je glasilo - GSŠRM · 24 Horoskop (M. Primc) ... Pri tem vlada poseben red, ki ga nadzira nekaj þlanov RAK-a. Ob slabem vremenu ostanemo v uþilnici in si s pomoþjo televizorja

Lepo se zahvaljujemo lektoricama prof. Slavki Židan

in prof. Marji Kodra, ki sta poskrbeli, da so članki bolj

slovenski kot vesoljski.

AstroMaister je glasilo astronomskega krožka ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA

KAMNIK

AstroMaister LETNIK I, št. 1, FEBRUAR 1999

http://www.s-rmkam.lj.edus.si/~AstroMaister e-mail: [email protected]

UVOD

Raziskovalno astronomski krožek se predstavlja (T. Pelc)

DOGODKI IN ODMEVI IZ VESOLJA

4 Razlika med kometom in meteorjem (P. Jakovac) 4 Tragedija Challenger-ja (T. Pelc & A. Ažman) 6 Raziskovanje Marsa (S. Glinšek) 6 John. F. Kennedy Space center na Floridi (D. Sitar & Ž. Čavž) 9 Vesoljsko mesto Alfa (S. Kovač & A. Stele) 11 Kronika (N. Klisarič)

OPAZOVANJE VESOLJA 17 Galaksija (M. Jemec) 17 Astronomski tabor na Kisovcu (B. & A. Golob) 19 Astrofotografija (K. Mav) 19 Efemeride za leto 1999 (prof. L. Vrankar)

ASTRONOMIJA & ASTROLOGIJA 22 Prvi začetki astronomije (B. & A. Golob) 23 Življenje v prihodnosti (P. Jakovac) 24 Horoskop (M. Primc) 27 Strip-pobarvanka (M. Radej)

28 SLOVARČEK (prof. L. Vrankar)

32 NAGRADNO VPRAŠANJE

PRILOGA AstroMatura (L. Šimenc)

3

AstroMaister ŠCRM, Februar 1999 2

Šolsko glasilo astronomskega krožka AstroMaister je proizvod, za katerega se po 13. točki tarifne številke 3 Zakona o

prometnem davku (Ur. l. RS, št. 4/92, 9/92, 71/93, 16/96, 75/97 in 3/98) plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.

UREDNIŠKI ODBOR: Petra Jakovac, Andrej Jarc,

Sergej Kovač, Klemen Mav, Tomaž Pelc, Aleš Stele, Mare Strehar, Leon Šimenc

MENTOR: prof. Lojze Vrankar

Uvod

Raziskovalno-Astronomski Krožek 3

Raziskovalno astronomski krožek se predstavlja

Tomaž Pelc 3.b

Zanesljivo ste se kdaj spraševali: emu, za vraga, služi tista bela kupola na strehi ŠCRM?

To skrivnost in vse, kar spada zraven, vam bom zaupal sedaj. Vsak torek se ob 17.30 v ŠCRM, in sicer v u ilnici št. 76, zberemo lani Raziskovalno

astronomskega krožka. Mentor krožka je prof. Lojze Vrankar. Ukvarjamo se z razli nimi dejavnostmi, kot so:

- opazovanje nebesnih teles, ki je še posebno zanimivo, ko je lepo vreme; - prou evanje vrtljive zvezdne karte; - reševanje pou nih kvizov; - spoznavanje novih pojmov o

vesolju; - gledanje pou nih filmov, itd... Pri vsem tem pa ne sme manjkati

zabava. Dolo en mesec zberemo nekaj denarja, ter si napolnimo naše hranilne zaloge. Izkoristimo jih v lepem vremenu, ko odidemo na streho naše šole in tam skozi naš teleskop v tisti beli kupoli opazujemo nebesna telesa. Najve krat so to zelo dobro vidni: Luna, Jupiter, Saturn, zvezdne kopice, kometi, son ni mrk, itd...

Vse, kar si ogledamo, tudi dokumentiramo: zapišemo v dnevnik in napravimo nekaj fotografij. Pri tem vlada poseben red, ki ga nadzira nekaj lanov RAK-a. Ob slabem vremenu ostanemo v u ilnici in si s pomo jo televizorja in knjig ter ostalih pripomo kov pri aramo zabavno astronomsko vzdušje. V asih se samo u imo o vesolju in nebesnih

telesih in se malo manj zabavamo. Ve ina izmed lanov je zelo zagretih za to

delo. Vendar pa obstaja tudi peš ica dijakov, ki hodijo na sestanke zgolj zato, da bi si pridobili dolo eno število ur interesnih dejavnosti.

V asih odidemo na opazovanje kar na Veliko Planino. Seveda s seboj vzamemo tudi vso potrebno opremo. To opazovanje poteka vso no , ponavadi je zato najbolj primeren vikend. Decembra pa smo se s krožkom odpravili v München. Tam smo si ogledali

znameniti tehni ni muzej, v katerem so shranjeni vsi veliki tehni ni dosežki loveštva. To je bilo spet nekaj zelo zanimivega za nas, RAK-ovce. V prihodnosti si najbolj želimo CCD kamere ter malo ve ji kabinet, ki bo namenjen samo RAK-u. O pridobitvi teh tehni nih pripomo kov odlo a svet šole. Upamo, da bo sprejel odlo itev v naš prid, saj stvari, ki jih potrebujemo za delo, zahtevajo ne le pozitivno odlo itev sveta šole, ampak tudi razmeroma visoka denarna sredstva.

e vas vse to zanima, vas vabimo, da nas obiš ete.

Dogodki in odmevi iz vesolja


DOGODKI IN ODMEVI IZ VESOLJA

RAZLIKA MED KOMETOM IN METEORJEM Petra Jakovac, 3.d

Komet, ali kot mu druga e

pravijo, repatica, redko sije tako svetlo, da ga lahko vidimo. Sestavljen je iz ledu in prahu in ko se približa Soncu, zaradi njegovega sevanja nastane okrog jedra oblak prahu in plina. Son ev veter ga razpiha v velikanske svetlobne pasove. Bolj pogosto pa na nebu opazimo meteorje ali utrinke. To so svetlobne sledi, ki jih naredi vesoljski prah in izginejo v trenutku. Prašni delci so veliki kot zrnca peska in zgorijo, ko z veliko hitrostjo prilete v zemeljsko ozra je. Ve jim kosom, ki treš ijo na Zemljo pa pravimo meteoriti.

TRAGEDIJA CHALLENGER-ja Tomaž Pelc, & Anka Ažman, 3.b

Izstrelitev Challengerja, trikrat odložena in prestavljena

za dve uri zaradi slabega vremena, je kon no »uspela« 28. januarja 1986 ob 17.38 po srednjeevropskem asu. Predpriprave so potekale gladko, razen vremena in nizkih temperatur, ki so odlagali izstrelitev. Ura je neustavljivo odštevala as do izstrelitve, ki se je naglo bližal. Tedaj so strokovnjaki in posadka preverili še zadnje podrobnosti, da bi pove ali varnost poleta. e bi vsa preverjanja opisali, bi ta opis zavzel štiri knjige z ve kot 2000 stranmi. Napetost je naglo rasla. Prišel je

as zagona štartnih raket in glavnega motorja, 30 sekund pred izstrelitvijo. Najprej so vžgali štartni raketi, ki sta delovali na trdo gorivo, nato pa še glavni motor, ki je deloval na mešanico kisika in vodika. Space shuttle je že zapustil vzletni stolp ali rampo. Minuto in 15 sekund po izstrelitvi je imel Space shuttle hitrost 2900 evljev/s (870m/s) in je bil 7 navti nih milj (11300m) visoko ter 9 milj (14500m) od vzletiš a. Takrat se je zgodilo nekaj nepri akovanega: vesoljsko vozilo Challenger je eksplodiralo.


Ljudje in novinarji, ki so ta dogodek spremljali z opazovalnih odrov, niso mogli verjeti svojim o em in so z grozo gledali v nebo. To je bila najhujša nesre a v zgodovini loveških poletov v vesolje, kjer je življenje izgubilo vseh sedem lanov posadke, pet astronavtov in dve astronavtki. Zgodila se je dan po obletnici nesre e Apolla 1, v katerem so med vajo na Zemlji zgoreli trije ameriški astronavti.

Vzrok za nesre o je bil po podatkih strokovnjakov gumijasti obro , ki se je 1.84 sekunde po izstrelitvi spremenil v ognjeni zubelj, kar kažejo tudi natan ni posnetki. Ta je bil nameš en na desnem boosterju (štartna raketa) in naj bi zadrževal vro e pline v njegovi notranjosti. Sestavljen je bil iz sinteti ne gume, ki naj bi jo poškodovalo »mrzlo vreme«. Nasini izvedenci so tri leta pred nesre o opozorili na nevarnost, ki se je skrivala v gumijastih tesnilih. Pomanjkljivosti, ki so se jim zdele življenjskega pomena, so odpravili, ostale pa zanemarili in jih odpravljali med nadaljevanji vesoljskih poletov in tako zanemarili varnostni standard. Za usodno pomanjkljivost so obtožili Nasinega izvedenca L. Melloya in so ga kasneje tudi odpustili.

Posadko Challengerja so sestavljali: 1. Ellison Onizuka, rojen leta 1946, podpolkolnik ameriških oboroženih sil, letalski inženir,

izvedenec poleta Discoveryja...; 2. Sharon Christa McAuliffe, rojena leta 1948, po poklicu u iteljica...; 3. Gregory Jervis, rojen leta 1944, diplomirani elektrotehnik, izvedenec za komunikacije na vesoljskih raketoplanih, lan posadke Discoveryja leta 1984...; 4. Judith Resnik, rojena leta 1949, po izobrazbi pianistka ter diplomirana elektroinženirka, lanica posadke Discoveryja in po neuradnih podatkih slovenskega porekla…;

5. Michael Smith, rojen leta 1945, letalec, poizkusni pilot-inštruktor...; 6. Francis Scobee, kapetan posadke Challenger, rojen leta 1939, diplomirani inženir zra nega zrakoplovstva, napredovanje do oficirja in letalca...; 7. Ronald McNair, rojen leta 1950, pilot, drugi rnec v vesolju leta 1984, znanstvenik zaposlen v Hughes Research Laboratories v Kaliforniji...;

Smrt ameriških vesoljcev je prizadela ljudi po vsem svetu. Sovjetski kartografi so

poimenovali dva kraterja na planetu Venera po Resnikovi in McAuliffovi.



