IZBIRNI PREDMETI V OLSKEM LETU 2017/2018

8. razred

IZBIRNI PREDMET UITELJ/ICA (predvidoma)

1. NEMINA 2 Mateja Jane

2. LITERARNI KLUB Ura Kos

3. Filozofija za otroke: ETINA RAZISKOVANJA

Nada Pani

4. Likovno snovanje: LIKOVNO SNOVANJE II.

Kristina Kompan

5. VERSTVA IN ETIKA II. Nada Pani

6. Biologija: ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU

Lidija Duh

7. POSKUSI V KEMIJI Marjanca Bregar

8. port: PORT ZA ZDRAVJE Vanja Reetar

9. Raunalnitvo: MULTIMEDIJA Robert Kodri

10. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREAMI

Mojca Sovdat

Uenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, e s tem soglaajo njegovi stari.

Uenec, ki obiskuje glasbeno olo z javno veljavnim programom, je na predlog starev oproen sodelovanja pri izbirnih predmetih. Uenec je lahko v celoti oproen sodelovanja pri izbirnih predmetih ali pa le pri eni uri tedensko. V tem primeru morajo stari po junijskem roku za vpis v glasbeno olo za naslednje olsko leto osnovni oli posredovati pisno vlogo, ki ji priloijo potrdilo o vpisu njihovega otroka v glasbeno olo z javno veljavnim programom. V vlogi navedejo, ali elijo, da je uenec oproen pouka izbirnih predmetov v celoti ali le ene ure tedensko. Za uence, ki se v glasbeno olo vpisujejo naknadno v avgustu, pa stari posredujejo vlogo najkasneje do 31. avgusta.

IZBIRNI PREDMET NEMINA 1, 2, 3

(Magnet 1, 2, 3 Giorgio Motta, Zaloba Rokus)

OPREDELITEV PREDMETA

v asu vse intenzivnejega svetovnega povezovanja ima znanje tujega jezika edalje veji

pomen;

znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih uenci usvajajo pri pouku tujega jezika so pomembni

najprej zaradi neposredne uporabnosti za uence, pozneje pa tudi za njihovo poklicno in

splono izobrazbo, saj e vedno dri: Ve jezikov zna, ve velja;

uvajanje otroka v svet tujega jezika omogoa spontano sporazumevanje, krepi se zaupanje

vase, ki prehaja v samozavest in spotovanje soljudi

SPLONI CILJI PREDMETA

razvijanje vseh tirih jezikovnih spretnosti: slunega in bralnega razumevanja ter pisnega

sporoanja in komunikacije

razvijanje komunikacijskih spretnosti, usvajanje besedia in jezikovnih struktur, ki se

skozi razline une vsebine razvijajo in poglabljajo

spoznavanje deel nemkega govornega podroja

OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

ustne (vodeni dialogi, igra vlog, delo v skupini ) in pisne (pisno preverjanje znanja,

priprava in predstavitev projektov na znano temo, ipd.), spremljanje doloenih televizijskih

oddaj in razprava o le-teh (utrditi besedni zaklad).

Uenci morajo letno pridobiti najmanj dve pisni in najmanj dve ustni ceni.

Sreevali se bomo dve uri tedensko, kar pomeni 70 ur letno v osmem razredu.

Priakujem te tvoja uiteljica MATEJA JANE

KAKO POTEKA UENJE NEMKEGA JEZIKA PRI POUKU IN DOMA?

Pri pouku uenci razvijajo tiri poglavitne spodobnosti tujega jezika branje, pisanje,

sluno razumevanje in komunikacijo.

Uenci s pomojo iger vlog, dialogov, spominskih iger, posluanja in petja nemkih pesmi,

gledanja nemkih filmov ter komuniciranjem z uiteljico usvajajo nemki jezik, se znebijo

morebitnega strahu pred nastopanjem pred soolci in se nauijo izraziti svoje mnenje.

Namen izbirnega predmeta nemine je predvsem priprava uencev na srednjeolsko

uenje nemine, ki z na biti za nekatere, predvsem zaradi nerednih unih navad in

nepravilnega uenja jezika precej trd oreh.

Uenci se jezik uijo tudi doma z rednim delanjem domaih nalog in dodatnih tedenskih vaj.

DEJSTVA O NEMINI, KI NE DRIJO

Nemina je teja kot angleina!

Ni res! Nemki jezik ima zelo urejena slovnina pravila, ki uencu omogoajo, da s

sistematinim uenjem jezik usvojijo dokaj hitro.

Angleina je veliko bolj uporabna kot nemina!

etudi angleino govori 'e skoraj vsak', pogosto pozabljamo, da ivimo na obmoju, kjer je

nemina imela, ima ter bo imela velik vpliv. Ker je nemina eden izmed glavnih jezikov

Evropske unije, bo znanje nemine edalje bolj pomembno pri zaposlovanju na bolje

plaanih mestih.

Uenje nemine je naporno!

e se nemino uimo sproti in redno delamo domae naloge in vaje, potem tudi uenje pred

preverjanji ni naporno. e se pri uenju e malo poigramo z barvami in iemo povezave med

nemino in slovensko nareno govorico, zna biti uenje precej zabavno.

Teave imam e z uenjem angleine, kaj ele z nemino!

e ima lovek voljo do uenja, potem je nemina lahko celo veliko laja kot angleina.

Nemka slovnica je namre zelo urejena in za vsak 'Zakaj?' obstaja logien 'Zato.' Dokazano

je celo, da se uenci, ki se najprej uijo nemino, veliko hitreje nauijo angleino.

Nemino se bom uil/a, ko bo potrebno!

