor koristen. Poleg povecanega pri­delka ho seno iz gnojenih povrsin tudi po hranilnih vrednostih bo­gatejse. Ce vse te prednosti seste­jemo, je gospodarski ucinek zago­tovljen, kar je osnova za uspesno proizvodno. sodelovanje.

I. J.

Nova trgovina . cevljev .

Trgovsko podjetju ... ulaka« v Laski dolini ho 1. marca "odprlo v Starem trgu novo prodajalno cev­

·ljev. Nova trgovina bo imela svo­je prostore poleg sedanje Pre­lirane. Cevlje hodo dohivali pred­vsem od podjetja · »Planika« iz Kranja. Racunajo, da hodo na leto prodali cevljev v vrednosti"25

"milijonov d-inarjev: Ker bodo s tern razbre"menili poslovalnico tek­stila, v kateri . so do sedaj proda­jali t udi cevlje, bodo ti l.ahkq. po­vecali zalogo za 100 %. Trgovs'ko podjetje hi nido ·odprl-o se "eno po­slovalnico s tekstilom, vendar se ni mogoce, ker nimajo primerne­ga prostora. ·

iB

Gl

dn dal se Na Iz stv USI vrt Pu pa Pu' kOI let< teg ske no tur pot Lo! gos Us] var licE vin nai tan hi I

ce poe org skil poe

l rist lah: dro letr se 1 ved zna niti Zal sila lahl da okr tujc v n ce, pa

Kll'l dl H U!

R sk ca »J or T, in »I< ur H l so Jl rH m : fil oh »C 19. Ti SO' R1 jet Cl

•fill 19. RE fill

KINe ·ca fill

sicer sm.o

hlev-§e z

:ttim! ·sfor­i bo-

pri­•sfor­. i in i du-

tem 3tara o re­Vsa­·ana­cisti-

pse­•gno­to je . ko­nice: tecjo jeva-1oje­e vi­o pa p~e­

:i in

3R

.itet­!·ob-

sle­stale nimi •spo-

do-1 da zva-Za­

Jme­pro­.jsko i, ce jski. dru-

bo uni­:tli s ;enu )Odo nem r 12 za1 izno po­

na§i mju

m ed 1kor pri­Tsin bo­

!Ste­:tgo­~sno

J.

~ v lo v ~ev- · >Vo­?re­~ed-: iz

na i'25 0 s tek­•da­po­·sko po­. se ·n e-

B .

GLAS "NOTB.AN.JBIL£ --~----------------------------------~-------0

Uspeino delo· ~v n'tinulem letu Na obcnem zboru turisticnega

drustva Loska dolina so pregle­dali dveletno delo drustva in so se pogovorili o bodocih nalogah. Na zboru je bilo okrog 100 clanov. Iz porocil so spoznali, da je dru­stvo v minulih dveh letih zelo uspesno delalo. Uredili so letne vrtove z baliniSci v Starem trgu, Pudobu in Babnem polju. v Lo~u pa zgradili moderno kegljiSce. V Pudobu so lani priceli z gradnjo kopalisca, katerega nameravajo letos dokoncno urediti. Na pobudo tega marljivega dru~tva so v Lo­skem potoku ustanovili samostoj­no drustvo, v Babnem polju pa turisticno sekcijo. Prav tako je na pobudo drustva gostinsko podjetje Loska dolina popolnoma prenovilo gostinske prostore v Starem trgu. Uspehe je doseglo ttidi pri tekmo­vanju za olepsavo poslopij in oko­lice. Skrbelo je, da so imele trgo­vine, gostilne in trafika zmeraj naprodaj dovolj razglednic z lepo­tami Loske doline. Prav gotovo ne bi drustvo doseglo takih uspebov, ce ne bi naslo razumevanja in podpore pri bivsi obcini, raznib organizacijab, posebno gospodar­skib . ki so ga financno in moralno podprle.

