EVOLUCIJA

EVOLUCIJAPolopice-irokonosne opice na Amerikem kontinentuPolopice-ozkonosne opice v Afriki

-prve fosilne polopice poznamo e iz paleocena,vendar so svoj razcvet doivele v eocenu.

Iz njih so se na Amerikem kontinetu razvile irokonosne opice,v Afriki pa ozkonosne.

-najpomembneje nahajalie ozkonosnih opic je Fayum(Egipt).Datacija je 37.000-32.000 let.Iz tega nahajalia je znanih 6 rodov ozkonosnih opic.Populacija Fayumskih opic predstavlja osnovno skupino,z izraeno divergenco na skupino repatih ozkonosnih opic in brezrepih ozkonosnih opic.

-v zgodnjem miocenu (23-17 mio.let) se pojavijo protohominoidi.Pomembna nahajalia so v Vzhodni Afriki.Najpomembneji predstavnik pa je Proconsul.

Proconsul je 18 milijonov let stara brezrepa sadjejeda opica s hominoidnim ramenskim in komolnim sklepom ter stopalom.

-Iz Prokonsuli so se razvili v Evropi driomorfni in v Aziji sivamorfni hominoidi.Sivapiteki so predniki orangutanov,driopiteki pa so ob koncu miocena v Evropi izumrli.-na zaetku pliocena je prilo do razhajanja impanzove in lovekove razvojne linije od skupnega prednika.Molekulski vidik evolucije

V tistem asu (okoli leta 1963) je prevladovalo mnenje,da predstavljajo vsi hominoidi monofiletsko skupino napram loveku,ki je od nje loen.Goodmanu je uspelo potrditi Darnwinovo predpostavko,da so afrike loveku podobne opice sorodneje loveku kot orangutani.

Razvoj evolucijske misli,povezane z razvojem loveka

Charels Darwin (1809-1882)-najpomembneji evolucionist 19.stoletja.Njegov nauk danes imenujemo darvinizem.-nastanek vrst po naravnem izboru:spremenljivost vrst temelji na variabilnosti.Naravna selekcija odbira v doloenem okolju med organizmi tiste,ki so najbolje prilagojeni.Za evolucijo so pomembne le dedne spremembe ,ki se prenaajo na potomstvo.-izvor loveka:Darwin razvija idejo,da imata impanz in lovek skupnega prednika.Razvoj loveka je vezan na afriki kontinent.

Ernest Haeckel (1834-1919) zoolog in filogenetik

-ontogenetski razvoj je rekapitulacija filogenetskega razvoja.Predvidel je obstoj vmesnega lena in ga poimenoval Pithecanthropus (opica-lovek)

-smatral pa je,da je vmesni len po postavi podoben opici,po velikosti moganov pa loveku

Eugen Dubois (1858-1940) nizozemski anatom in fizik-na otoku Java odkrije fosilne ostanke vmesnega lena:lobanjski krov z monimi nadoesnimi oboki in zalomljenim zatiljem ter stegnenico.

-lobanjski krov kae izrazito primitivne karakteristike,stegnenica pa je povsem loveka

-Pithecanthropus je bil torej vzravnano opije bitje z dvonono hojo.Poimenovali so ga

Pithecanthropus erectus.Raymond Dart (1893-1988) juno-afriki anatom-1924 odkrije otroko lobanjo avstrolopiteka.

-poimenoval ga je Australopithecus africanus-dokazal je Darwinovo hipotezo,da se je razvoj zgodil v Afriki

HominizacijaProces razvoja loveka iz opijega prednika imenujemo uloveenje ali hominizacija.

Razdelimo jo na dve zaporedni fazi: razvoj vzravnane dre (pliocen) Razvoj moganov-encefalizacija (pleistocen)-vzravnana dra se je razvila v V Afriki in sicer na obmoju Velikega tektonskega jarka (Roft Valley).

-razvoj vzravnane dre povezujemo s spremembo ivljenskega okolja,v katerem so iveli tevilni hominoidi.

Prvi dvonoci

Orrorin tugenensis

-odkrit na prelomu tisoletja,od tod njegov sinonim Milenium man.

-obstaja velika vrjetnost,da je skupni prednik loveka in impanza

-ni povsem jasno ali je bil dvonoec

-datiran je v as pred 6 mio.let

Sahelanthropus tchadensis

-odkrit v puavi Djurab v adu

-fosil ima majhno mogansko prostornino in prisekano zatilnico,tako kot loveku podobne opice.Ima bolj anteriorno leeo zatilno rupo,manj prognaten slanhokranij,strjen nadoesni obok in nima diastema.Po teh znailnosti se razlikuje od loveku podobnih opic

-izkopan je bil v zelo starih plasteh,ki so jim doloili starost me 7 in 6 mio. let

Ardipithecus ramidus kadabba

-odkrit v sedimentih reke Awash v Afarju

-najdba datirana v pozni miocen,me 52-58 mio.let

Ardipithecus ramidus

-Etiopija

-najdba 44 mio.let fosilne kosti bitja,ki se v podrobnostih razlikuje tako od avtralopitekov,kot tudi od starejih hominoidov

-zanj so doloili rodovno ime Ardipithecus ramidus

-strokovnjaki domnevajo,da je ardipitek e razvil vzravnano dro kot adaptacijo na obiralski nain prehranjevanja

AVSTRALOPITEKI

-lahko jih opisemo kot druino homidov z vzravnano dro-iveli so v pliocenu,kjer so se razvili v veliko vrst,o emer priajo tudi tevilne fosilne najdbe

-vzravnana ra je adaptacija na nain prehranjevaja v redkih gozdovih-pozicijski bipedalizem,omogoa da so si lahko kar s tal obirali sadee iz tanjih drevesnih vej

