UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

IZBIRA DOBAVITELJA Z JAVNIM

RAZPISOM V INFRASTRUKTURNEM

SEKTORJU

Selection of Supplier with Public Procurement in

Infrastructur Sector

Kandidat: Roman Zajc

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Marketing

Mentor: prof. dr. Bruno Završnik

Jezikovno pregledala: Marta Keržan, prof. prim. knj. in slo.

Študijsko leto: 2015/2016

Škocjan, april 2016

i

POVZETEK

V Sloveniji je večina vodovodne infrastrukture v lasti države oziroma občin, zato so

skoraj vse novogradnje in vzdrževalna dela podvržena javnemu naročanju. Na trgu je

veliko ponudnikov vodovodnega materiala, ki se prijavljajo na javne razpise. Mnogi

med njimi se prijavijo na razpis, kljub temu, da ne ustrezajo pogojem v razpisni

dokumentaciji. V postopku javnega naročanja je najpomembnejša dobro pripravljena

razpisna dokumentacija. Z njo lahko ponudnik pripravi ponudbo, ki ustreza pogojem in

zahtevam naročnika. V obravnavanem primeru se je prijavil ponudnik, katerega

material ni ustrezal tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije. To je bilo razvidno iz

prospektov proizvajalca. Kljub temu je ponudnik z raznimi dokumenti dokazoval

nasprotno. S preiskavami vzorca cevi v laboratoriju se je sum o neustreznosti materiala

potrdil. Da bi bila ponudba transparentna in bi popolnoma ustrezala razpisnim pogojem,

naročnik potrebuje strokovnjake, ki poznajo potrebe naročnika in pripravijo ustrezno

razpisno dokumentacijo ter na koncu odločajo pri izbiri ustrezne ponudbe.

Ključne besede: naročnik, razpisna dokumentacija, javno naročilo, ponudnik

ABSTRACT

In Slovenia, most of the plumbing infrastructure is owned by the government or

municipalities, therefore almost all new constructions and maintenance works are

subject to public procurement. There are multiple plumbing material providers on the

market who apply for public tenders. Many apply, even though they do not comply with

the terms of tender documentation. The most important part of the public procurement

procedure is a well prepared tender documentation. With it, the tenderer can prepare

such a bid that meets the tenderee's conditions and demands. In the studied example, the

applied tenderer's material did not comply with the technical specifications of the tender

documentation, which was clear from the manufacturer's information leaflets.

Nevertheless, the tenderer tried to prove the contrary with various documents. The

laboratory analysis of the pipe sample confirmed the suspicion of the material

inadequacy. In order to ensure a transparent bid which perfectly meets the tender

conditions, the tenderee needs experts who are familiar with the tenderee's requirements

and can prepare the adequate tender documentation, as well as help choosing the

suitable bid in the end.

Key words: tenderee, tender documentation, public procurement, tenderer

ii

KAZALO

1 UVOD _________________________________________________________________________________ 1

1.1 Opredelitev problema _____________________________________________________________ 1

1.2 Namen in cilj diplomskega dela _____________________________________________________ 1

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave _________________________________________________ 2

1.4 Metode raziskovanja ______________________________________________________________ 3

2 OPIS JAVNEGA NAROČANJA _______________________________________________________ 3

2.1 Kratka zgodovina javnega naročanja _________________________________________________ 3

2.2 Primerjava javnega naročanja Evropa – Slovenija ______________________________________ 4

2.2.1 Temeljna načela javnega naročanja v EU _________________________________________ 5

2.3 Naročniki javnega naročanja _______________________________________________________ 6

2.3.1 Klasični naročniki oziroma naročniki po ZJN-2 _____________________________________ 6

2.3.2 Naročniki na področju ZJNVETPS ________________________________________________ 6

2.4 Pojem in namen oddaje javnih naročil _______________________________________________ 7

2.4.1 Splošne in posebne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja _______________________ 8

2.4.2 Vrste postopkov oddaje javnih naročil __________________________________________ 10

2.5 Nepravilnosti in kršitve načel javnega naročanja ______________________________________ 11

2.6 Razpisna dokumentacija __________________________________________________________ 12

2.6.1 Priprava razpisne dokumentacije ______________________________________________ 12

2.6.2 Splošna in posebna vsebina razpisne dokumentacije _______________________________ 12

2.6.3 Objava in spremembe ter dopolnitve razpisne dokumentacije _______________________ 13

2.6.4 Podrobnejša vsebina razpisne dokumentacije ____________________________________ 13

2.6.5 Pooblastilo drugih gospodarskih subjektov za izpeljavo projekta _____________________ 14

2.6.6 Sodelovanje ponudnikov pri pripravi razpisne dokumentacije _______________________ 14

2.6.7 Opis predmeta javnega naročila in pogoji za ugotavljanje sposobnosti ________________ 14

2.6.8 Merilo ____________________________________________________________________ 17

2.6.9 Instrument zavarovanja ______________________________________________________ 17

2.7 Revizija postopkov oddaje javnega naročila __________________________________________ 19

2.7.1 Predrevizijski postopek ______________________________________________________ 19

2.7.2 Revizijski postopek __________________________________________________________ 20

2.7.3 Pritožbeni postopek _________________________________________________________ 20

iii

3 ANALIZA JAVNEGA NAROČILA V VODOVODNEM PODJETJU _______________ 21

3.1 Kratka predstavitev vodovodnega podjetja JP VO-KA Ljubljana __________________________ 21

3.2 Objava javnega razpisa za nabavo cevi in spojnikov iz duktilne litine ______________________ 23

3.3 Razpisna dokumentacija __________________________________________________________ 25

3.3.1 Splošna določila ____________________________________________________________ 25

3.3.2 Ponudbeni pogoji ___________________________________________________________ 25

3.3.3 Pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ____________________________________ 26

3.4 Finančna zavarovanja ____________________________________________________________ 26

3.5 Izbira ponudnikov in merila _______________________________________________________ 27

3.6 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe __________________________________________ 27

3.7 Odpiranje ponudbenih dokumentacij _______________________________________________ 27

3.8 Ocenjevanje ponudb _____________________________________________________________ 27

3.9 Izbira ponudnika ________________________________________________________________ 29

4 SKLEP ______________________________________________________________________________ 31

LITERATURA IN VIRI _________________________________________________________________ 32

iv

KAZALO SLIK

SLIKA 1: POVPREČNA PORABA SREDSTEV ZA JAVNA NAROČILA V EU GLEDE NA BDP ________________ 5

SLIKA 2: LJUBLJANSKO CENTRALNO VODOVODNO OMREŽJE __________________________________ 22

SLIKA 3: UPRAVNA ZGRADBA JP VO-KA LJUBLJANA __________________________________________ 23

SLIKA 4: NEKAJ DUKTILNIH CEVI ZA VZDRŽEVANJE VODOVODA V CENTRALNEM SKLADIŠČU V KLEČAH 24

KAZALO TABEL

TABELA 1: MEJNE VREDNOSTI ZA DOLOČITEV VRSTE POSTOPKOV PO ZJNVETPS __________________ 10

TABELA 2: SKUPNI ZNESEK VELJAVNIH PONUDB PONUDNIKOV »A« IN »B« ______________________ 27

TABELA 3: OCEJEVANJE PRIMERNOSTI TEHNIČNIH ZAHTEV GLEDE NA OBJAVLJENO RAZPISNO

DOKUMENTACIJO 17/12 __________________________________________________________ 29

SEZNAM KRAJŠAV

DRK Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

JN Javno naročilo

RD Razpisna dokumentacija

RSRS Računsko sodišče Republike Slovenije

Ur.l. RS Uradni list Republike Slovenije

ZJN Zakon o javnem naročanju

ZJNPOV Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti

ZJNVETPS Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju

poštnih storitev

ZPVPJN Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja

v

1

1 UVOD

Javno naročilo (v nadaljevanju JN) je pojem, ki je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju

RS) pogostejši od osamosvojitve dalje, saj v prejšnji družbeni ureditvi ni bil potreben.

Z vstopom v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) moramo pri javnem naročanju v našo

zakonodajo vključiti evropske direktive. Javno naročanje je instrument, s katerim ob

upoštevanju zakonodaje in dobro pripravljeno razpisno dokumentacijo zagotovimo

transparentnost porabe javnih sredstev. Javno naročanje se deli v dve veliki skupini:

klasično naročanje in naročanje na infrastrukturnem, vodnem, energetskem

transportnem in poštnem področju. V diplomskem delu bom podrobneje obdelal

razpisno dokumentacijo. Strokovno pripravljena razpisna dokumentacija naročniku

zagotovi, da bo prejel ponudbe, ki bodo zadovoljile njegove potrebe po ugodni ceni in

kvalitetnem materialu. Ponudnik pa bo iz kakovostne razpisne dokumentacije razbral,

ali ima v svoji ponudbi razpisano blago ali storitev. Pri tem je pomembno, da ima

naročnik na razpolago strokovnjake različnih strok, ki so potrebni za konkreten razpis.

Omenjeni strokovnjaki s skupinskim delom lahko pripravijo kakovostno dokumentacijo.

Namen naloge je prikazati, da se kljub jasnim zahtevam v razpisni dokumentaciji še

vedno prijavljajo ponudniki, ki zahtevanih kvalitet ne dosegajo. Vse to povzroča

naročniku dodatne stroške in mu jemlje dragoceni čas, ki je potreben, da se JN izpelje in

izbere najugodnejšega ponudnika.

1.1 Opredelitev problema

Področje, ki ga nameravam raziskati v diplomskem delu, je javno naročanje v

infrastrukturnem sektorju.

V javnem podjetju je naročanje blaga in storitev večjih vrednosti podvrženo javnemu

razpisu. Javno naročanje razlikuje med dvema velikima področjema:

klasično javno naročanje in

JN v infrastrukturnem sektorju.

Zaposlen sem v vodovodnem podjetju, zato bom raziskal naročilo vodovodnega

materiala za vzdrževanje vodovodnega omrežja z javnim razpisom v infrastrukturnem

sektorju. Za temo sem se odločil, ker me zanima in je ne poznam, kljub temu da jo v

našem podjetju veliko uporabljamo.

1.2 Namen in cilj diplomskega dela

Namen diplomskega dela je spoznati in raziskati postopke izbire in ocenjevanja

dobavitelja z javnim razpisom v infrastrukturnem sektorju.

2

Nabavni management ima tudi v infrastrukturnem javnem sektorju enako vlogo kot v

ostalem nabavnem področju. Čeprav javno podjetje praviloma ne ustvarja dobička, je

njegova naloga kljub temu izbrati dobavitelja najboljših izdelkov po konkurenčnih

cenah. Hkrati mora biti dobavitelj zanesljiv, saj je to zelo pomembna lastnost

poslovnega partnerja. Izbira dobrega materiala in zanesljiva dobava sta pomembni za

učinkovito delovanje sistema, kot je v našem primeru vodovod. Voda je življenjsko

pomembna dobrina in produkcijsko sredstvo podjetij. Ob vsem tem je potrebno tudi

gospodarno ravnati z denarnimi sredstvi, saj je to družbeno odgovorno.

Cilj diplomskega dela je predstaviti proces izbiranja in ocenjevanja ponudnikov

dobaviteljev v javnem vodovodnem podjetju. Osredotočil se bom predvsem na merila

izbiranja in presojanja dobaviteljev, kakovosti njihovih izdelkov, opis metod izbiranja

in ocenjevanje. V primeru diplomskega dela bodo to cevi in spojniki iz duktilne litine.

Na razpise se prijavljajo tudi ponudniki s slabimi materiali in nepopolnimi ponudbami,

ki naročniku v javnem sektorju povzročajo stroške s pritožbami pa tudi velike časovne

zamike.

V diplomskem delu želim dokazati naslednje trditve:

Tudi javno podjetje je zavezano k izbiri zanesljivih dobaviteljev, ki bodo

kakovostno blago dobavili po konkurenčnih cenah, kar bo zagotovilo zanesljivo

delovanje vodovodnega sistema.