RAZISKOVANJE MARSA Sebastjan Glinšek 1.a

Mars - ve no ob udovani planet, ki je buril in še vedno buri duhove ljudi vseh asov.

Ljudje se že od nekdaj sprašujemo, ali je na njem življenje. Z novejšimi raziskavami so ugotovili, da danes življenja ni. Niso pa izklju ene hipoteze, da je življenje nekdaj obstajalo.

V 70. letih je Viking orbiter 1 posnel zelo zanimivo fotografijo obraza, ki naj bi bil na Marsovem površju. Nekateri ljudje so takoj pomislili na napredne civilizacije, ki naj bi obstajale na njem. Toda, ko je Mars Global Surveyor posnel isto »glavo« pod drugo osvetlitvijo, so ugotovili, da so imeli prav ljudje trezne glave.

1976. leta sta v okvirju misije Viking na Marsu pristala dva landerja, ki sta raziskovala dokaze o živih organizmih. Rezultat je razo aral vse, saj niso našli niti ene same organske molekule.

Po skoraj 20 letih premora je leta 1992 poletela nanj JPL-ova sonda Mars Observer. Iz polarne orbite okoli planeta naj bi nam priskrbela natan ne fotografije površja, podatke o njem in o magnetnem polju. Na žalost so izgubili stik z njo in je za vedno izginila v vesolju.

Program Mars Surveyor Ta mesec naj bi nanj izstrelili sondo Mars Polar Lander. »Naj bi«, saj imajo znastveniki

kar nekaj težav. Tudi urnik drugih projektov v tem programu je zelo vprašljiv, pri JPL namre primanjkuje denarnih sredstev.

Nozomi (upanje) Japonci so julija proti Marsu izstrelili majhno sondo z imenom Nozomi. Toda preden bo

ta sonda priletela do njega, bo morala izvesti kup zapletenih manevrov. Iz elipti ne orbite naj bi Nozomi preu evala atmosfero, nabite delce in magnetno polje. Inštrumente, ki so na sondi, so razvili strokovnjaki iz Japonske, ZDA, Nem ije, Kanade in Švedske.

Mars je danes najbolj raziskovan planet. Lahko smo prepri ani, da bomo kmalu izvedeli še veliko ve o njem. Pravijo pa tudi, da ni ve dale dan, ko bodo nanj poslali loveško posadko. Glavna ovira pri vsem tem je pomanjkanje denarja.

JOHN F. KENNEDY SPACE CENTER NA FLORIDI Žiga avž & Domen Sitar 3.a

Petdeseta leta. Ob asno in nenavadno tuljenje nekakšnih motorjev v komajda še

zaznavni daljavi, isto na robu otoka Merritt Island, je vzbujalo silovito zanimanje. Ameriško letalstvo je iz vojaškega raketnega programa ustvarjalo temelje vesoljskega programa. Dale na ocean so sprožali sprva zaplenjene nemške rakete V-2, kasneje pa svoje izume, ki so nemalokrat spektakularno žalostno kon ali v plamenih.

Pravzaprav je na tem, kot ploh ravnem otoku, kjer zemljo prepredajo mo virnati kanali, le del ameriške vesoljske agencije NASA (National Aeronautics and Space Administration), ki so jo ustanovili 1. oktobra leta 1958 in je že leta 1961 sprejela izziv predsednika J. F.


Kennedyja: pred koncem desetletja so na Luno izstrelili loveka in ga varno vrnili. Pred Rusi, se razume.

Ta izstrelitveni kompleks, ob odprtju leta 1962 poimenovan LOC (Launch Operations Center), je v tridesetletni zgodovini zaznamovala tako vesoljska dirka z Rusi kot sedanjost. Zgrajen je bil za polete projekta Apollo z raketami nosilkami Saturn V. Po umoru predsednika Kennedyja se je preimenoval v KSC - »John F. Kennedy Space Center«.

Nedale na desni se širi Cape Canaveral, od koder so kot prve korake v vesolje izstreljevali rakete Mercury (nosile so enosedežne kapsule) in Gemini (predhodnica nosilk Saturn V), danes pa ga uporabljajo za komercialne polete brez loveške posadke. Na Merritt Island je od

za etka 50. let ameriški vesoljski pristan, kjer danes te e program plovil Space Shuttle. V Houstonu (Texas) pa ima NASA kontrolo poletov, pripravo astronavtov...

Jasno, da je bil Cape Canaveral, znan tudi kot Cape Kennedy, ovit v tan ice skrivnosti in je vzbujal pozornost. Ko so iz sosednjega Kennedy Space Centra 9. novembra 1967 izstrelili Apollo 4, je pet rjove ih raketnih motorjev prve stopnje rakete nosilke Saturn V povzro ilo najve ji hrup, kar ga je do takrat proizvedel lovek. Vsega skupaj so od tod izstrelili 13 raket Saturn V, ki so merile v višino spodobnih 110,6 metra, toda za vesoljce je bilo prostora kot v kakšni katrci... Skorajda vse preostalo je bilo gorivo, pripeto na motorje.

Velik del Space Centra zavzema industrijska cona, pogled na stavbe

tamkajšnjega vodstva in administracije pa ne odkrije ni posebnega. Tudi na druge stavbe okoli ne, eprav nosijo vsaka svojo zgodbo, v asih tudi žalostno, e se spomnimo, koliko izstrelitev in življenj se je kon alo v ognju. Nekoliko zanimivejši so trije

hangarji, imenovani »Orbiter Processing Facility« (OPF). To so edine zgradbe, v katerih inženirji lahko razstavijo in preverijo vsak milimeter vesoljskega letala. Tu Shuttle po pristanku zadržijo za dva do tri mesece, kolikor potrebujejo za celoten servis. Tu odstranjujejo in prenavljajo motorje, manevrirne elemente, celo odprejo glavne lopute tovornega prostora. Tu tudi naložijo tovor. Tu lahko tudi varno opravijo vse stike s toksi nimi snovmi. Ko je Shuttle pripravljen za uporabo, ga preselijo v velikansko zgradbo »Vehicle Assembly Building« (VAB), ki se pne v višino 180



metrov. V njej so naenkrat sestavljali štiri rakete Saturn V, tu dokon no pripravijo Shuttle za polet. V pokon ni legi na ploš adi »Mobile Launcher Platform« združijo dve nosilni raketi »Booster« s sredinskim valjem, najve jim elementom celote, ki je le oranžno obarvan rezervoar za gorivo, na katerega pripnejo Shuttle. Videti je grozljivo mogo no, grozljivo preprosto, grozljivo nevarno, kajti v to oranžno »posodo« za gorivo na dan izstrelitve nato ijo slaba dva milijona litrov mo no ohlajenega teko ega vodika in kisika za pogon treh raketnih motorjev. Leta 1986 je prišlo do napake in Challanger s sedmimi astronavti je ostal le spomin. Za vzlet pripravljeni Shuttle v pokon ni legi odpelje do izstreliš a transporter, sovprega štirih goseni nih vozil, ki se premika s polževo hitrostjo ene milje na uro (1,6 km/h), prevoz pa traja 8 ur. Shuttle doseže 28.164 km/h!

Kjer so skrivnosti, je zanimanje. Zato je NASA že v za etku ob nedeljah dovolila vstop v zaprto obmo je družinam zaposlenih pri vesoljskih programih. Toda ljudstvo je bilo zvedavo. Ob prehodu iz leta

1966 v 1967 so v sklopu Kennedy Space Centra odprli vrata obiskovalcem in zasnovali »Visitor Complex«. Tu za ne obiskovalec pot v arobni svet ameriškega

stopanja v vesolje. Obiskovalcem je omogo en vstop vsak dan v letu, omejitve so iz varnostnih razlogov le takrat, ko te e izstrelitev novega raketoplana. Pred vrati stoji Space Shuttle Explorer replica (po kateri se je mogo e sprehajati). Raketoplan meri v dolžino 36,6 metra, v višino 17,1 metra, ez krila 23,4 metra, prazen tehta 80 ton, v njem pa najde prostor 7 lanov posadke. Obiskovalec si lahko tu ogleda hangar, posve en projektu Apollo. V njem najdemo raketo Saturn V, kjer so tudi snemali ljubezensko sceno iz filma Armageddon. Vstopnina za vodeni ogled KSC vse do izstreliš a 39 A/B je za odrasle 19 dolarjev, za otroke pa 4 dolarje manj. Za ogled izstrelitve Orbiterja z razdalje 6 milj (slabih 10 km) je na voljo 1500 vstopnic. Prodajati jih za nejo pet dni pred napovedano izstrelitvijo. e se želite približati s svojim avtomobilom, je na voljo


omejeno število dovolilnic, nujna je rezervacija. e uporabljate kreditne kartice American Express in v nakupovalnem okolju NASA zapravite ve kot 75 dolarjev, vam priznajo 10 odstotkov popusta. Obisk je nadvse zanimiv, kajti že v parku so razstavljene rakete vseh pomembnih vesoljskih projektov, kot pripravljene za vzlet. Le zajetni Saturn 1B leži na boku. Ta raketa je bila namenjena za reševanje v asu projekta Skylab leta 1973. Do

izstrelitvenega obmo ja »Launch Complex 39 A/B« je le nekaj minut vožnje. Tu sta dve izstrelitveni enoti osmerokotne oblike z nedale pro odmaknjenimi rezervoarji za vesoljsko gorivo. Tu so že v poznih 60. letih vzletali vesoljci in osebno pisali vesoljsko zgodovino s projekti Apollo, Skylab, Apollo-Soyuz. Danes jo nadaljuje Space Shuttle, ki

je kot raketoplan Columbia prvi poletel v zemeljsko krožnico 12. aprila 1981 in za el obdobje ve krat uporabnih plovil. Temu obdobju še ni videti konca, eprav novi Space Shuttle X-33, ki bo bolj futuristi nih oblik, že nastaja pri specialistih Lockheed Martin.

