RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO

IZENAČEVANJE MOŽNOSTI INVALIDOV –

Analiza finančnih ugodnosti za invalide v Sloveniji

in

načela univerzalnega oblikovanja

dr. Aleksandra Tabaj mag. Robert Cugelj

Vodja Razvojnega centra Generalni direktor URI SOČA

za zaposlitveno rehabilitacijo

URI SOČA

2

Naročnik:

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana

Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Razvojni

center za zaposlitveno rehabilitacijo

Linhartova 51, 1000 Ljubljana

Naslov poročila: IZENAČEVANJE MOŽNOSTI INVALIDOV – ANALIZA UGODNOSTI ZA

INVALIDE V SLOVENIJI IN NAČELA UNIVERZALNEGA OBLIKOVANJA

Vodja delovne skupine Črtomir Bitenc, URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

Člani delovne skupine Črtomir Bitenc, URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

mag. Valentina Brecelj, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

dr. Aleksandra Tabaj, URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

Saša Mlakar, MDDSZ – Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega

nasilja

Datum izdaje poročila: 31. 12. 2014, dopolnitev 06. 04. 2016

Izvodi: MDDSZ, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

URI SOČA, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica

Spletna stran:http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA

dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo URI

SOČA

3

KAZALO

1 UVOD IN IZHODIŠČA ......................................................................................................... 4

1.1 Evropska kartica (finančnih) ugodnosti ....................................................................... 4

1.2 Univerzalno oblikovanje ................................................................................................ 4

2 ANALIZA STANJA: razširjenost finančnih ugodnosti za invalide v Sloveniji .............. 5

2.1 Promet .............................................................................................................................. 6

2.2 Kultura .............................................................................................................................. 7

2.3 Turizem ............................................................................................................................ 7

2.4 Šport in prosti čas .......................................................................................................... 8

2.5 Splošni povzetki .............................................................................................................. 9

3 NAČELA UNIVERZALNEGA OBLIKOVANJA ................................................................. 9

PRILOGA ................................................................................................................................ 16

4

1 UVOD IN IZHODIŠČA

Naloga sestoji iz dveh delov. V prvem delu je predstavljena EU kartica ugodnosti za invalide

in analiza trenutnega stanja v slovenskem prostoru glede obstoja in razširjenosti različnih

finančnih ugodnosti, v drugem delu naloge pa so predstavljena strokovna izhodišča za

univerzalno oblikovanje kot metode/modela za odpravljanje fizičnih in družbenih ovir za

vključevanje invalidov na vseh področjih življenja z namenom izboljšanja vključevanja na

vseh področjih življenja.

1.1 Evropska kartica (finančnih) ugodnosti

Z namenom olajšanja mobilnosti invalidov znotraj EU, EU podpira oblikovanje vzajemno

priznane evropske invalidske kartice, da bi zagotovila enak dostop do nekaterih posebnih

ugodnosti znotraj EU (predvsem na področju prevoza, turizma, kulture in prostega časa).

Tako je bila aprila 2013 ustanovljena delovna skupina iz predstavnikov držav članic EU, ki so

bile zainteresirane za pripravo InclEUsive kartice (originalno InclEUsive card) za invalide.

Med slednjimi je bila tudi Slovenija, ki se je odločila, da se aktivno priključi evropski iniciativi.

Prva faza, katere izsledki so predstavljeni v nadaljevanju naloge, v nacionalnem prostoru

vsake izmed sodelujočih EU držav je bila ta, da se pripravi analiza obstoječega stanja, iz

česar bi se razbralo, ali ima država dobro osnovo za uvedbo kartice. V primeru, da bi se

izkazalo, da je pokritost specifičnih ukrepov nizka, bi bilo v nadaljevanju potrebno delati na

tem, da se število in področja ugodnosti za invalide čim bolj povečajo in razširijo po celi

državi. Večina evropskih držav članic tovrstne ali podobne kartice že pozna in jih tudi

uporablja, a so (zaenkrat) namenjene le domači, tj. nacionalni, rabi. Namen (do neke mere

enotne) skupne evropske kartice InclEUsive pa je omogočiti enakopraven dostop do storitev

v posameznih državah, in sicer tako domačim kot tujim invalidom (npr. turistom invalidom).

Te posamezne storitve pa bi se med seboj razlikovale glede na posamezno državo oziroma

glede na razširjenost različnih ugodnosti lokalnega in/ali nacionalnega okolja države članice

EU. Za Slovenijo velja, da svoje nacionalne kartice ugodnosti (zaenkrat) še nima, kar

pomeni, da bi bila nova evropska kartica ugodnosti več kot dobrodošla.

1.2 Univerzalno oblikovanje

Konvencija OZN poudarja, da se univerzalno oblikovanje spoštuje kot pristop za

zagotavljanje dostopnosti.

Načela univerzalnega oblikovanja pomembno dopolnjujejo specifične ukrepe za invalide.