-gibali so se dvonono,precej gugajoe,spretno pa so plezali na drevesa,kjer so preiveli tudi no

-iveli so monogamno in prav to je pospeevalo razvoj vzravnane dre,samica je iskala zaito zase in za svoje potomstvo,samec jo je za njeno naklonjenost oskrboval s hrano in jo itil-geni za pokonno dro so se uveljavili v razmeroma kratkem asovnem obobju,ker so samice izbirale pokonne samceJuna Afrika,podroje prvih najdb avstralopiteka:-prvega avstralopiteka je opisal Raymond Dart leta 1925

-najdena lobanja 3-4 letnega osebka nove vrste,ki jo je Dart poimenoval Australopithecus africanus (Afrika juna opica)-Robert Broom je odkril v pokrajini Transvaal na ve nahajaliih fosilne kosti avstralopitekov.Poleg afrikanusa je opisal e vejo in bolj krepko vrsto Paranthropus robustus (danes Australopithecus robustus)-Sterfontain odkrije dobro ohranjene postkranialne dele okostja 28 mio.let starega avstalopiteka.Na podroju Swartkansa pa izredno dobro ohranjeno lobanjo robuste vrsteNajdbe avstralopitekov v vzhodni Afriki:ETIOPIJA

-prvo in do danes najpopolneje okostje zgodnje vrste avstralopiteka.Znamenito 32 mio.let stara Lucy.Vrsto so poimenovali Australopithecus aferensis.

-leta 1975 odkrijejo fragmente 13 osebkov (prva druina)

-leta 1992 lobanjo in fragmente okostja samca

-leta 1993 odkrijejo obrazni del samije lobanje-leta 1999 so v pokrajini Afar odkrili novo vrsto avstralopiteka,starega 25 mio.let,poimenovali so ga Australopithecus garhi.Vse kae,da je ta vrsta avstalopiteka izdelovala najstareje do zdaj znano kameno orodjeTANZANIJA-Louis Leakey naleti na kosti e masivnejega avstralopiteka,ki so ga poienovali Zinjanthropus boisei (danes Australopithecus boisei).

-med pomembneja nahajalia sodi Leatolil,kjer so odkrili 36 mio.let stare odtise stopinj treh osebkov,ki so v asu vulkanskega izbruha hodili po sveem vulkanskem pepelu.Pepel se je zaradi nenadne plohe nato strdil,ponovni izbruh vulkana pa je odtise ohranil do dananjih dni.So pomemben dokaz,da so imela avstralopitekova stopala stopalne loke.

KENIJA

-na nahajaliu Kanapoi ob JZ obali so leta 1994 odkrili v sedimentih 41 mio.let stare kostne ostanke monega prednika Lucy.Opisali so ga kot novo vrsto Australopithecus anamensis.

AD

-odkrijejo novo vrsto avstralopiteka in ga poimenujejo Australopithecus bahrelghazali.Je za sedaj ednina najdba avstalopiteka izven obmoja velikega tektonskega jarka,stareja od 3 mio.let.

Znailnosti avstralopitekov-veliki so bili od 110 do 150 cm

-imeli so pokonno dro in dvonono hojo

-glava in obraz sta bila se zelo opija

-moganski del je bil skromen,obrazni del je bil gobast

-zobje in eljusti pa so bile e povsem loveke

-natanneji opis lahko amo za vrsto A aferensis:

-Lucy je bila velika od 100 do 120 cm

-teka je bila od 20 do 25 kg

-samci so merili 15 m in tehtali 50 kg

-ob vzravnani dri so imeli e opije proporce okonin in precej okorno

gugajoo hojo,e vedno so tudi z lahkoto plezali -hranili so se s sadei

-najnovee teorije predvidevajo,da je bila vzravnana dra aferenzisa pozicijska adaptacija na nain prehranjevanja v gozdovih

-avstralopiteki so bili enako inteligentni kot impanzi

-iveli so v obdobju med 4 in 1 mio.let in se v tem asu razvili v ve vrst

Vrste avstralopitekov:1.Australopithecus anamensis-najstareja vrsta

-strarost 4 mio.let

2.Australopithecus aferensis

-zgodnji predstavnik avstralopitekov,ki ima e precej primitivnih znailnosti

-starost 4-3 mio.let

3.Australopithecus africanus

-najden v Afriki

-zgornje okonine dalje od spodnjih

-glava napredneja,veji moganski del in skrajan obraz

-starost 3-2 mio.let

4.Australopithecus garhi

-zadnja do sedaj odkrita vrsta

-izdelovalec prvih kamenih orodij

-najvrjetneje direktni prednik loveka

-starost 25 mio.let

5.Australopithecus bahrelghazali-najden na podroju izven obsega tektonskega jarka v puavi Djurab v adu

-starost 3 mio.let

6.Australopithecus aetiopicus

-prednik robustnih avstralopitekov

-straost 25 mio.let

7.Australopithecus robustus

-masivni rastlinojedi junoafriki avstralopitek

-prilagojen na ivljenje v izsueni savani

-hranil se je s trdimi plodovi in ilavimi koreninami

-zaradi mogonih eljusti je imel mono razvito temporalno vekalko z narastiem v obliki sagitalnega grebena na temenu lobanje

-starost 19 mio.let

8.Australopithecus boisei

-vzhodno afriki predstavnik robustnih avstralopitekov s e moneje razvitim sagitalnim grebenom od junoafrikega sorodnika

-starost 18 mio.let

Avstralopitekov sorodnik

Kenyanhropus platyops

-izvira iz zahodnega brega Turkanskega jezera

-Kenyathropus je bil sorodnik A.aferensisa-na lobanji se razlono opaa kombinacija primitivnih in naprednih znailnosti

-ker je podoben Homo rudolfensisu je vrjetno slepa veja v evoluciji

-drugo mnenje pa nasprotno vidi tesno filogenetsko sorodstvo z rodom Homo

Avstralopiteki na razpotju evolucijeV Afriki je nastopila dolgotrajna sua in rastline so zaitile svoje plodove z debelimi,trdimi ovoji.Novim podnebnim razmeram so se prilagodile tudi ivali in z njimi avstralopiteki.Njihov razvoj je el v dve smeri.Ena smer je vodila v krepke rastlinojede predstavnike.Drugi,ki so iskali bolj raznoliko prehrano in se preusmerili na hrano ivalskega izvora.