Nabavna služba v javnem podjetju mora biti visoko usposobljena za izbiro

dobavitelja.

Pomembno merilo izbire dobaviteljev je zagotavljanje kakovosti materialov,

izdelkov in storitev, rokov dobave in plačilnih pogojev.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Menim, da pravilna izbira dobavitelja materiala, izdelkov in storitev ne vpliva le na

ekonomski uspeh, ampak tudi na zanesljivost delovanja sistema. Pri tem ne smemo

zanemariti tudi dolgotrajnega ekonomskega uspeha.

Pri pisanju diplomskega dela si bom pomagal z domačo in tujo literaturo, ki sem jo

uporabljal med študijem. Zelo pomembni so tudi pisni in ustni podatki izbranega

podjetja.

Omejitev pri pisanju diplomskega dela bo predvsem dostop do podatkov našega

podjetja, saj so nekateri zaupne narave. Kljub temu lahko konkretne podatke spremenim

v poljubne neznanke.

3

1.4 Metode raziskovanja

Pri pisanju diplomskega dela bom uporabil deskriptiven način raziskovanja, metodo

primarne raziskave – intervju, metodo komparacije, kompilacije in deskripcije.

Pri izdelavi diplomskega dela bom uporabljal naslednje vire:

razpoložljivo domačo in tujo strokovno literaturo,

baze podatkov na spletu,

strokovne članke iz revij in posvetov ter

spletne vire podjetja JP VO-KA Ljubljana.

2 OPIS JAVNEGA NAROČANJA

2.1 Kratka zgodovina javnega naročanja

Prvi zakon, ki je bil predhodnik javnega naročanja na ozemlju današnje Slovenije, je bil

sprejet leta 1908. Sprejel ga je tedanji cesar Franc Jožef, ko se je gradila južna železnica

Dunaj–Trst. Nastal je na pritožbo lokalnih gradbenikov, ker so posle dobivali le izbrani

izvajalci. To so bili obrtniki z Dunaja in tisti, ki so bili blizu cesarskemu dvoru. Tako

so kasneje lahko pri gradnji železnic sodelovali različni izvajalci. V bivši SFRJ zaradi

družbene ureditve postopek javnega naročanja, kot ga uporabljamo sedaj, ni bil

potreben. Vendar so zunanje finančne institucije zahtevale mednarodne razpise, če se je

investicija financirala iz njihovih posojenih sredstev.

V RS je za sistem javnega naročanja pristojno Ministrstvo za finance. Pojma »javno

naročilo« in »javni naročnik« je uvedel Peter Černigoj z Ministrstva za finance.

Oblikoval se je leta 1992, vendar je bil še nekaj časa pojem javni naročnik izenačen z

neposrednim uporabnikom državnega proračuna (Primec, 2000, str. 8). Do sprejetja

prvega zakona o javnem naročanju sta veljali dve odredbi, ki ju je izdal minister za

finance. To sta bili Odredba o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih

del, ki se financirajo iz proračuna RS, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS (v

nadaljevanju Ur. l. RS), št. 24/92, in Odredba o postopku za izvajanje razpisa za oddajo

javnih naročil, s pripadajočimi spremembami iz Ur. l. RS, št. 28/93 in 19/94 (Vesel &

Mužina, 2004, str. 20).

Prvi zakon o javnih naročilih je bil sprejet v Državnem zboru RS marca 1997 (ZJN,

1997). Uporabljali so ga: proračunski uporabniki, DARS, obe univerzi, javna podjetja,

ustanovljena po zakonu o gospodarskih javnih službah, ter javne zdravstvene in javni

raziskovalni zavodi, katerih ustanoviteljica je država. Kasneje se je uporabljal še za

naročnike, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali lokalna skupnost ali so

ustanovljeni po Zakonu o gospodarskih javnih službah. Za večino naročnikov je bilo to

4

povsem novo področje, zato so bili sprejeti še različni podzakonski akti (Primec, 2000,

str. 11).

Zaradi gospodarskega vključevanja RS v EU in zahteve, da se obstoječa zakonodaja

uskladi s pravnim redom EU, sta bila potrebna priprava in sprejem novega zakona o

javnih naročilih. Aprila leta 2000 je bil sprejet Zakon o javnih naročilih (ZJN-1, 2000)

(Primec, 2000, str. 13). Zakon je bil še pred sprejetjem deležen kritik domače strokovne

javnosti, kasneje pa še Evropske komisije. Podan je bil predlog za nov zakon, a je vlada

predlagala le spremembe in dopolnitve ZNJ-1. Zakon o spremembah in dopolnitvah

ZNJ-1 je bil sprejet decembra 2003. Imenoval se je ZJN-1A (Kranjc V., 2004, str. 15).

Tudi v EU se je pokazala želja po večji fleksibilnosti in poenostavitvi pravil pri javnem

naročanju. Kot posledica tega je RS novembra 2006 sprejela dva zakona: Zakon o

javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2) (ZJN-2, 2006) in Zakon o javnem naročanju

na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (v

nadaljevanju ZJNVETPS) (ZJNVETPS, 2006). Zakona sta začela veljati decembra 2006

(Kranjc V, 2007, str. 29-30). Od leta 2006 sta bila zakona spremenjena in dopolnjena še

šestkrat. Novembra 2012 je bil sprejet Zakon o javnih naročilih na področju obrambe (v

nadaljevanju ZJNPOV) (ZJNPOV, 2012), ki je začel veljati decembra 2012 (PIS, 2015).

Danes v RS veljajo naslednji zakoni, ki urejajo javna naročila (slovenska

zakonodaja):

Zakon o javnem naročanju (ZJN-2),

Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in

področju poštnih storitev (ZJNVETPS),

Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV),

IV. Podzakonski akti ZJN-2, ZJNVETPS in ZJNPOV,

Zakon o javni agenciji za javno naročanje (ZJAJN) in Zakon o prenehanju javne

agencije za javno naročanje,

podzakonski akti ZJAJN,

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN),

drugi predpisi, ki se nanašajo na javno naročanje.

Evropska zakonodaja to ureja z direktivami, uredbami in določbami ter predlogi

predpisov (zakoni, podzakonski akti …) (MJU, 2016).

Zaradi direktive 2014/24/EU in direktive 2014/25/EU je državni zbor 18. 11. 2015

sprejel nov Zakon o javnih naročilih, ki bo veljal od 1. 4. 2016 dalje. Vsa javna naročila

na splošnem in infrastrukturnem področju bodo urejena v istem zakonu (ZJN-3, 2015).

2.2 Primerjava javnega naročanja Evropa – Slovenija

Poraba sredstev za javna naročanja v EU je po podatkih Public Procurement Indicators

2014 v povprečju 13 % glede na BDP v posameznih državah od leta 2011 do 2014. V

Sloveniji smo s 13,4 % sredstev za javna naročila glede na BDP malo nad srednjo

vrednostjo v EU. Veliko nad povprečjem sta Nizozemska z 20,4 % in Finska z 18 %,

5

medtem ko sta Ciper s 6,7 % in Irska z 9,6 % najmanjša porabnika sredstev za javna

naročila v EU, kar je razvidno iz spodnjega grafa (EC, 2016).

Slika 1: Povprečna poraba sredstev za javna naročila v EU glede na BDP

Vir 1: (EC, 2016)

2.2.1 Temeljna načela javnega naročanja v EU

Najpomembnejše načelo javnega naročanja je načelo transparentnosti oziroma

preglednosti. Tako se uvede sistem odprtosti in preglednosti javnega naročanja v vseh

članicah EU. Preglednost je mogoče doseči z objavo javnega naročila v Uradnem listu

EU. Načelo de minis se uporablja za naročila, ki ne dosegajo takšnih vrednosti, da bi za

njih veljala pravila EU o javnem naročanju. Načelo pravičnosti je namenjeno izogibanju

razlikam na podlagi državljanstva in prednostim tehničnih specifikacij, ki jih imajo

nacionalna podjetja. Načelo enakopravnosti temelji na enakopravnosti ponudnikov v

vseh fazah postopka javnega naročanja. Načelo objektivnosti se nanaša na izbiro

ponudbe glede na najnižjo ceno ali ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Pri tem se lahko

upoštevajo tudi drugi negospodarski vidiki, kot so varovanje okolja, zaposlovanje in

socialna politika (Bovis, 2007, str. 63-80).

6

2.3 Naročniki javnega naročanja

Naročniki javnega naročanja so deljeni v dve skupini in jih zajemata dva zakona:

Zakon o javnem naročanju, kamor spadajo klasični naročniki, in Zakon o javnem

naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev,

kamor spadajo naročniki s področja infrastrukture. Javni naročnik so osebe, ki se pri

naročanju blaga, storitev ali gradenj ravnajo po pravilih javnega naročanja. Kdo je lahko

naročnik, se določi glede na pravni status in na dejavnost, ki jo opravlja. Vlada je

sprejela informativen seznam naročnikov (Ur. l. RS št. 18/07). Če subjekt ni uvrščen na

seznam, še ne pomeni, da ne more biti naročnik. Za vsak subjekt je potrebno ugotoviti,

ali po ZJN-2 in ZJNVETPS izpolnjuje pogoje za naročnika. V primeru dvoma naročnik

na ministrstvu za finance vloži predlog za ugotovitev pravnega statusa. Če je odgovor

ministrstva negativen, o naročnikovem predlogu odloča še vlada. Status naročnika lahko

neodvisno ugotavlja tudi Državna revizijska komisija, vendar mora upoštevati sklep

ministrstva za finance, če ga je že izdalo (Avbreht, in drugi, 2008, str. 135).

2.3.1 Klasični naročniki oziroma naročniki po ZJN-2

Klasični naročniki so le osebe javnega prava in združenja teh oseb. Sem spadajo organi

Republike Slovenije in samoupravnih skupnosti, javni skladi, javne agencije, javni

zavodi, javni gospodarski zavodi, osebe javnega prava, združenja, prejemniki subvencij

in subjekti, katerih poslovanje nadzorujejo naročniki.

2.3.2 Naročniki na področju ZJNVETPS

Da je nek subjekt podvržen ZJNVETPS mora izrecno opravljati eno izmed dejavnosti

na vodnem, energetskem, transportnem ali poštnem področju. Po ZJNVETPS so se

dolžni ravnati tudi ponudniki, ki jih nadzoruje naročnik. Tako lahko ponudnik z

naročnikom sklene pogodbo o izvedbi naročila neposredno, mimo predpisov o javnem

naročanju. Med naročnike na področju infrastrukture spadajo:

osebe javnega prava in združenja teh oseb. Ti so enaki naročniki kot po ZJN-2 in

osebe pod neposrednim ali posrednim vplivom javnega prava.

Zakon o gospodarskih javnih službah definira javno podjetje kot tisto, ki je v lasti RS ali

lokalne skupnosti, ki opravlja eno ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega.

ZJNVETPS pa definira javno podjetje kot subjekt, v katerem ima naročnik neposredno

ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali upravljanja.

Naročnik ima prevladujoč vpliv, če ima neposredno ali posredno večino vpisanega

kapitala, nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, in kadar lahko imenuje

večino članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa.

7

Osebe zasebnega prava, ki jim je podeljena posebna ali izključna pravica za

opravljanje infrastrukturne dejavnosti. ZJNVETPS so dolžne spoštovati tudi

osebe zasebnega prava, ki so nosilci posebnih ali izključnih pravic, ki jih podeli

pristojni organ za opravljanje določene infrastrukturne dejavnosti. Izključna

pravica pomeni omejitev opravljanja dejavnosti na enega, posebna pravica pa na

več subjektov. Brez podelitve teh pravic ni mogoče izvajati dejavnosti na

področju infrastrukture (Avbreht in drugi, 2008, str. 75-81).

