If you can't read please download the document
Upload
cain
View
79
Download
11
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Zaključna konferenca projekta RAZVOJ NARAVOSLOVNIH KOMPETENC. Pregled rezultatov projekta Doc. dr. Andrej Šorgo FNM. Izvedbo projekta financirata Evropska unija v okviru Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
Diapozitiv 1
Izvedbo projekta financirata Evropska unija v okviru Evropskega socialnega skladain Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije.
Zakljuna konferenca projekta RAZVOJ NARAVOSLOVNIH KOMPETENC
Pregled rezultatov projektaDoc. dr. Andrej orgoFNM
Sposobnost uenja in inoviranja je tisto, kar louje uence, ki so pripravljeni na naraajoo kompleksnost ivljenja in dela v 21. stoletju, od tistih, ki to niso. Kljuna znanja in spretnosti so: ustvarjalnost in inovativnost; kritino razmiljanje in razreevanje problemov; komunikacija in sodelovanje. (Partnership for 21st Century Skills, p.2009, p. 8).Kaj je bistvo pouevanje in popotnica ole uencu/dijaku/tudentu s trajno vrednostjo?
Razviti didaktine strategije in pristope predvsem na tistih podrojih naravoslovnega vedenja, ki bodo pomembno vplivali na drubo prihodnosti.Izvajalci bodo v okviru projekta razvili: strategije, metode in tehnike, ki bodo zagotovile uspeno prevajanje znanstvenega znanja v olsko znanje;poskrbeli tudi za samo promocijo naravoslovja.Ali nam je uspelo uresniiti zastavljene cilje projekta?
Predvideni rezultati:izhodia nove didaktike naravoslovjadidaktina gradiva/modeli, pripravljeni za doloeno naravoslovno vedo in doloeno etrtletno obdobje po olski vertikali po olski vertikalipreverjanje gradiv/modelov v olidelavnice za usposabljanje uiteljev praktikovudeleba sodelujoih strokovnjakov na mednarodnih konferencahprojekti promocije za popularizacijo naravoslovnih ved med mladimi
REZULTATIAnaliza stanja naravoslovne pismenosti po olski vertikali z upotevanjem sprememb s posodobitvijo unih programov v devetletki in gimnazijah Trajanje: 1.10.2008 - 31.12.2008 Rezultat : Analiza stanja naravoslovne pismenosti v olski vertikali. .
Temeljne ugotovitve:
Naravoslovni predmeti pri veini uencev niso v naboru priljubljenih predmetov(trditev e posebej velja za fiziko)Rezultati mednarodnih primerjav nas na podroju naravoslovja uvrajo med nadpovprene, a ne med odline.Prevladujejo tradicionalne transmisijske strategije pouevanja.Prevladuje akademsko teoretino znanje na raun aplikativnega znanja.Pouk je le redko ali nikoli zasnovan prouevalno in problemsko.Ustvarjalnost in inovativnost nista vzpodbujana.
Opredelitev naravoslovnih kompetenc za posamezne starostne skupine uencev/dijakov, ki so skupne vsem naravoslovnim strokam; opredelitev kompetenc, ki interdisciplinarno povezujejo naravoslovne stroke med seboj. Trajanje: 1.1.2009 - 31.3.2009 Rezultat : Kompetence naravoslovne pismenosti, skupne vsem naravoslovnim strokam. Kljuno:
Opredeljen je bil nabor kljunih in generinih kompetenc,ki predstavljajo referenni okvir projekta.Nabor kompetenc ni omejujo in omogoa vkljuevanje sorodnih naborovin nadaljnjo evolucijo kompetennega pristopa k pouevanju.Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajoih okoliinam.ZnanjeSpretnostiOdnosihttp://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF Referenni okvir EP doloa osem kljunih kompetenc:
1) sporazumevanje v maternem jeziku;2) sporazumevanje v tujih jezikih;3) matematina kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti (naravoslovju) in tehnologiji;4) digitalna pismenost;5) uenje uenja;6) socialne in dravljanske kompetence;7) samoiniciativnost in podjetnost ter8) kulturna zavest in izraanje.
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF
Kljune kompetence in naravoslovje
pernjak in orgo, 2009. Predlog za razvoj osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji ter digitalne pismenosti pri pouku naravoslovnih predmetov v osnovni oli s pomojo raunalniko podprtega laboratorijskega dela . Didakta, 18/19, t. 127 (maj 2009), str. 20-25.Matematina kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologijiSposobnost in pripravljenost uporabe znanja in metodologije za razlago naravnega sveta z namenom ugotovitve vpraanj in sklepanja na podlagi dokazov. Kompetenca v tehnologiji pomeni uporabo omenjenega znanja in metodologije kot odziv na znane loveke elje ali potrebe.Kompetenca na podroju znanosti in tehnologije vkljuuje razumevanje sprememb,nastalih zaradi loveke dejavnosti, in odgovornost posameznega dravljana.