Dosedanja razvojna prizadevanja podpirajo tako oblikovanje specifičnih prilagoditev kot tudi

univerzalne dostopnosti. Univerzalno oblikovanje temelji na oblikovanju, ki je čim bolj

uporabno za vse ljudi in ga ni potrebno še nadalje posebej prilagajati, vendar tega tudi ne

izključuje, če je to potrebno (na primer v obliki pripomočkov in tehnologij za invalide).

Razvojno so pomembna področja univerzalnega oblikovanja na področju informacijske

tehnologije, ozaveščanja in izobraževanja ter tehničnih pripomočkov. Primeri dobrih praks

držav, ki so temu področju že namenile posebno pozornost, temeljijo na odličnosti oz.

zakonodajnih rešitvah univerzalnega oblikovanja.

5

2 ANALIZA STANJA: razširjenost finančnih ugodnosti za invalide

v Sloveniji

Kot že navedeno v uvodu, je pred izdelavo in diseminacijo evropskih kartic ugodnosti

potrebno narediti analizo vseh ugodnosti, ki so na voljo oziroma bodo na voljo uporabnikom

storitev in upravičencem. Do kartice ugodnosti naj bi bil v Sloveniji upravičen tisti, ki ima po

slovenskem pravnem redu invalidnost ali telesno okvaro priznano z odločbo, ki jo izda z

zakonom določen organ na podlagi mnenja izvedenskega organa. Na podlagi odločbe naj bi

potem posameznik uveljavljal pravico tudi do kartice ugodnosti. Zelo groba ocena števila

vseh upravičencev invalidov v Sloveniji je 170.000 glede na naslednje zakone, ki urejajo

status invalida:

- Zakon o vojnih invalidih,

- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov,

- Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in

- Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih.

Ugodnosti, ki bodo na voljo imetnikom InclEUsive kartice, lahko razdelimo na štiri glavna

področja, to so:

- promet (letalski, lokalni in nacionalni avtobusni in železniški),

- kultura (ogled prireditev, vstopnine v kulturne ustanove, članarine ipd.),

- turizem (različne turistične znamenitosti, ogledi turističnih krajev in objektov ipd.),

- šport in prosti čas (športne dejavnosti, ogledi tekem, članarine ipd.).

Zbiranje podatkov in informacij o naštetih ugodnosti je potekalo preko različnih kanalov in

virov; v glavnem so bile to: vse slovenske občine (skupaj 212), Slovenske železnice, Adria

Airways, Aerodrom Ljubljana, Letalska zveza Slovenije, Ministrstvo za infrastrukturo in

prostor – Direktorat za promet, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – Direktorat za

šport, Združenje za promet na Gospodarski zbornici Slovenije – Sekcija za javni prevoz

potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije –

Sekcija za promet in Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite. Žal je bilo

zbiranje podatkov močno otežkočeno zaradi relativno slabe odzivnosti omenjenih deležnikov.

Tako je v prvega pol leta zbiranja podatke o ugodnostih v svoji občini posredovalo le

približno 20 % vseh občin, na koncu po večkratnem pozivu pa nam je uspelo zbrati podatke

skoraj 60 % občin (natančneje 120 občin). Kar nekaj truda je bilo vloženega tudi pri zbiranju

podatkov o morebitnih ugodnostih za invalide s strani preostalih deležnikov, vendar pa od

pomembnih deležnikov velikokrat kljub večkratnim intervencijam sploh nismo dobili

nobenega odgovora.

V nadaljevanju navajamo podatke, urejene glede na frekventnost oziroma razširjenost

ugodnosti po posameznih sklopih. Več informacij pa je na voljo v priloženi Excelovi datoteki.

6

Vsega skupaj je kar 73 občin sporočilo, da za invalide nimajo urejenih nobenih posebnih

finančnih ugodnosti v svojih občinah, kar predstavlja približno 61 % vseh, ki so nam

posredovale svoje podatke (oz. malo več kot tretjina vseh občin, kar jih je v Sloveniji).

2.1 Promet

S področja prometa so občine navajale v glavnem naslednje popuste in ugodnosti za

invalide:

- brezplačni mestni avtobusni prevoz (Nova Gorica, Velenje, Ljubljana*, Vodice,

Brezovica, Dol pri Ljubljani),

- popusti pri cenah mesečnih vozovnic (Jesenice, Maribor),

- občina plačuje mesečne vozovnice za avtobus ali vlak (Trbovlje),

- brezplačni lokalni prevozi (Prevalje),

- posebej organiziran brezplačen prevoz s kombijem enkrat tedensko od doma (po

predhodnem dogovoru) do središča občine (za ogled občinsko organiziranih

predstav, prireditev in delavnic; tudi v primeru obiska zdravnika ali obiska trgovine)

(Osilnica),

- brezplačno parkiranje na posebej označenih parkirnih mestih oz. na modrih conah

(Nova Gorica, Ljubljana, Sežana, Slovenj Gradec, Dobrovnik, Dolenjske Toplice,

Koper),

- prednost pred ostalimi pri parkiranju na najugodnejših parkirnih mestih (Vrhnika).