V bodoee bo moralo drustvo skrbeti, da bodo gostinski obrati, predvsem v Starem trgu in Pudo­bu, nudili gostom vee raznega razvedrila, imeli na zalogi vee vrst jedi in da bodo gostje kultur­neje postrezeni. Novi odbor bi se moral povezati z lovskimi dru~tvi in pomagati pri gradnji lovskib koc. Nacrte obeb drustev bi mo­rali vskladiti. Povezati bi se mo­rali tudi z organizacijo LMS in solami, kjer naj bi ustanovili mla­dinske turisticne sekcije.

Vsekakor pa je bil upostevanja vreden predlog, ki govori o tern, da bi z lovskimi dru§tvi organizi­rali turisticni dan, ki naj bi postal tradicionalen. Taka prireditev bi privabila mnogo gostov in turi­stov.' Jamarska sekcija, ki je bila ustanovljena pred nedavnim, bo morala vzgojiti vodnike in uvesti dez).lrno sluzbo v Krizni jami. Prav tako bo treba markirati se nekatere poti, zlasti proti Loskem potolm in proti Poljanam.

Gotovo bo turisticnemu drustvu Loska dolina tudi letos uspelo izvesti delovni program ob enaki podpori in . razumevanju raznib organizacij in podjetij, kot do se­daj.

SB

~e stojmo ob s·trani Le se kratek cas nas loci od tu- njibovib znamenitosti. Mar ni po­

risticne sezone, ce o taki sezoni trebno, da dobi obiskovalec, ki bi labko splob govorimo. Nase po- rad poslal pozdrave svojcem in drocje je namrec vabljivo v vseb prijateljem na razglednici podobe letnih casib, saj je spreminjajoci nasib notranjskih lepot vsaj v se kras ob presibajocem jezeru in trafiki in na zelezniSki postaji na vedno vabljivem jamskem svetu Rakeku., saj bi prav gotovo vzbu­znacilna posebnost, ki jo znajo ce- dile zanimanje pri naslovljencu niti tujci veliko bolj kot domacini. ali pa bi ostale lep spomin obisko­:Zal so nasa propagandna sredstva valcu nasih znamenitosti. sila primitivna in vcasill. se zare·s . · S takimi · propagandnimi sred­labko vprasarho, ali je potreqno, stvi-, kot jib imamo na nasib kri­da srho tako okoreli in ne vidimo ziscib,' lokalib in drugod, res ne okrog sebe tistega, kar privlaci bomo dvignili turizma na tisto tujca. Ni torej cuPr1o, ce opazimo stopnjo gospodarskega razvoja, ki v nasib trafikab le filmske igral- bi prinasala nasemu podrocju, ce ce, cvetice in podobno, ne vidimo izvzamemo industrijo in kmetij-pa zive podobe nasib krajev in stvo; najvec sredstev. Dim

KINO CERKNICA: '1. marea rna- •JUG«, 7. marca nemski film dZq_rski film »DRAG A ANA« ob »POSLEDNJI BO PRVI«, 10. in . 19.80 uri, 4. ·marca ob 10. in 18; 11. marca ameriSki barvni CS uri . amer, film >>ZAKON PRE- . . film >>VIDIMO SE V LAS VE-RIJE«, ob ' 15. in 20. uri italijan- GASU«, 14. marca jugoslovan-sk{film >•DUBROVSKI<~, 8. mar- ski film »RAZPOKA V RAJU«, ca ob 19.30 uri ' italijan·ski film ' 17. in 18. marca ameriski barvni >>JEZ NA PA.CIFIKU~<, 9. marca '' film »LUKSUZNA LADJA«, 21. ob 19.30 jugosl. film »KAPE- marca italijansko-jugoslovanski TAN LESI«, 11. marca ob 10. film >>KAPO«, 24. in 25. marca in 18. uri jugoslovanski film ameriski film »BEG V VERI-»KAPETAN LESI«, ob 15·. in 20. GAH«, 28. marca italij . fil111 uri amer. film >>PODAJ ROKO »NEVERNICA«, 31. marca amer. HUDICU«, 15. marca ob 19.30 film >>OBRACUN PRI 0. K. sovjetski film »BALADA 0 VO- KORALU««. JAKU«, 17. marca ob 19.30 arne- Predstave ob sreqab in sobotah ob riSki film »OKLAHOMA«, 18. 19. uri ter nedeljab ob 15. in marca ob 10. in 18. uri ameriski 19. uri. film >>OKLAHOMA«, 18. marca KINO RAKEK: 3. in 4. marca ob 15. in 20. uri francoski film ameriski film >>VRTOGLAVI-»CRNI ORFEJ«, 22. marca ob CA«, angleski film >>POPLA VA 19.30 uri nemski film >>ODVZE- STRAHU«, 7. marca amersiki TA SRECA«, 24. marca ob 19.30 film >>DEKLETA POD MOR-sovjetski film »PRVI DAN .MI- JEM«, 10. in 11. marca ameri-RU«, 25. marca ob 10. uri sov- ski film »DOLGO TOPLO LE-jetski' film >>SNE:ZNA KRALJI- TO«, 12. in 13. marca slov. film CA«, ob 15., 18. in 20. uri amer. »BALADA 0 TROBENTI IN