2.4 Pojem in namen oddaje javnih naročil

Postopek javnega naročila se prične z zaznavo potrebe po določeni dobrini ali storitvi.

To potrebo se prenese v predvidene proračune ali finančne načrte. V hitrem pregledu

lahko postopek javnega naročila razdelimo v pet točk: 1. ugotovitev zaznavanja potrebe

in določitev predmeta JN, 2. javni razpis, 3. predložitev ponudbe, 4. ocena in primerjava

ponudb, 5. sprejem ponudbe in sklenitev pogodbe.

Kot že sam pojem »javno« pove, je predmet razpisa javni interes. V postopku se

porabljajo javna sredstva za nabavo blaga, naročilo storitev ali oddajo gradenj. Ker gre

za javna sredstva, postopek ni podvržen zgolj civilnopravnim predpisom, ampak tudi

posebnim predpisom javnega naročanja. Ti omogočajo večjo preglednost naročil in s

tem tudi zmanjšanje nepravilnosti in zlorab. Najpomembnejše posebnosti, ki ločijo

javna naročila od običajnih civilnopravnih, so:

omejena so načela obligacijskega prava oz. obveznostnega razmerja,

poudarjena je možnost oziroma pravica zainteresiranih ponudnikov, da sodeluje

v postopku izbire pogodbenega partnerja,

pogodbeni partner se izbira po vnaprej znanem postopku in ni prosta izbira,

nad postopkom izbire partnerja je zagotovljen nadzor,

obvezana je pisna oblika pogodbe,

pri dopolnjevanju in spreminjanju osnovnih pogodb so pogodbene stranke

omejene (Avbreht in drugi, 2008, str. 35-36).

Glede na predmet pogodbe razlikujemo tri vrste javnih naročil: javno naročilo blaga,

javno naročilo storitev in javno naročilo gradenj. Razlike med njimi so majhne, vendar

so pomembne zaradi različnih vrednosti JN, načinov oddaje JN in določenih izjem

(Kranjc, 2007, str. 62). Javno naročilo blaga ločimo glede nato, ali naročniki pridobijo

lastninsko pravico ali najem oziroma zakup. Javno naročilo storitev se izvaja po

Seznamu storitev (Ur. l. RS št. 18/07). Pri javnih naročilih gradenj gre za izvedbo

gradbenih storitev, projektiranje in izvedbenih del za dokončanje objekta, ki so na

Seznamu dejavnosti na področju gradenj (Ur. l. RS št. 18/07), in izvedbe del za

dokončanje objekta, ki se izvajajo po zahtevah naročnika. Pogosto se v praksi zgodi, da

je javno naročilo »mešano« (nakup stroja, ki ga je potrebno še namestiti in vzdrževati,

8

vzdrževanje stavb, ki vključuje gradbena dela, dobavo in vzdrževanje osebnih

avtomobilov). V primeru naročila gradnje in storitve hkrati se uporabita dva testa. Test

»glavnega predmeta pogodbe«, pri čemer se presoja vsebina predmeta oziroma kateri je

glavni predmet pogodbe. Drugi je test »večje vrednosti«, s katerim se ugotovita

vrednost storitve in vrednost gradnje. Višja vrednost določi vrsto naročila. Test »večje

vrednosti« se uporabi tudi v primeru naročila blaga in storitve ali blaga in gradnje.

Razlikovanje vrste naročila je pomembno zaradi spoštovanja mejnih vrednosti,

objavljenih v Uradnem listu EU. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji natančno

določiti predmet naročila. Vsaka storitev, blago ali gradnja, ki v naročilu ni točno

določena, in bi jo naročnik želel še dodatno naročiti, zahteva novo javno naročilo.

Obstajajo pa tudi posebni primeri javnih naročil. To so:

subvencionirana javna naročila, ki jih naročnik subvencionira oziroma

sofinancira z več kot 50 % deležem (13. člen ZJN-2),

javna naročila na področju obrambe, v primeru, kadar bi razkritje informacij

ogrožalo državno varnost (15. člen ZJN-2),

javno naročanje in sklepanje sporazumov preko skupnih nabavnih organov, za

katero je značilno naročanje večjih količin za širše geografsko področje (16. člen

ZJN-2 in 24. člen ZJNVETPS),

pridržana naročila, v katerih je ponudnik invalidsko podjetje in zaposlitveni

center (19. člen ZJN-2 in 23. člen ZJNVETPS),

javno naročilo storitev je izvajanje ali izvedba storitev iz Seznama storitev (20.

člen ZJN-2 in 25. člen ZJNVETPS) (Avbreht in drugi, 2008, str. 39-47).

2.4.1 Splošne in posebne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja

V določenih primerih naročniki niso zavezani spoštovanju Zakona o javnem naročanju.

Izjeme lahko razdelimo v dve skupini:

1) dejavnosti, ki ne pomenijo naročanja v smislu nabave blaga, naročila storitev ali

gradnje, kamor sodijo subvencije in druge oblike sofinanciranja, ki so v skladu z

Zakonom o javnih financah. Dodelijo se na osnovi predhodno izvedenega javnega

razpisa po predpisanem postopku;

2) dejavnosti, ki pomenijo naročanje blaga, storitev ali gradenj, vendar se zanje ne

uporablja Zakon o javnem naročanju. Sem sodijo predvsem:

javna naročila na področju infrastrukture;

javna naročila na področju telekomunikacij so urejena z Zakonom o

telekomunikacijah (Ur. l. RS št. 30/01,110/02). Naročnikom na področju

telekomunikacij omogočajo, da ponudijo ali izkoriščajo telekomunikacijske

storitve ali omrežja pod pogojem, da obstaja prosta konkurenca, ki ponuja enake

storitve pod enakimi pogoji na istem geografskem področju;

9

javna naročila zaupne narave so na področju obrambe ljudi in njihovega

premoženja ali kadar se zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov RS.

Naročniki pa so obvezni poročati vladi RS o izvedbi posla;

javna naročila, urejena s posebnimi pravili, npr. JN blaga, storitev in gradenj, ki

so urejena na podlagi mednarodnih sporazumov med RS in drugo ali drugimi

državami. JN, ki se nanašajo na nabave za potrebe vojaški enot, ne glede kje so

vojaške enote stacionirane. Naročilo lahko oddajo podjetja iz Slovenije ali tretje

države. Izjema so tudi JN, ki se oddajo po pravilih mednarodne organizacije;

koncesije za storitve, kjer izvajalec opravlja storitve po naročilu naročnika,

uporabnik storitev je širok krog ljudi, ki te storitve tudi plača;

javna naročila, ki se izvajajo na podlagi izključnih pravic. Te izjeme veljajo le za

storitve. Naročnikom je izključna pravica podeljena z zakon ali drugimi predpisi

in mora biti združljiva s pravom Evropske unije;

javna naročila ob naravnih ali drugih nesrečah. Osnovni cilj ob nesrečah je

takojšnje ukrepanje, zato dolgotrajni postopki javnega naročanja niso primerni.

Kljub temu morajo naročniki ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred naravnim

in drugimi nesrečami (ZVNDN-UPB1, Ur. l. RS, št. 51/06). Naročila po nesreči,

ko so zagotovljeni osnovni pogoji za življenje, naročniki oddajo po zakonu o

javnem naročanju, katerih vrednost mora biti nižja od mejnih vrednosti objave v

Uradnem listu Evropske unije;

pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki ali enim ali več gospodarskimi

subjekti, katerih poslovanje nadzorujejo naročniki; pri čemer mora biti

izpolnjenih več pogojev. Naročnik ima nadzor nad poslovanjem gospodarskega

subjekta, ki je primerljiv z nadzorom nad notranjimi organizacijskimi enotami.

Gospodarski subjekt, ki mu je naročnik dodelil naročilo neposredno, mora pri

svojih nakupih blaga, gradenj ali storitev ravnati na podlagi Zakona o javnem

naročanju. Vrednost, ki jo za izvedbo ponudi gospodarski subjekt, mora biti

takšna, kot velja na trgu ali celo nižja;

JN, ko naročnik na trgu nastopa tudi kot ponudnik in izpolnjuje določene pogoje.

Posebne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja:

Javna naročila programskega materiala radijskih in televizijski postaj ter zakup

medijskega prostora. Sredstva se morajo kljub vsemu uporabljati gospodarno.

Storitve na področju arbitraže in poravnave.

Javna naročila nekaterih finančnih storitev. Sem štejejo izdaje, nakup, prodaje in

prenos vrednostnih papirjev ter storitve Banke Slovenije.

Pogodbe o zaposlitvi.

Javna naročila raziskovalnih in razvojnih storitev. Pogoj je, da dosežki in

ugotovitve niso namenjeni samo naročniku, ampak imajo tudi splošen pomen.

Prav tako mora naročnik v celoti plačati to storitev.

Nakup in zakup zemljišča oz. nepremičnin (Avbreht in drugi, 2008, str. 53-68).

10

2.4.2 Vrste postopkov oddaje javnih naročil

Javno naročanje se lahko izvede po naslednjih postopkih:

odprti postopek,

postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,

postopek s pogajanji brez predhodne objave,

postopek s pogajanji po predhodni objavi,

postopek oddaje naročila male vrednosti,

konkurenčni dialog.

To velja za oba zakona. ZJNVETPS ne dopušča izvedbe konkurenčnega dialoga. Izbira

vrste postopka oddaje JN temelji na ocenjeni vrednosti naročila.

Tabela 1: Mejne vrednosti za določitev vrste postopkov po ZJNVETPS

Vrednosti za vse vrste postopkov oddaje javnih naročil

Blago, storitve Gradnje

ZJN-2 20.000–134.000 40.000–274.000

ZJNVETPS 40.000–414.000 80.000–844.000

Vrednosti za vse vrste oddaje postopkov javnih naročil

razen za postopek oddaje naročila male vrednosti

Blago, storitev Gradnje

ZJN-2 ≤ 134.000 ≤ 274.000

ZJNVETPS ≤ 414.000 ≤ 844.000

Vrednosti, za katere ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja,

ampak le evidenco o oddaji javnega naročila

Blago, storitev Gradnje

ZJN-2 < 134.000 < 274.000

ZJNVETPS < 414.000 < 844.000

Vir 2: Zakon o JN ZJNVETPS

11

2.5 Nepravilnosti in kršitve načel javnega naročanja

Nadzor nad javnimi sredstvi, s katerimi upravljajo javne ustanove, kontrolira Računsko

sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju RSRS). Pri tem mora dobiti dovolj

ustreznih in zadostnih podatkov za sodbo o nepravilnostih pri poslovanju javnih

ustanov. Izreka lahko mnenja o gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti poslovanja.

Glede na poročila se najpogosteje pojavljajo naslednje nepravilnosti:

neupoštevani so bili interni akti o oddaji javnega naročila majhne vrednosti;

javna naročila so bila izvedena v nasprotju s predpisi ali sploh niso bila

izvedena;

delitev javnega naročila na manjše sklope, tako da ni bilo potrebno oddati

javnega naročila;

niso bili upoštevani predpisi javnega naročanja pri oddaji javnega naročila in

ocenjevanju ponudb.

Kot je razvidno, je najpogostejša kršitev notranjih aktov oddaje javnih naročil male

vrednosti. S prenehanjem veljavnosti Uredbe o skupnih osnovah za pripravo

notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti v ZJN-2 ta kršitev ni več

mogoča. Kršitev je tudi, kadar se predmet javnega naročanja, ki je enovita celota,

razdeli na manjše enote in se s tem izogne javni objavi in objavi v Uradnem listu

EU. Naročniki pogosto za naročilo določijo nižjo ocenjeno vrednost od realne

vrednosti. Zaradi nižje ocenjene vrednosti se lahko izognejo uporabi Zakona o

javnem naročanju. Dodatno varovalo za takšne kršitve je 24. člen ZJN-2. Naročnik

mora prekiniti javno naročanje in začeti nov postopek, če vrednost javnega naročila

presega katero od mejnih vrednosti tega zakona. Zavarovanja in dobava električne

energije sta najpogostejši obliki kršitve, ko naročnik sploh ne izpelje postopka

javnega naročanja. Občasno naročniki spreminjajo predmet in/ali pogodbeno ceno,

saj naknadno ugotovijo, da bodo potrebovali več blaga ali dodatne storitve.