Pogled na ožgan beton trideset let starih zaklonjenih zgradb, v katere so ulili 52 tiso kubi nih metrov betona, je pravzaprav kar razo aranje. Ko za nejo ob štartu pod raketnimi motorji razlivati iskre, so ustvuješ z ljudmi, pripetimi na velikansko posodo za gorivo; 1,1 milijona litrov vode, s katero škropijo pod prižigajo imi se motorji, je le za dušenje hrupa...

Vesoljsko mesto Alfa 2002 (Miru šteti dnevi, prihaja Alfa)

Sergej Kova & Aleš Stele, 3.b

Postaja zaenkrat še nima natan no dolo enega imena, saj jo nekateri imenujejo ISS (International Space Station), drugi pa kar Alfa. Postaja Alfa bo omogo ala številne raziskave o prilagajanju loveškega organizma na dolgotrajno bivanje v breztežnem prostoru in na vpliv kozmi nih žarkov. Ti procesi so nujni za pripravo na pot do Marsa, ki bo trajala kaki dve leti. Glavna naloga je pridobiti izkušnje za pridobivanje industrijskih materialov (polprevodniški materiali), ki v prostoru z zelo majhnimi zunanjimi silami nastajajo skoraj brez notranjih napak. Poleg tega pa si veliko obetajo tudi od razvoja in izdelave zdravil, ki vsebujejo kompleksno zgrajene molekule (proteini). Postavitev postaje bo potekala v 3 fazah. Prva bo odstranitev stare vesoljske postaje Mir, druga prevoz nujno potrebnih delov nove postaje na dolo en prostor, tretja pa sestavljanje teh delov in kon na oživitev postaje. V ta projekt so se vklju ili znanstveniki skoraj vsega sveta. Prvi so si Ameri ani, Kanad ani, Evropejci, Japonci ter Rusi podali roke in s tem napravili nekaj dobrega za naš mali planet. Postaja naj bi bila predvidoma sestavljena leta 2002, letela pa naj bi približno 400 km nad Zemljino površino. S hitrostjo 8000 m/s bo naš planet obkrožila v poldrugi uri. 440 ton



težka kovinska struktura bo dolga 108 in široka 74 m. Na osnovno ogrodje bodo pritrjeni moduli z bivalnimi in delovnimi prostori.

Moduli bodo obdani z zaš itno plastjo, ki bo posadko varovala pred kozmi nimi sevanji. Za oskrbo z energijo bodo skrbeli fotogalvanski son ni zbiralniki, ki bodo sposobni zbrati dovolj svetlobe za pridobivanje 110 kW elektri ne mo i. 46 kW bo predvidoma potrebovala

eksperimentalna oprema. Življenje in delo v vesolju bo sprva poseben privilegij zdravih, vsestransko usposobljenih astronavtov, ki se jim bodo kasneje pridružili tudi vesolja nevajeni znanstveniki. Posadka bo štela 6 lanov in bo bivala na postaji vsaj

šest mesecev. Postaja naj bi zdržala vsaj deset let (upajmo, da z manjšimi težavami kot legendarni Mir). Posadke so že vnaprej dolo ene (predvsem ameriške in ruske). Glavna ovira je, kot ponavadi, denar. Projekt naj bi stal predvidoma 50 milijard, ne slovenskih tolarjev ampak ameriških dolarjev. Vendar smo se vsi, še posebej pa finan niki nau ili, da je predvideni vsoti treba prišteti še nekaj milijard zaradi nepredvidenih zapletov. Kot je že v navadi, so glavni donator Ameri ani, ki so bili sprva nezaupljivi, vendar je projekt Alfa v kongresu dobil podporo z ve ino glasovi (33:11). Toliko bolj pa so finan no »na psu« Rusi, ki zaradi gospodarske krize ne morejo

prispevati niti že vnaprej obljubljenih rubljev. Poleg najve jih rivalov v asu hladne vojne so k projektu pristopili tudi Evropejci, eprav bogati Francozi in Nemci niso ni kaj

veseli 7 milijard prispevka v »zelencih«. Sedaj pa še nekaj o taksiju vseh taksijev z imenom Made in Europe. Služil bo kot

vesoljski taksi, torej kot vozilo za prevoz ljudi in opreme do vesoljske postaje in nazaj. Za preskrbo postaje bo skrbel že dobro preizkušen ruski tandem Sojuz-Progres, sestavljen iz modula s loveško posadko in samodejne transportne ladje. Za panoramski pogled na Modri planet bo imela postaja Alfa okrogla okenca. Posebnost pa je tudi transportni modul ATV, ki ga razvijajo Evropejci in bo na postajo dovažal tovor in odvažal odpadke. ATV bo poleg tega postaji periodi no dovažal energijo, ki jo

bo ta izgubila zaradi trkov z molekulami zraka in delci prahu. Modul bo po opravljeni

nalogi zgorel v atmosferi. Pri graditvi postaje pa si bodo graditelji lahko pomagali z robotizirano roko, ki bo prestavljala sestavne dele ter se na posebnem nosilcu ustrezno premikala in obra ala. Ta postaja bo dala ve je možnosti za raziskovanje vesolja, kar naj bi spodbudilo mnoge znanstvenike po svetu.


KRONIKA Nina Klisari

Leto 1998 je za nami in tudi na podro ju astronomije se je zgodilo marsikaj zanimivega.

Pa poglejmo podrobneje najzanimivejše dogodke. V minulem letu je

bilo verjetno najve govora prav o gradnji nove mednarodne vesoljske postaje Alfa ali International Space Station (ISS). Po raznih za etnih težavah (ve inoma zaradi ruske finan ne krize) so 20.11.1998 iz kazahstanskega vesoljskega oporiš a kon no izstrelili prvi modul, in sicer 24 ton težak modul Zarja. V tem modulu je gorivo, priklju ek ter elektronika za priklop servisnega modula. Z graditvijo te postaje pa se je za el tudi proces Mirovega upokojevanja. Tega so Rusi izstrelili leta 1980 in po takratnih predvidevanjih naj bi bil v rabi samo 10 let. O itno je bil malo dalj asa.

Sicer pa lahko ve o vesoljski postaji Alfa izveste v lanku, ki je nekje v tej reviji. Drugi veliki bum pa je med ljudi treš il nekako koncem maja. Ko je na velika platna

prišel film Armageddon, ki je dodobra prestrašil svetovno populacijo. V filmu namre Zemlji grozi asteroid, ki z ogromno hitrostjo drvi proti njej in grozi svetovnemu prebi-valstvu z uni enjem. Ker pa je to film, je zelo velika verjetnost, da bo imel sre en konec. In ga tudi ima, saj skupina neustrašnih strokovnjakov v zadnjem hipu reši Zemljo in njene prebivalce. Vendar pa nas zgodovina u i, da so zaradi trka Zemlje z asteroidom/i umirale tudi mnogo “ve je živine” kot smo mi. Nekako pred 65 milijoni let naj bi eden takih malo ve jih kamen kov, ki je z veliko hitrostjo drvel skozi vesolje in padel na Zemljo, pomoril skoraj celotno, kar številno, družino dinozavrov. Nekaj podobnega naj bi se zgodilo tudi v filmu, a se ni, strokovnjaki pa nas opozarjajo, da se kaj takega lahko zgodi tudi nam. Po besedah strokovnjakov naj bi poznali samo 10% kamnov ali skal, ki ogrožajo naš planet. Le kje je ostalih 90% teh z veliko hitrostjo drve ih kamnov in



kakšne tirnice imajo? Se sekajo s tirnico naše Zemlje? Le kdo ve? Zato je ve ina astronomskega sveta staknila glave in ugotovila, da se na nek na in pa moramo braniti. Obstajale naj bi možnosti, da bi ta asteroid na njegovi poti proti Zemlji razstrelili ali pa samo spremenili njegovo smer. Toda ameriški geofiziki naj bi z izpopolnjeno ra unalniško simulacijo prišli do sklepa, da niti atomske rakete ne bi mogle preusmeriti asteroidov z njihove poti proti Zemlji. No, bomo videli. In kaj lahko pri akujemo od trka asteroida z Zemljo? Pri trku naj bi se sprostila zelo velika energija, ki bi zanetila ogromne gozdne požare, sam trk pa bi povzro il ogromne valove in oboje bi dejansko lahko uni ilo ve ino življenja na Zemlji. Visoke temperature bi segrele tudi dušik v ozra ju in nastale bi dušikove kisline ali kisli dež. Hkrati z vsem tem bi v ozra je prišla tudi ogromna koli ina prahu, ki bi son ni svetlobi prepre evala dostop do Zemlje in to bi uni ilo še preostanek življenja. Za informacijo pa še to. Vsak dan nas baje bombardira ve ton vesoljske snovi, v velikosti prašnih delcev in ti delci zgorijo že v ozra ju, vidimo pa jih kot utrinke. Nekajkrat na leto pa na Zemljo padejo tudi ve ji kosi skal, ki niso v celoti zgoreli v ozra ju.