*Pravico do brezplačne vozovnice ima v Mestni občini Ljubljana po 25. členu Odloka o

spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih

prevozov potnikov (citirano):

- »odrasla oseba, ki ima na območju Mestne občine Ljubljana stalno prebivališče in ima

priznan status po predpisih, ki urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih

oseb ali priznan status po predpisih, ki urejajo področje vojnih invalidov ali priznan

status po predpisih, ki urejajo področje zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanje

invalidov ali priznan status delovnega invalida I. kategorije ali najmanj 60-odstotno

telesno okvaro po predpisih, ki urejajo invalidsko in pokojninsko zavarovanje,

- mladoletna oseba in oseba s statusom dijaka/študenta, ki ima na območju Mestne

občine Ljubljana stalno prebivališče ter ima priznano težjo ali težko motnjo v

duševnem razvoju, težko slabovidnost, slepoto z ostankom vida, slepoto z

minimalnim ostankom vida ali popolno slepoto, težjo, težko, najtežjo ali popolno

izgubo sluha oziroma težjo ali težko gibalno oviranost po predpisih, ki urejajo

usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,

- spremljevalec oseb iz prve in druge alineje.«

S strani Aerodroma Ljubljana d.d. smo prejeli informacijo, da nudi njihovo letališko osebje

brezplačno pomoč od prihoda na letališče do vstopa v letalo oz. do namestitve v sedežu in

obratno, od prihoda z letalom do prestopa na drugo letalo oz. izhoda iz terminala za vse

osebe z zmanjšano mobilnostjo; pri čemer morajo potniki prevozniku prijaviti potrebo po

pomoči najkasneje 48 ur pred odhodom letala, prevoznik pa mora prenesti informacijo vsaj

36 ur pred odhodom letala oz. takoj ko je mogoče na odhodno, tranzitno in končno letališče.

7

Poleg tega nudijo še rezervirana brezplačna parkirna mesta v parkirni hiši, ki so vidno

označena in v neposredni bližini dvigal in izhoda iz parkirne hiše: etaža 1A - parkirno mesto

št. 17, 18, 20 in 21 (ob dvigalu) ter etaža 2A - parkirno mesto št. 19 in 20 (ob dvigalu).

Slednje velja prav tako za invalidne osebe z zmanjšano mobilnostjo. Drugih (cenovnih)

ugodnosti ne navajajo.

Adria Airways d.d. enako kot Aerodrom Ljubljana d.d. nudi brezplačno pomoč od prihoda na

letališče do vstopa v letalo oz. do namestitve v sedežu in obratno, od prihoda z letalom do

prestopa na drugo letalo oz. izhoda iz terminala za vse osebe z zmanjšano mobilnostjo; pri

čemer morajo potniki prevozniku prijaviti potrebo po pomoči najkasneje 48 ur pred odhodom

letala, prevoznik pa mora prenesti informacijo vsaj 36 ur pred odhodom letala oz. takoj ko je

mogoče na odhodno, tranzitno in končno letališče. Poleg tega Adria Airways nudi brezplačno

letalsko karto za pse vodnike, pri čemer mora biti vsak pes vodnik za slepe ali slabovidne in

za gluhe in naglušne osebe popolnoma izšolan za ta namen in mora nositi nagobčnik.

Odvisnost od psa vodnika mora potnik dokazati z zdravniškim potrdilom. Psi vodniki se

prevažajo brezplačno v potniški kabini ali v prtljažnem prostoru letala.

Letalska zveza Slovenije, Združenje za promet na Gospodarski zbornici Slovenije – Sekcija

za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu ter Obrtno-podjetniška

zbornica Slovenije – Sekcija za promet so navedle, da ne nudijo nobenih (cenovnih)

ugodnosti oziroma vsaj nimajo nobenega podatka o tem, da bi kakšne tovrstne ugodnosti za

invalide na področju prometa obstajale.

2.2 Kultura

S področja kulture so občine navajale v glavnem naslednje popuste in ugodnosti za invalide:

- različno visoki popusti za vstopnice in abonmaje gledališč (Celje, Kranj, Nova Gorica,

Maribor, Ptuj, Koper),

- prost vstop ali znižana vstopnina za različne kulturne (Nova Gorica, Velenje, Slovenj

Gradec), delavske (Trbovlje) in narodne (Maribor, Prebold, Sežana) domove ter

različne mladinske (npr. Krško) in kulturne centre (Ljubljana),

- brezplačne ali znižane vstopnine za galerije (Velenje, Maribor, Ljubljana, Slovenj

Gradec, Ajdovščina),

- znižane vstopnine za ogled predstav v kinu (Ljubljana),

- prost vstop na prizorišča različnih festivalov (Ljubljana),

- občasne cenovne ugodnosti pri vstopninah na različnih kulturnih prireditvah (Vodice,

Škofja Loka, Tržič, Dravograd),

- popusti za predstave v Slovenski filharmoniji (Ljubljana),

- brezplačne vstopnice za ogled prireditev v Cankarjevem domu (Ljubljana, Vrhnika),

- brezplačne vstopnice za koncerte v športni dvorani Stožice (Ljubljana).