Naročniki tudi zaradi nepravočasno izvedenega novega postopka preprosto sklenejo

aneks k osnovni pogodbi, da podaljšajo veljavnost osnovne pogodbe. Ne izvedejo pa

postopka oddaje javnega naročila. Zaradi opisanih kršitev so pogodbe o javnih

naročilih nične.

Poleg RSRS zakonitost postopkov javnega naročanja ureja tudi Zakon o financah

(ZJF, 2011). Ta ureja tri oblike nadzora: notranji nadzor javnih financ pri

uporabnikih proračuna, razvoj, usklajevanje in preverjanje delovanja nadzora javnih

financ in inšpekcijski nadzor. Zakonitost postopkov oddaje javnega naročila

nadzirajo tudi Državna revizijska komisija, Urad za varstvo konkurence, Sodišče

Evropskih skupnosti in tržna inšpekcija. Za ugotavljanje prekrškov naročnikov je

pristojna Državna revizijska komisija (Avbreht in drugi, 2008, str. 477-482).

12

2.6 Razpisna dokumentacija

2.6.1 Priprava razpisne dokumentacije

V postopku javnega naročila je priprava razpisne dokumentacije (v nadaljevanju RD)

eno najbolj zahtevnih opravil. Mora biti sestavljena razumljivo, da ne dopušča različnih

interpretacij. Da bi bila dobro pripravljena, je potrebno, da naročnik natančno pozna

svoje potrebe. Naročnik mora imeti tehnično, finančno in pravno znanje, ki je vezano na

predmet JN. Od RD je odvisno, ali bo ponudnik razumel potrebo naročnika. Naročnik

mora sestaviti jasno, natančno in nedvoumno RD. Vsebino RD določata zakona s

področja javnega naročanja.

2.6.2 Splošna in posebna vsebina razpisne dokumentacije

Splošna vsebina je skupna vsem postopkom javnega naročanja. Sem spada povabilo k

oddaji ponudbe, ki v današnjem času izgublja pomen, saj je javni razpis javen in

transparenten. Naslednja točka splošne vsebine so navodila ponudnikom za izdelavo

ponudbe. To je osrednji del RD, v katerem ponudnik spozna vsa naročnikova

pričakovanja. V tem delu je pomembno, da naročnik navede pravilno pravno podlago in

ne zahtevajo različnih določb RD, ki niso nujno potrebne za pridobitev ponudb. RD

mora biti enostavna in razumljiva, drugače se bistveno oteži preverjanje ponudb.

Nepopolne ponudbe morajo ponudniki popraviti ali dopolniti, saj je prvi pogoj za

uspešno izvedbo postopka JN primerljivost ponudb. Sestavni del RD so obrazci, ki jih

naročnik predvidi kot dokaz za ugotavljanje sposobnosti ponudnika. Naročnik si z

obrazcem olajša delo, ker lahko na pregleden način vrednoti ponudbe. Naročnik obrazce

pripravi sam, ponudniki jih žigosajo in podpišejo. Sestavni del pogodbe so splošni in

posebni pogoji. Ponudniki morajo biti z njimi seznanjeni pred oddajo ponudbe. Pogoji

so npr. cena, rok plačila, dolžnost odprave napak v določenem roku, kakovost

izvedbenega dela itd. Teh pogojev ni dovoljeno spreminjati. Ponudniki morajo

pripraviti predračun, ki je merilo ali eno od meril za primerjavo prispelih ponudb.

Naročnik pa je dolžan pripraviti natančna navodila za pripravo predračuna, da bodo med

sabo primerljivi. Ponudniki morajo zavarovati svoje obveznosti do naročnika z bančno

garancijo ali z zavarovanjem pri zavarovalnici. Glede na predmet naročila lahko

naročnik vključi v RD različne vzorce izjav, kot so npr. izjava seznanjenosti in

strinjanje, da ponudniki ne zavajajo in ne povzročajo zamud s ponudbo, da za potrebe

javnega naročanja naročnik razpolaga z osebnimi podatki ponudnika itd., za katere

naročnik oceni, da so pomembne.

Določeni postopki JN so posebni, zato veljajo zanje posebne določbe RD. Sem spada

postopek predhodnega ugotavljanja sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se

izvaja v dveh fazah. V prvi fazi je to pomembno, kadar je interes za pridobitev javnega

naročila zelo velik. Naročnik sam navede določeno število kandidatov, ki so povabljeni

k oddaji ponudbe. Kriteriji so npr. cene, reference, obseg izvedenih storitev ali narejenih

produktov itd. Kadar je javno naročilo posebej zahtevno in naročnik ne more natančno

13

opredeliti predmeta javnega naročila, se izvede konkurenčni dialog. Ta se izvaja v več

fazah. Ponudnik mora izpolnjevati določene pogoje, da sodeluje v prvi fazi in potem še

ostale zahteve za uvrstitev v nadaljnje faze. Kadar so v objavi obvestila o JN že vsi

potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe naročniku, ni potrebno pripravljati RD.

V objavi JN mora naročnik obvezno izpostaviti, da je objava že hkrati RD.

2.6.3 Objava in spremembe ter dopolnitve razpisne dokumentacije

Naročnik je dolžan objaviti obvestilo o JN in RD na portalu ali prek portala JN. V

objavi JN mora naročnik navesti le najnujnejše podatke, podrobnejše pa navede v RD.

Podatki v JN in RD morajo biti združljivi, drugače je naročnik dolžan enega od

dokumentov popraviti.

Spremembe in dopolnitve RD se prav tako objavijo na portalu javnih naročil, ki so ga

ponudniki dolžni redno spremljati, da so pravočasno seznanjeni s spremembami.

Spremembe ali dopolnitve RD lahko nastanejo na podlagi prošnje ali pobude ponudnika

ali na pobudo naročnika samega. Sprememba RD pomeni razveljavitev določenega dela

RD in nadomestitev z novim delom. Dopolnitev RD je vsak dodatek ali natančnejša

ureditev določb RD. Ponudniki imajo pravico zahtevati dodatna pojasnila RD, na katera

mora naročnik odgovoriti v najkrajšem možnem času. Glede na obseg sprememb in

dopolnitev RD se lahko ustrezno temu podaljša rok za oddajo ponudb. Po izteku tega

roka naročnik ne sme spreminjati ali dopolnjevati RD. Tu gre za absolutno zakonsko

prepoved in naročniku ni več dovoljeno spreminjati ali dopolnjevati RD.

2.6.4 Podrobnejša vsebina razpisne dokumentacije

Naročniki vsako JN interno označijo zaradi lažje evidence. Poleg natančnih podatkov o

naročniku se priporoča tudi telefonska številka osebe, ki je na voljo za vse informacije v

zvezi z RD. Komunikacija med kontaktno osebo in ponudnikom obvezno poteka v pisni

obliki. V RD je potrebno določiti rok za dvig RD, rok za dodatna pojasnila RD in rok za

oddajo in odpiranje ponudb oz. prijav. Roke določata zakona o javnem naročanju. Pri

izvedbi zahtevnejših JN naročnik organizira sestanek in ogled z vsemi ponudniki hkrati.

O opravljenem ogledu in sestanku naročnik naredi zapisnik za ponudnike. Sestanek in

ogled nista obvezna za vse ponudnike, razen kadar je to nujno potrebo za uspešno

izpeljan projekt. Smiselna določba naročnika v RD je pravica prekinitve in razveljavitve

JN, če ni mogoče pripraviti medsebojno primerljivih ponudb ali pri spremembi

okoliščin in pogojev za oddajo JN. Naročnik ni dolžan povrniti stroškov priprave RD.

Prav tako si naročnik v zvezi z JN gradenj pridružuje pravico, da bo morebitna dodatna

dela oddal osnovnemu izvajalcu s pogajanjem brez predhodne objave. Če so vse

ponudbe nepravilne, nesprejemljive ali neprimerne, si naročnik pridržuje pravico

pogajanja brez predhodne objave. Postopek JN poteka v slovenskem jeziku, v izjemnih

primerih tudi v tujih jezikih, npr. kadar je JN sofinancirano s sredstvi Evropske unije ali

kadar gre za ponudbe s tehničnega področja. Naročilo v tujem jeziku mora biti

14

prevedeno. Prevod mora biti resničen in natančen. Naročnik si lahko v RD določi

pravico, da preveri ustreznost prevoda.

2.6.5 Pooblastilo drugih gospodarskih subjektov za izpeljavo projekta

Naročnik lahko izvede naročilo blaga storitev ali gradnje prek skupnega nabavnega

organa, ki mora biti oseba javnega prava in ne več zasebnega, kot je bilo to možno v

ZJN-1. Nabavni organ za izvedbo naročila ne sme zaračunati provizije. Osebe

zasebnega prava lahko izvedejo tehnično svetovanje, logistiko v postopku oddaje JN in

podobno. Ne smejo pa izvajati pristojnosti odločanja.

2.6.6 Sodelovanje ponudnikov pri pripravi razpisne dokumentacije

Projektant, ki sodeluje pri pripravi RD, ne sme sodelovati kot ponudnik, razen če

pridobi dovoljenje ministrstva za finance. V okviru strokovnega dialoga, v katerem

naročnik zaprosi za nasvete ponudnika, pa ponudnik lahko sodeluje z naročnikom. Tu

veljajo posebni pogoji konkurenčnega dialoga. O postopku sodelovanja se vodi

zapisnik.

2.6.7 Opis predmeta javnega naročila in pogoji za ugotavljanje sposobnosti

Predmet JN je blago, storitev ali gradnja, ki jo mora naročnik natančno navesti in pri

tem upoštevati lastne potrebe in potrebe uporabnikov svojih storitev. Pri tem se ne sme

ozirati na trenutno ponudbo na trgu. Opis predmeta JN mora biti jasen in nedvoumen,

da bo ponudnik razumel kaj, v kakšnem obsegu in kakovosti je predmet naročila.

Naročnik JN ne sme deliti, ampak ga oddati kot celoto.

Vse lastnosti in posebnosti predmeta naročanja so zbrane pod pojmom tehnične

specifikacije, ki so tudi obvezen del RD. Oblikovane morajo biti tako, da se jih približa

čim večjemu številu ponudnikov. Kadar naročnik ne more opisati predmeta JN drugače,

kot da navede znamko, patent, tip blagovno znamko itd., mora naročnik pri takem

sklicevanju navesti besedno zvezo »ali enakovreden«. Tako lahko ponudniki ponudijo

enakovredne produkte oz. storitve. Če naročnik ne opredeli tehničnih specifikacij,

tvega, da se postopek oddaje JN razveljavi.

Obvezen pogoj

Trenutna zakonodaja JN zahteva samo en obvezen pogoj ponudnikov in njihovih

zakonitih zastopnikov pri oddaji JN. To je pogoj nekaznovanosti za določena kazniva

dejanja. Sem spadajo: hudodelsko združevanje, sprejemanje podkupnin pri volitvah,

nedovoljeno sprejemanje ali dajanje daril, jemanje ali dajanje podkupnin, sprejemanje

ali dajanje daril za nezakonito posredovanje, goljufija, poslovna goljufija, preslepitev

pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, zatajitev finančnih obveznosti, goljufija zoper

finančne interese Evropskih skupnosti in pranje denarja. Ministrstvo za pravosodje vodi

evidenco pravnomočnih kazenskih sodb in izdaja potrdila o nekaznovanosti. Obvezen

15

pogoj je tudi dokazilo, da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do

podizvajalcev v predhodnih JN.