Zakaj odlaati? e ne e v srednji oli, te bo nemina skoraj zagotovo priakala na bolje

plaanem slubenem mestu. Mar ni bolje, da se sedaj potrudi in ti bo kasneje zato laje?

NEMINA NAS SPREMLJA E OD MALEGA: SE SPLOH ZAVEDAMO TEGA?

Nemina nas obdaja v vsakodnevnem ivljenju, e si to elimo ali ne. Dananje slovensko

ozemlje je tevilna stoletja 'pripadalo' nemko govoreemu vijemu sloju in svoj as je

vsakdo, ki je spadal med drubeno elito, moral obvladati nemino.

Manj premoni sloji prebivalstva nemine v veliki meri niso obvladali, so pa iz nje prevzeli

veliko besed, ki so jih 'poslovenili' in se v narejih uporabljajo e danes.

Tudi mi vsakodnevno zagotovo uporabimo vsak nekaj besed, ki prvotno izhajajo iz nemine.

Kdo bi si mislil, da ima narena beseda za zajtrk frutek toliko skupnega z nemko

besedo za zajtrk das Frhstck. e nekaj drugih: pospravljati ( pucati - putzen), steklenica

(flaa - die Flasche), sladkor (cuker - die Zucker), as (cajt - die Zeit).

LITERARNI KLUB enoleten predmet, lahko se izvaja v 7., 8. ali 9. razredu

1 ura pouka tedensko

namenjen knjinim moljem

uiteljica: Ura Kos

BRALNI KLUB spoznavanje razlinih vrst leposlovja pogovori o prebranih besedilih seznanitev s sodobno besedno umetnostjo kresanje mnenj

LEPOSLOVNO PISANJE: Uenci piejo basen, pripovedko, anekdoto, povesti, pesmi ter dramska besedila in jih tudi predstavijo.

CILJI razvoj pozitivnega odnosa do knjievnosti oblikovanje osebnostne identitete zanimanje za sprejemanje razlinih knjievnih zvrsti ustvarjalno vkljuevanje v jezikovne igre

Filozofija za otroke

8. razred: ETINO RAZISKOVANJE

Uiteljica: Nada Pani

t. ur: 1 tedensko

Filozofija za otroke je izbirni predmet, ki od uenca ne zahteva obiskovanja vsa tri leta.

Filozofija za otroke je po vsem svetu prisoten in didaktino zelo dodelan filozofski program,

ki ob obravnavi razlinih filozofskih problemov meri na samostojno miljenje uencev in

razne komunikacijske sposobnosti. Filozofski problemi so prevedeni v zgodbe za otroke, o

katerih se razpravlja pri pouku. Izhodie pouka je vsako leto druga itanka z zgodbami iz

ivljenja otrok, na katerih se pri pouku gradi vodeni dialog. itanke sicer ponujajo podrobno

razdelavo vsebine unih ur, vendar je ne zapovedujejo, ker lahko uenci kadarkoli odprejo

svoje probleme. Bistvo programa je v tem, da potek ure ni vnaprej doloen, temve je ura

rezultat skupnega raziskovanja uencev, ki se razvije ob branju filozofske itanke.

Sploni cilji:

- filozofsko raziskovanje etinih, socialnih in spoznavnih problemov,

- razvijanje kritinega miljenja,

- razvijanje domiljije in kreativnosti,

- razvijanje kulture dialoga (izraanje in zagovor lastnih stali, mnenj, posluanje,

upotevanje stali drugih),

- razvijanje miselnih spretnosti.

Filozofski problemi, prevedeni v otroki jezik, vzpodbujajo radovednost, enakopravno

sodelovanje v raziskovalni skupini otrok krepi pozitivno samopodobo na osnovi lastnega

prispevka k pouku in omogoa, da uenci na pozitiven nain doivljajo sebe in druge.

LIKOVNO SNOVANJE 2 Je izbirni predmet za vse tiste, ki vas likovno ustvarjanje razveseljuje in vam pomaga pri izraanju vae osebnosti. Izbirali si boste lahko priljubljena likovna podroja in tehnike in se v njih preizkuali in izpopolnjevali. Sodelovali boste na likovnih nateajih ter pri pripravi olskih dekoracij in razstav. Sploni cilji izbirnega predmeta likovno snovanje 2:

- Razvijanje ustvarjalne likovno-izrazne zmonosti in negovanje individualnega likovnega izraza;

- Razvijanje sposobnosti opazovanja, prostorske predstavljivosti in vizualizacije, likovnega miljenja, likovnega spomina in domiljije;

- Seznanjanje z likovnimi tehnikami, materiali, orodji in tehnologijami; - Razvijanje estetske, emocionalne in socialne osebnostne kvalitete ob

likovnem izraanju; - Razvijanje obutljivosti do likovne kulturne dediine in kulturne

razlinosti. tevilo ur: 35 Izvajanje: enkrat tedensko po ena olska ura Mentorica: Kristina Kompan

VERSTVA IN ETIKA II

Uiteljica: Nada Pani

Razred: 8. razred

tevilo ur: 35 ur, ena ura tedensko

Predmet je trileten.

Uni nart omogoa njegovo izbiro tudi le eno oz. dve leti.

Predmet uencem omogoa, da dopolnijo znanje, ki ga o verstvih dobijo pri

drugih predmetih.

Uencem pomaga razumeti resnost in pomen verskih in etninih vpraanj in jih

usmerja k spotovanju vseh ljudi, ne glede na versko pripadnost.

ORGANIZMI V NARAVNEM IN UMETNEM OKOLJU

UITELJICA: Lidija Duh

RAZRED: 8.

OBSEG PREDMETA: 35 ur, 1 ura tedensko

SPLONI CILJI:

Uenci pri izbirnem predmetu:

spoznajo ivlje