2.3 Turizem

S področja turizma so občine navajale v glavnem naslednje popuste in ugodnosti za invalide:

- prost vstop ali popust za vstop in ogled gradu (Celje, Krško, Kranj, Ljubljana),

- prost vstop ali popust v muzeje (Celje, Krško, Kranj, Nova Gorica, Velenje, Maribor,

Ljubljana, Železniki, Kobarid, Ptuj, Vrhnika, Škofja Loka, Nazarje, Idrija, Metlika,

Ribnica),

- brezplačni ogled (zgodovinskega) arhiva (Celje, Koper),

8

- znižana vstopnina za ogled živalskega vrta (Ljubljana, Radenci),

- znižana cena namestitve v hotelu (Rogla – Zreče, Terme Krka – Dolenjske Toplice),

- znižana cena vstopnic za Park vojaške zgodovine (Pivka),

- popust na oglede Kobilarne Lipica (Sežana),

- popust pri turističnem vodenem ogledu občine oz. dela občine (Vrhnika, Radenci,

Tržič),

- znižana vstopnina za ogled samostanskega kompleksa Žičke Kartuzije (Slovenske

Konjice),

- prost vstop v krajinski park Logarska dolina in popust pri vodenih programih Centra

Rinka (Solčava),

- popust na zdravstvene storitve (Radenci, Dolenjske Toplice),

- popust pri ogledu dela rudnika (Idrija),

- popust na ogled razstav in na ogled razstav z vodenjem v Javnem zavodu Rokodelski

center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost (Ribnica).

K seznamu je potrebno posebej dodati in poudariti, da so invalidi v vseh občinah v Sloveniji

oproščeni plačevanja turistične takse po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT Ur.

list RS št. 2/04 in 57/12). Plačila turistične takse so oproščene osebe na podlagi predložitve

fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma

zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma

izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali

na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije ter otroci in mladostniki na podlagi

predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi

potrebami.

2.4 Šport in prosti čas

S področja športa in prostega časa so občine navajale v glavnem naslednje popuste in

ugodnosti za invalide:

- brezplačna članarina oz. članarina s popustom v knjižnici (Celje, Kranj, Nova Gorica,

Trbovlje, Velenje, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Slovenske Konjice, Črnomelj, Ilirska

Bistrica, Kočevje, Žalec, Dravograd),

- možnost brezplačne dostave knjižničnega gradiva na dom s strani knjižnice (Krško,

Ljubljana),

- popust na vstopnico za kopališče in/ali bazen (Kranj, Nova Gorica, Velenje, Zreče,

Šmartno pri Litiji, Ljutomer, Radenci, Sevnica, Moravske Toplice),

- popust pri nakupu karte za smučanje (Rogla – Zreče)

- na prireditvah v športnih objektih zagotovljeno posebno mesto (Kranj),

- brezplačna uporaba športnih objektov in naprav (Prebold, Žalec),

- brezplačen ogled oz. ogled s popustom posameznih športnih dogodkov ali tekem

(Nova Gorica, Trbovlje, Velenje, Prebold, Tržič),

- popusti na kosila v Zaposlitvenem centru Gea, ki je za občino izvajalec javne kuhinje

(Velenje),

- možnost brezplačne udeležbe zdravstveno vzgojnih delavnic v okviru zdravstvenega

doma (Slovenj Gradec),

- popust pri nakupu bele tehnike, akustičnih aparatov, vodovodnega materiala,

električnega materiala itd. v trgovini (Žalec)

9

2.5 Splošni povzetki

Glede na posamezno področje lahko zaključimo, da je največ ugodnosti glede na raznolikost

(13) na področju turizma in najmanj (7) na področju prometa; največ po številu pa na

področju kulture in turizma ter najmanj na področju prometa, športa in prostega časa. Glede

na vse občine se vidi, da je največ ugodnosti za invalide v bolj turističnih občinah, v občinah

z večjim številom prebivalcev in v občinah, ki imajo certifikat oz. listino Občina po meri

invalidov, podeljeno s strani Zveze delovnih invalidov Slovenije (npr. Ljubljana, Maribor, Ptuj,

Nova Gorica, Kranj, Celje, Velenje, Slovenj Gradec). Po drugi strani pa je manjše število

ugodnosti predvsem v manjših občinah in pa v občinah severovzhoda Slovenije (območje

Prlekije, Prekmurja ipd.).

Poudariti je potrebno tudi to, da nudijo nekatere občine na posameznih področjih, ki smo jih

analizirali, pri določenih zadevah popuste tudi za spremljevalce invalidov. Vsega skupaj je

tako približno 20 % vseh ugodnosti, ki so na voljo tudi spremljevalcem invalidov.