Opcijski pogoji

Poleg obveznega pogoja lahko naročnik uveljavi pravico do opcijskih pogojev. Z njimi

ponudnik izkazuje minimalno stopnjo sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti,

ekonomske, finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti. Hkrati naročnik lahko v

okviru zakona določi še dodatne pogoje. Opcijski pogoji so:

Ugotavljajo se osnovne ponudnikove sposobnosti. Ponudnik ne sme biti v

postopku ali proti njemu ni bil uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne

poravnave. Ponudnik ni bil pravnomočno obsojen v kateri koli državi za

postopek, povezan njegovim poklicnim ravnanjem. Ponudnik v preteklosti ni

storil velike dokazane strokovne napake. Ponudnik izpolnjuje obveznosti plačila

prispevkov za socialno varnost in izpolnjuje obveznost v zvezi s plačili davkov.

Ponudnik ne sme dajati lažnih podatkov in namerno zavajati naročnikov v zvezi

z izpolnjevanjem pogojev v JN.

Ugotavljajo se sposobnosti iz opravljanja poklicne dejavnosti. Po ZJN-1 je moral

biti ponudnik registriran za dejavnost, ki je predmet JN. Sedaj ta pogoj ni več

nujen. Lahko pa naročnik zahteva enega ali več pogojev. Zaradi različnih

poimenovanj dejavnosti v različnih državah je pomembno, da je vsebinska

dejavnost enaka dejavnosti, ki je predmet naročila. Ponudnik mora imeti

posebna dovoljenja oziroma je član posebne organizacije, če je v določeni

državi to pogoj za delovanje ponudnika.

Ugotavljajo se ekonomske in finančne sposobnosti ponudnika. Ponudnik mora

biti likviden in predložiti ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja,

dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja. Voditi mora poslovne

knjige in računovodske izkaze. V primeru, da ima ponudnik sedež v drugi

državi, kjer niso dolžni voditi poslovnih knjig, lahko primerljivo dokazilo

sestavi sam. Dokazilo sestavi na podlagi resničnih finančnih podatkov.

Naročniki lahko zahtevajo podatke o prometu ponudnika za zadnja 3 leta oz. se

tistim, ki so registrirani manj kot 3 leta, časovno obdobje prilagodi.

Ugotavljajo se tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika. Ponudnik mora

predložiti reference in referenčna potrdila referenčnih naročnikov, s katerimi se

potrjujejo pravočasnost, kakovost in strokovnost izvedenih del. Navesti mora

tehnično osebje ali strokovne organe pri izvedbi JN, predvsem tiste, ki so

odgovorni za nadzor kakovosti. Navesti mora izobrazbeno in strokovno

usposobljenost kadra, zlasti oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma

gradnje. Podati mora izjavo o povprečnem letnem obsegu razpoložljivih

delavcev in številu oseb, ki so odgovorne za vodenje projekta. Opisati mora

tehnično opremo in ukrepe za zagotavljanje kakovosti ter opise študijskih in

16

raziskovalnih zmogljivosti. Naročnik lahko zahteva sezname tehnične opreme,

ki jo bo uporabljal pri izvedbi JN, z dokazilom o lastništvu ali najemu. Pri

kompleksnejših naročilih pa je možen tudi ogled dejstev, povezanih z JN, npr.

kraj in teren izvajanja JN, ogled ponudnikove proizvodnje ali tehničnih,

raziskovalnih in študijskih zmogljivosti itd. Pomembni so tudi certifikati o

tehnični ustreznosti ponujenega blaga, storitve ali gradnje in pridobljeni

standardi kakovosti. Predvsem pri izvedbi gradenj je pomembno, da ponudnik

navede okoljevarstvene standarde in ukrepe. V skladu z naročnikovim

navodilom mora navesti podizvajalce. Prav tako lahko naročnik zahteva vzorce,

opise in/ali fotografije blaga, storitev ali gradenj. Vzorci se lahko analizirajo, da

se ugotovi ustreznost s tehničnimi specifikacijami.

Objava, izkazovanje in preveritev pogojev

Naročnik mora minimalno stopnjo sposobnosti objaviti v obvestilu o JN. Torej pogoji

za minimalno stopnjo sposobnosti ponudnika za izvedbo JN ne zadostujejo, da jih

objavi samo v RD. Najbolje bi bilo, da naročnik v objavi JN navede vse pogoje,

podrobnejši opis pogojev pa bi bil opisan v RD.

Ponudnikom ni potrebno prilagati podatkov in dokazil, o katerih državni organ, organ

lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco. Ponudnik mora

podati izjavo, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje, medtem ko podatek iz uradnih

evidenc pridobi naročnik sam. Podatki, za katere se vodijo uradne evidence, so:

registracija ponudnika za določeno dejavnost, nekaznovanost ponudnika in njegovih

zakonitih zastopnikov, poravnani davki in prispevki ponudnika, potrdilo, da ponudnik ni

v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, in seznam ponudnikov z

negativnimi referencami pri ministrstvu za finance. Podatki o boniteti ponudnika, ki jih

vodijo pri AJPES, niso uradne evidence, zato jih morajo ponudniki še vedno dodati k

ponudbi, če jih naročnik zahteva. Podatke in dokazila, ki se ne vodijo v uradnih

evidencah, mora ponudnik priložiti k ponudbi, če jih naročnik zahteva. Priloženi

dokumenti naj bodo v izvirniku in ažurni. Oba zakona zahtevata, da mora naročnik

preveriti obstoj in vsebino podatkov izbrane ponudbe. To izvede najkasneje pred

sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila. Naročnik mora vnaprej dobro premisliti, katere

dokumente bo zahteval od ponudnika. Zahteva le tiste podatke, informacije in

dokumente, ki jih je zahteval pred oddajo ponudbe. Naročnik mora od ponudnika dobiti

soglasje za pridobitev njegovih osebnih podatkov; ponudnik soglasje podpiše, prav tako

pooblastilo za pridobitev dokumentov iz uradnih evidenc. V primeru, da ponudnik

predloži neresnična in zavajajoča dokazila, se ga izključi iz nadaljnjega postopka

javnega naročanja. Za tuje ponudnike velja, da morajo predložiti potrdila, da

izpolnjujejo obvezne in opcijske pogoje. Enako velja za njihove zakonite zastopnike. V

primeru, da država, v kateri ima ponudnik sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, lahko

ponudnik da zapriseženo izjavo.

17

Sklicevanje na zmogljivost drugih gospodarskih subjektov

Ponudnik se lahko sklicuje na zmogljivost drugih gospodarskih subjektov v zvezi z

izpolnjevanjem ekonomskih, finančnih, tehničnih in kadrovskih sposobnosti, ne glede

na pravno povezavo med njima. Gospodarski subjekt mora naročniku predložiti

dokazilo, da bo imel vsa sredstva za izvedbo naročila. Sem sodijo stroji, oprema,

tehnično osebje in ukrepi, dobaviteljske pogodbe, reference in sredstva, ekonomska in

finančna sposobnost ali kredit. Pri izkazovanju sposobnosti za opravljanje poklicne

dejavnosti ali osnovne sposobnosti ponudnika pa se ponudnik ne more sklicevati na

kapacitete ali sposobnost drugih gospodarski subjektov.

2.6.8 Merilo

Razlikovalni znak med ponudbami je merilo. S tem naročnik izrazi pomembnost

okoliščin, povezanih s predmetom ali z izvedbo naročila. RD, ki izpolnjuje vse pogoje,

se lahko ocenjuje na podlagi meril. Poznamo dve vrsti meril: merilo najnižje cene in

merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. Pri merilu najnižje cene se primerjajo neto

cene – to so cene brez davka na dodano vrednost. Za takšno primerjanje ponudb je

pomembno, da naročnik pripravi RD, ki bo vsebovala natančne tehnične specifikacije.

Merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe je kombinacija različnih meril. Mednje sodijo

kakovost, cena, tehnične prednosti, estetske, funkcionalne in okoljske lastnosti, stroški

poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajne storitve in tehnične pomoči, datum

dobave ali rok za dobavo ali dokončanje del. Merilo cene mora obsegati 60 % vseh

meril, pri naročanju intelektualnih storitev pa 40 %. Naročnik mora vsako merilo opisati

in ovrednotiti s točkami. Vsaka ponudba ima natančno določeno maksimalno število

točk, ki jih ponudnik lahko pridobi. Kadar dva ali več ponudnikov dosežeta/-jo enako

število točk, mora naročnik v skladu z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe

vnaprej predvideti uporabo dodatnih meril. Pri merilu najnižje cene tega zakon ne ureja,

vendar je postopek enak kot pri merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročnik

lahko ob dveh ali več ekonomsko najugodnejših ponudbah izbere ponudnika na podlagi

vnaprej določenih socialnih elementov, npr. zaposlovanje težje zaposljivih oseb ali boj

proti nezaposlenosti. Merila ne smejo biti za nekoga ugodnejša, biti morajo smiselno

povezana z vsebino JN. Objavljena morajo biti v objavi JN ali v RD; če jih naročnik

navede v objavi JN in hkrati tudi v RD, morajo biti enaka. V praksi je pogosto določen

pogoj hkrati tudi merilo.

2.6.9 Instrument zavarovanja

RD lahko sestavljajo tudi finančna in druga zavarovanja. Namenjena so zavarovanju

naročnikovih interesov. Vrste finančnega zavarovanja so: bančna garancija, kavcijsko

zavarovanje pri zavarovalnicah, poroštvo, menice, zastava premičnim ali vrednostnih

papirjev in denarni depozit. Naročniki najpogosteje uporabljajo bančne garancije in

kavcijska zavarovanja pri zavarovalnicah. Vsaka bančna garancija mora imeti v svoji

vsebini naziv banke garanta, naziv ponudnika ali izvajalca bančne garancije, naziv

18

naročnika z bančne garancije, datum izdaje in številko bančne garancije, podlago za

izdajo bančne garancije, maksimalen zajamčen znesek, zavezo banke, da izpolni bančno

garancijo in trajanje bančne garancije. V primeru, da garancijo izda tuja banka in

nastane spor med naročnikom in banko garantom, je pomembno, da naročnik zahteva

uporabo prava RS. Vrsto finančnega zavarovanja, višino, roke, način predložitve mora

naročnik določiti že v RD. Za naročnika je najpomembneje, da zahteva, da finančno

zavarovanje traja, dokler ponudnik ne izpolni svojih obveznosti. Višino bančne

garancije določi naročnik. Višji znesek bančne garancije mora naročnik utemeljiti in

obrazložiti. Najpogostejše vrste bančnih garancij so:

Interes za pravočasno dokončanje pogodbenega dela in kakovostno izvedbo

pogodbenega dela. Naročnik bančno garancijo lahko zahteva le od izbranega

ponudnika po končanem postopku JN. Bančno garancijo pridobijo pred

sklenitvijo pogodbe ali v pogodbo vnesejo odložilni pogoj. To pomeni, da

pogodba postane veljavna, ko se predloži bančna garancija za dobro izvedbo

pogodbenih del. V primeru, da se spremenijo roki za dokončanje pogodbenega

dela, se mora podaljšati tudi garancija. To je potrebno zabeležiti že v RD. V to

vrsto garancije spada tudi plačilna nedisciplina izvajalca do podizvajalcev.

Interes za resnost pridobljenih ponudb. Ta bančna garancija zavaruje naročnikov

interes. Banka plača znesek, če ponudnik umakne ali spremeni pogodbo v času

njene veljavnosti ali če ponudnik, ki ga je naročnik obvestil o sprejemu njegove

ponudbe, zavrne sklenitev pogodbe ali je ne sklene v skladu z določbami

naročnika ter ne predloži ali zavrne bančno garancijo za dobro izvedbo

pogodbenih obveznosti.