·film »TRAPEZ«, 29. marca ob OBLAKU«, 14. marca jugoslo-19.30 italijanski film »VOLA- vanski film »BOLJE JE ZNA-RE«, 31. marca ob 19.30 nemski TI«, 17. in 18. marca ameriski film »PRFOKS«. film >>DNEVNIK ANE FRANK«,

KINO STAR! TRG: 3. in 4. mar- . 21. marca nemski film »OD ·ca jugoslovansko-ce§ki barvni ALJfi.SKE DO J.\llEHIKE«, 24. in film »ZVEZDA POTUJE NA :15. marca ameriAki film »Nlil-

_/l!asim v

~en. am Ko gledaJa sem vas zene v tistih tezkih dneb, cudila se soncu v va§ib oeeh . Kdo vzgal vam to sonce je na oveli obraz, kdo dal vam moci, da omagale niste IUJd teZo bremena, da dajale ste kapljo za kapljo krvl v skrbi za sto in sto svojlh &inov?

v vase oci so govorile: »Kaj mar nam trpece telo in prezgoilaj osivell lasje, to dar je za svobodo na.§e zemlje!«

Naj v skrlte vasice pride na!i glas, vse skromne zenice spomni na nali; ta zemlja je na.§a in nase ste ve, tisocera va.m hvala slovenske zene!

JM

Nove delovne akcije na Slivnici Ko bodo vremenske prilike

ugodne, bo Planinsko drustvo iz Cerknice nadaljevalo z ureditve­nimi deli pri gradnji nase najpo­membnejse planinske postojanke na 1114 m visoki Slivnici. :Ze lani je bilo organiziranib vee delovnih akcij, ki so se jib razen mladine udelezevali tudi starejsi tovarisi.

smemo namrec pozabiti, da bo s koco postala Slivnica privlacna planinska tocka, ugodna za obiske v vseb letnib casib. Stalno oskr­bovana in zelo lahko dostopna planinska postojanka bo prijeten koticek za obcudovalce nasib tu­risticnib predelov, ker je s Slivni­ce lep razgled po celi dolini in

Pri zadnji delovni akciji v lanskem letu

Ker Planinsko drustvo Cerknica ne razpolaga z vecjimi financnimi sred&tvi, so primorani tudi letos nadaljevati gradnjo s pomocjo prostovoljne delovne sile. Prica­kujejo, da clani drustev in go­spodarskib organizacij, predvsem pa mladinske organizacije, ne bo­do stali ob strani in se bodo po­novno izkazali s svojimi dejanji, ki bodo v korist celi dolini: Ne

celo do gorenjskib orjakov. Tudi domacim gostom bo objekt dobro­dosel, saj bo v njem poskrbljeno tudi za razvedrilo, ki ga sedaj v nasib lokalib zelo pogresamo.