Generine (prenosljive) kompetence (prirejeno po Mayer, 1991*)Sposobnost zbiranja informacij Sposobnost analize literature in organizacija informacijSposobnost interpretacijeSposobnost sinteze zakljukovSposobnost uenja in reevanja problemovPrenos teorije v praksoUporaba matematinih idej in tehnikPrilagajanje novim situacijamSkrb za kakovostSposobnost samostojnega in timskega delaOrganiziranje in nartovanje delaVerbalna in pisna komunikacijaMedosebna interakcijaVarnost*Young people's participation in post-compulsory education and training: report of the Australian Education Council Review Committee. (1991) Australian Education Council Review Committee; National Board of Employment, Education and Training (NBEET), dostopno na spletu: http://www.dest.gov.au/sectors/training_skills/publications_resources/profiles/nbeet/post_compulsory_education_training.htmOsebne kompetenceradovednost, motivacija, kreativnost, skeptinost, potenost, navduenje, samospotovanje, zanesljivost, odgovornost, iniciativnost in vztrajnost. Povpreen uenec je:
Povpreno inteligentenPovpreno lepPovpreno radoveden,..
Kompetence specifine za posamezno stroko (biologija, fizika, kemija) v olski vertikali
Trajanje: 1.4.2009 - 30.6.2009 Rezultat: Kompetence specifine za bioloke/fizikalne/kemijske vsebine v olski vertikali.S1.03 Kompetence specifine za bioloke vsebineS1.04 Kompetence specifine za fizikalne vsebineS1.05 Kompetence specifine za kemijske vsebineKljune ugotovitve:
Naravoslovnih vsebin ne bi smeli obravnavati izolirano in iztrganih iz konteksta.Medpredmetno povezovanje je nujno, vendar ne na raun zlivanja predmetov.Naravoslovni predmeti imajo mnogo skupnega, kar omogoa usklajeno razvijanje predvsem generinih kompetenc.Vsako predmetno podroje ima specifinosti, ki jih ni mogoe brez kode zakakovost znanja prepustiti uiteljem drugih predmetov.Prevladovati morajo aktivne metode olskega dela.
Pregled in izbor novih znanj (znanstvenih dognanj in sodobnih didaktinih strategij) na podroju kemije, biologije in fizike, ki jih je smiselno oziroma potrebno vkljuiti v olo. Trajanje: 1.4.2009 - 30.6.2009Rezultat: Pregled in izbor znanstvenih tem in sodobnih specialno- didaktinih strategij/modelov (kemija, biologija, fizika).
Kljune ugotovitve:
Uni narti ne bi smeli biti ovira za vkljuevanje novih strategij pouevanja.Kljuni problem niso vsebine, temve metode in strategije dela.H kakovostnemu znanju vodijo le osmiljene in dobro vodene strategijepouevanja in uenja.Osrednji lik v razredu mora biti uenec in ne uitelj (Uitelj ni glavni igralec,temve reiser (Kornhauser, 2011).Pouk ne more temeljiti le na pridobivanju znanja, temve mora vsebovati e razvoj spretnosti in odnosov.Zastavljen kompetenni okvir je lahko dobra osnova za nadaljnje delo.
SKUPNE ZNAILNOSTI
PREDSTAVITEV PROJEKTA (str. 8) Robert Repnik, Ivan Gerli, Vladimir Grubelnik, Eva Ferk
OPREDELITEV IN PRVI POGOJI RAZVOJA OSNOVNIH KOMPETENC V NARAVOSLOVJU, ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJI ZA VSEIVLJENJSKO UENJE (str 18)Andrej orgo
METODOLOKE KOMPETENCE UITELJEV V NARAVOSLOVJU (str. 28) Toma Bratina, Branka agran
NARAVOSLOVNI POSTOPKI (str.36)Duan Krnel
BIOLOGIJA
STALIA KOT ENA OD TREH DIMENZIJ NARAVOSLOVNIH KOMPETENC PRIMERI IZ BIOLOGIJE (str. 50) Iztok Tomai
RAZVOJ DIGITALNE KOMPETENCE PRI POUKU BIOLOGIJE KOT ENE OD OSMIH KLJUNIH NARAVOSLOVNIH KOMPETENC (str. 60) Andreja pernjak, Andrej orgo
POUEVANJE EVOLUCIJE LOVEKA V SLOVENSKIH OLAH (str. 67) Barbara Bajd
ANALIZA STANJA NARAVOSLOVNE PISMENOSTI NA PODROJU BIOLOGIJE (str. 78) Jelka Strgar
KEMIJA
IZKUSTVENO UENJE ZA DOSEGANJE NARAVOSLOVNIH KOMPETENC (str.124) Nika Golob
