JAVNE SLUŽBE PO LIZBONSKI POGODBI

mag. Petra Ferksdepinfo@gmail.com

RAZVOJ JAVNIH SLUŽB Rimski imperij

kopališča, tržnice, akvedukti, kloake, državna pošta ...

srednji vek regali, koncesije

konec 19. in prva polovica 20. stoletja Duguit Léon, Ernst Forsthoff

osemdeseta leta 20. stoletja ekonomski liberalizem (Margharet Tatcher, Ronald Reagan), privatizacija, liberalizacija

pravo Skupnosti - Enotni evropski akta 1986

PRIMERI JAVNIH SLUŽBDANES

elektronske komunikacijepoštne storitve

energetika: elektrika, plintransport

televizijsko oddajanje izobraževanje

javno zdravstvoravnanje z odpadkioskrba s pitno vodo

...

UREDITEV NA RAVNI PRIMARNIH VIROV SKUPNOSTI

86. in 73. člen PES 16. člen PES 36. člen Listine Evropske unije o

temeljnih pravicah (III-122. člen Pogodbe o Ustavi za

Evropo) 14. člen Pogodbe o delovanju

Evropske unije + Protokol št. 26

www.curia.eu.int

14. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije

“Brez poseganja v člen 3a Pogodbe o Evropski uniji in člene 93, 106 in 107 te pogodbe ter ob upoštevanju položaja, ki ga imajo službe splošnega gospodarskega pomena v okviru skupnih vrednot Unije, pa tudi njihove vloge pri pospeševanju socialne in teritorialne kohezije, skrbijo Unija in države članice v mejah svojih pristojnosti na področju uporabe Pogodb za to, da takšne službe delujejo na podlagi načel in pogojev, zlasti ekonomskih in finančnih, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita ta načela in pogoje brez poseganja v pristojnosti držav članic, da v skladu s Pogodbama zagotavljajo in financirajo take službe ter naročajo njihove storitve.”

Protokol št. 26

Člen 1Skupne vrednote Unije glede storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije zajemajo zlasti:– bistveno vlogo in široko diskrecijsko pravico nacionalnih,

regionalnih in lokalnih organov pri zagotavljanju, naročanju in organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena, in sicer čim bolj ustrezno potrebam uporabnikov;

– raznolikost storitev splošnega gospodarskega pomena ter razlike v potrebah in željah uporabnikov, ki lahko izvirajo iz različnih geografskih, socialnih ali kulturnih okoliščin;

– visoko raven kakovosti, varnosti in cenovne dostopnosti, enako obravnavo in spodbujanje splošnega dostopa ter pravic uporabnikov.

Člen 2Določbe Pogodb nikakor ne vplivajo na pristojnost držav članic, da zagotavljajo, naročajo in organizirajo negospodarske storitve splošnega pomena.

ZAKAJ SOCIALNE JAVNE SLUŽBE V LIZBONSKI POGODBI?

Hitro rastoče področje Benchmarking Decentralizacija Outsourcing Razvoj javno-zasebnih partnerstev

TEMELJNA DELITEV

JAVNE SLUŽBE

GOSPODARSKE NEGOSPODARSKE

NAČELOSUBSIDIARNOSTI

NI DEFINICIJE!

GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Že doslej v primarnih pravnih virih Skupnosti.

Temeljna področja: elektronske komunikacije poštne storitve energetika: elektrika, plin transport drugo: ravnanje z odpadki, oskrba s pitno

vodo ...

NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Naslovljene šele v Lizbonski pogodbi. Temeljna področja (social services):

zdravstvo obvezne in dodatne sheme socialnega

zavarovanja službe, naslovljene na posameznika

Socialne storitve (social services) so lahko tržne ali netržne narave (economic/non-economic nature)!

KAKO RAZLIKOVATI?

narava aktivnosti same

case-to-case

ZNAČILNOSTI SOCIALNIH STORITEV

Solidarnost Splošnost Neprofitnost Zgodovinska pogojenost, dediščina Prostovoljno delo Pretežno lokalnega značaja Niso primerljiva z “normalnim” tržnim

razmerjem

?