Ne pozabimo torej, da gre za nas dom in se odzovimo vabilu Planinskega drustva iz Cerknice, ki zeli cimprej dokoncati koco in poskrbeti, da se bomo tudi v do­macero letoviscu pocutili prijetno.

Tndi Ietos bodo letol'all Tudi letos bomo organizirali le­

tovanje otrok med letnimi pomt­nicami. Dosedanje izkusnje nam k8Zejo, da si je treba zagotoviti letoviSki kraj ze sedaj. v polet­nem easu so ze vsi kraji rezer­virani in oddani. Letos bo odslo na letovanje iz cele obcine 120 otrok. Svojo bazo bodo imel<i v

MIRNA LETA«, 28. marca ju­goslovanski film >>SLABE :ZEN­ske«, 31. marca italijansko-fran­coski film »NOCI LUKRECIJE BORG IE«.

Predstave vsako sredo in soboto ob 19.30 ob nedeljab in prazni­kib ob 16.30 in 111.30 uri.

Kopru. Letovanje bo organizirano predvsem za §ibke otroke, ki po­trebujejo spremembo zraka. Stro­ske za letovanje bo delno kril za­vod za socialno zavarovanje in obcinski ljudski odbor, del sred­stev pa bodo morali prispevati tudi Sltarsi. Komuna pa naj bi v bodoce zgradila ali odkupila po­citniski dorn, ki bi sluzil tudi osta­lim obcanom. Zelo potrebno bi tudi bilo, da bi v obCini preuredili nekatere objekte, ki bi sluZ.ili za rekreacijo. Tako bi lahko zame­njali domove S tistimi, ki Si zelijo letovati pTi nas. Domacib krajev ne smemo zanemarJati, kajti na.Se prirodne lepote so znane po celem 11vetu. FT

Pri vaji v telovadnici v Cerknici

Delo " sportnem drnst\ln , Tabor" Solsko sportno drustvo ••Tabor«

je na osnovni soli Cerknica to je­sen zazivelo. V drustvu je vpisa­nih okrog 90 ucencev in ucenk te sole. To so 5ili najboljsi pionirji in mladinci pri TVD ••Partizan«. Ker jih njihovo vodstvo ne vidi in ne sliSi, so se odlocili, da nadalju­jejo zaceto sportno delo v okviru sols'kega sportnega drustva. Tova­riSi ucitelji jim bodo kot voditel:ii vedno v pomoc. Ker pa v Cerkni­ci se vedno ni prostora, ki bi bil namenjen izkljucno telesni vzgoji,

..je primorano drustvo delati z okr­njenim programom, ki obsega le naslednje Jcr-ozke: orodno telovad­bo, odbojko, folkloro, namizni te­nis in sah.

V mesecu decembru je SSD »Tabor« tehnicno pripravilo in iz­vedlo turnir v odbojki. Tekmoval­ci iz Cerknice so se spoznali ~ ucenci nastopajocih so1: Grahove­ga, Nove vasi, Loske doline, Lo­gatca in Ziri. Sola je prispevala nagrade za zmagovalne ekipe in pripravila zajtrk ter enoloncnico

SPORTNE VESTI Z RAKEKA

e Namizni tenis: Pred kratkim je bil na Rakeku

koncan turnir v namiznem tenisu. Sodelovalo je 20 mladincev in pio­nirjev. Zmagal je Lado Frelih, 2. in 3. mesto si delita Antoncic in Rihli.

gostujocim pionirjem in mladin­cem. V semestralnih poCitnicah je SSD »Tabor« organiziralo smu­carski tecaj in ob zakljucku teca-

. ja tekmovanje. v tern solskem letu bodo na­

stopali clani drustva se na sek­torskih tekmovanjih v mnogoboju v Zireh in v orodni telovadbi v Novi vasi.

cs

e Kegljanje

Zaceli smo s prvenstvom Rake­ka v kegljanju. Prva tri mesta so ze oddana. V disciplini 3 X 200 lucajev mesano je podrl najvec kegljev Franc Janez 2.502, sledi Kum z 2.452 podrtimi keglji in Gasper Strazisar z 2.443 podrtimi keglji. Sodeluje 18 kegljacev.

