Ker sta si veliko upala in veliko poskusila, sta se tudi veliko naučila. "Nekomu,ki osemdeset let najraje preživi za isto pečjo, to najbrž ne bo šlo v glavo, vendarmidva pač nisva takšna," pravita. Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič sta izjemenpar. Iz njiju humor kar vre, ljubezen pa kipi in sta čudovita sogovornika, kidrug drugemu na trenutke, se zdi, skorajda bereta misli.BESEDILO: PETRA ŽIGON FOTO: PETER IRMAN

Težko je ostati resen ob dveh igralcih, ki tudi medintervjujem drug drugega zbadata in se smejita nasvoj račun. Pravita, da je ena najbolj pomembnihstvari pogovor in da sta za srečno zvezo potrebnadva. Skozi to lahko izboljšaš sebe, prispevaš k rastisebe in drugega in okrog sebe ustvarjaš prijetnej-še okolje. "Učiš se druge ljubezni," pravi Ralijanova."Gre za ljubezen, pri kateri moraš odmakniti svojepredsodke in želje. Pri partnerstvu se učiš ene ljube-zni, in ko tafluidpo kakšnih sedmih letih mine, je tospet drugačna ljubezen. Pri otrocih se učiš tretje lju-bezni, za kakršno si nikoli nisi niti predstavljal, daobstaja. To je brezpogojna, čista ljubezen."

LJUBEZEN NA PRVI POGLEDNataša Ralijan in Gašper Tič sta se spoznala sko-zi svoje delo. Gašper je njo opazil v neki predsta-vi, v kateri je nastopala, ko je bil on še čisto svežna Akademiji. "Spomnim se, da sem jo prvič videlv Nedolžni ljubici, predstavi MGL-a, le-ta 1992,"pove. "Bila je čudovita, neverje-tno smešna in vsa dvorana seje krohota-

la vsakokrat, ko je odprla usta." Takrat sije mislil, da mora to biti noro duhovitain odštekana ženska. "In oboje seje izka-zalo za resnično.

" Pritegnila ga je v celo-ti; s svojim nastopom, postavo in bujni-mi dolgimi lasmi. Nataša njega takrat vobčinstvu seveda ni opazila. "Prvič semga zagledala v bifeju v Drami," z nasme-škom pove. "Prišel je s prijateljem, Jure-tom Ivanušičem, in bila sta mi zelo sim-patična. Gašper mi je bil všeč že na prvipogled, ko pa sem ga malce spoznala sko-zi pogovor, pa še toliko bolj." Gašper hu-domušno namigne, da sta se še kakšnatri leta lovila in hecala, preden sta sezdružila v ljubezni. Kdo je napravil pr-vi korak, se sploh ne spomnita, saj ju je,po Natašinem pripovedovanju, kar 'po-tegnilo skupaj'. "Niti ni bilo korakov, jebil kar polet," Gašper pritrdi svoji ženi."Ko sva oba delala predstavo na Primor-skem festivalu, se nisva mogla več upre-ti. No, skušnjava nama je bila zelo prijet-na in potem se nisva mogla upreti še te-mu, da bi postala par." Je bilo med nji-ma prisotne kaj sramežljivosti? "Kdo jebil sramežljiv? Kaj pa vem, morda Nata-šin prapradedek ali kdo drug v moji dru-žini!" st zasmeji Gašper. "Midva nisva bila."

Čeprav imata za seboj romantično zgodbo, ki jo živi-ta še danes, pa spominov ne obujata prepogosto. Vesčas se jima namreč marsikaj dogaja in pravita, da si zvsakdanom najbolj zapolnita čas. "Nimava dovolj ča-sa, da bi obujala spomine, čeprav je včasih lepo; zara-di otrok. Njim je seveda zanimivo izvedeti, kako sta sestarša spoznala in zaljubila."Na.taša pravi, da spomi-ne navadno obujata največ prek fotografij, ki jih ima-ta iz določenih obdobij kar precej. Veliko bliže jimaje tudi uporaba mehanskih fotoaparatov, saj z digi-talnimi ne ona ne Gašper ne upravljata preveč rada.