Tudi vesoljska sonda Galileo,

ki raziskuje Jupiter in njegove lune, nas je minulem letu presene ala z novimi posnetki. Sonda je namre na Zemljo poslala posnetke Evrope in Kalisto, na katerih sta luni pokriti z ledenim plaš em. Na teh posnetkih je videti kaoti en teren klifov, grebenov in jarkov, kakršni nastanejo pri premikanju in lomljenju ledenih ploš . Znanstveniki menijo, da bi bili pod to ledeno skorjo lahko oceani, torej bi bilo lahko tudi življenje. Zato so znanstveniki sedli za skupno mizo in naredili nov program oziroma konstruirali novo sondo, s katero naj bi raziskali luni. Projekt se imenuje Ice Clipper. Ta naj bi med preletom Evrope nanjo odvrgel majhno desetkilogramsko kroglo. Udarec krogle ob ledena tla Evrope bi

moral povzro iti nastanek oblaka ledenih delcev, ki bi jih lovil v aerogel na krovu sonde, ki bi bila samo 50 kilometrov nad luno. Sonda bi nato zapustila Jupitrov sistem in se podala proti Zemlji, kjer bi se odcepil pristajalni modul z nabranimi delci in pristal na Zemlji. Te vzorce bi potem natan no analizirali paleontologi.

Naslednji korak v raziskovanju Evrope pa je bolj zapleten. Ve sond v Evropini orbiti naj bi natan no fotografiralo njeno površje, ugotovilo njeno kemi no sestavo in izdelalo gravitacijsko karto lune. Sonde naj bi nosile tudi majhne penetratorje, ki bi se zarili v lunina ledena tla. Te naj bi bile opremljene s seizmometri, ki naj bi zbirali podatke, iz katerih bi lahko izdelali natan ne modele notranjosti (iz njih bi lahko razbrali pokanje, lomljenje in premikanje ledu, morebitne vulkanske izbruhe in celo valovanje oceana).

Sonda Galileo pa je poslala tudi posnetke, ki kažejo površje Jupitrove lune Io. Njena površina naj bi se kuhala pri temperaturi 1726oC. To sklepajo po posnetkih, na katerih so ogromne modrikaste gmote dima, ki se vle ejo po površini, saj je žare a lava oranžne


barve, zažgane magnezijeve spojine, ki naj bi jih tudi bilo dosti na površini, pa poskrbijo za zeleno barvo. Fotografije kažejo tudi 41 rnih pik - to naj bi bili odprti kraterji.

29. 5. 1998 je naša ušesa in

o i dosegla senzacionalna novica. Skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Susan Terebey je s Hubblovim teleskopom odkrila objekt, za katerega se domneva, da je plinasti planet z dva- do trikratno maso Jupitra. Objekt so poimenovali TMR-1C. Od Zemlje je oddaljen 450 svetlobnih let, torej je zunaj našega oson ja. Ta domnevni planet se nahaja v ozvezdju Bika (odkrili so ga med prou evanjem nekega dvozvezdja v tem ozvezdju). Znanstveniki sicer še niso isto prepri ani ali je ta objekt res planet. Lahko bi bila rjava pritlikavka, to je posebne vrste zvezda, ki naj bi nastala kot zvezde, vendar ni dovolj masivna, da bi v njeni sredici za ele potekati jedrske reakcije, ki so pogoj za izsev energije. Objekt se definira za rjavo pritlikavko e je masivnejši od petih Jupitrovih mas. TMR-1C pa bi bil lahko tudi zvezda iz ozadja ali pa pobegli planet. To pomeni, da bi bil ta planet lahko izvržen iz dvozvezdja. Planet je najverjetneje krožil okoli ene izmed zvezd v dvozvezdju, ko pa se je druga preve približala, mu je s tem dala energijo, da je zbral dovolj hitrosti za pobeg. Planet naj bi bil tako kot dvozvezdje star 300.000 let, kar pa je izredno malo, saj naj bi planet, kot je Jupiter, nastajal 10 milijonov let. Edini na in, da nastane plinasti velikan tako hitro je ta, da nastane kot sicer masivnejša rjava pritlikavka direktno iz diska, ki obkroža protozvezdo (izredno mlada zvezda). Planeti nastanejo šele kasneje. Torej, TMR-1C je verjetno plinasti planet, ki nima trdnega površja. S tem odkritjem se je ponovno pojavilo vprašanje obstoja življenja. Znanstveniki menijo, da je 300.000 let absolutno premalo za razvoj življenja. Poleg tega pa je planet preve oddaljen od katere koli zvezde, da bi od nje dobil dovolj toplote. Torej si bomo morali še nekaj asa predstavljati male zelene ali pa velike modre vesoljce, ki naj bi do nas potovali z umetelno izdelanimi in dodelanimi vesoljskimi olni ki.

Prišel je tudi 17.11.1998-težko pri akovan dan za vse radovedneže. Pri akovali smo namre meteorski roj Leonidov. Za naše kraje je bila sicer najve ja aktivnost napovedana za 18.11., vendar pa se je zgodila en dan prej, torej v no i iz 16. na 17. november. V maksimumu je bilo 200 meteorjev na uro. Pri opazovanju nam je malo ponagajala tudi megla, ki je sem in tja prekrila nebo, vendar pa smo kljub temu skoznjo lahko videli najsvetlejše Leonide. Za popolno deževno predstavo pa moramo po akati še do letošnjega novembra, ko bomo naleteli na delce, ki so malo bolj oddaljeni od kometa in malo dlje od Sonca. Leonidi so meteorski roj, ki se ponavlja s periodo 33 ali 34 let. Njihov mati ni komet je P/Temple-Tuttle. Hkrati z novico o Leonidih pa je prišla tudi bojazen, da bo meteorski dež precej poškodoval satelite v zemeljski orbiti. Te napovedi so se izkazale za pretirane. Po prvih poro ilih na približno 600 satelitih ni ve je škode, prav tako tudi ne na vesoljski postaji Mir.



Veliko astronomov ali pa vsaj ljubiteljev astronomije živi tudi v mestih. In ko gremo v jasni no i na sprehod, s pogledom v nebo ugotovimo, da tudi najsvetlejše zvezde komaj vidimo. Zakaj? Pa poiš imo odgovor. Že ob prvem mraku se prižgejo cestne svetilke, reflektorji za osvetljevanje cerkva, muzejev, gradov..., prižgejo se tudi lu i v izložbah itd. Pri tem nam zaradi nepravilne namestitve svetilk veliko svetlobe uhaja v nebo. Ta svetloba se razprši na vodnih kapljicah in delcih prahu. Zato nebo vidimo, kot da bi žarelo. Temu problemu re emo “svetlobno onesnaževanje” in ne zadeva samo mest ampak tudi podeželje. In ravno v letu 1998 se je o tem problemu spregovorilo tudi v javnosti. Poro ilo o svetlobnem onesnaževanju je pripravil Oddelek za fiziko že leta 1995, vendar so šele leta 1997 v državnem zboru dali pobudo za sprejem Uredbe o zmanjšanju in nadzoru svetlobnega onesnaževanja. To je naletelo na pozitiven odziv Ministrstva za okolje in prostor. Isto asno je Oddelek za fiziko posredoval osnutek uredbe za Slovenijo. Kljub vsemu se ni zgodilo še ni . Tako je ostala še ena želja za izpolnitev za leto 1999. Sicer pa bomo ve o svetlobnem onesnaževanju pisali v kateri od prihodnjih številk.

V letu 1998 se je zgodilo tudi nekaj pomembnega za evropske astronome. Že konec leta 1997 so v ile prepeljali enega od štirih zrcal novega Evropskega južnega observatorija (ESO), ki na gori Cerro Paranal (2635m) gradi Very Large Telescope (VLT). Lokacijo odlikujejo izjemni opazovalni pogoji, kar je bistveno za uspešno delovanje teleskopa in seveda za opazovanje.

Optiko VLT sestavljajo štiri zrcala. Teleskop je cvet sodobne optike in mehanike, saj se odlikuje po izredno tankem primarnem zrcalu, ki ima premer 8,2 m, debelino pa le 18 cm. Optika je podprta tako z adaptivnim sistemom, ki uravnava obliko zrcal, kot tudi z aktivnim opti nim sistemom, ki uravnoveša zra no turbulenco. Ko bodo delovali vsi štirje teleskopi, bo to gotovo eden najve jih inštrumentalnih potencialov, ki so bili do sedaj na voljo astronomom. Teleskopi bodo lahko delovali povsem lo eno - neodvisno drug od drugega ali pa kot velikanski opti ni interferometer, katerega ekvivalentni premer bi lahko primerjali z dvestometrskim zrcalom.

Maja so s prvim od štirih teleskopov že naredili poskusne posnetke in ugotovili njegove najosnovnejše opti ne karakteristike. Kljub temu, da so to bili testni posnetki, je že sedaj jasno, da je vesoljski teleskop Hubble dobil resnega konkurenta.


In kaj se je še zgodilo v letu 1998? 6.1. Nasa je proti Luni izstrelila samodejno sondo Lunar Prospector (Lunarni rudosledec), ki bo kartografiral Lunino površje, znanstveniki pa menijo, da lahko na Mese evem južnem polu odkrije vodo. 23.2. Znanstveniki so sporo ili, da je neka pritlikava galaksija zavzela središ e naše galaksije - Rimske ceste, potem pa jo je ta razbila in vsesala. Ta t.i. Strel eva galaksija je približno desetkrat manjša od naše in njena masa predstavlja eno tiso inko mase vseh zvezd v Mle ni cesti. Ameriški in britanski astronomi menijo, da ta pojav povzro a nastanek novih galaksij, kakršna je npr. naša. Galaksije naj bi torej nastajale s spajanjem ve jega števila pritlikavih galaksij.

12.3. Iz Nase so sporo ili, da je Stezosledec (Pathfinder) mrtev. Robot je preu eval sestavo Marsovega površja in ozra ja ter na Zemljo pošiljal tudi slike Marsove površine. Na Rde em planetu je pristal julija 1997. 13.3. Stephen Hawking, znani angleški teoretski fizik, je izjavil, da je bilo celotno vesolje eno sekundo pred “big bangom” v velikosti grahovega zrna. Takoj

po velikem poku pa je nastalo velikansko vesolje in odtlej naj bi se nezadržno širilo. To stanje pa imenuje “odprta inflacija”. 9.4. Odkrita je bila skrivnost obraza na Marsu. Pred 22 leti namre samodejna sonda Viking med kroženjem okoli Marsa na obmo ju, imenovanem Cydonia, posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je zelo spominjala na loveški obraz. Novi posnetki Marsovega površja, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa skrivnost kon no pojasnjujejo. O itno sta igra svetlobe in senc ter lovekova domišljija ustvarili nekaj povsem drugega, kot v resnici je le navadna površinska tvorba.