Robustni avstralopiteki s strogo vegeterijansko prehrano so pred milijonom let izumrli.Prilagodljiveji in gracilneji omnivorni avstralopiteki so se uspeno razvijali dalje.

Iz protobipedalizma (adaptacija na obiralski nain ivljenja) so razvili lokomocijski bipedalizem.

Dolgo asa je bil kandidat za direktnega lovekovega prednika Australopithecus africanus.Od leta 1999 pa je med ojimi kandidati za lovekovega prednika Australopithecus garhi.Temu bitju pripisujejo tudi izdelavo najstarejih orodij.

Vsaka ta teorija podpira domnevo,da je ivljenje v odprti savani ter uporaba zavestno izdelanega orodija v savanskem okolju vzpodbujala razvoj moganov in s tem razvoj loveke vrste.

RAZVOJ LOKOMOCIJSKEGA BIPEDALIZMARazvoj lokomocijskega bipedalizma povezujemo s spremembo podnebja v vzhodni Afriki na podroju velikega tektonskega jarka.Gozdnata pokrajina se je proti koncu pliocena postopno spremenila zaradi vedno veje sue v odprto travnato savano.Viri hrane so bili v travnati savani skromneji in za zadovoljitev dnevnih potreb je bilo potrebno iskanje hrane na irem obmoju.

Dominira tudi tekmovanje za hrano.Pri tem kaejo opice prikrito ali celo neposredno agresivnost,ki se odraa kot:

A.Tekmovanje med kareditevilneja skupina je uspeneja,vendar pa je tevilo osebkov odvisno tudi od zalog hrane,saj se pri vejih skupinah zaloge hitreje izrpajo.

B.Tekmovanje med osebki znotraj kardelaUravnavajo ga strogi hierarhini odnosi

Teorija o razvoju dvonone hoje kot alternativni odgovor na pomanjkanje virov hrane razlaga evolucijo lokomocijskea bipedalizma v spremenjenih klimatskih pogojih kjer velikost skupine omejuje energetska potronja ob iskanju hrane.

1.Monost: redukcija tevila osebkov,ki obvladajo manje podroje.Tako je na razpolago za posameznika ve hrane,dnevna potovanja pa so kraja.Ta alternativna je znailna za prednike impanzov.

2.Monost: razvoj pokonne hoje kot energetsko uinkoviteje lokomocije,ki omogoa iskanje hrane na irem podroju.Ta alternativa je znailna za prednike loveka.Selekcija je delovala v prid osebkom z manjo energetsko potronjo pri dnevnem iskanju hrane

Za razvoj lokomocijskega bipedalizma pa so e drugi vzroki,najvekrat omenjeni so prenaanje hrane,intenzivneja skrb za potomce in oprezanje za zvermi.

RAZVOJ RODU HOMO

Spretni lovek: Homo habilis in Homo rudolfensis2 mio.let stare fosilne kosti prvega predstavnika rodu Homo so najprej nali v Tanzaniji.Poimenovali so ga Homo habilis (spretni lovek).Imel je mogansko prostornino med 680 in 750ccm.Zobovje je bilo prilagojeno raznovorstni prehrani.Uival je raznovrstne sadee,plodove,uelke,ptice in jajca.Lovil je tudi manje ivali (glodalce in mladie antilop),zelo verjetno pa se je z mrhovinarji boril za ostanke plena divjih zveri.

Kostni mozek je spretni lovek izvlekel iz dolgih kosti tako,da je le te strl s kamenim orodjem.

Nahajalia

Olduvai: -datacija 18 in 186 mio.let

-leva in desna temenica,delno ohranjena lobanja

Koobi fora: -datacija 185 do 19 mio.let

- lobanja,delni lobanjski krov,delno ohranjena lobanja,leva linica

Predvsem na osnovi najbolje ohranjenih lobanj je spretni lovek opredeljen z dvema vrstama:

Homo habilis:ima manjo lobanjsko prostornino,reuciran obrazni del,manje zobe in izrazite nadoesne loke.

Homo rudolfensis:ima obsenejo lobanjsko prostornino,irok in ploat obrazni del,veje eljusti in zobe ter slabo izraene nadoesne loke.

Kultura spretnega loveka-orodja so enostrasko obdelani prodnjaki-ker so prva kamena orodja nali v soteski Olduvai,so to kameno kulturo poimenovali olduvaien

-ta najstarea kultura starejega paleolitika predstavlja temelj vsem nadaljnim tehnolokim osekom lovekega rodu

Vzravnani lovek: Homo ergasterNajzgodneje predstavnike te vrste so odkrili na obalah jezera Tirkana.Najbolj znani nahajalii z datacijo 16 io.let sta Koobi fora in Nariokotome.

V Nariokotomu so odkrili najpopolnejo in zato izredno poembno najdbo-okostje 12.letnega deka,ki je bil kljub mladosti e zelo velik.e bi odrasel,bi po ocenah strokovnjakov dosegel ve kot 180 cm.