OBOŽEVANAEna izmed stvari, ki so bile Nataši pri Gašperju žeod začetka všeč, je bila njegova živahnost. Pravi, daje bil poln življenja, barvit in ustvarjalen. "Kaj pato, da sem pameten? Ti to ni bilo všeč?" se on obrne

k njej. "Hja, čepa vprašate mene, vam moram pa ta-

koj povedati, da meje, še preden sva postala par, od-peljala v Fieso na nudistično plažo!" nadaljuje. Če-prav se Nataša skuša braniti, da sta bila skorajdapar, se Gašper ne da. "No," se tudi ona vda, "kakšnestvari ženske pač moramo preveriti."

Vsem pozitivnim vtisom in prijetnim odkritjemnavkljub, pa Ralijanova pravi, da Gašperja ni vide-la kot bodočega kandidata za moža. Zakaj ne? "Kersem seji zdel pameten," se zasmeji Tič. "Ah ne," gaona med smehom oplazi s pogledom, "nisem ime-la teh teženj in želje po možu in družini." A je kma-lu ugotovila, da bi bil prav ta fant lahko njen princna belem konju. "Gašperje eden najlepših in najboljprijaznih ljudi na svetu," pove z mehkim glasom.Ker brez humorja ne gre, hitro nadaljuje: "Samo ješkoda, da ga jaz tako kvarim. No, saj se boš ob menivendarle skalil v zrelo in močno osebo." Pa vendar-

le, če damo šalo na stran, prizna, da jo je navdušilo

njegovo razmišljanje. "Bila sem presenečena, da semkot ženska, polna nebrzdanih čustev, dobila tako pa-metnega partnerja. Prestala sva marsikatero preiz-kušnjo in upam, da bova vedno plula skoznje. Jazpostajam vedno bolj pametna, njemu pa razum žepopušča," se spet hudomušno nasmehne. "Mislim,daje njegov razum padel na mojo notranjo lepoto."Zanimivo pa so tudi Nataši v spominu ostali Gaš-perjevi lasje, čeprav sama ne izpostavi ničesar, pačpa raje razloži, da ji je bil všeč v celoti.

Njuna ljubezen, ki je očitna in vseprisotna tudi vesčas našega pogovora, pa je bila veliko presenečenjetudi za njiju. "Nekako šokantno je, da te nekdo takozelo obožuje," pove Nataša, medtem ko Gašper z lju-bečim pogledom spremlja vsako njeno besedo. "Te-mu se nikakor nisem mogla upreti, in moram reči,da se je moje ranjeno srce predalo." Gašper prizna,daje vse, kar je Nataša povedala, res. "Oboževal semjo

-

kot igralko in žensko."

ZAREČENEGA KRUHA...Njuna odločitev za poroko je bila precej spontana.Vseeno pa je bil Gašper tisti, ki je ljubko Natašo, kimu je ukradla srce, zaprosil za roko. "Res je, pobu-dnik sem bil jaz, čeprav vam moram povedati, da meje ona podžgala s tem, daje rekla, da se nikdar ne boporočila in nikdar ne bo imela otrok."Sam pri sebi sije mislil 'Boš že videla!' in ji, še preden seje zavedla,spodnesel tla pod nogami. Pravilno je tudi predvi-deval, da je bilo bolj kot karkoli drugega Natašo te-ga preprosto strah. Po treh letih vroče ljubezni jo jetako zaprosil za roko in ona je privolila.Preden pa sta si zaljubljenca obljubila večno zvesto-bo, je Gašper želel, da njegova bodoča žena diplomi-ra na AGRFT-ju. "Sem bila prav vesela, da ni zahte-val, da naredim izpit za čoln ali kaj podobnega," senamuzne Nataša. Otroci so prišli šele pozneje; nju-na poroka je bila iz čiste ljubezni in globokega ra-

zumevanja. Poročila sta se samo civilno inizključno, ker sta se imela res rada. "Imelismo res lepo zabavo po poroki," se ob spo-minu nasmehne Gašper. Vzela sta se v Pi-ranu in oba pravita, da je življenje po po-roki celo slajše. "Vedno bolj se poznava, ve-