Povzamemo lahko, da so ugodnosti za invalide prisotne na različnih tematskih področjih,

vendar zelo različno od posamezne občine, pri čemer spodbudno deluje listina Občina po

meri invalidov in lokacija ter velikost občine. Število ugodnosti in tudi dostopnost (ki sicer v tej

analizi ni bila predmet obravnave) pa bi se najverjetneje še povečalo z uveljavitvijo principov

univerzalnega oblikovanja, ki so predstavljeni v nadaljevanju in ki jo je potrebno poleg

specifičnih ukrepov na lokalni spodbujati tudi na državni ravni.

3 NAČELA UNIVERZALNEGA OBLIKOVANJA

Invalidi se srečujejo z mnogimi ovirami v njihovem vsakdanjem življenju, kar jim onemogoča

polno uresničevanje njihovih pravic in sodelovanje v družbenem, kulturnem in delovnem

življenju po pogojih, ki jih imajo ljudje brez oviranosti. Okolje brez ovir je ključ do socialne

vključenosti, izboljšana dostopnost pa koristi tudi celotni družbi.

Invalidi so velikokrat spregledani v razvojnih politikah in programih, kar vključuje1:

- fizično dostopnost in dostopnost v okolju odpravljanje ovir;

- komunikacijsko dostopnost nudenje dostopnih oblik ter alternativnih metod in

načinov komunikacije;

- »intelektualno« dostopnost nudenje pisnih in govornih informacij na način, ki ga

razumejo tudi osebe z nižjimi kognitivnimi sposobnostmi in motnjami v duševnem

razvoju;

- socialno dostopnost odpravljanje stigmatizacije in drugih negativnih vedenj v zvezi

z invalidi in njihovimi družinami;

- ekonomsko dostopnost predstavlja ključno zahtevo za uveljavljanje socialnih in

ekonomskih pravic.

Koncept univerzalnega oblikovanja se je pričel razvijati iz potreb invalidov po dostopnosti.

Vendar pa univerzalno oblikovanje zajema širši krog ljudi, ki potrebujejo pomoč in asistenco,

kot so starejši, noseče ženske, otroci in osebe z začasnimi boleznimi in poškodbami. Tako

1 International Disability and Development Consortium Statement on Article 9 Accesibility, Konvencija

o pravicah invalidov, pripravljeno za 4. srečanje Komiteja za pravice invalidov, Oktober 2010

10

so koristi univerzalnega oblikovanja povezane s širšim krogom upravičencev, kot so samo

invalidi.

Univerzalno oblikovanje je sprejeto kot temeljna usmeritev po celem svetu. Od začetkov, ki

segajo v 70. leta v skandinavskih državah, se je koncept univerzalnega oblikovanja nadalje

razvijal v Združenih državah Amerike v 80. letih, azijske države pa so ga pričele uporabljati v

90. letih 20. stoletja. Tako je univerzalno oblikovanje postalo standard, po katerem se meri in

prepoznava odličnost v oblikovanju2.

V zvezi z univerzalnim oblikovanjem se pojavljajo trije izrazi, in sicer (1) univerzalno

oblikovanje (angl. universal design), značilno za ZDA, (2) inkluzivno/vključujoče oblikovanje

(angl. inclusive design), značilno za Veliko Britanijo in (3) oblikovanje za vse (angl. design for

all), značilno za države EU. Vsem trem konceptom je skupno, da so se dalj časa posvečali le

dostopnosti za osebe na invalidskem vozičku. V zadnjih dveh desetletjih se je več pozornosti

posvečalo oblikovanju za osebe z okvaro vida, do določene mere pa v zadnjem času tudi za

osebe z okvaro sluha. Tako so postavljeni standardi za oblikovanje za osebe na invalidskem

vozičku, napredek je opazen tudi glede ukrepov za slepe in slabovidne, medtem ko so osebe

z okvaro sluha skromno zastopane v dokumentih o univerzalnem oblikovanju.

Za opredelitev univerzalnega oblikovanja enotne definicije ni. Tako npr. irski Zakon o

invalidnosti (The Disability Act 2005) univerzalno oblikovanje definira kot: (1) oblikovanje in

razporeditev v okolju na način, da je dostopno, razumljivo in uporabno v kar največji meri; na

način, ki omogoča samostojnost in naravno stanje; v različnih situacijah; brez potrebe po

prilagoditvah, spremembah, podporni tehnologiji ali posebnih rešitvah; za vsakega

posameznika, ne glede na starost ali velikost in ne glede na fizično, senzorno zmožnost,

duševno zdravje ali kognitivne sposobnosti ali invalidnost in (2) elektronske naprave,

elektronsko oblikovanje izdelkov, storitev ali sistemov, ki jih lahko uporablja vsak

posameznik.