Interes za odpravo napak pogodbenega dela v garancijskem roku. Ponudnik

mora v garancijskem roku odpraviti vse ugotovljene napake, drugače se uporabi

bančna garancija. Veljavnost bančne garancije mora biti najmanj za en dan

daljša od garancijskega roka.

Interes za vrnitev predplačila. Ponudniki lahko v svoji ponudbi predložijo le

izjavo, da bo banka v roku izdala bančno garancijo. Z bančno garancijo

naročnik zavaruje svoje predplačilo, ki ga je dal izbranemu ponudniku. V RD

naročnik opredeli, iz katerih razlogov bo unovčil garancijo – to je predvsem

neopravljeno delo v obsegu plačila predplačila (Avbreht in drugi, 2008, str.

181-270).

19

2.7 Revizija postopkov oddaje javnega naročila

Poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira zakonitost postopkov

oddaje JN je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

(krajše Državna revizijska komisija, v nadaljevanju DRK), ki zagotavlja pravno varstvo

ponudnikov v vseh stopnjah postopka oddaje JN. Zakon o pravnem varstvu v postopkih

javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN), ki je bil sprejet maja 2011 in začel veljati

julija 2011, ureja položaj in organizacijo DRK (ZPVPJN, 2011). DRK lahko na podlagi

zahtevka za revizijo delno ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

Postopek pravnega varstva se deli na predrevizijski, revizijski in pritožbeni postopek.

2.7.1 Predrevizijski postopek

V vseh stopnjah postopka oddaje JN se lahko vloži zahtevek za revizijo proti

naročniku, kadar ta krši prepise, ki bistveno vplivajo ali bi vplivali na oddajo JN. Med

kršitve se štejejo zlasti, ko naročnik odda naročilo ponudniku, ki ni najugodnejši in ne

izpolnjuje obveznih pogojev RD, odda naročilo brez objave na portalu JN, določi roke,

ki so prekratki za pripravo popolne ponudbe, ali dopušča spremembe tehničnih

specifikacij, predmeta JN, cene ali elementov ponudbe. Revizijo postopka oddaje JN

lahko vloži zagovornik javnega interesa ali vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za

dodelitev JN. Vlagatelj zahtevka ima na voljo določen čas, da vloži zahtevek za

revizijo. Ta se vloži neposredno naročniku, priporočeno po pošti ali z elektronsko pošto.

Kopijo zahtevka za revizijo je potrebno posredovati ministrstvu ta finance. V njem

morajo biti navedeni obvezni podatki, ki jih določa 15. člen ZPVPJN. To so ime in

naslov vlagatelja, ime naročnika, oznaka in predmet JN, očitane kršitve in njihovi

dokazi ter dejstva, pooblastila vlagatelja v primeru pooblaščenca, navedbo v primeru

sofinanciranja iz evropskih sredstev ali skladov in potrdilo o plačani taksi. Kljub

sproženi reviziji se postopek oddaje JN nadaljuje, vendar naročnik ne sme skleniti

pogodbe, zavrniti vseh ponudb, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega

postopka javnega naročanja razen v izjemnih primerih, ki so določeni z zakonom. V

določenih primerih pa lahko pride do zaustavitve celotnega postopka oddaje JN. To je

možno le, če se odloči naročnik sam ali če tako odloči DRK na predlog vlagatelja,

ministrstva za finance ali na lastno pobudo. Naročnik mora prejeti zahtevek za revizijo

dobro pregledati, da ga lahko zavrne kot neutemeljenega ali sprejme, tako da delno ali v

celoti razveljavi postopek oddaje JN.

20

2.7.2 Revizijski postopek

Revizijski postopek se začne, če naročnik zahtevek za revizijo v celoti zavrne, ji delno

ugodi ali delno razveljavi postopek javnega naročanja in v primeru molka naročnika.

DRK nato preveri procesne predpostavke:

pravočasnost in pravilnost vložitve zahtevka,

popolnost zahtevka in

aktivno legitimacijo vlagatelja.

Če so predpostavke za zahtevek revizije izpolnjene, se revizija sprejme v obravnavo. V

primeru določenih pomanjkljivosti DRK nepreklicno zavrže zahtevek za revizijo. To je

v primerih, ko vlagatelj nima aktivne legitimacije, ni predloženo potrdilo o plačilu

takse, zahtevek ni bil pravočasno vložen in kadar vlagatelj nima v zahtevku navedene

obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, kljub temu da ga je naročnik pozval k

dopolnitvi zahtevka. Prav tako v primeru, da je bil vložen že isti zahtevek za revizijo, o

katerem še ni bilo oziroma je že bilo pravnomočno odločeno. DRK nato zbere gradiva,

ugotavlja dejstva in izvaja dokaze. To so lahko tudi dejstva, ki jih ni navedel ne

vlagatelj ne izbrani ponudnik ne naročnik. DRK posreduje svoja stališča, pojasnila in

dokumentacijo o pridobljenih dokazih, dejstvih, navedbah, izvedenskih in strokovnih

mnenjih. Nato glede na utemeljenost zahtevka sprejme odločitev, ali bo zahtevku

ugodila ali ga zavrnila. To mora storiti v 15 delovnih dneh, ki jih lahko podaljša še za

enkrat toliko, vendar je potrebno, da o tem obvesti naročnika, vlagatelja in ponudnika. Z

revizijo nastanejo tudi določeni stroški, ki jih poravna naročnik, če je zahtevek

utemeljen, ali vlagatelj, če zahtevek ni utemeljen.

2.7.3 Pritožbeni postopek

Naročnik lahko zavrže zahtevek za revizijo, vlagatelj pa se lahko na to pritoži in vloži

pritožbo naročniku. Naročnik mora pritožbo odstopiti DRK v roku treh delovnih dni od

prejema s priloženo celotno dokumentacijo. DRK lahko pritožbo zavrne ali ji ugodi in

razveljavi odločitev naročnika (DKOM, 2013).

21

3 ANALIZA JAVNEGA NAROČILA V VODOVODNEM

PODJETJU

3.1 Kratka predstavitev vodovodnega podjetja JP VO-KA Ljubljana

Vire vode so prebivalci rimske Emone pridobivali v hriboviti okolici svojih domov,

odpadne vode pa so po zbirnih kanalih odtekale v Ljubljanico. Rimski vodovod izpod

Golovca proti Mestnemu trgu je bil uporaben dolga stoletja, po nekaterih virih celo do

leta 1511. Leta 1881 je Mestni zdravstveni svet sprejel predlog inž. Rudolpha Wagnerja

o izgradnji vodovoda. Leto kasneje je mestna oblast ustanovila Vodovodni odbor. Od

1888 do 1890 so pričeli z izdelavo prvih načrtov pod vodstvom Oskarja Smrekarja, ki

je bil po poklicu strojni inženir. 17. maja 1890 je pitna voda prvič pritekla po 27326 m

dolgem cevovodu do 600 pip ljubljanskih domov. Vodo so črpali v Vodarni Kleče s

štirimi parnimi črpalkami, ki so imele zmogljivost črpanja 3384 m³ vode na dan. Še

pred tem vodovodom je bila v Ljubljani leta 1882 zgrajena prva kanalizacija, ki je v

uporabi še danes. Razvoj vodovoda je hitro napredoval in leta 1910 je bilo na vodovod

priključenih že 1368 hiš.

Danes ima centralni ljubljanski vodovod pet črpališč: Kleče, Šentvid, Hrastje, Jarški

prod in Brest. V približno 1000 kilometrov dolgo vodovodno omrežje načrpajo okoli

700 litrov vode na sekundo in oskrbujejo več kot 50.000 vodomernih mest z neoporečno

pitno vodo. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. (v nadaljevanju JP VO-KA)

ima v oskrbi še šest lokalnih vodovodov, ki niso del centralnega sistema. Vsi objekti

vodovodnih sistemov, ki so namenjeni črpanju, prečrpavanju in shranjevanju vode, so

avtomatizirani in daljinsko nadzorovani. Tudi kanalizacijsko omrežje se je v tem času

razširilo in posodobilo. Sedaj obsega 1150 kilometrov in je priključeno na sodobno

Centralno čistilno napravo v Zalogu. Sistem vsebuje še 15 manjših čistilnih naprav. ki

so potrebne zaradi razgibanega terena.

22

Slika 2: Ljubljansko centralno vodovodno omrežje

Vir 3: JP VO-KA Ljubljana

Samo podjetje JP VO-KA je v 100 % lasti Javnega holdinga Ljubljana (v nadaljevanju

JHL), ta pa v lasti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL). V JHL so

organizirana tudi ostala javna podjetja v Ljubljani: Energetika, Potniški promet in

Snaga. Za potrebe novogradenj in vzdrževanja vodovodnega in kanalizacijskega

omrežja se izvajajo naročila materiala, storitev in gradenj. Naročila manjših vrednosti

potekajo neposredno preko Službe za splošne zadeve (v nadaljevanju SSZ) JP VO-KA,

večje vrednosti pa z javnimi naročili preko JHL. Za potrebe javnega naročanja je bilo

31. 3. 2005 sprejeto Organizacijsko navodilo o izvajanju javnega naročanja, ki glede na

zakon določa mejne vrednosti posameznih naročil. V njem je tudi navodilo, kdaj

postopek vodi JHL in kdaj JP VO-KA. Za javna naročila srednjih in večjih vrednosti JP

VO-KA vsakič posebej pooblašča JHL, da v njenem imenu izvaja javna naročila.

Naročila, ki imajo ocenjeno nižjo vrednost, izvaja JP VO-KA sama. Do 10.000 EUR

naročilo poteka brez postopka javnega naročanja.

23

Slika 3: Upravna zgradba JP VO-KA Ljubljana

Vir 4: Lasten vir

3.2 Objava javnega razpisa za nabavo cevi in spojnikov iz duktilne

litine

Sodobni cevovodi za pitno vodo se danes v veliki večini gradijo s cevmi in spojniki iz

duktilne litine. Duktilna litina je izboljšana verzija sive litine. Siva litina je bila

prevladujoč material za vodovodne cevi od začetka gradenj vodovodov do sedemdesetih

let prejšnjega stoletja. V sedemdesetih letih so se pričeli pojavljati tudi umetni materiali

iz plastike, v šestdesetih pa iz salonita. Po desetletjih uporabe sta se salonit in tudi

plastika izkazala kot materiala s precej slabimi lastnostmi. Salonit je izredno krhek in

hitro lomljiv, kar je povzročalo velike izgube vode. Še bolj pa je bil sporen zaradi

vsebnosti azbesta in njegovega vpliva na zdravje ljudi. Plastika je sicer dober material,

vendar je zahteven material za vgradnjo. Dokler ni vgrajena, je občutljiva na vremenske

vplive, sončno svetlobo in mraz, pri vgradnji pa mora biti obdana s finim materialom,

da se ne poškoduje in prične puščati. Kljub temu se je tehnološko izboljšana plastika

kasneje izkazala za dober material in se še vedno vgrajuje. V zadnjih letih se je največ

vgrajujejo spojniki in cevi iz duktilnega materiala. Duktilni material ima dobre

mehanske lastnosti, kot so: korozivna odpornost, elastičnost, natezna trdnost in žilavost.

Posledica teh lastnosti je manjše število okvar, manj izgub vode in nižji stroški

vzdrževanja omrežja.

24

Slika 4: Nekaj duktilnih cevi za vzdrževanje vodovoda v Centralnem skladišču v

Klečah

Vir 5: Lasten vir

Tudi JP VO-KA v zadnjih letih za novogradnje in vzdrževanje vodovodnega omrežja v

pretežni meri uporablja duktilni material. Služba vzdrževanja vodovodnega omrežja

ima za svoje potrebe na zalogi najpogostejše spojne dele in cevi, ki jih nabavlja glede na

tekoče potrebe z določeno minimalno zalogo.