NARAVOSLOVNE KOMPETENCE KOT KURIKULAREN PARAMETER KEMIJSKEGA IZOBRAEVANJA (str. 132) Darinka Sikoek
NARAVOSLOVNE KOMPETENCE IN NARAVOSLOVNA PISMENOST UENCEV V MEDNARODNIH RAZISKAVAH PISA IN TIMSS (str.144) Saa A. Glaar, Iztok Devetak
RAZVOJ NARAVOSLOVNIH KOMPETENC NA PODLAGI PROJEKTNEGA UNEGA DELA ( str. 155) Vesna Ferk Savec
FIZIKA
SPECIFINE KOMPETENCE PRI FIZIKI (str.88) Milan Ambroi, Robert Repnik
PREPLETENOST DIGITALNE PISMENOSTI Z RAZVIJANJEM DRUGIH KOMPETENC PRI POUKU FIZIKE (str. 97) Robert Repnik, Marko Gosak, Milan Ambroi
PRILJUBLJENOST FIZIKE V OSNOVNI IN SREDNJI OLI (str.109) Matej Cvetko, Ivan Gerli, Maja Milfelner, Robert Repnik, Milan Ambroi
SKUPNO PODROJE RAZVIJANJE SPECIFINIH NARAVOSLOVNIH KOMPETENC NA PODLAGI MATEMATIKE (str. 166)
Alenka Lipovec, Igor Pesek DIGITALNE KOMPETENCE V IZOBRAEVANJU ............................................... 175 Marjan Krana, Igor Pesek, Ivan Gerli
RAZVIJANJE GENERINIH KOMPETENC V OKVIRU MODELIRANJA DINAMINIH SISTEMOV NA PODROJU NARAVOSLOVJA V OSNOVNI OLI (str. 184) Vladimir Grubelnik, Marko Marhl
S KONSTRUKTIVISTINIM NAINOM PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA DO URESNIEVANJA KOMPETENC UENCEV (str. 193) Vlasta Hus, Vladimir Grubelnik
POMEN RAZISKOVANJA KOT SISTEMA UENJA PRI RAZVOJU NARAVOSLOVNIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI V ZGODNJEM OTROTVU (str. 202) Darija Petek, Vladimir Grubelnik
Priprava in evalvacija didaktinih gradiv/modelov (biologija, fizika, kemija) za preverjanje v olski praksi
Trajanje: 1.7.2009 - 31.8.2011Rezultat: Didaktina gradiva/modeli (bioloke, fizikalne, kemijskevsebine)
31 izbranih gradivOd vrtca do gimnazijeVsa predmetna podroja
Prva komponenta kompetenc: Znanje. Uenci ga pridobivajo na aktiven nain
Druga komponenta kompetenc: Spretnosti. Uenci jih pridobivajo s samostojnim delomGNUS
Tretja komponenta kompetenc: Odnosi in stalia. Uenci jih oblikujejo s samostojno interakcijo z okoljemUenec mora biti v razredu aktiven. Uitelj mu mora to omogoiti!Slike: Mazzini, M.Slovenski odnos do ustvarjalnosti: Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? Delo, Sobotna priloga, 10.10.2009; http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm (12.10.2009)lovek pri fizinem deluBranje z razumevanjemKreativno razmiljanje(snovanje romana v mislih)
Sklep: Pouevanje ne more temeljiti le na pridobivanju znanja
Vsa gradiva in vsi materiali so javno dostopni in brezplanihttp://kompetence.uni-mb.si/default.htmIn e mnogo, mnogo ve: filmi,uila,delavnice za uitelje,predavanja,e-gradiva,simulacije,ubenik, doktorat, diplome,prispevki na konferencah,
V olah so dobro branjene trdnjave olski predmeti
FIZIKABIOLOGIJA
KEMIJAINSTITUCIJE
INSTITUCIJEOsnovne ole:3. O Slovenj GradecO bratov Polaniev MBO Franja Goloba MBO Ivana Cankarja LjutomerO KamnicaO LesceO LimbuO Martina Konaka MBO MutaO Radlje ob DraviO Sladki vrhO Slave Klavore MBO martno ob PakiO Vuzenica
Vrtec Montessori MBVrtec MutaVrtec Vuzenica
Srednje ole:DS LendavaGimnazija Antona Martina SlomkaGimnazija in srednja kemijska ola RueGimnazija IdrijaGimnazija OrmoGimnazija RavneII. gimnazija MariborPrva gimnazija MariborSrednja gostinska ola Rogaka SlatinaSrednja gradbena ola MariborSrednjeolski center PtujS Slovenska Bistricaolski center NMVrtci:
Biologi, fiziki, kemiki in mnogi drugi se pogovarjamo med seboj.
Kaj se bo zgodilo z izdelki in znanjem projekta potem, ko se projekt iztee?
Izhodini dokument (vizija)
Operativni dokumenti
Ubeniki in delovna gradiva
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Neposredno delo v razredu