Najdbe

Lobanja,spodnja eljustnica,fragmenti okostja z znaki zastrupitve zarai prevelike koliine zauitega vitamina A in popolen skelet 12.letnega deka

ZnailnostiHomo ergaster je dosegel viino in proporce sodobnega loveka.

Lobanjske kosti so bile debele,lobanjski svod nizek,nadoesni loki mogoni,zatilje ostro prisekano.

Lobanja je bila otorasta,najnija v predelu uesnih odprtin.

Obraz je zelo irok,pravtako tudi nosna odprtina.

Iz profila je bil obraz mono prognaten (izrazito naprej pomaknjene eljusti),nosne koice pa so bile dvignjene,toraj nos ni trlel iz obraza.

Spodnja eljustnica je bila brez obradka.

Domnevni vedenjski vzorecIzdeloval je pestnjake,orodja,izdelana z jedrno tehnikoIzdelava pestnjaka je postala zahtevna naloga za katero je bil potreben razum in spomin,saj je bilo potrebno orodje vnaprej nartovati.

Kot material je uporabljal kamen

Pestnjake je uporabljal za razkosavanje plena in kopanje gomoljev

Skupino je tvorilo priblino 20 do 30 oseb,zadrevali so se na sennatih mestih ob tekoi vodi.Tu so si tudi zgradili zaklone pred dejem in vetrom ter si postavili ognjia.

enske so v bliini postojanke nabirale jagode,orehe,gomolje in drugo rastlinsko hrano,moki pa so odhajali na lovske pohode.

Ostanki starodavnih ognji priajo,da je lovek e zelo zgodaj premagal strah pred ognjem.

Ob ognju so si delili nabrano ali ulovljeno hrano in vrstili medsebojne odnose in zavest,da pripadajo skupnosti.Najstareja fosilna ognjia so odkrili v Keniji (Chesowanija) stara pa so okrog 1 mio.let.

Sodelovanje med lani skupine je zahtevalo tudi bolj izpopolnjeno sporazumevanje,ki se je iz najrazlinejih kretenj postopoma razvilo v govor.

Bistvena dejavnika uloveenja sta troaj delitev dela in kultura.

lovek se je zael razumsko prilagajati okolju,s tem da ga je uinkoviteje obvladoval.To pa je izkljuno loveka lastnost.

Selitve vzravnanega lovekaNahajalie DMANISI (Gruzija)

-najstareji dokaz bivanja praloveka izven Afrike je to nahajalie z datacijo 18-17 mio.let.-odkrijejo sponjo eljustnico in kompletno lobanjo,ki je po svojih znailnostih zelo poobna lobanji Homo habilisa

-selitve iz Afrike v Azijo niso bile nartovanje.Najverjetneje so bila ta potovanja nakljuna in povezana s sledenjem ivali,ki so predstavljale lovilni plen.

Vzravnani lovek iz azijskih nahajali

-na Javi e v letih 1891 in 1892 odkrijejo vzravnanega loveka-Javanski lovek je imel izrazito primitivne poteze.Zelo nizko obokano lobanjo,ogormne nadoesne lke,mono prognatijo in celo diastemo v zgornji eljusti.

-azijske najdbe vzravnanega loveka uvramo danes v vrsto Homo erectus

Nahajalia

-Trinil (Java):lobanjski krov in desna stegnenica

-Modjokerto (Java):moganski del otroke lobanje

-Sangiran (Java):najbolje ohranjena lobanja-moganski del z obrazom brez sp.eljusti

-Lantian (Kitajska):lobanjsi krov mlajega in sp.eljustnica starejega osebka.Ocenjena

starost 700.000 ali 750.000 let

-ou-kou-dien (Kitajska):poleg fosilnih lovekih ostankov so nali tudu ameno kulturo

in ostanke ognji.Fosilne ostanke iz tega nahajalia zaradi bliine Pekinga imenujejo

Pekinki lovek.Homo antecesor-prvi lovek v Evropi

-postojanke s kulturo starejega paleolitika so nali v Italiji,Franciji in paniji

-lobanja najdena v Italiji ima zaceljeno rano,ki jo je povzroil vbod roga veji ivali,kar je dokaz,da so e v tistem asu lovili veliko divjad.

Homo Heidelbergensis

-najden v bliini Heidelberga v Nemiji-dokaj stabilna oblika lobanje vzravnanega loveka se je zaela spreminajti-Spremembe so vzrono povezane s poveano mogansko prostornino in zmanjanimi zobmi.

-zaradi zmanjanih eljusti je postal obraz bolj raven

-mone zatilne miice za dro glave niso bile ve potrebne,zato so se narastia teh miic reducirala

-izpopolnil je tui izdelavo kamnitega orodja.Pestenjaki dobijo dovreno obliko in predstavljajo tehnoloki viek starejega paleolitika.

Nahajalia-Arago (Francija):-datacija 400.000-200.000 let

-lovek iz Aragoja je bil robusten,imel je velike nadoesne loke,

zelo dolgo lobanjo,sp.eljust brez obradka in velike zobe

-Vertesszls (Madarska):-datacija 350.000-200.000 let

-nali zatilnico in otroke zobe

-Bilzingsleben (Nemija):-datacija 350.000-230.000 let

-nali fragmente dveh lobanj z veliko znailnostmi

vzravnanega loveka

-Schningen (Nemija):-datacija 400.000 let -nali mnoico lesenih sulic,ognia in kosti 1000 ubitih konj

-Petralona (Grija):-datacija 400.000-200.000 let

-nali celotno moko okostje

-Atapuerca (panija):-datacija 300.000 let

-nekatere lobanje imajo e izraene neandertalske poteze-preniki

neandertalcev

-Steinheim (Nemija):-nali lobanjo brez sp.eljustnice

-Swanscomb (VB):-nali zatilnico in temenici enskega osebka

Homo neanderthalensis (Neandartalec)

-Homo heidelbergensis se je na evropskih tleh postopoma razvil v neandartalca

-svoje ime je dobil po nahajaliu v soteski reke Neander (Neanderthal),kjer so ga odkrili e leta 1856.