dno bolje drug drugega razumeva in porokase nama je res zdela kot nekaj zelo lepega,"pravita. "Na poroki mi je bilo zelo lepo, ponjej pa še bolj," pravi Nataša. "Vzela sem tu-di njegov priimek in ga postavila pred svoje-ga. Nikoli si nisem niti mislila, da se bom po-ročila in da mi bo tako lepo. Nisem niti vede-la, kako je, ko si z nekom nudiš toliko lepihstvari." Gašper pravi, da poroka ni nujna zaskupno življenje, je pa lahko izredno prije-ten dodatek in krona. "Če si poročen ali ne,velja eno: dlje, ko si skupaj, bolje se poznašin čakajo te vedno težje preizkušnje. Po vsa-ki uspešno prestani težki preizkušnji pa je šelepše, kot je bilo pred njo, ker si si še bliže."Do zdaj, pravita zakonca, je bilo tako. Za-vedata se, da sta srečna, da sta težke preiz-kušnje prestala skupaj in po njih tudi osta-la srečna, skupaj in v zakonu. "Morda na-ju čaka še kakšna hujša,'' 'pravi Gašper. "Če-prav mislim, da dosti huje, kot je že bilo, nemore biti."

PRAVLJIČNOKljub težki preizkušnji, ki jo imata za sabo,

pa pravita, da verjameta v 'srečno do konca dni'. "Se-veda paje tu tudi vprašanje, kaj komu pomeni 'sreč-no do konca dni'," le doda igralec. "Različni pari sito namreč najbrž različno interpretiramo. Da ne binikdar pogledal nobene druge ženske in ne bi ničesardrugega v življenju začutil, niso instance, ki bi jih jazobljubil, in si zveze tako niti ne predstavljam.' 'Natašase strinja. "Midva sva se vendarle nekako dogovorila,da bova skupaj, dokler nama bo skupaj lepo," razlo-ži. "To je tudi tisto, kar je pri paru najpomembneje."Gašper pravi, da si težko predstavlja živeti brez Na-taše, vendar je tudi življenje nepredvidljivo. "Prav-zaprav bi bilo najlaže, če bi me v miru spravil v domza ostarele, kajne?" Nataša nagajivo podreza moža."Kakšen dom, daj nehaj!" jo zavrne z zamahom ro-ke. "Bi moral hoditi ob nedeljah na obiske, pa bi serazvedelo, pa novinarji bi drli v tvojo sobo." Natašapravi, da se včasih šalita, da se bosta na stara leta do-bivala, ko bo on prišel iz New Yorka, ona pa iz Indi-je in se bosta dobila za skupno druženje.

Če damo šalo (ponovno) na stran, Gašper nadalju-je svojo misel in pove, da si ne predstavlja življenjaz nikomer drugim, še manj pa si predstavlja, da bisi bil s kom lahko tako blizu. "Imava vez, kije ze-lo očitna, in prepričan sem, da ne bi, pa naj se zgo-di karkoli, kar tako izpuhtela. Veže naju neko prija-teljstvo in ne znava si predstavljati, da lepega dne nebi bila več prijatelja." V ljubezenski zvezi je namrečnajbolj pomembno, da med zaljubljencema najprejin predvsem vlada prijateljstvo. "Po številnih letih jevendarle prijateljstvo tisto, kije nosilni element raz-merja. Tudi če je kdaj videti, kot da sva v neki godlji,uspeva iz nje potegniti pravo in se osredotočiti na to."Naučila sta se tudi tega, da v nekakšni simbiozi po-magata drug drugemu; enkrat je Nataša tista, ki po-vleče Gašperja iz temnih trenutkov, drugič pa ji onpomaga videti lepšo plat. Pozitiven odnos do stvaripa ni edina stvar, za katero je Nataša svojemu možuhvaležna. "Gašperje iz mene izvabil veliko, saj je biltudi eden izmed najbolj čudovitih ljudi, ki so vednoverjeli vame. Dal mi je neko moč, s katero sem lahkoveliko več in veliko bolj ustvarjala: poklicno in oseb-no. Z njegovo pomočjo sem se namreč razvila tudikot oseba," se nasmehne. "Zdi se mi, daje pogostejebil on tisti, kije povlekel voz, tako da morda prihajamoj čas, da prevzamem njegovo mesto."