Glede na količino in ceno omenjenega materiala, ki znese okoli 400.000,00 EUR na

leto, je potrebno v skladu z ZJNVETPS vsaka štiri leta objaviti nov razpis. Eden od

razlogov so tudi nove cene in morebitni novi ponudniki. Vodja SSZ je podal Predlog s

sklepom za začetek javnega naročila št. 32/11. V njem je bil predlagan predmet

javnega naročanja. Skrbnik in tričlanska komisija so predlog elektronsko podpisali.

Zadnji podpis predloga je podpis direktorja podjetja. Naročilo je bilo večje vrednosti,

zato je postopek javnega naročanja potekal preko JHL. Skrbnik naročila je obvezno

predstavnik JHL, člani strokovne komisije pa so iz JP VO-KA. Po potrjenem predlogu

je bilo potrebno pripraviti RD s pogoji in merili. RD je nato potrdila še komisija. Nato

je bilo JN objavljeno na elektronskem portalu javnih naročil. Do predvidenega roka je

prispela ena ponudba, ki je bila nesprejemljiva. Ponudbena cena je bila za sredstva, ki

so bila namenjena temu projektu, previsoka. Posledica tega je bil razveljavljen razpis,

kot zahteva zakon.

Tako je bil JN 32/11 zaradi nesprejemljive ponudbe razveljavljen. Vodja SSZ je 6. 2.

2012 pripravil nov predlog s sklepom za začetek javnega naročila št. 17/12. Tudi

tokrat so v njem predlagani predmet JN, skrbnik in tričlanska komisija, ki je ostala ista

kot v prvem razpisu. Drugi predlog je bil elektronsko podpisan, enako kot v prvem

25

predlogu. S podpisom direktorja JP VO-KA na dokument se je postopek lahko pričel. V

novi RD je bil predmet razpisa enak, medtem ko je bil znesek naročila večji, in sicer z

namenom, da bi lahko pridobili ustreznega ponudnika.

3.3 Razpisna dokumentacija

3.3.1 Splošna določila

Javno naročilo je bilo objavljeno na elektronskem portalu javnih naročil. V JN so

najprej navedeni splošni podatki in zahteve, pomembni za ponudnike, kot so: predmet

javnega naročila, podatki o naročniku, pravna podlaga, jezik in denarna enota,

dodatna pojasnila ponudnikom. Variantne ponudbe naročnik ne bo sprejemal, zaradi

česar mora ponudba izpolnjevati vse zahteve naročnika. Za Predložitev ponudbe je bil

določen datum 29. 5. 2012 na naslov Verovškova ulica 70, kjer je sedež JHL.

Odpiranje ponudb bo na istem naslovu istega dne dve uri kasneje v sejni sobi.

Opredeljene so Dopustne dopolnitve ponudbe, odprava računskih napak in

preveritev ponudb; opredelitev postopka in odločitev o oddaji naročila; pravno

varstvo; zaupnost podatkov; jamstvo za napake; izločitev ponudb, ustavitev

postopka, zavrnitev vseh ponudb in odstop od javnega naročila ter kontaktna

oseba, ki je vodja naročila.

3.3.2 Ponudbeni pogoji

3.3.2.1 Splošne zahteve

Celovitost ponudbe pomeni, da morajo biti zajeta tudi vsa razpisana dela in ostale

storitve v dokumentaciji. Skupni ponudbi mora biti priložen pravni akt o skupni

izvedbi naročila v primeru ponudbe s podizvajalci. Ponudba naj vsebuje prilogo 5, ki

je obvezna sestavina pogodbe. V prilogi so podatki o delih in blagu, ki ga bo dostavil

posamezen podizvajalec, podatki o podizvajalcu ter predmet, količina, vrednost, kraj in

rok izvedbe teh del. V ponudbi morajo biti navedene pisne izjave v obrazcu 2 k prilogi 5

in obrazec 3 k prilogi 5, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna

podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca. Nadalje se glavni ponudnik v celoti

obvezuje odgovarjati za izvedbo prejetega naročila. Izbrani glavni ponudnik mora v

celoti odgovarjati za izvedbo naročila ne glede na število podizvajalcev. O vseh

spremembah v zvezi s podizvajalci mora sproti obveščati naročnika. Navedeni so tudi

pogoji o plačilih glavnemu ponudniku in podizvajalcem. V kolikor glavni izvajalec ne

bo izpolnjeval zahteve naročnika v zvezi s podizvajalci, mu je zagrožen postopek o

prekršku pred Državno revizijsko komisijo. Ponudbena cena mora vsebovati vse

stroške do prevzema (fco. Skladišče Kleče, Saveljska cesta 1, Ljubljana). Cene morajo

biti fiksne in se pod nobenim pogojem ne smejo spreminjati razen ob izrednih

dogodkih, vse pa sporazumno, skladno s »Pravilnikom« v pogodbi. Veljavnost

ponudbe mora biti najmanj 90 dni od datuma odpiranja ponudb. Plačilni pogoji:

dobavitelj mora najkasneje 3 dni po predaji blaga naročniku izstaviti račun, naročnik pa

26

mora plačati račun v 30 koledarskih dneh od prevzema materiala. V primeru, da

ponudnik nastopa skupaj z enim ali več podizvajalci, se v zvezi s plačilnimi

obveznostmi in podizvajalci upoštevajo določbe iz 74. člena ZJNVETPS.

3.3.2.2 Predmet javnega naročila

Opis predmeta: cevi, spojniki, žabji pokrovi, pritrdilni pokrovi, mast za tesnila …

Podroben opis predmeta javnega naročila je razviden iz ponudbenega predračuna, ki je

kot priloga sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik je postavil zahtevo, da

ponujeni artikli ustrezajo v RD predloženim specifikacijam, standardom in opisom

posameznih artiklov.

3.3.2.3 Posebne zahteve

Ponudnik mora biti vsaj 80 % zastopnik ponujenih artiklov. V prilogi 12 mora priložiti

dokazila in specifikacije, ki dokazujejo ustreznost artiklov razpisnim pogojem. Vzorci

artiklov morajo biti dostavljeni v skladišče Kleče, Saveljska cesta 1, Ljubljana

najkasneje dve uri pred odpiranjem ponudb. Osnutek pogodbe je sestavni del razpisne

dokumentacije in jo je treba izpolniti, podpisati in žigosati, s čimer ponudnik potrjuje,

da se strinja z osnutkom pogodbe.

3.3.2.4 Tehnične specifikacije

Pod točko splošno se ponudnike poziva, naj izpolnijo priloženi ponudbeni predračun, ki

je v elektronski obliki z vsemi tehničnimi specifikacijami. V kolikor ponujeni artikli ne

bodo izpolnjevali vseh opisov, zahtev, navedb in kakovosti, navedenih v razpisni

dokumentaciji, bo naročnik tako ponudbo izločil iz nadaljnjega ocenjevanja. Ponujeni

artikli morajo z dokumenti izkazovati ustreznost zahtevanim standardom za pitno

vodo, navedenimi v razpisni dokumentaciji. Naročnik si pridržuje pravico, da bo sam

ali s pomočjo ustreznih inšpekcijskih organov in strokovnih institucij preveril

resničnost podatkov, navedenih v izjavi o skladnosti.

3.3.3 Pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika

Ponudnik mora predložiti dokazila o osnovni sposobnosti ponudnika in podizvajalca

in njegovi nekaznovanosti, kar velja za vse sodelujoče, sposobnosti za opravljanje

poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni sposobnosti, tehnični in kadrovski

sposobnosti ter še o ostalih zahtevah in pogojih naročnika. Za vsa dokazila je

naročnik pripravil obrazce z vnaprej pripravljenimi rubrikami, ki jih ponudnik izpolni,

podpiše in žigosa. S tem najlažje in najbolj natančno primerjamo ponudnike med seboj.

3.4 Finančna zavarovanja

Ponudnik mora v ponudbi predložiti bančno garancijo za zavarovanje resnosti

ponudbe v višini 10.000,00 EUR z dobo veljavnosti vsaj 90 dni, šteto od datuma

27

določenega za odpiranje ponudb, ob sklenitvi pogodbe pa bančno garancijo v vrednosti

10.000,00 EUR za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti.

3.5 Izbira ponudnikov in merila

Merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, s katerim bo naročnik sklenil pogodbo, je

skupna ponudbena cena za obdobje 48 mesecev brez DDV, ki je navedena v ponudbi

ponudnika in v ponudbenem predračunu. Skupna ponudbena cena predstavlja zmnožek

ocenjenih količin artiklov za 48-mesečno obdobje s cenami na enoto.

3.6 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe

Ponudba naj bo izdelana tako, da vsebuje vse zahtevane dokumente in obrazce,

navedene v 6.2 poglavju razpisne dokumentacije, zvezana in oštevilčena tako, da ni

možno prilagati ali odvzemati dokumentov brez vidnih poškodb. Vsi dokumenti morajo

biti na zahtevanih mestih podpisani in žigosani. V prilogi je tudi ponudbeni predračun,

ki vsebuje razpisane artikle, potrebne za vzdrževanje vodovoda. S tako izpolnjeno

dokumentacijo je najlažje primerjati ponudbe med seboj in izbrati najugodnejšo.

3.7 Odpiranje ponudbenih dokumentacij

Razpisno dokumentacijo so dvignili trije gospodarski subjekti. V zakonitem roku sta

prispeli dve ponudbeni dokumentaciji. Ponudnika sta dostavila tudi vzorce spojnikov in

cevi, kot je bilo zahtevano v RD. Odpiranje ponudb je potekalo na JHL. Prisotna sta bila

zastopnika ponudnikov, skrbnik JN in zapisnikarica, ki je izpolnila obrazec z podatki.

Ugotovljeno je bilo, da sta v predpisanem roku prispeli dve ponudbi. Ponudbo »A« je

poslalo podjetje, ki zastopa poznano francosko podjetje in je že do sedaj dobavljalo

material za vzdrževanje vodovoda. Po predračunskem spisku bi dobavilo material za

1.100.424,00 EUR. Drugo ponudbo je poslalo podjetje »B« iz Zagreba, ki preko

italijanskega zastopnika ponuja material indijskega proizvajalca. Ponudnik »B« bi

material iz ponudbenega predračuna dobavil za 710.840,00 EUR.

Tabela 2: Skupni znesek veljavnih ponudb ponudnikov »A« in »B«

Ponudnik A 1.100.424,00 EUR

Ponudnik B 710.840,00 EUR

Vir 6: Analiza ponudb, prejetih na postopek JN 17/12 JP VO-KA Ljubljana

3.8 Ocenjevanje ponudb

Strokovna komisija je po pregledu ponudb ugotovila, da je ponudba »A« popolna in

vsebuje vse potrebne podatke, dokumente in je s tem sprejemljiva za nadaljnji postopek.

Ponudnik »B« pa je oddal nepravilno ponudbo. Ugotovitve komisije glede nepravilnosti

ponudbe »B« so naslednje:

28

1. V ponudbi ni zahtevane točke 1 iz razpisne dokumentacije: CEV NL

TLAČNA Z OBOJKO Class 40 DN 60 PN 10. Iz priložene dokumentacije je razvidno,

da proizvajalec izdeluje cevi od dimenzije DN 80 naprej.

2. Ponudnik je v ponudbenem predračunu od točke 17 do 289 ponudil FF

spojnike s fiksno prirobnico, zahtevani pa so z vrtečo prirobnico.

3. Ponujene cevi imajo zunanjo površinsko zaščito iz čistega 100 % cinka,

zahtevana pa je zaščita iz zmesi 85 % cinka in 15 % aluminija.