-danes poznamo v evropi e nad 100 nahajali neandartalca

Klimatske razmere v asu neandartalcev in obmoje bivanja

-po poledenitvi so se ivljenske razmere zelo zaostrile

-podroje Francije severno od Pirenejev je bilo najprimerneje za ivljenje neandartalca.Tam je gostota nahajali najveja,zaradi tevilnih jam,v katere so se zatekali v zimskih sezonah.

-Neandartalec je polej Evrope poseljeval e blinji vzhod in obale rnega ter Kaspijskega morja.

asovna opredelitev nahajali-v asovnem okviru nekje med 150.000 in 28.000 leti

Kultura

-kulturo uvramo v kulturo srednjega paleolitika

-prevladujejo odbitki,te so preoblikovali v strgala,praskala,vbodala,noe,konice.....

Anatomske znailnosti neandartalcev

-okato miiasto telo-velika glava

-obraz z znailnim irokim in trleim nosom

-mone eljusti in veliki zobje

-nizko elo,zatilje bunkasto izboeno

-velika lobanjska kapaciteta (presega 1450 ccm)

-zgornji del obraza je znailno pomaknjen naprej

-line kosti so majhne in usmerjene nazaj-kosti ekstremitet so robustne.Kosti podlakti in goleni so zaradi mone muskulature ukrivljene.-posebnost neandartalca je medenica,ki ima veje narastie kolnih abduktorjev na revninem krilu kot pri modernem loveku in dalji sprednji veji sramnice.Kot protiute lateralno trleim revninim krilom pa se je razvila dalja veja pubine kosti.

ivljenski stil neandartalca-so lovci in nabiralci

-za lov so uporabljali naravne pasti (jame,movirja...)kamor so nagonili plen in ga pokonali s sulicami iz neposredne bliine

-postavljali so si zaklone ali preproste koe,pred mrazom pa so se zatekli v krake jame

-znani so tui ritualni pokopi,zato znanstveniki smatrajo,da je imel neandartalec e precej jasne predstave o posmrtnem ivljenju

-e nerazjasnjeni so obredi povezani s aenjem jamskega medveda,v jamah sta si takoreko delila ivljenski prostor

-znani so tudi e predmeti simbolnega pomena (amulet,ki je itil pred boleznijo ali katastrofami)

-v nekaterih jamah so odkrili tudi sledove kanibalizma,predvidevajo,da je imel kanibalizem obredni pomen

Nahajalia

-Neandarthal (Nemija):nali kopletno okostje.Preuil ga je Wiliam King,ki je najdbo proglasil za e neznano obliko praloveka in jo poimenoval Homo neanderthalensis.-Giblartar (panija):najdena enska lobanja

-Krapina (Hrvaka):revidirana zbirka predstavlja 847 fragmentov kosti,ki so stare 120.000 let

-La Chapelle aux Saints (Francija):dobro ohranjen skelet neandertalca.Okostje pripada mokemu,ki je umrl star priblino 45 let.Do sedaj se niso nali neandertalca,ki bi umrl stareji.

-La Ferrassie (Francija):jamska najdba ki obsega pokope 7 oseb v 6 grobiih

-Le Moustier (Francija):pokop 16.letnega deka in kultura,ki se po tem nahajaliu imenuje mousterien.

-Teik Ta (Uzbekistan):najvzhodneje nahajalie neanertalca.Ritualni pokop,grob je obdan s kozlovskimi lobanjami

-anidar (Irak):tri lobanje,ki so odlino ohranjene.Ritualni pokop s cvetjem.Datacija 50.000 let

-Kebarba (Izrael):jamska najdba,skletet brez glave in nog.Datacija 50.000-55.000 let

-Amud (Izrael):ohranjeno okostje mladega 25 let starega mokega z do sedaj najvejo lobanjsko prostornino.Bil je tudi po telesni viini najveji do zdaj odkrit neandertalec,meril je 180 cm.Datacija 28.000 let.

-Betalov spodmol pri Postojni (Slovenija):najbolj znana slovenska neandertalska postojanka

-Divje babe nad Irijo (Slovenija):nahajali slovi po najdbi koene pialke

Homo sapiens (mislei lovek)Razvoj misleega loveka v Afriki

-pride do novih sprememb ,ki so vzrono povezane s poveano mogansko prostornino in redukcijo velikosti eljusti in zob-zaradi zmanjane eljusti so postali obrazni deli ravni in laji

-dokaj nenadno redukcijo vekalnega aparata je mogoe povezati z uporabo ognja in z zaetki termine priprave mesnih obrokov

-tudi narastia na lobanjskem zatilju so se zmanjala.Zatilje se je zaoblilo,lobanja pa se je zaokroila tudi v sennem predelu

-predhodne oblike dokazujejo,da se je mislei lovek razvil iz vzravnanega loveka preko Homo heidelbergensinsa,ki smo ga spoznali e kot predhodnika neandertalca-predhodniki Homo sapiensa so izpopolnili tehniko obdelave kamenih orodij.Izdelovali so simetrine dvostranske pestenjake,ki predstavljajo tehnoloki viek starejega obdobja stare kamene dobe.