NASPROTJA SE PRIVLAČIJOVerjameta tudi, da so prav nasprotja tista, ki nju-no zvezo ohranjajo svežo in barvito. "Partnerja, kičisto vse počneta skupaj in se hkrati vsak posebejodpovedujeta samemu sebi, da najdeta skupne toč-ke in trenutke in skupno podobo, ki je kompromisdveh individualnih oseb, dolgoročno ne moreta bi-ti srečna," je prepričan Gašper. "Če s svojim par-tnerjem ne moreš biti tak, kakršen si, bo slej ko prejpočilo." 'In onadva sta si zelo različna, pravita. Tičsi je tudi sam včasih želel, da bi imel nekoga po-dobnega, a pravi, da se danes zaveda, da spremi-njanje partnerja ne prinese ničesar dobrega. "Do-kler probleme rešuješ le partnersko, se hitro lahkoujameš v zanko in želiš partner ja spremeniti," pra-vi. "Čepa težave rešuješ prijateljsko, je stvar precejdrugačna. Prijatelje namreč sprejmemo take, kakr-šni so, in jih ne spreminjamo. To pa je bistvo pripartnerstvu: sprejeti ga takega, kakršen je." Prepri-čan je, da bi nekdo, ki bi si njuno zvezo ogledal oddaleč in pokukal v njun tipični dan ali celo načinživljenja, rekel, da sta si preveč različna, da bi lah-ko imela srečno zvezo. Razlikujeta se namreč tudiv najbolj osnovnih stvareh: prehrambnih navadahin načinu življenja. "Jaz vsake toliko časa namrečnajdem nekaj novega," Nataša zavije z očmi. "No-vo filozofijo, nov način življenja, nov način prehra-njevanja. Gašper je že vsega hudega navajen." Onprikima: "Trudiš se to sprejeti. Če bova šla zaradihrane narazen, pa stvar tako ali tako ni bila dovoljtrdna, da bi zdržala sama po sebi."

Bila pa sta si edina pri izbiranju imen za sinova. Žepred prvo nosečnostjo sta namreč izbrala ime Ga-lja, za punčko. Ko je Nataša prvič zanosila, sta ime-la za punčko v mislih še vedno to ime, za fantka paGal ali Vitja. Ko se je njun prvorojenec rodil, je bi-lo tako jasno, da je Gal. "Takoj smo vedeli, da ni Vi-tja," se nasmehneta. Tudi pri drugi nosečnosti ni-sta hotela izvedeti, katerega spola bo njun otrok, intako sta s police potegnila Galjo, za fantka pa iz-brala ime Tosja. Ponovno se je rodil sin, ki je v svojrojstni list dobil zapisano ime Tosja. Imeni pa, pra-

vita, sta izbrala bolj na podlagi slišnosti in občutja ob imenu. "Vidiš, pa sva senekje v življenju celo ujela," se zasmeji Nataša. "Da," se nasmehne Gašper, "ob-čutek imam, da so bila ta imena wsq/ena."Nataša z mehkim glasom doda: "Kotsva si bila midva usojena." Možu pošlje ljubeč pogled in se zazre v moje oči:"Veste, jaz imam od nekdaj občutek, da sva se že prej srečala, morda v prejšnjemživljenju. Tako pač čutim in ta občutek je težko opisati, vendar je resničen."

ZMAGA NAD BOLEZNIJOO hudi bolezni, ki je Natašo zahrbtno napadla, sta zakonca sprva molčala inpozneje pogumno spregovorila. Danes, pravita, se jima zdi, da sta o tem pove-dala vse. Bili so težki časi; tako zanju kot za par kot za njuno mlado družino."Mislim, da smo vsi zmagovalci,"pravi Nataša, "še bolj so zmagali tisti, ki so sta-

li ob meni." In vendar se je srečno končalo. "Lahko rečem le, da globlje, ko pridešv drek, teže se iz njega izkoplješ in dlje traja, da se očistiš. In ko si čist, ti na krajpameti ne pade, da bi spet rinil v to,"pravi Gašper. "In vendar je hkrati lahko od-skočna deska za vse druge ovire v življenju. Moramo skozi bolečino, da spozna-mo sami sebe," ga dopolni Nataša.