Konvencija OZN o pravicah invalidov »univerzalno oblikovanje« opredeljujejo kot oblikovanje

proizvodov, okolja, programov in storitev, ki je čim bolj uporabno za vse ljudi, ne da bi ga bilo

treba prilagajati ali posebej načrtovati. Univerzalno oblikovanje ne izključuje podpornih

pripomočkov in tehnologij za posamezne skupine invalidov, kadar je to potrebno3.

Vsem opredelitvam univerzalnega oblikovanja je skupno to, da se oblikuje izdelke, storitve in

prostor tako, da bodo dostopni vsem ljudem. Namen univerzalnega oblikovanja je, da lahko

proizvode in storitve uporablja čim več ljudi, ne da bi bilo potrebno že narejene proizvode ali

storitve dodatno prilagajati ali jih oblikovati po meri posameznika. Univerzalno oblikovanje

sledi tudi trendu naraščanja starejšega prebivalstva. Le-ti se zaradi staranja tako kot invalidi

soočajo z ovirami pri dostopanju do grajenega okolja, informacij in vključevanja v družbo.

Poudarja se tudi prilagoditve stanovanj/hiš, kar starejšim omogoča bivanje doma ter s tem

večjo samostojnost. Glede na to, da se populacija stara in da je na svetu vedno več ljudi z

invalidnostjo, je univerzalno oblikovanje postalo stalnica pri dostopnosti do blaga in storitev.

2 Moore Patricia, A History of UD: Today's Examplars and Tommoroww's Opportunities. Universal

Design 2014: Three Days of Creativity and Diversity

3 Konvencija OZN o pravicah invalidov, 2. člen

11

Univerzalno oblikovanje ustvarja rešitve vključujočega oblikovanja in promovira dostopnost in

uporabnost, kar omogoča osebam z različnimi stopnjami oviranosti samostojno življenje.

Možnost, da oseba ostane samostojna kar največ časa, je odvisna od tega, koliko so

dostopni in uporabni izdelki, storitve in okolje. Dejavniki, ki promovirajo samostojno življenje,

kot je univerzalno oblikovanje, imajo ključno vlogo pri reševanju globalnega problema glede

naraščanja invalidnosti in staranja prebivalstva4.

V letu 2014 je na Švedskem potekala mednarodna konferenca o univerzalnem oblikovanju z

nazivom »Three Days of Creativity and Diversity«5. Prispevki iz 27 držav nakazujejo, da so

poudarki predvsem na univerzalnem oblikovanju na področju informacijske tehnologije,

izpostavljen je pomen ozaveščanja in izobraževanja vseh deležnikov, poudarjajo pa se tudi

tehnični pripomočki.

Poleg tega, da univerzalno oblikovanje predstavlja korist na ravni posameznika, ima

pozitivne učinke tudi za trg, saj omogoča dostop do blaga in storitev večjemu številu kupcev,

s tem pa se povečuje tudi število potencialnih kupcev – zadovoljen kupec bo širil novico

naprej. Podjetje, ki pozitivno prispeva k družbi z vključevanjem univerzalnega oblikovanja,

pridobi ugled kot družbeno odgovorno podjetje.

Proces univerzalnega oblikovanja zahteva makro pogled na prilagoditve, kot tudi mikro

pogled (posamezni elementi prilagoditev). Predlagan proces za uporabo univerzalnega

oblikovanja je sledeč:

(1) identifikacija izdelka/okolja, kjer so potrebne prilagoditve;

(2) opredelitev ciljne skupine in posameznih značilnosti;

(3) vključevanje uporabnikov v vse faze;

(4) priprava smernic za uporabo standardov;

(5) uporaba smernic/standardov;

(6) priprava načrta prilagoditev;

(7) usposabljanje in podpora deležnikom;

(8) evalvacija ukrepov univerzalnega oblikovanja6.

Skupina arhitektov, oblikovalcev, inženirjev in raziskovalcev s področja oblikovanja okolja na

Državni univerzi Severne Karoline – Center za univerzalno oblikovanje (ang. North Carolina

4 http://universaldesign.ie/What-is-Universal-Design/Benefits-and-drivers/

5 http://ud2014.se/

6 BURGSTAHLER, Sheryl. Universal Design: Process, Principles, and Applications. A goal and a

process that can be applied to design of any product or enviroment. http://www.washington.edu/doit/Brochures/Programs/ud.html

12

State University, Center for Universal Design) je pripravila sedem glavnih načel

univerzalnega oblikovanja7:

1. Pravična uporaba: oblikovanje je uporabno in tržno za osebe z različnimi oblikami

invalidnosti. Smernice:

1a.) Zagotavljanje enotne uporabe za vse uporabnike: iste kjer je mogoče in

enakovredne kjer to ni mogoče.

1b.) Izogibanje ločevanju ali stigmatizaciji uporabnikov.

1c.) Zagotavljanje zasebnosti in varnosti naj bo dostopna vsem uporabnikom.

1d.) Oblikovanje naj naslavlja vse uporabnike.