-fosilni primerki iz kasnejega obdobja pred 200.000 in 100.000 leti so e manj robustni in predstavljajo direktne prednike modernega loveka.Homo sapiens moderne morfologije

-veja viina lobanje,pokonno elo,zaobljeno zatilje,zmanjani nadoeni oboki in ortognaten obraz.

-spremembe so posledica redukcije zobovja

-zobje se zmanjajo za 40%

-reducirajo se eljusti in vekalna muskulatura

-spremeni se prostorsko razmerje med nevrokranijem in splanhokranijem

NahajaliaHerto (Middle Awash-Etiopija)

-datacija 160.000 do 154.000 let

-najdba:kompletna lobanja odrasle osebe,otroka lobanja,fragmenti lobanje in posameni zobje

-najdba predstavlja zgodnjo fazo razvoja modernega loveka (Homo sapiens)

-lobanje so precej robustne in zelo dolge.Lobanjska prostornina je veja,elo bolj pokonno,obraz manji,srednji del obraza pa je vdolbljen

-najdba dokazuje izvor Homo sapiensa v V Afriki in je morfoloko ter kronoloko vmes med Homo heielbergensisom in Homo sapiensom

Border Cave (Natal)-po znailnostih fragmentirano ohranjenih delih skeletov je jasno opazna pripadnost modernemu loveku

-datacija 110.000 do 90.000 let

Klasies River Mouth (JAR)

-kompleks jam in jamskih previsov

-obsega sedimente poznega pleistocena s kulturo srednjega paleolitika

-raziskovalci smatrajo,da je ivela na tem poroju pred 110.000 do 90.000 leti zelo variabilna populacija,z oitnimi znaki,ki se nagibajo k modernemi anatomskemu videzu.

Njene karakteristike so: * gracilna supraorbitalna regija in nizko zaokroen lobanjski svod

* zmerno iroko in ploato oblije in relativno kratka in

robustna spodnja eljustnica z variabilnim obradkom

Blombos (JAR)-jamsko nahajalie

-datacija 75.000 let

-nali najstareji nakit (polje hiice obarva ne z okro) in 72.000 let stara oblaila

Qafzeh (Izrael)-prestavlja nahajalie najstarejih ljudi popolenga modernega anatomskega vzorca-odkrita je skupina 21 okostij razlinih starosti (dojenki,otroci,mladostniki in odrasli)

-najbolje je ohranjen skelet enske,ki je umrla v starosti 20 let.Pokopana je skupaj z otroci,ki so leali ob njeni pokreni nogi

-moko okostje:kosti so manje kot pri neandertalcih.Nadoesni oboki so majhni,za

njimi se dviguje strmo elo.Lobanja je visoko obokana in v zatilju

zaokroena.Znailna znaka modrene morfologije sta fossa carina v

maksili in koen obradek na mandibuli.Lobanjska prostornina je velika

in presega 1500 ccm.

Datacija 92.000 let

Moderni lovek v Evropi

-moderni lovek je priel v Evropo pred priblino 40.000 leti.Postopoma je prodiral od V proti Z.-invazija modernega loveka je s asoma izrinila nenadertalca

-ledenodobnega Homo sapiensa pogosto imenujemo kromanjonec.Svoje ime so dobili po francoskem nahajaliu Cro Magnon.Kromanjonci so imeli dolge glave ter iroke obraze z znailnimi ozkimi,izrazito oglatimi onicami.Obsene in naprej pomaknjene linice so poudarjale irino obraza.Bilo so monejih postav in veliki

-najbolj znana slovenska paleolitska postojanka kromanjonca je Potoka zijalka,za njo so znailna orodja koene konice

ivljenski stil modernega loveka

-bili so spretni arktini lovci-izdelovali so namensko zelo raznolika orodja iz kremena,kosti in rogovja

-razvili so domiselne tehnike lova s kopji in puicami

-nova pridobitev so bile koene puine osti in ivanke s katerimi so paleolitske enske ivale arktina oblaila

-bivali so v tla vkopanih koah ali jamah.Najbolj presenetljive so koe iz mamutovih kosti

-pomembni del njihovega ivljenja je postala umetnost.Prve umetnike izdelke je ustvaril e kromanjonec pred 30.000 leti.Pravi razcvet pa je paleolitska umetnost dosegla 10.000 let kasneje.Omenimo naj paleolitske Venere,enske kipce s pretirano izraenimi spolnimi znailnostmi,ki so simbolizirale plodnost.Izdelovali so jih iz kamna.kosti,mamutovine ali gali iz gline.Najlepe umetnine pa so jamske slikarije.Uporabljali so naravne barve,ki so jih meali z ivalsko krvjo in nanaali s opom ivalskih dlak.Poslikavali so temne kotike jam,ki so jih uporabljali za svetia.Predpostavljamo,da so obrede voili za to posebej izbrani predstavniki-amani ali vrai.

-poznali so tudi uinke zdravilnih zeli in zdravili bolne in ranjene

-severnega jelena so uporabili do zadnje koice.Meso so pojedli,maobo so uporabili za razsvetljavo,iz kosti in rogovja so izelovali orodje in oroje,koo so obdelali in iz nje izdelali otorska prekrivala in obleko,kite in ivce so uporabili za vezi s katerimi so privrstili osti na puice in napenjali loke ter kot niti za ivanje oblail.-najvekrat so slikali ulovljene ivali kot so bizoni,konji in goveo

-svoje mrtve so pokopavali kot skrence in jih posipali z okro.Okra je imela simboli pomen,ponazarjala je kri

-poznali so tudi zdravilne uinke ilovice,ki so jo pomeano z okro uporabljali za lajanje bolein in celjenje ran.

-paleolitski ljudje so se tui okraevali.Izdelovali so ogrlice iz polev,koljk,delkov rogov ali krepljev in zob.