8 Smucanje

Smucarji z Rakeka so popravili 28-metrsko skakalnico in izvedli na njej ze precej skokov. Med po­citnicami je so·la organizirala smucarski tecaj, ki ga je obisko­valo 22 mladincev in pionirjev.

e Nogomet

V pomladanskem delu prven­stva bodo nogometasi z Rakeka tekmovali samo z domacimi igral­ci. s breningi so zaceli v telovad­nici ze v . januarju.

AD

Prenovljena telovcidnica Telovadnico v domu TVD Par­

tizan v Starem trgu je moralo drustvo popraviti, saj je pa:t;ket ponekod popolnoma segnil. Po­pravljalo je podjetje Gradisce iz Cerknice in je v mesecu dni po­polnoma prenovilo telovadnico. Najprej so izoliraJi. n::>pravilj be>-

tonsko podlago in slepi pod, n·ato pa zamenjali parket. V telovadni­ci so napravili opaz iz ivernatih plosc. Sedaj bodo telovadnico zo­pet lahko uporabljali clani dru­stva, osemletka iz Starega trga,

· sluzila pa bo tudi raznim prire-ditvam. SB

GLAS NO'l'RANJSKI:

PoZivili so klubsko Zivljenje Klubske prostore pod kinema­

tografsko dvorano v Starem trgu je prevzela v upravljanje krajev­na organizacija SZDL Stari trg. Na zadnjem sestanku krajevnega odbora SZDL so imenovali sekcijo z nalogo, da pozivi klubsko zivlje­nje in privabi cimvec ljudi. Odbor je sklical na razgovor sahiste, ki so ustanovili sahovsko sekcijo. Odbor te sekcije je ze izdelal pro­gram dela in organiziral redne treninge sahistov. Sahisti trenira­io ob ponedeljkih in ·petkih od 18. do 21. ure. Obenem pa je odprta tudi citalnica. Tu lahko berejo re-

Nagradna Vodoravno: 1. naslov Shakes­

pearove drame, 7. orozarna, to­varna za orozje, 13. skopljenec, evnuh, 14. surovina za izdelavo kovin, 15. prislov, 16. tukaj, 18. podoknica, 20. k . nogam, 21. oce, 23. kemicni znak za Utij, 24. pro­pagandno ' sredstvo, 25. mati, 27. junak iz grske mitologije, 29. dolg precen drog, 30. voditelj, vodilna oseba, 33. del posteljne opreme, 35. pleme, 36. prislov, 38. hidro­cenbrala na Dravi, 4p. kvartopir­ski izraz, 42. odzagan kos debla, 43. turska utezna mera, 44. vnet, 48. osebni zaimek, 49. predlog, 50. spodnji prrostor stavbe, 51. salji­vec, 53. soli ocetne kisline, 54. smrtni boj, umkanje.

Navpicno: 1. preobrazba, 2. av­tomobilski znak za Svico, 3. roo­ski pevs.ki glas, 4. priimek nekda­nj ega premiera Velike Britanije,

., • ~ ., G " ~u

#~ ,, ~

,u .(

~~ I"" ~ ~ I"'" I·" ~~ I~

... ,

~ "" !JI

IJ.5 61{

~ jl!S

.II I~ J' ~

~0

'I~

~ f+" fJ'

1 v' ~ ~· I'J

Nagradna krizanka iz 2. stevilke K prvi nagradni krizanki smo

prejeli 168 resitev, od . teh je bilo kar 90 nepravilnih. Resevalci so gresili najvec pri besedi »preste­vanje«. Nas sodelavec Dane Mazi je moral kar stirinajstkrat poseci v vrecko srece, da je izvlekel se cetrto in zadnjo pravilno resitev.