2. Fleksibilnost uporabe: oblikovanje ustreza širokemu obsegu posameznikovih želja in

zmožnosti. Smernice:

2a.) Zagotavljanje možnosti izbire in načinov uporabe.

2b.) Zagotavljanje dostopa in uporabe (pravica do primerne prilagoditve).

2c.) Spodbujanje uporabnikove natančnosti in točnosti.

2d.) Zagotavljanje prilagodljivosti tempu uporabnika.

3. Preprosta in intuitivna raba: raba je razumljiva, ne glede na uporabnikove izkušnje,

znanje, jezikovne spretnosti ali trenuten nivo koncentracije. Smernice:

3a.) Odpravljati nepotrebne »zapletenosti« oz. zagotavljati preprosto uporabo.

3b.) Zagotavljati konsistentnost glede uporabnikovih pričakovanj in intuitivnosti.

3c.) Prilagoditi se pismenosti in jezikovnim spretnostim.

3d.) Podajanje informacij po pomembnosti.

3e.) Učinkovito spodbujanje in nudenje povratnih informacij med in po izvedenih

nalogah.

4. Zaznavne informacije: učinkovito sporočanje potrebnih informacij uporabniku, ne

glede na pogoje okolja ali senzorne zmožnosti uporabnika. Smernice:

4a.) Uporaba različnih načinov (slikovni, verbalni, taktilni) za predstavitev bistvenih

informacij.

4b.) Zagotavljati primeren kontrast med bistvenimi in drugimi informacijami.

4c.) Kar se da povečati razumljivost bistvenih informacij.

4d.) Razlikovati med elementi po načinu opisa (npr. enostavno podajanje navodil ali

usmeritev).

4e.) Zagotavljati združljivost z raznolikimi tehnikami ali napravami, ki jih uporabljajo

osebe s senzornimi oviranostmi.

5. Toleranca za napake: oblikovanje zmanjšuje nevarnost in negativne posledice

nenamernih in nenačrtovanih dejanj. Smernice:

5a.) Ureditev elementov na način, da se čim bolj zmanjša tveganja in napake: najbolj

uporabljeni elementi, najbolj dostopni, osamitev ali zaščita nevarnih elementov.

5b.) Zagotavljati opozorila glede tveganj in napak.

5c.) Zagotavljanje varnosti.

5d) Preprečevati nezavedna dejanja pri nalogah, ki zahtevajo pazljivosti.

7 http://universaldesign.ie/What-is-Universal-Design/The-7-Principles/

13

6. Manjši fizični napor: oblikovanje se lahko učinkovito in udobno uporabi z minimalno

utrudljivostjo. Smernice:

6a.) Dovoliti uporabniku, da uporablja nevtralni položaj telesa.

6b.) Uporablja naj se razumne načine izvedbe.

6d) Minimalizira naj se trajen fizični napor.

7. Velikost in prostor za pristop in uporabo: zagotovljena naj bosta ustrezna velikost in

prostor za pristop, doseg, upravljanje in uporabo ne glede na uporabnikovo višino,

držo ali gibljivost. Smernice:

7a.) Zagotavlja naj se jasne oznake pomembnih elementov, ne glede na to, ali oseba

sedi ali stoji.

7b.) Vsi elementi naj bodo postavljeni tako, da jih lahko doseže vsak uporabnik, ne

glede na to ali sedi ali stoji.

7c.) Namestijo naj se različice v variante prilagojenosti in ročnega oprijema.

7d.) Zagotavlja naj se primeren prostor za uporabo podporne tehnologije/tehničnih

pripomočkov ali osebne asistence.

Pregled dostopnih internetnih virov kaže, da se univerzalno oblikovanje po svetu vedno bolj

uveljavlja. V nadaljevanju kot dva primera dobrih praks izpostavljamo dve državi, ki sta

univerzalno oblikovanje sprejeli v svoje nacionalne programe.

Na Irskem deluje Center za odličnost in univerzalno oblikovanje (Center for Excellence in

Universal Design), ustanovila ga je Nacionalna inštitucija za invalide (National Disability

Authority), katerega glavne naloge so:

- prispevati k razvoju in promociji standardov univerzalnega oblikovanja,

- zagotavljati izobraževanje v sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki

- in dvig ozaveščenosti.

Center deluje v sodelovanju z več različnimi deležniki: ministrstva, javne ustanove, podjetja,

strokovnjaki, invalidske organizacije, starejši in splošna javnost, kar zagotavlja možnosti tako

vključevanja različnih pogledov na univerzalno oblikovanje kot tudi ozaveščanje in

informiranje čim širšega kroga prebivalstva.