-malotevilni kipci ponazarjajo porterete in so dokaz da so si urejali prieske

Izginotje neandertalcev

-Neandertalec je razen v Evropi ivel tudi na blinjem vzhodu,ob rnem in Kaspijskem morju.

Hipoteza nadomestitve:

Hipoteza zagovarja domnevo,da so malotevilne skupine nendertalcev podlegle v tekmi za ivljeski prostor z uspenejim modernim lovekom,ki je v asu pred 40.000 leti prodrl v Evropo.

V hipotezi nadomestitve je dolgo asa prevladovala ideja genocida.Alternativno in bolj sprejemljivo reitev ponuja Zubrow,ki zagovarja vpliv konkurenneje populacije nad manj uspeno.Moderni lovek je brez dvoma imel naprednejo kulturo od predhodnih populacij in je uspeneje izkorial naravne vire in obvladoval okolje.Reprodukcijska sposobnost modernega loveka je bila moneja,umrljivost otrok manja ter ivljenska doba dalja.

Za nenadertalce je dokazano da so imeli zelo kratko ivljensko dobo.

Pristai teorije asimilacije so se oprli na najdbo iz doline Lepedo.Najdba datira v as pred 24.000 leti .Predstavlja okostje 4.letnaga deka,pokopanega z ogrlico iz morskih koljk in posutega z okro (znailen pokop kulture mlajega paleolitika,katerega nosilec je moderni lovek).Poteze obraza so znailne za modernega loveka,na kosteh okonin in trupa pa so izraene neandertalske znailnosti.Raziskovalci smatrajo,da sta bila stara tega otroka potomca kromanjonsko-neandertalskih meancev.V njunem dednem zapisu ohranjeni neandertalski geni so se uveljavili pri otroku v zanimivi kombinaciji.rugih dokazov zagovorniki asimilacije zaenkrat nimajo.HIPOTEZE RAZVOJA MODERNEGA LOVEKA

1.HIPOTEZA: MULTIREGIONALNA EVOLUCIJAModerni lovek se je razvil postopoma iz vzravnanega loveka v razlinih predelih sveta.Zagovornik te teorije je ameriki paleoantropolog Milfor Wolpoff.Preprian je,da je razvoj kulture momogoal razvoj razuma,ki ga je vspodbujala vedno bolj izpopolnjena govorica in kolektivni spomin.

Wolpoff trdi,da so se morfoloke znailnosti modernih populacij zaele razvijati e pri populacijah Homo erectusa.

Primer: Pekinki lovek in moderni Kitajci.Wolpoff opaa podobnosti v obliki obraza,konfiguraciji zigomatinih kosti in lopatastih incizivih.

Teorija predvideva eno samo obsenejo selitev iz Afrike in sicer selitav vzravnanega loveka.

ibke toke multiregionalne teorije:Moderni lovek bi se po prepostavki multiregionalnega razvoja moral pojavljati soasno na razlinih koncih sveta.Venar materialni dokazi tega ne potrjujejo.Afrika nahajalia modernega loveka so stara 1000.000 let,v ostalih predelih sveta pa so veliko mlaja.

Zakoni populacijske genetike ne prenesejo tako silnega genskega pretoka,kot to predvideva teorija multiregionalnega razvoja.

2.HIPOTEZA NADOMESTITVEA.Noetova barka ali Out of AfricaModerni lovek izvira iz Afrike,od koder je migrilal v ostale dele sveta in nadomestil obstojee arhaine populacije.

Zagovornik te teorije je Christopher Stigner

Hipoteza Noetova barka predvideva dve obseni selitvi:selitev vzravnanega lovek pred skoraj 2 milijoni leti in selitev modernega loveka pred 100.000 leti.

Druga teorija ima ve pristaev in temelji na preuevanju razpololjivega fosilnega materiala.

B.rna Eva

mtDNK se deduje le po materini linijiOsnovna raziskava je raziskava variabilnosti mtDNK na vzorcu 147 ljudi vseh ras.

Mitohondrisko DNK so primerjali z drugimi primatskimi skupinami in ocenili domneven izvor Homo sapiensa v preteklosti.Ocena znaa 100.000 do 200.000 let.

Teorijo rne Eve o izvoru modernega loveka v Afriki in se v tem pogledu prekriva s hipotezo Out of Africa,sta razvila molekularna genetika Douglas Wallece in Allan Wilson.

Testirala sta 4000 oseb iz razlinih predelov sveta in ugotovila pri vseh osupljivo podobnost v strukturi mtDNK.

Teorija toraj predpostavlja,da so vsi ljudje na zamlji potomci rne Eve.

Vzpon modernega loveka traja e 100.000 let.Naselil je slehrni predel sveta.e v ledeni dobi pred 55.000 leti je prispel v Avstralijo in pred vsaj 20.000 leti je zael naseljevati Ameriko.

Bistvena prednost Homo sapiensa moderne morfologije pri njegovo uspenosti so:

-kreativnost

-sodelovanje

-sporazumevanje z govorom

PALEOLITIK-STARA KAMENA DOBA

Najstareje kulturno obdobje,ki temelji na obdelavi kamna.Najstareja kamena orodja so stara 25 mio.let

V paleolitiku je lovek obdeloval kamen s tehniko odbijanja

A.Jedrska tehnika: orodje izdelano iz kamnitega jedra (prodnjaki in pestenjaki)

B.Odbitkovna tehnika: orodje je izdelano iz odbitka in retuirano (strgala,praskala,

konice)

Najprimerneja surovina za izdelavo kamenega orodja je amofni ali kriptokristalni kremen.Nekoliko slabe kakovosti pa so zrnate kamnine: tuf,porfir,granit,bazalt in gnajs.