1.6. Skupina ameriških znanstvenikov nam je sporo ila, da je v plinskem oblaku v ozvezdju Oriona odkrila veliko množico vodne pare. Sicer ne gre za prvo odkritje te vrste, vendar pa tu zgostitev dvajsetkrat presega podobno osredoto enje vode drugod v vesolju. 21.7. Umrl je Alan Shepard, prvi ameriški potnik v vesolje. Bil je eden izmed samo dvanajstih astronavtov, ki so hodili po površini Lune. 23.7. Sporo ili so nam, da so odkrili malega bratca našega Sonca. To malo son ece se nahaja v ozvezdju Eridani, in sicer je to zvezda Epsilon Eridani. Zvezda je za petino manjša in za okoli 4 milijarde let mlajša od Sonca, obdaja pa jo obro prahu, podobno kot naj bi pred 4 milijardami let obdajal tudi naše Sonce, kasneje pa so se iz njega razvili planeti. Zvezda je vidna s prostim o esom, ozvezdje pa se nahaja na južnem nebu. 5.8. Pa naj še kdo re e, da astronomija ni koristna. Vsi najditelji novih kometov so lahko nagrajeni. Poslovnež Edgar Wilson iz Kentuckyja je namre v oporoki dolo il 20.000$, ki naj bi jih vsako leto razdelili med odkritelje novih kometov. 7.9. Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa so nam sporo ili, da naj bi bilo na Luninih te ajih 6 000 000 ton vode. Zaloge razmeroma visokih zgostitev ledu so na obeh Luninih polih odkrili pod površino stalno osen enih kraterjev. Voda naj bi na Luno prišla s številnimi ledenimi kometi in asteroidi. 9.11. Ameri ani so po devetdnevnem bivanju v vesolju 77-letnega veterana Johna Glenna ugotovili, da vesolje ne pomlaja, temve celo pospešuje procese, zna ilne za staranje. John Glenn je 20.2.1962 postal prvi Ameri an, ki je obkrožil Zemljo. 3.12. Vesoljsko plovilo Endeavour je v vesolje poneslo vesoljski modul Unity (Enotnost). Ta naj bi se kasneje združil z vesoljskim modulom Zarja. Spoznali smo nekaj dogodkov, k i so se zgodili v minulem letu na podro ju ast ronomije. Znanstvenik i pa so se ukvar jali še z uganko potovanja skozi as, št ir ideseto obletnico amer iške vesoljske agencije Nasa in še marsi em. Ve pa drugi .

Opazovanje vesolja

Raziskovalno-Astronomski Krožek RAK 17

OPAZOVANJE VESOLJA

GALAKSIJA Maja Jemec 2.

GALAKSIJA je sistem tiso ev milijonov zvezd, medzvezdnih plinov in prahu. Mnoge

galaksije so spiralne, druge pa so lahko sferi ne, elipti ne ali pa nepravilne. Teleskopi so odkrili obstoj kakih 1000 milijonov galaksij, eprav lahko razen naše s prostim o esom jasno vidimo le tri.

Ameriški astronom Edwin Hubble je razvil sistem klasifikacije galaksij, ki ga še vedno uporabljamo. Galaksije je razvrstil v tri osnovne kategorije: elipti ne, spiralne in nepravilne. Elipti ne galaksije so razli nih oblik, od okroglih vrste E0 do izrazito elipti nih E7. Spiralne galaksije ozna ujemo z Sa, Sb ali Sc, odvisno od tega, kako tesno so naviti spiralni rokavi. Pri nekaterih spiralah se zdi, da se njihovi rokavi

raztezajo iz koncev sosednje pre ke, zato te spiralne galaksije ozna ujemo s SBa, SBb ali SBc. Nepravilne galaksije so tiste, ki niso ne spiralne, ne elipti ne. V naši Galaksiji, ki jo poznamo tudi kot Rimsko cesto, je približno 10000 milijonov zvezd. To je obi ajna spiralna galaksija, Sonce pa leži v enem od spiralnih rokavov. Premer Galaksije je približno 100000 svetlobnih let, Sonce pa je od središ a oddaljeno kakih 30000 svetlobnih let. Soncu najbližja zvezda, Proksima Kentavra, je oddaljena 4,2 svetlobnega leta. Galaksija se vrti, vrtilna doba Sonca pa je 225 milijonov let. To dobo v asih imenujemo kozmi no leto.

ASTRONOMSKI TABOR NA KISOVCU

Barbara 3.b & Anja Golob 1.

RAK je astronomski krožek, primeren za vsakogar, ki ga privla i z zvezdami, planeti, meglicami, kopicami… posuto nebo, in za tistega, ki želi koristno združiti s prijetnim. Prav zato je bil v okviru tega krožka, v torek, 27. oktobra, organiziran izlet na Kisovec. Vodji te odprave sta bila profesor Lojze Vrankar in šolski psiholog Pavle Škoberne, ki sta poskrbela, da je vse potekalo tako kot je treba. Poleg tega nam je profesor Vrankar s svojim znanjem nekoliko razširil obzorje.

Opazovanje vesolja


Pred našim odhodom je bilo potrebnih precej predpriprav, od priprave teleskopa, zvezdnih kart, fotoaparatov, revij in nenazadnje tudi hrane, predvsem pa obla il, ki smo jih resni no potrebovali. Dokon ne priprave so se kon ale na Kisovcu s postavitvijo teleskopa in fotoaparatov. Kon no je prišel težko pri akovani trenutek - no , ko so bile vse naše o i uprte v prekrasno nebo. To nam je bilo sprva še naklonjeno, toda po polno i se je nanj prikradlo vse ve oblakov in vidljivost je bila temu primerno slabša. Toda nismo se vdali in vseeno vso no akali in zmrzovali pod njim. Nebo je bilo trmasto in naše opazovanje se je kon alo, ko je vzšlo Sonce. Vendar smo kljub nekoliko slabšemu vremenu lahko opazovali najrazli nejša ozvezdja, od Bika, Tehtnice do Kasiopeje, Plejad, Oriona…, Luno, ki se

nam je kazala v vsej svoji lepoti, ter planete, kot sta Jupiter in Saturn, meglice M27, M57, galaksije M31, M81, M82, kopice M13, M92 in »neznane lete e predmete«. Vsega tega pa ne bi videli dobro, e ne bi bil z nami šolski teleskop MEADE LX 200, ki nam je vso stvar še polepšal. Poleg tega je no popestril obisk Toneta Špenka, ki je le za nas na Kisovec pripeljal svoj teleskop in nam predstavil

njegovo delovanje. Res, da je MEADE LX 200 super teleskop, je pa Špenkov še bolj fenomenalen, saj je narejen doma v potu njegovega izumitelja.

Zaradi nizkih temperatur, saj nas je že pošteno zeblo, so za nas odprli dom, po prejšnjem dogovoru, v katerem smo se lahko pogreli, nekateri so kartali, drugi pa so od asa do asa tudi malo zatisnili o i. Za zanimivo in pestro no gre posebna zahvala kravam, ki so precejšen del no i pazile na nas in nas zabavale. Na žalost je no hitro minila, še posebej tistim, ki smo proti jutru od prijetne utrujenosti zaspali. Vendar ostali niso pozabili na nas in nam pripravili budnico - igranje, e je bilo sploh temu podobno, na harmoniko. Kakorkoli že, budnica je bila dokaj uspešna, o njenem blagodejnem u inku na loveka pa raje ne bi govorili.

Po pou ni, zanimivi in zabavni no i smo tako kot zvezde tudi mi zašli, toda ne tja kamor one, temve v dolino, v naše tople postelje.

Da pa ne bi s Kisovca odšli brez spominkov, so nekateri naši strokovnjaki-amaterji naredili nekaj zavidljivih in ob udovanja vrednih posnetkov.


ASTROFOTOGRAFIJA

Klemen Mav 2.a

POTREBŠ INE: Fotoaparat brez vgrajene bliskavice Film (200-1600 ASA) Teleobjektiv Daljinski sprožilec Stojalo Jasna no Topla obla ila Veliko dobre volje POSTOPEK:

Po ogledu risanke (A JE TO…) odidite na neosvetljen prostoren kraj, kjer se utaborite. e pa vas je strah, vam toplo priporo amo, da s seboj vzamete primerek nasprotnega spola (no ima svojo mo ). Namestite fotoaparat na že vnaprej postavljeno stojalo. Na fotoaparatu odprite zaslonko do konca (pri kratkem objektivu 2, pri teleobjektivu pa 4,8 ). as osvetlitve je odvisen od filma in svetlobe, ki jo oddaja telo, ki ga fotografiramo.

ZA PRIMER VZEMIMO POLNO LUNO: e imamo film 200 ASA, je potreben as najve 2s; e imamo film 400 ASA, je as osvetlitve najve 1s; e imamo film 800 ASA, je as osvetlitve najve 0,5s.

Pri filmu z ve jo ob utljivostjo potrebujemo krajši as osvetlitve. Za dobro fotografijo je

potrebno narediti ve fotografij z razli nim osvetlitvenim asom. e to po nete prvi , to delajte z nekom, ki je to že po el. Upam, da ste se iz tega kaj nau ili, natan nejše informacije dobite pri RAK-u (Raziskovalno Astronomskem Krožku).