Kot primer dobre prakse izpostavljamo tudi Avstralsko agencijo za mednarodni razvoj

(Australian Agency for International Development), ki nudi pomoč mnogim sektorjem,

vključujoč: zdravje, oskrbo z vodo, sanitarno-higiensko področje, oskrba z energijo,

gospodinjstva, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, transport, razvoj

podeželja, pravo in humanitarno področje. Za vsako področje so pripravljene smernice; le-te

niso obvezujoče, predstavljajo primere dobrih praks in vključujejo tudi povezave do

mednarodnih dokumentov s posameznega področja in primerov dobrih praks. Za razvoj

programov pomoči uporabljajo pristop »Aid Management Cycle«, ki obsega štiri prekrivajoče

se faze:

(1) opredelitev politike in usmeritev, ki zajema identifikacijo in razumevanje zakonodajnega

okvira. Zakonodaja nekaterih držav že vključuje vidik invalidnosti in univerzalno oblikovanje,

večinoma pa nimajo posebej pripravljenih smernic, pravilnikov in predpisov glede minimalnih

standardov in oblikovanja infrastrukture. Prva faza vključuje še identifikacijo partnerjev

14

(invalidskih organizacij) in ostale možne podpore ter dokumentiranje projektov, v katerih je

bila obravnavana invalidnost; tako pridobljene informacije naj bodo dostopne oblikovalcem

infrastrukture in ostalim deležnikom.

(2) načrtovanje in oblikovanje, ki zajema sodelovanje med predstavniki vlade/ministrstev,

oblikovalci infrastrukture in invalidskimi organizacijami; dogovor o prioritetah glede na tip

invalidnosti, vključevanje univerzalnega oblikovanja v fazo načrtovanja – tako stroški

predstavljajo del skupnih stroškov izdelave in ne dodatnih stroškov.

(3) implementacija in upravljanje izvajanja, ki zajema upravljanje z investicijami za dosego

dogovorjenih rezultatov. Univerzalno oblikovanje mora biti v skladu z razvojnimi usmeritvami,

prepoznati mora tudi lokalne potrebe. Pomembno je, da so v proces oblikovanja vključene

invalidske organizacije ter da se promovira možnosti zaposlovanja za invalide.

(4) pregled in evalvacija, ki vključuje pregled in evalvacijo učinkovitosti agencije AusAID,

ugotovitve se upoštevajo pri nadaljnjem delu in so na voljo vsem.

Tako kot v drugih državah, se pojem univerzalno oblikovanje pojavlja tudi v našem prostoru.

V nasprotju z nekaterimi državami, ki so univerzalno oblikovanje vključile v svojo zakonodajo

(npr. Irska: Disability Act 2005) v slovenski zakonodaji univerzalno oblikovanje ni posebej

omenjeno.

Univerzalno oblikovanje že v začetni fazi oblikovanja izdelka ali storitve predstavlja del

celotnega procesa, kar pripomore k zmanjševanju stroškov in omogoča razvoj novih metod,

medtem ko tradicionalne metode prilagajanja upoštevajo potrebe invalidov šele na koncu

procesa ali pa izdelek/storitev zahteva oblikovanje po meri. Tako so posebne rešitve videne

kot dodatno delo8.

Priprava oblikovalskih smernic za univerzalno oblikovanje po posameznih področjih je

smiselna predvsem iz vidika dostopnosti do informacij/informacije na enem mestu – gre za

informacije, ki so prilagojene posameznemu področju, zajemajo pa tako zakonodajna

določila, primere dobrih praks in so pripravljene v sodelovanju z invalidskimi organizacijami.

Za implementacijo univerzalnega oblikovanja v širšo sfero je pomembno tudi sodelovanje

vseh, ki delujejo na področju oblikovanja, pri čemer še posebej izpostavljamo sodelovanje

invalidskih organizacij. Pomembno je tudi, da se koncept univerzalnega oblikovanja vključi v

študijske programe.

Evropska komisija v svojem dokumentu Poročilo o izvajanju Konvencije OZN o pravicah

invalidov (2014) poudarja, da spodbuja univerzalno oblikovanje kot je definirano v konvenciji

kot pristop za zagotavljanje dostopnosti. Ta pristop se spodbuja tudi v okviru priprave

evropske standardizacije in raziskovalnih projektov (7. Okvirni program 2007-2013, Horizon

2020, Program za raziskave in inovacije 2014-2020) za nove tehnologije (IKT, mobilnost,

podporne tehnologije, transport). Evropske pobude so vključevale telefonsko številko 112 v

okviru Direktive o univerzalnih storitvah ter mandate za standardizacijo CEN, CENELEC in

ETSI. Pomembna spodbuda prihaja tudi preko iniciative Evropske komisije »Acess City

Award«, ki nagrajuje za dostopno okolje evropska mesta, ki si prizadevajo odstranjevati ovire

iz okolja. V letu 2012 je Ljubljana prejela posebno priznanje za napredek pri transportu in

8 http://universaldesign.ie/What-is-Universal-Design/

15

infrastrukturi za invalide kot tudi za širšo dostopnost (prilagajanje spletnih strani, mestnih

knjižnic, novih zgradb in osveščanja).

16

PRILOGA

Seznam finančnih ugodnosti (velja za leto 2014) po posameznih področjih za invalide v Sloveniji (po posameznih občinah in inštitucijah).