Zreb je razdelil nagrade takole: 1. Kuhinjsko mizo, darilo tovar­

.ne lesnih izdelkov »TISA« Rakek, bo prejela Marinka De ·ar, Ra­kek, Postojnska cesta 2.

2. Ogrodje za fotelj, d • ~lo to­varne pohistva »BREST« Cerkni­ca, prejme Branko Ba;-a a,· Koza­risce 4'9.

3. in 4. Kolekciji p asticnih iz­delkov, prispevek podjetja »KO­VINOPLASTIKA« Loz, prejmeta Stasa Korosec, Rakek, Gasilska cesta 4 in Branko Istenic, Slivi­ce 24.

!II

vije in casopise in si izposojajo knjige. V teh prostorih je tudi fo­tografski klub. Odbor je imeno­val tudi oskrbnika prostorov in dolocil pravilnik o poslovanju in uporabi le-teh. Tako bodo morale gospodarske organizacije za upo­rabo prostorov v prostih dnevih placati odskodnino, medtt;im ko bodo druzbene in politicne orga­nizacije opro5cene odskodnine. Pricakujemo, da bo klubsko ziv­ljenje v Starem trgu zopet zazi­velo.

SB

~rizanfia 5. zober, bizon, 6. gojitelj hmelja, 7. napla~ilo, 8. mestece ustano­vitve prve proletarske brigade, 9. kratica za zapadno velesilo, 10. razlicna samoglasriika, 11 . sprice­valo, pismeno potrdilo, 12. vecje podrocje na Notranjskem, 17. vrt­na lopa, 19. reka v ZDA, znana po slapovih, 20. znani slovenski sportnik (motorizem), 22. hruska­sta steklenicica za zdravila, 24. sorodnik, 26. skrinja, barka, 27. arabski zrebec, 28. sosescina, 29. avtomobilski znak za Rijeka, 31. dva razlicna samoglasnika, 32. predlog, 34. slovenski sUkar (Bo­zidar), 37. ime ameriSke filmske igralke (Novak), 39. resen, osvo­bojen, 41. se hranimo, 44. poze­lenje, 45. skrajni konci celine, 46. okorel, 47. mestece v Dalmaciji, 50. okrajsava za konto in 52. vez­nik.

' I ., ,, 14 u.

1'1 ~

tS

~ !"0

~ ~ l.'f

u liJ "' .u

~ I

I~ ,. ,,

~ Vf I~ 'I~

'f~ "'' I~ "' r1 6'1. liJ />(

Srecnim dobitnikom cestitamo, ostalim resevalcem pa zelimo pri danasnji krizanki vee srece. . Resitev druge nagradne krizan·

ke posljite do torka, 13. marca na naslov »Glas Notranjske-<< Cerk­nica. Med resevalce bomo z zre­bom razdeli~i 4 denarne nagrade.

ReSitev nagrade krizanke iz prejs­nje stevilke:

Vodoravno: .1. Slavnik, 7. Pod­gora, 13. tiara, 14. obad, 15. os, 16. LP, 18. Stari trg, 20. alt, 21. val, 23. PN, 24, kler, 25. Eros, 27. vata, 29. dobro, 30. prestevanje, 33. trakt, 35. i·ris. 36. Argo, 38. Ri· ta, 40. mi, 42. Tom, 43. oba, 44. porotnik, 48. li, 49. vi, 50. Mina, 51. Irtis, 53. oeipkan in 54. kme­tija.

Navpicno: 1. silvestrovo, 4. na­to, 8. obrt, 12. astronomija, 39. t<r na. 41. kite,

•

\

se M Dl p( m VI o<l so us v WI k~

je va 15 bo po sk do de sk go lo ot te1 in.! vo, no: na

pr1 dr1 pr1 Od! On hr; art drt ga ko me Okl ne,

(

all• net ne~

see odl ma

(

ca kat ki pol. Gm Zilt soh cev v t uce vas, na uce: letn 53.0 do bor1 PrO! pra' ~h mel, kov

P4 od~ trg ODe