EFEMERIDE ZA LETO 1999 Lojze Vrankar

Tudi v letošnjem letu bo za astronome dovolj zanimivih dogodkov na nebu. Prav gotovo

pa si vsi najve obetamo od popolnega Son nega mrka, ki bo 11. avgusta. Ampak, pojdimo lepo po vrsti. SPLOŠNI PODATKI

3. januarja je bila Zemlja na svoji poti okrog Sonca najbliže (!) naši zvezdi (perihelij). Oddaljena je bila dobrih 147 milijonov kilometrov - to je približno 5 milijonov kilometrov manj kot 6. julija, ko smo od Sonca najbolj oddaljeni (afelij). 21. marec - za etek pomladi 21. junij - za etek poletja - najdaljši dan

(trajal bo približno 16 ur in pol)

Opazovanje vesolja


23. september - za etek jeseni 22. december - za etek zime - najkrajši dan (komaj dobrih 8 ur) V letu 1999 bodo na nebu vidni naslednji planeti: Merkur - Soncu najbližji planet bomo lahko opazovali zve er takoj po son nem zahodu konec februarja in v za etku marca, nato spet junija, v jutranjih urah pred son nim vzhodom pa avgusta in konec novembra ter v za etku decembra. Venera - planet, ki mu re ejo mnogi kar »zvezda« Danica ali »zvezda« Ve ernica, bo v ugodni legi za opazovanje zve er v prvi polovici leta do julija, zjutraj pa od septembra do konca leta. Mars - v prvi polovici leta je viden v drugem delu no i, od julija naprej pa v prvem delu no i. Jupiter - januarja in februarja je še v dokaj ugodni legi za opazovanje in je med najsvetlejšimi objekti na no nem nebu, od avgusta naprej pa bo spet lepo viden v ve ernih urah. Saturn - eden najlepših planetov v našem Oson ju je prve tri mesece v letu še lepo viden, in sicer vedno bolj na zahodnem delu neba, potem pa bo, podobno kot Jupiter, viden v ve ernih urah od poletnih mesecev naprej.

Podatke za druge planete, ki so slabše vidni od naštetih, pa lahko dobite za vsak mesec posebej v reviji Spika. METEORSKI ROJI 3. januarja je bil maksimum aktivnosti meteorskega roja Kvadrantidov (ob maksimumu je v povpre ju 120 utrinkov na uro). 21. aprila je maksimum aktivnosti meteorskega roja Liridov (ob maksimumu je v povpre ju 15 utrinkov na uro). 6. maja je maksimum aktivnosti meteorskega roja Eta Aquaridov (35 utrinkov na uro).


29. julija je maksimum aktivnosti meteorskega roja Delta Aquaridov (20 utrinkov na uro). 12. avgusta je maksimum aktivnosti meteorskega roja Perzeidov (95 utrinkov na uro). 8. septembra je maksimum aktivnosti meteorskega roja Piscidov (10 utrinkov na uro). 3. novembra je maksimum aktivnosti meteorskega roja Tauridov (10 utrinkov na uro). 17. novembra je maksimum aktivnosti meteorskega roja Leonidov (možen je celo meteorski dež). 13. decembra je maksimum aktivnosti meteorskega roja Geminidov (90 utrinkov na uro). MRKI

Delni Lunin mrk bo 31. januarja, žal pa bo viden samo v vzhodni Afriki, Aziji in Avstraliji.

e boste slu ajno v tem asu v Avstraliji, predlagam, da podaljšate svoje po itnice vsaj do 16. februarja, ko boste na tem obmo ju lahko videli še delni Son ev mrk. 28. julija bo delni Lunin mrk, viden pa bo na Pacifiku.

Tisti, ki boste vse te zanimive dogodke zamudili, pa boste zagotovo opazovali popoln Son ev mrk (ali pa vsaj njegove zanimive spremljajo e pojave sredi dneva) 11. avgusta letos. Viden bo v pasu, ki poteka prek Anglije, Francije in Belgije, južne

Nem ije, Avstrije, severovzhodne Slovenije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Tur ije, Iraka, Irana, Pakistana in Indije. V ve jem delu Slovenije bo mrk skoraj popoln, le v severnem delu Prekmurja pa bo mrk res popoln. Tako se bo v teh obmo jih sredi dneva za kako minuto skoraj povsem zno ilo in e bo vreme ugodno, bomo lahko sredi dneva opazovali na nebu tudi nekatera svetlejša ozvezdja. Tak enkratni dogodek se zgodi zelo poredko, zato se ga spla a pri akati pripravljen. Vendar pa morate biti pri opazovanju previdni, najbolje je, e pri tem uporabljate kak fotografski filter, lahko pa si pomagate tudi z varilskim steklom ali pa kar s kosom stekla, ki ga po rnite s sajami nad plamenom. Nikakor pa ne opazujte mrka s kakršnimikoli opti nimi pripravami (daljnogledi, teleskopi) brez filtra, ker lahko oslepite!

Poskusite tudi s fotoaparatom zabeležiti ta pojav, ki ga morda ne bomo imeli priložnost videti nikoli ve . Morda vam uspe napraviti kak zanimiv posnetek.

Za konec vam želim še veliko sre e z vremenom in obilo užitkov pri opazovanju…

Astronomija & Astrologija


ASTRONOMIJA & ASTROLOGIJA

PRVI ZA ETKI ASTRONOMIJE Barbara 3.b & Anja Golob 1.

Ljudje so neko zelo malo vedeli o naravoslovju. Edino, kar so zanesljivo vedeli, je bilo

tisto, kar se je dogajalo neposredno okrog njih. Nih e ni potoval posebno dale in lahko so samo ugibali, kaj je v daljavi, za gorami ali na drugi strani oceana. Kadar so pogledali v nebo, se jim je zdelo, da Zemlja miruje, Sonce, Luna in zvezde pa se gibljejo iz enega konca do drugega. Zaradi neznanja so si izmislili številne zgodbe in z njimi razlagali tisto, kar so videli.

STARODAVNI KITAJCI

Razmišljali so, da morajo narediti im ve hrupa, kadar Luna pripotuje med

Zemljo in Sonce, ter povzro i son ni mrk. Menili so, da bo zaradi hrupa nebeški zmaj pustil Sonce in Zemljo na miru. Ne boste verjeli, to se je vedno zgodilo. EGIP ANI

Pred 4000 leti so o Zemlji menili, da je ravna ploš ad, ki ima obliko pravokotne škatle. Nad njo je razpeto nebo, ki ga podpirajo velikanski stebri. Med stebri so gorske verige, ob vznožju gora pa te e sveta reka. Po tej reki naj bi veliki olni nosili boga Sonca in druge bogove in nenehno pluli okrog po pravokotni Zemlji. STARODAVNA INDIJA

Tu so mislili, da je Zemlja ploš ata in da stoji na dvanajstih velikanskih stebrih. Sonce je vsak dan pre kalo nebo in nato izginilo pod Zemljo. Tam se je moralo preriniti med temi dvanajstimi stebri, da

se je kon no spet prikazalo ob jutranjem svitu. INDIJSKI HINDUJCI

Imeli so najbolj nenavadno predstavo o Zemlji. Ta naj bi bila prav tako ploš ata, vendar naj je ne bi podpirali stebri, ampak naj bi slonela na hrbtih štirih slonov. Sloni naj bi stali na vrhu velikanske želve, ta pa na še bolj orjaški ka i. In ka a?

Plavala naj bi po površju neskon nega oceana.

NAVAJO INDIJANCI

Kot peš ena slika je svet Dine, kot se sami imenujejo Navajo Indijanci. Preden so njihovi predniki prišli na dan, so morali prepotovati tri svetove. Na dan so prišli skozi votlo drevo v ta »bleš e i« kraj. Vsako etrtino Zemlje je ponazarjala mavrica, sveta gora in sveta oseba. Nebo z mavrico se je svetlikalo z ozvezdji. Mle na cesta je imela obliko obro a s križi. Mladi vojš aki so nosili modro Sonce in


belo Luno. Za nebom je ležala Zemlja, ki sta ji vladala Veliki Veter in Veliki Grom. MAJI

Vesolje Majev je ležalo na veliki piramidi, ki je ležala na krokodilu v kozmi nem morju. Vsaka etrtina Zemlje je bila ozna ena z barvo, središ e naj bi bila peta smer. Štiri sveta bitja so držala kupolo nebes, prikazano kot nebesni

zmaj, katerega telo je nebesni trak z nebesnimi simboli. Njegovo telo se razprostira kot obok preko Lunine boginje, ki drži zajca, kateri zamegljeno gleda v Lunin obraz, Venero in boga Sonca. Ozvezdje Plejad je klopota in

rep. Nastanek Sonca in verjetno tudi Venere so razlagali z zgodbo o junaških dvoj kih, ki sta premagala Gospodarja smrti v igrah z žogo in za nagrado postala nebesni telesi INKI

Inkovski kralj je bil sin Sonca, njegovo vesolje je imelo središ e v Templju Sonca v Cuzcu, Peru. Po izro ilu nekega mesta so ljudje prišli iz treh jam, po drugi teoriji pa iz jezera Titicaca. Ravne rde e rte so bile povezane s svetimi krogi. Ve je rte so bile meje med etrtinami inkovskega sveta. Rimska cesta je tekla v spodnji svet in ko se je vra ala, je s seboj prinašala temno rodovitno blato na nebo in tako oblikovala lise, ki so bile podobne živalim, kot npr. ka i, žabi, sveti ptici, materi lami in njenemu mladi u, lisici in ostalim svetim zverem. Sonce je podobno moškemu bogu, Luna pa boginji.

Danes je velika skrivnost o Zemlji in njenem nastanku kon no razkrita in vsi vemo, da ni nikakršna škatla s podpirajo imi stebri, sloni ali pa ka ami, temve krogla, ki se vrti okoli svoje osi in Sonca.