Sklep komisije je bil, da na podlagi ugotovljenih nejasnosti ponudnika pozovejo, naj

ponudbo dopolni z obrazložitvami, ki bodo izkazale, ali ponujeni material ustreza

zahtevam in pogojem naročnika iz RD. Ponudnik »B« je 10. 7. 2012 poslal odgovor na

pripombe komisije. Z njim v štirih točkah in s priloženimi potrdili dokazuje, da v

ponudbi navedeni materiali ustrezajo zahtevam naročnika, kot sledi v povzetku:

1. Indijski proizvajalec je vodeči svetovni proizvajalec cevi in spojnikov iz

duktilne litine. Vsi ponujeni proizvodi odgovarjajo zahtevanim standardom

EN545:2010 in EN598:2008 za pitno vodo.

2. Testno poročilo nemškega inštituta BSI, ki dokazuje, da so cevi površinsko

protikorozijsko zaščitene z zahtevano Al-Zn zaščito 400g/m2 in z epoxy premazom v

niansi modre barve.

3. Tovarniški testi, ki dokazujejo zahtevano kakovost proizvodov.

4. Izjavo proizvajalca, da lahko proizvedejo cevi NL TLAČNA Z OBOJKO Class

40 DN 60 PN 10 v kakovosti standarda EN545:2010.

Po prejemu ponudnikovih dodatnih pojasnil je izbirna komisija preučila dodatno

dokumentacijo. Iz dokumentacije je bilo razvidno, da indijski proizvajalec v osnovi

izdeluje cevi s svinčeno prevleko, ne pa z zahtevano Al-Zn. Tudi izgled vzorcev cevi ni

dajal vtisa kakovosti, kot je zahtevana. Ponujeni vmesni kosi so bili priznanega

evropskega proizvajalca z dokazano kakovostjo, zato ni bilo potrebnih dodatnih

preiskav. Ker je obstajal resen dvom o kakovosti cevi, je bilo odločeno, da se izvedejo

dodatne analize dostavljenih vzorcev. Dne 3. 8. 2012 so bili vzorci dostavljeni na Zavod

za gradbeništvo Slovenije (v nadaljevanju ZAG) v Ljubljani. Preiskava vzorcev je bila

opravljena z več metodami. Poročilo ZAG št. P 0775/12-440-1 z dne 10. 8. 2012 je

vsebovalo naslednje analize vodovodne cevi iz duktilne litine:

1. Vzorec je bil pregledan vizualno in izvedena je bila meritev debeline

modrega epoxy premaza.

2. Metoda poševnega prereza prevlek.

3. Preko premaza (metalografskega obrusa) in pregledana na elektronskem

vrstičnem mikroskopu.

4. Na elektronskem mikroskopu se je ugotavljala tudi sestava Zn sloja.

29

5. Metoda udarca in modificirana metoda zaznavanja rešetke (SIST EN ISO

2409:2007) za oprijem prevlek na podlago.

Rezultati analize vzorca cevi so pokazali, da je zaščita sestavljena iz čistega cinka, ne pa

iz 85 % cinka in 15 % aluminija, kot je bila zahteva v razpisni dokumentaciji. Sicer pa

je bil cink dobro oprijet na cev, medtem ko se je modri epoxy premaz zlahka odluščil od

cinkovega premaza. Za povrhu pa je bil vzorec cevi očitno še dodatno prebarvan z

modro barvo na neočiščeno zarjavelo podlago. Barva se je z lahkoto odluščila od vzorca

cevi. Na premazu modre nianse ter na Zn nanosu je vidna množica por (nehomogenost

prevleke).

Po prejemu poročila ZAG se je komisija seznanila z rezultati preiskav in soglasno

sprejela odločitev, da ponudnik »B« ne izpolnjuje razpisanih pogojev. Sklenili so, da

vodja SSZ pripravi sklepno poročilo o rezultatih JR. Dne 24. 8. 2012 je vodja SSZ na

podlagi poročila ZAG in sklepa strokovne komisije pripravil poročilo o izboru

dobavitelja blaga (interni viri).

3.9 Izbira ponudnika

Za najugodnejšega ponudnika je bil izbran ponudnik »A«, in sicer glede na ugotovitve,

da je njegova ponudba edina pravilna in je v cenovnih okvirih, ki ustrezajo

naročnikovim razpoložljivim sredstvom. Izpolnjeval je vse tehnične zahteve iz RD, ki

so pomembne za naročnikovo nemoteno vzdrževanje vodovodnega omrežja.

Tabela 3: Ocenjevanje primernosti tehničnih zahtev glede na objavljeno razpisno

dokumentacijo 17/12

Tehnične zahteve Ponudnik »A« Ponudnik »B«

Zahtevana zunanja

protikorozijska zaščita cevi DA NE

Zahtevane dimenzije cevi DA NE

Vrteče prirobnice spojnikov DA NE

Ustreznost zahtevanim

standardom DA NE

Vir 4: Lasten vir

30

Ponudnik »A« je dolgoletni zanesljiv poslovni partner. Na zalogi ima skoraj ves

material, ki je potreben ob izrednih dogodkih. Čeprav je vodovodni material

standardiziran in mora biti vsak spojljiv z vsakim, je vendarle bolje, da je istega

proizvajalca in ni posebnosti drugega, tako da delavci zaradi preteklih izkušenj z njim

lažje in kakovostnejše delajo. Bližina ponudnika tudi ni zanemarljiva, saj je s tem

odzivni čas krajši, kar je ob izrednih dogodkih pomembno, ker je voda pomemben vir.

Reklamacij z dosedanjim materialom skoraj ni bilo, če pa je že prišlo do tega, je

ponudnik brez težav odreagiral in ugodno rešil vsako upravičeno reklamacijo, medtem

ko naročnik s ponudnikom »B« nima nobenih izkušenj. Zahtevane reference so vse iz

sosednje države. Sedeža v Sloveniji nima, zaradi česar bi bil reakcijski čas tako zaradi

oddaljenosti kot mejnih ovir veliko daljši. Še najbolj pa je problematična tehnična

pomanjkljivost ponujenega materiala, ki v veliko zahtevah ne odgovarja zahtevam iz

RD. Takšen material bi bilo neodgovorno vgrajevati v vodovodni sistem. Zaradi

naštetega se mi zdi odločitev za ponudnika »A« edino smiselna in pravilna.

31

4 SKLEP

Namen naloge je bil prikazati potek JN od zaznave potrebe po blagu ali storitvi in vseh

vmesnih korakih, ki pripeljejo do uspešne nabave in zaključka naročila. Poudarek je na

razpisni dokumentaciji, ki je pogoj za razumevanje, kaj natančno naročnik želi. V

razpisni dokumentaciji mora biti natančno opisan predmet naročila, da ponudnik lahko

razbere potrebe naročnika. To pa že lahko pripelje do zlorab, ko naročilo lahko

zadovolji samo en ponudnik s točno opisanim blagom. Na preohlapen razpis se

prijavljajo tudi ponudniki, ki sicer zadovoljujejo razpisne pogoje, v praksi pa se izkaže,

da je material slabe kakovosti in bi bil za naročnika na koncu veliko dražji. V

obravnavanem primeru se je prijavil ponudnik, ki v več točkah ni izpolnjeval

pričakovanih razpisanih pogojev. S preizkušanjem v pristojni inštituciji se je potrdil

sum, da ponujeni material ne izpolnjuje ene izmed razpisnih zahtev. Zavrnjeni ponudnik

v tem primeru ni uporabil revizijskega postopka, ki mu je na voljo po Zakonu o

revizijskem postopku. S tem naročniku povzroča dodatne stroške in jemlje čas, ki ga

ima z dokazovanjem neustreznosti izdelkov v ponudbi. Neustrezni materiali pa

naročniku povzročajo še veliko večjo škodo. V praksi prav zaradi preteklih

nestrokovnih vgradenj ali neustreznih materialov prihaja do velikih škod, ki privedejo

do prekinitev oskrbe z vodo, poleg tega pa še do visokih stroškov s popravili in

odškodninami za nastalo škodo. Zanimiv je podatek, da se na prvi razpis za nabavo

duktilnih cevi in spojnikov ni prijavil nihče, ki bi izpolnjeval razpisane pogoje. Na

drugega pa sta se prijavila samo dva ponudnika, eden z neustreznim materialom, kljub

temu da je na evropskem tržišču kar nekaj uveljavljenih proizvajalcev vodovodnega

materiala. Eden od razlogov je relativno majhno tržišče. Ljubljanski vodovod je v

Sloveniji največji, vendar za evropske razmere še vedno relativno majhen, s tem pa je

tudi povezana prisotnost ostalih kakovostnih evropskih proizvajalcev vodovodnih

materialov na slovenskem trgu. Z velikostjo naročila so povezani tudi večji popusti in

prisotnost več ponudnikov. Kljub temu menim, da je še vedno priložnost za dobre

evropske izdelovalce tudi v slovenskem prostoru. Verjetno bi bilo mogoče tudi ostale

proizvajalce neposredno povabiti k sodelovanju na javnem razpisu in jih s tem

spodbuditi k pripravi ponudb. To bi moralo voditi k večji konkurenci, kar bi nedvomno

vplivalo na gospodarnost oziroma cene materiala ob zagotovitvi ustrezne kakovosti.

Konkreten opisani JR je primer težav naročnika pri zagotavljanju, da bo nabavljeni

material cenovno ugoden, vendar na zahtevo stroke tudi tehnično ter predvsem

kakovostno ustrezen. Velikokrat pride do situacij, ko ponudniki sicer ponujajo občutno

cenejši material, ki dolgoročno oziroma glede na življenjsko dobo in z njo povezanimi

stroški, dejansko cenovno ni primerljiv z dražjimi proizvodi višjega kakovostnega

razreda.

32

LITERATURA IN VIRI

1. Avbreht, A., Zajc, B., Erjavec, M., Dren, M., Potočnik, M., & Perko, A. (2008).

Pripočnik za javno naročanje. Ljubljana: Javno podjetje Uradni list Republike

Slovenije, d.o.o.

2. Bovis, C. H. (2007). EU Public Precurement Law. Cheltenham: Edward Elgar

Publishing.

3. DKOM. (2013). Postopek pravnga varstva. Prevzeto 10. marec 2016 iz Državna

revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil:

http://www.dkom.si/postopek_pravnega_varstva/opis_postopka/

4. EC. (2016). Public procurement indicators 2014. Prevzeto 10. februar 2016 iz

Europea Commision: ec.europa.eu/DocsRoom/documents/15421/.../1/.../native

5. Interni viri in notranji intranetni viri

6. Kranjc, V. (2004). Zakon o javnih naročilih z novelo zakona ZJN-1A. Ljubljana:

GV založba.

7. Kranjc, V. (2007). Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na

vodnem, energetskem, transportnem področjui in na področju poštnih storitev.

Ljubljana: GV založba.

8. MJU. (2016). Sistem javnega naročanja predpisi. Prevzeto 28. februar 2016 iz

Direktorat za javno naročanje.: http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-

narocanja/predpisi/slovenska-zakonodaja/#c1

9. PIS. (28. marec 2015). Pravni red RS. Prevzeto 2016 iz Pravno informacijski

sistem: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4299

10. Primec, B. (2000). Zakon o javnih naročilih s komentarjem. Ljubljana: Bonex

založba.

11. Vesel, T., & Mužina, A. (2004). Zakon o javnh naročilh s komentarjem. Ljubljana:

Založniška hiša Primath.

12. ZJF. (2011). Zakon o financah. Uradni list RS, 11/2011.

13. ZJN. (1997). Zakon o javnem naročanju. Uradni list RS, 24/1997.

14. ZJN-1. (2000). Zakon o javnem naročanju. Uradni list RS, 39/2000.

15. ZJN-2. (2006). Zakon o javen naročanju. Uradni list RS, 128/2006.

33

16. ZJN-3. (2015). Zakon o javnem naročanju ZJN-3. Uradni list RS, 91/2015.

17. ZJNPOV. (2012). Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti.

Uradni list RS, 90/2012.

18. ZJNVETPS. (2006). Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem,

transportnem področju in področju poštnih storitev. Uradni list RS, 128/2006.

19. ZPVPJN. (2011). Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.

43/2011.