Preizkušnja težke bolezni je Natašo spremenila tudi v odnosu do njenega la-stnega telesa in vsakodnevnega življenja. "Še pred boleznijo sem si ogledovalaneko knjigo o jogi, ki mi jo je posodil tast. Takrat sem jo dala na stran in si rekla,da bo že prišel čas, ko se mi bo s tem dalo ukvarjati." Takrat je še kadila in ni bilapripravljena na tak način življenja, zato se je odločila, da se bo tega lotila šele, kobo sposobna popolnoma spremeniti svoj način življenja. Čeprav se z jogo danesne ukvarja celostno, pa je nekaj vaj, ki jih redno izvaja vsak dan, povezanih z jo-go. "Zavedati sem se začela, da mi telo služi in imam do njega popolnoma druga-čen odnos kot pred boleznijo," pravi Nataša, ki je bila po tuberkulozi izredno iz-črpana in je kar nekaj časa trajalo, da je prišla k sebi. Gašper ji je ves čas stal obstrani in Nataša se je naučila, da četudi bi rada svoje telo včasih malce prineslanaokrog, ji telo samo tega ne dovoli. "Na točki, na kateri sem zdaj, mi je zelo le-po, zelo sem srečna in zadovoljna."

Zakonca ne verjameta v obžalovanje in nobene izkušnje, ki sta jo prestala, nebi zamenjala za nič drugega na svetu. "Kadar pride do kakšnega vozla, je topravzaprav sreča, kije lahko tudi ključ za reševanje tvojih notranjih problemov.Če si, denimo, na koga ljubosumen, je to največkrat tvoj problem, ne problemosebe, na katero si ljubosumen," pravi Nataša, ki prizna, da zelo rada dela nasebi. Rada se ukvarja s čustvi, strahovi in dvomi, jih razdeluje in ugotavlja, kajse za njimi skriva. "Vedno imaš možnost, da se iz določene izkušnje nečesa nau-čiš," 'jo dopolni Gašper. Oba namreč pravita, da imata nizko samopodobo, če-prav to ni na prvi pogled razvidno.

POMEMBNE STVARIZakonca sta se res preizkusila v številnih različnih situacijah in poklicnih pod-vigih in tudi za tiste, ki se niso iztekli tako, kot sta upala, pravita, da jima nižal. "Po vsem tem danes vem, da sem igralec, da ljubim igralstvo, da sem doma vMGL-ju in sem tu srečen in zadovoljen," pravi Gašper. Njegova žena ima zanj lepohvalne besede: "Lahko si predstavljam, da mora biti zanj to izredno težko, sajima številne talente, in če bi jih jaz imela toliko, sploh ne vem, kaj bi izbrala. Jazsem pač igralka, česa drugega ne znam!" skromno skomigne z rameni.

Par, ki sodeluje tudi poslovno, pravi, da se jima sodelovanje zdi precej samo-umevno. Njun poklic je namreč zelo povezan z vnašanjem svoje osebnosti v po-klic. "Lahko smo srečni, da nekaj ustvarjamo," pravi Gašper. "Tudi v tem času, konam grozi recesija in borba za preživetje, pogosto pomislim, kakšno srečo imam vživljenju, da opravljam poklic, ki ga imam rad. Plačan sem za to, uživam v službiin res se trudim, da bi bil za to kar se da hvaležen." Nataša se strinja in pravi, da seji zdi hvaležnost zelo pomembna v življenju. Zato tudi v nesoglasjih težita k po-govoru. Včasih je za to potrebnih tudi nekaj trenutkov molka, s katerimi se izo-gneš situaciji, ko bi lahko rekel nekaj, kar bi pozneje obžaloval. Strinjata se tudi,da je navadno Nataša tista, ki je bolj eksplozivna. "Pogosto moraš prijeti svoj egoza goltanec in mu reči, naj se umakne," se zasmeji Nataša. "Včasih sem več stvarivzela osebno in se zelo osebno tudi odzvala. Zdelo se mi je, da se mi je svet zrušil, česva se sprla. V sebi sem imela vulkan in sem šla kar na sprehod, da me ni razneslo."Vendar pravi, da se je tudi v teh trenutkih veliko naučila in sta se tudi nesoglas-ja naučila reševati na mirnejši način. "Sploh menim, da ni potrebno imeti enake-

ga mnenja v vseh stvareh," pravi Gašper. "Pomembno je, da to vzameš kot del ži-vljenja in da harmonije ni mogoče doseči le tako, da se eden odpove svoji filozofi-ji." Vendar je zelo pomembno, da prepoznaš, katere stvari so v življenju res po-membne in katere malenkostne. Nataša in Gašper sta nedvomno ugotovila, ka-tere stvari so tiste, ki so v življenju najpomembnejše. [V253