ŽIVLJENJE V PRIHODNOSTI Petra Jakovac 3.d

Naša prihodnost je zanesljivo v vesolju. Toda ta prihodnost bo imela dobre in tudi slabe

strani. Živeli bi v vesoljskih naselbinah, kjer se bi po utili tako kot na Zemlji, eprav bi bil naš novi dom velikanski vrte i se valj. Znotraj tega valja bi nastale zgradbe, mesta in celo prostrane pokrajine. Vreme bi bilo vedno lepo in pridelovali bi obi ajno hrano, toda ne bi bilo treba delati tako težko, saj bi težko delo opravljali roboti. Hodili bi v gore, na smu anje in imeli bi tudi jezera, kjer bi lahko plavali, imeli bi celo letne ase. V tem novem domu bi živeli ljudje vseh kultur sveta v miru. V mestih ne bi bilo prometnih zastojev, saj se bi ljudje vozili z vlaki, ki so okolju prijazni. Tovarne bi stale zunaj naselbin in na delo bi se vozili z vesoljskimi plovili. Revš ina, lakota in kriminal ne bi obstajali, imeli bi veliko krajev, kjer se bi lahko zabavali in povpre na življenjska doba bi trajala veliko dlje.

Obstajalo bi tudi življenje na drugih planetih: na primer na Marsu ali na naši Luni bi ljudje lahko živeli znotraj zaš itnih ovojev. V njih bi bil zrak, potreben za dihanje, hkrati pa bi varoval pred vsakršnim škodljivim sevanjem iz vesolja. Zunaj zaš itnih ovojnic bi morali nositi astronavtsko obleko.

Edina slabost bi bila naša velika navezanost na Zemljo, ki bi jo pozabile šele nove generacije.



Nasploh pa bi bilo življenje v vesolju zelo razburljivo, tudi e se vse naštete stvari ne bi uresni ile.

HOROSKOP Marko Primc, 4.b

BIK Saturn bo danes ob 21:35 uri v pravem položaju za zehanje. Izkoristite

redko priložnost, ki se ne bo pojavila do 21. 3. 2058. FINANCE: Pazite se strica, ki se vam dobrika. Vzemite se v roke in se ne

izpustite. Vsekakor bodite previdni, son eva protuberanca zna narediti ljudi pohlepne.

LJUBEZEN: Zaljubili se boste v dvoj ici. Eno od njiju ste sre ali v sedmem prejšnjem življenju v Mongoliji.

SRE A: Signali naših nezemeljskih prijateljev so tokrat prišli iz ozvezdja Bika, kjer trenutno po itnikujejo. Imajo se fajn, torej smo lahko sre ni.

ZDRAVJE: Ne boj se bolezni, boj se slabega nasveta. Karkoli že to pomeni.

DVOJ KA

Ker bo sonce zašlo, se boste znašli v temi. Horoskopov nasvet meseca: prižgite lu .

FINANCE: -Astrologija je dobra. -Astrologija je v redu. -Astrologija je koristna. -Astrologija ima žiro ra un ZA-NAIV-NE 501-1063-245

LJUBEZEN: Sre ali se boste s udovito temnolasko in postavnim blondincem. Izbira je vaša.

SRE A: Po dolgem asu boste sre ni, ker ne boste nesre ni. ZDRAVJE: Vaš planet (Uran) je aspektiran, tako da dominira, kar vam bo upo asnilo

nekatere duševne funkcije (nivo karizme bo drasti no padel) in preko teh tudi telesno zdravje.

OVEN Oven je družinski lovek in se odli no razume z vsemi ljudmi (taš e izvzete). Ko že govorimo o odnosih, pobotajte se s sosedi in šefom. Jutri, ko bo Mars na 23.16, bo pravi dan za to.

FINANCE: Tolažite se. Denar loveka samo pokvari. LJUBEZEN: Karta vdovca v paru s karto s skrinjo zlata nakazuje, da se boste sre ali s

staro ljubeznijo (cca 80 let). SRE A: Sre e letos ne bo ve , ker ste pa že vso porabili. Pazite vnaprej. ZDRAVJE: Obratno sorazmerno s sre o, se pravi, da boste zdravi, dokler ne boste zboleli.

TEHTNICA Splošno znani ste po tem, da ste imeli v prejšnjem življenju izredno sre o in uspeh na vseh podro jih. Škoda, ker to ne velja za sedanje življenje. FINANCE: Glej zgoraj.


LJUBEZEN: Glej zgoraj. SRE A: Glej zgoraj. ZDRAVJE: Glej zgoraj.

STRELEC Zaradi napake pri prerokovanju (napa no premešane karte, napa na vrsta kave in zamaš en teleskop), obstaja 99.84% možnost napa nih napovedi. FINANCE: Na loteriji se vam obeta velikanski dobitek.

LJUBEZEN: Sre ali boste ljubezen svojega življenja, se poro ili z njo in sre no živeli do naslednjega življenja.

SRE A: Bolezni se ni bati, zdravje je pred vrati. ZDRAVJE: Kaj še ho ete (glej vse zgoraj in sklepaj na položaj sre e).

RIBI Ubežna hitrost je na Uranu ve ja (ja, in?). Venera zna biti 21.34 zelo muhasta. Zavarujte se s pipsom.

FINANCE: Zadeli boste ogromno vsoto denarja (ampak samo, e kupite zmagovalno sre ko). LJUBEZEN: Neptun v znamenju strelca naredi ljudi izredno eroti no privla ne. Vi ste

izklju eni, ker ste riba. SRE A: Bo, samo, e bo na vaši strani, je vprašanje. ZDRAVJE: Glede na to, da denarja ne boste zadeli, vas bo zaradi razburjenja zadela kap.

Sledila bo dolgoletna koma. Glejte na svetlo stran. Vsaj konca sveta ne boste doživeli.

RAK

Pluton in Luna na 04.51 imata udne lastnosti, da krožita okrog Sonca. Raki so na splošno znani kot zanesljivi. Ob asno po nejo dolgo asne in

nenavadne stvari. Imajo nenavadno lastnost, da se ve krat zbudijo med spanjem. FINANCE: Odpirajo se vam vrata do bogastva. Pohitite, odprta so do 18.30. LJUBEZEN: Pomiritev odnosov pri ljubi sosedi bodo slabo vplivali na vaše ljubezensko

življenje, e razumete namig. SRE A: Vsa ta energija, ki jo izžarevate (W=mc2), vam ne bo koristila. Vzemite 3 persene. ZDRAVJE: Gre na bolje. Bole ine iz hrbtnega dela bodo prenehale in se preselile na

trebušni del.

LEV Nenavadno sre o imate, da ste se rodili v znaku leva. Imate namre vse

lastnosti, ki jih ima lev. FINANCE: Lahko ste sre ni, da ste duševno izredno mo na oseba (podlaga

iz prejšnjih sedmih življenj), tako da boste bankrot preživeli brez težav.

LJUBEZEN: Pozabite na nezgodo s transseksualcem. Tudi meni se je že zgodilo, da je bil moški v resnici ženska.



SRE A: edalje ve je bo. Stegnite roko in jo zgrabite. Vzemite je malo ve za vsak slu aj, e vam jo zmanjka.

ZDRAVJE: Kot re eno, ste precej mo na oseba in vam raznorazni virusi ne bodo povzro ali težav (vsaj nekaj asa ne, dokler jih ne dobite).

DEVICA Naslednji stavki so samo za prave device. Sem rekel, samo za device, ne pa za vse firbce. Na koncertu bo živo: pija a v potokih, ples, norenje, fantje,

pija a, dekleta, pija a, stiskanje, pija a ..... Morda je as, da zamenjate svoje (astralno) znamenje. FINANCE: Ne skrbite. Kmalu boste spoznali, da denar ni v resnici sveta vladar in da denar

ni vse ( e verjameš). LJUBEZEN: Ne bodite sramežljivi in poskusite slediti nagonom. Probat ni greh, greh pride

pol, e rata (Moj stari ata tko prav). SRE A: Sre a je že to, da ste rojeni v znamenju device. Kaj je še boljše? ZDRAVJE: Pluton je v obmo ju med 21.45 in 45.34. To zna biti nevarno za zdravje. Zato

se v tem asu izogibajte radioaktivnih snovi in snovi, ozna enih s rno lobanjo.

ŠKORPIJON Pojdite na sprehod, kajti interferenca med Jupitrom in Marsom za škorpijone pove ini ne pomeni ni esar dobrega.

FINANCE: V službi bo šlo odli no, pla a bo zrasla za 21.7%, zato pa v ljubezni ne kaže ni dobrega.

LJUBEZEN: V ljubezni imate neverjetno sre o, zato bo pa v službi kriza. SRE A: Zmedenost zaradi ljubezni in službe vas bo preobrazila v katatoni nega pacienta.

Sprememba ne bo opazna. ZDRAVJE: Ni skrbi, za to Neptun poskrbi.

KOZOROG Zaradi izrednega nezanimanja napovedi za kozle, horoskop danes ne dela. Zato bomo prerokovali (s pomo jo naših sponzorjev) iz kart (Platnik),

kavne usedline (Nuscaffe) in ajnih listov(Draga Spoti rož). FINANCE: NASVET MESECA - ne vlagajte v stvari, ki se vam ne obrestujejo. LJUBEZEN: Lahko bi bilo bolje, a ne? SRE A: Horoskop ne dela ZDRAVJE: Ne boste zboleli, ker ste že bolni.

VODNAR Zaradi sovpadanj Merkurjevih lun in njihovih senc na Soncu ter prevelike

gostote eurokrema vam apokalipsa januarja 2000 (KONEC SVETA) ne bo povzro ala preglavic.

FINANCE: Ker je eurokrem precej gost, finan no zaradi velike sile vzgona ne boste potonili.


LJUBEZEN: Lunine menopavze bodo povzro ile, da bo vaš partner precej nasajen. Imate sre o, da ste samski.

SRE A: Jupiter v znaku vodnarja vam bo izostril intuicijo in telepatske sposobnosti. A ker je splošno znano, da telepatija povzro a glavobole, vam bodo le-ti znižali odstotek sre nosti na 35 %.