Poleg orodja je lovek izdeloval in uporabljal tudi leseno orodje.

Najstareje ohranjene lesene sulice so stare priblino 400.000 let.

1.Stareji paleolitik: jedrska tehnika

Nosilci kultur starejega paleolitika so spretni in vzravnani lovek ter Homo heidelbergensis.Olduvaien:najstareje obdobje starejega paleolitika.Kamena orodja so operji in prodjaki.

Kulture pestenjakov:

Abbvilien:obdelava kamna z kamnitim tolkae

Acheuleen:obdelava kamna s pronim tolkaem.Predstavlja najbolj popolno kulturo starejega paleolitika.

2.Srednji paleolitik: jedrska in odbitkovna tehnikaPestenjaki so majhni,uporabljali so se nataknjeni na lesene roaje.Odbitki so dodatno obdelani s stopnjevito retuo.

Ta kultura je trajala priblino 150.000 let

Najznailneja kultura srednjega paleolitika je mousterien,nosilc te kulture je neaneratlec.

3.Mlaji paleolitik: odbitkovna tehnikaOdbitki so dolgi,ozki in tanki,obdelani so z razlinimi tipi retu.Glede na obliko in namembnost orodja razlikujemo praskala,vbodala,noe in konice.

Orodja so bila nasajena v ustrezna lesena drala.

To obdobje je trajala le 30.000 let.Nosilec kultur mlajega paleolitika je Homo sapiens (moderni lovek)

Umetnost v mlajem paleolitiku:1.Poslikave jamskih sten:

-upodabljanje lovnih ivali(konji,bizoni,govedo)

-uporaba naravnih barv,pomeanih ivalsko krvjo (okra,manganov oksid)

2.Kipci,izrezljani iz mamutovine ali izdelani iz gline,tudi izklesani iz kamna:

-ivali,ki so sluili kot amuleti,predvsem zveri in mamut

-paleolitske Venere,enski kipci kot simbol plodnosti

3.Gravure na koenih in roevinastih predmetih:

-upodabljanje obiajnega lovskega plena (severni jelen,losos,..)

-predstavljajo prve zapise o sezonskih dogajanjih

LEDENA DOBA-PLEISTOCENNovi zemeljki vek-kenozoik delimo na terciar in kvartar

Terciar:je 60 milijonov let trajajoe obdobje.Delimo ga na paleocen,eocen,oligocen,miocen in pliocen.

Kvartar: predstavlja 1670.000 let novega zemeljskega veka.Delimo ga na pleistocen in holocen.Za pleistocen so znailne menjave mrzlih in toplih obdobij.Spremembe podnebja so se ponovile 6x.S spremembo klime se je spreminjala tudi vegitacija in favna.V obdobju poledenitve je mraz povzroil nastanek obsenih ledenih itov,ki so prekrivali zemeljska teaja in gorovja.Ker je bila voda ujeta v led,se ni vraala v morje.Zato je bila morska glaina nija od 100 do 120 m.

Najstareje nahajalie,ki dokazuje obstoj loveka v Avstraliji je staro 55.000 let.as prvega vala naselitve Amerike pa sega vsaj 20.000 let nazaj,ko je med Azijo in Aljasko bila kopna povezava-Beringov prehod.

METODE ABSOLUTNE DATACIJERadiokarbonska metoda

Temelji na doloanju starosti izotopa ogljika 14C organskega izvora.Na podlagi koncentracije ogljika v organski snovi doloajo as,ki je pretekel od smrti organizma.Razpolovna doba za 14C je 5730+40 let.Starost ocenjujemo tako,da primerjamo aktivnost izotopa 14C s standardom,ki predstavlja aktivnost recentnega 14C.Najbolje rezultate dobimo za obdobje med 70.000 in 20.000 leti,z mono napako 2%.

Kot standard se uporablja aktivnost 14C v letu 1950.

Kalij-Argon metodaPri tej metodi doloajo starost mineralov in kamnin vulkanskega izvora.Metoda temelji na doloanju vsebnosti argona (40Ar),ki nastaja pri radioaktivnem razpadu izotopa kalija (40K).

Ima zelo dolgo razpolovno dobo,ki znaa 1 milijardo 250 milijonov let.

Vulkanske kamnine so primerne za detacijo zato,ker je ob nastanku v kamnini vsebnost argona 0%.

Najbolje rezultate dobimo za obdobje od 100 milijonov do 100.000 let.

Doloajo vsebnost 40Ar v sedimentu in nad fosilom.Mejno vrednost je potrebno pravilno interpretirati glede na geoloke razmere in tafonomsko oceno.Fizijska sledDoloajo starost vulkanski sedimentov z minerali,ki vsebujejo majhne koliine radioaktivnega urana.

Nekaj atomov razpade s spontano fizijo,pri emer energetsko bogati delci jonizirajo atome v kristalni mrei minerala.Nastanejo sledi.

Starost doloajo s primerjanje sledi spontanega razpada s sledmi induciranega razpada (obstreljevanje urana z nevtroni).

Metoda je uporabna za obdobja stareja od 5000 let.

TermoluminiscencaS to metodo doloajo starost razlinih kristalnih snovi,vulkanske sedimente in tudi keramiko.

Rezultat ionizacije so elektroni,ujeti v kristalne pasti minerala.Ujeti delci so v nestabilni fazi in se ob segrevanju snovi osvobajajo.Pri vraanju v osnovno stanje oddajajo svetlobo.Jakost svetlobe zavisi od asa,v katerem je bila snov izpostavljena sevanju.

Metoda je uporabna za ocenitev obdobij od 5000 do 5 milijonov let.

Lahko nadomesti radiokarbonsko metodo ali pa slui kot vzporedna datacija.