ZDRAVJE: Ker ste bili v prejšnjih letih venomer bolni, se to sedaj ne bo spremenilo.

STRIP – POBARVANKA Miha Radej

Jager gre jagat. Ujagat hoče sovo (ptičus karkoližesi); ujaga luno

Slovar ek


SLOVAR EK ASTRONOMSKIH IZRAZOV Lojze Vrankar

Afelij - odson je, to ka Zemljinega tira, v kateri je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca Alfa - bodo a mednarodna vesoljska postaja, katere prve sestavne dele so poslali v Zemljino orbito konec leta 1998 Andromeda - sosednja galaksija Apogej - odzemlje; Zemlji najbolj oddaljena to ka elipti nega tira Lune pri gibanju okrog Zemlje

Apollo - projekt ve vesoljskih odprav konec 60. in v za etku 70. let, katerih glavni cilj je bil, da bi lovek stopil na Luno

Astronavtika - veda, ki prou uje vesoljske polete Astronomija - nauk o nebesnih telesih; ena najstarejših znanosti Astronomska enota - enota za merjenje razdalj v

našem Oson ju, ki je enaka razdalji med Soncem in Zemljo (približno 150 milijonov kilometrov) Bela pritlikavka - ena od možnih kon nih faz življenja zvezd, kot je naše Sonce, nastane iz rde e orjakinje; premer bele pritlikavke je le nekaj ve ji, kot premer Zemlje Bolid - zelo svetel meteor Challenger - ameriški space shuttle, ki je zadnji poletel 28. januarja 1986, ko je približno 14 km nad površjem eksplodiral tank z gorivom, tako da je umrlo vseh 7 lanov posadke (ve o tej in drugih nesre ah v zvezi z vesoljskimi poleti lahko preberete v knjižici Vesoljske pasti)

rna luknja - ena od možnih kon nih faz življenja zelo masivnih zvezd; objekt s tolikšno maso, da z njenega površja v vesolje ne more uiti niti svetloba; morda se nahajajo tudi v središ u galaksij

Deklinacija - ena od koordinat nebesnega ekvatorskega koordinatnega sistema (podobno kot zemljepisna širina) Ekliptika - tir, ki ga v teku leta na nebu pri navideznem gibanju (med drugimi zvezdami) opiše Sonce


Elongacija (vzhodna, zahodna) - kot med Soncem in planetom, ki ga vidimo z Zemlje Galaksija - ogromna skupina zvezd (npr. Andromedina galaksija M 31, od nas oddaljena ve kot 2 milijona svetlobnih let, v premeru okrog 100000 svetlobnih let, vsebuje pa približno 100 milijard zvezd) Jurij Gagarin - prvi lovek v vesolju (v kapsuli Vostok 1 je 12.aprila 1961 1 uro in 29 minut krožil okrog Zemlje na višini od 180km do 300km); 1968 se je smrtno ponesre il kot poskusni pilot v letalski nesre i Komet - nebesno telo, v grobem sestavljeno iz jedra (kamenje, prah, led, plin; v premeru nekaj kilometrov) in repa (plinski, prašni; lahko je dolg tudi nekaj deset milijonov kilometrov) Konjunkcija (spodnja, zgornja) - položaj, ko je notranji planet na isti premici s Soncem in Zemljo Kopica (krogelna ali razsuta) - skupina zvezd (od nekaj sto do nekaj sto tiso ) na relativno majhnem prostoru; primer krogelne kopice je M13 v ozvezdju Herkula, Plejade pa so razsuta kopica Kvazar - najbolj oddaljeni objekti v vesolju, ki se gibljejo z zelo visokimi hitrostmi, oddajajo pa radijske valove Lunin mrk - nastane, ko Luna pri gibanju okrog Zemlje pride v senco, ki jo me e Zemlja v prostor Lunine mene - medsebojni položaji Lune, Zemlje in Sonca dolo ajo, kolikšen in kateri del Lune z Zemlje vidimo osvetljen Magnituda - merilo za izražanje svetlosti izbranega objekta na nebu; im ve ja je magnituda objekta, tem slabše je viden Meglica - ogromno obmo je prahu ali plina v medzvezdnem prostoru Meteor - manjši meteorit, ki ob prihodu v Zemljino atmosfero zaradi mo nega trenja zgori, tako da vidimo utrinek Meteorit - meteorit katerega del doseže tudi zemeljsko površje; ve inoma so kamniti ali kovinski (železo, nikelj) Mlaj - »temna« Luna; k nam kaže neosvetljeno stran Neil Armstrong - prvi lovek, ki je stopil na Lunina tla (21. julij 1969 - odprava Apollo 11); znamenit je njegov stavek, ki ga je izrekel ob dotiku z Luninimi tlemi: »...majhen

Slovar ek


korak za loveka, velik za loveštvo... « Nevtronska zvezda - ena od možnih kon nih faz življenja masivnih zvezd; zelo gosta, zgrajena iz nevtronov, v premeru približno 10km do 50km! Opozicija - položaj, ko je zunanji planet na isti premici s Soncem in Zemljo, tako da je Zemlja med njima Ozvezdje - skupina ve zvezd, ki jih z Zemlje vidimo blizu skupaj in jih povežemo v »navidezne« like (npr. Veliki voz, Mali voz, Orion, Dvoj ka, Škorpijon,..) zaradi lažje orientacije na nebu

Perigej - prizemlje; Zemlji najbližja to ka elipti nega tira Lune pri gibanju okrog Zemlje Perihelij - prison je, to ka Zemljinega tira, v kateri je Zemlja najbliže Soncu Planet - temno nebesno telo, ki se giblje po tiru okrog zvezde, planet ne oddaja lastne svetlobe, ampak samo odbija svetlobo, ki nanj pade z zvezde; okrog Sonca se giblje devet planetov: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton

Pulzar - drugo ime za nevtronsko zvezdo; ime je dobila, ker oddajajo pulze radijskih valov Rde a orjakinja - ena od zadnjih faz v življenju zvezd; nastane, ko v zvezdi za ne primanjkovati vodika; premer orjakinje je lahko tudi ve sto milijonov kilometrov; primer orjakinje je Betelgeza v Orionu Reflektor - teleskop, katerega glavni del je zbiralno zrcalo Refraktor - teleskop, katerega glavni del je zbiralna le a Rektascenzija - ena od koordinat nebesnega ekvatorskega koordinatnega sistema (podobno kot zemljepisna dolžina)

Rimska (Mle na) cesta - ime za galaksijo, katere pripadnik je tudi naše Oson je z nami vred Satelit - telo, ki se giblje po krožnici ali elipsi okrog planeta; naravne satelite imajo Zemlja (1), Mars (2), Jupiter (najmanj 16), Saturn (najmanj 18), Uran (15), Neptun (8) in Pluton (1)


Severnica - zvezda, ki leži v bližini premice, ki gre skozi geografski pol; okrog te premice se navidez gibljejo zvezde Sonce - Zemlji najbližja zvezda, glavni vir energije Son ni mrk - nastane, ko Lunina ploskvica navidezno prekrije Son evo; lahko je mrk delen ali popoln (popoln mrk bo 11. avgusta 1999 viden tudi iz naših krajev) Sputnik 1 - prvi umetni Zemljin satelit, ki so ga Rusi izstrelili leta 1957 Supernova - eksploziven izbruh zvezde, s katerim v vesolje odnese ve ino snovi z zvezde, kar lahko potem opazujemo kot meglico (npr. M57 v ozvezdju Lire, Rakovica v ozvezdju Bika); v središ u ostane majhna nevtronska zvezda Svetlobno leto - razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu Š ip - polna Luna Teleskop - naprava za opazovanje objektov na nebu Utrinek - drugo ime za meteor; manjši meteoroid, ki ob prihodu v Zemljino atmosfero zaradi mo nega trenja zgori Voyager 1 in 2 - ameriški vesoljski sondi, ki že od leta 1979 potujeta od Zemlje, sedaj sta že nekje na robu našega Oson ja in še vedno pošiljata podatke na Zemljo

Zenit - to ka na nebu navpi no nad nami Zvezde - zelo vro a plinska telesa, ki oddajajo energijo (tudi s svetlobo) zaradi jedrskih reakcij (zlitje vodikovih jeder v helijeva) v notranjosti, v vesolje; na jasnem, istem nebu jih lahko s prostim o esom vidimo okrog 2500

Nagradno vprašanje


KAJ JE VAŠA NALOGA?

Vse, kar morate narediti, je: - da odgovorite, katera oseba leži v vesolju na zgornji sliki; - da rešite AstroMaturo in se pri reševanju držite navodil

z naslovne strani.

Odgovori morajo biti seveda pravilni, e želite nagrado. Odgovor na nagradno vprašanje in maturitetno polo oddajte na uredništvo našega krožka - Lojzetu pred tablo d.o.o., najkasneje do luninega mlaja v mesecu marcu (17.3.99), nakar se nagrade podelijo v aprilskem š ipu (1.4.99). O dobitku boste obveš eni po šolskem radiu.

Podelili bomo sledeče nagrade:

1. Prakti na nagrada (LEK) 2. Okvirjanje v vrednosti 2500 SIT (JERETINA) 3. Foto-filmi fotostudia Aco MAJHENI 4. Pizza 5. Direktor g. Franci in ravnateljica ga. Veronika te lepo pogledata 6. Bonus pri prof. Vrankarju 7. Celoletna naro nina revije AstroMaister 8. Pogled skozi RAK-ov teleskop v neznano 9. Brez dobitka, zato ve sre e prihodnji

10. Potovanje po izbiri na lastne stroške

Vaš uspeh je seveda tudi naš uspeh.

Documents

je glasilo - GSŠRM · 24 Horoskop (M. Primc) ... Pri tem vlada poseben red, ki ga nadzira nekaj þlanov RAK-a. Ob slabem vremenu ostanemo v uþilnici in si s pomoþjo televizorja