Ćirković Aleksandra Književna vzgoja in tabu teme v ... · POVZETEK Diplomsko delo obravnava problematiko tabu tem pri književnem pouku v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ALEKSANDRA ĆIRKOVIĆ

KOPER 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Razredni pouk

Diplomsko delo

KNJIŽEVNA VZGOJA IN TABU TEME V OSNOVNI

ŠOLI

Aleksandra Ćirković

KOPER 2013 Mentorica: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič, za vso strokovno

pomoč, čas in trud, ki ga je vložila. Zahvaljujem se učiteljicama OŠ Pier Paolo Vergerio

il Vecchio Danijeli Pirš in Marti Vrčon Komel ter ne nazadnje njunim učencem 2.

razreda. Zahvaljujem se Ani Jurkovič za lektoriranje in Jessici Vodopiji za prevajanje.

Posebno se zahvaljujem staršem in sestri za neizmerno podporo.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Aleksandra Ćirković, študentka univerzitetnega študijskega programa

prve stopnje Razredni pouk,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Književna vzgoja in tabu teme v osnovni šoli

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/-a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava problematiko tabu tem pri književnem pouku v prvem

vzgojno-izobraževalnem obdobju v osnovni šoli. Razdeljeno je na dva dela.

V prvem delu so prikazana teoretična izhodišča o pomenu pojma tabu teme in

njegovo uvajanje v šolsko obravnavo mladinske književnosti.

V drugem, empiričnem, delu na osnovi metodično-didaktičnega pristopa

predstavljam obravnavo primerov besedil s tabu temo ločitev v 2. razredu devetletne

osnovne šole in analizo odzivov učencev ter analizo intervjujev učiteljic razrednega

pouka.

Ključne besede: mladinska književnost, tabu teme, ločitev staršev, sodobna

pripoved za otroke, učenci

ABSTRACT

This thesis, divided into two main parts, analyses how taboo topics are dealt with

during the first years of primary education.

The first part of the paper is based on the theories reguarding the meaning of the

collocation „taboo topics“ and its introduction in school literature.

In the second part, based on empirical studies and on a methodical-didactic

approach, I present the way second-year pupils dealt with sample texts containing the

taboo topic „divorce“, the analysis of their responses and the analysis of the interviews

conducted by class teachers.

Key words: children's literature, taboo topics, divorced parents, contemporary

literature for children, pupils

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .........................................................................................................1

2 TABU TEME ...............................................................................................2

2.1 Opredelitev pojma ............................................................................... 2

2.2 Nastanek tabujev v mladinski književnosti .......................................... 2

2.3 Razumevanje tabujev.......................................................................... 4

2.4 O avtorjih in obravnavanih besedilih ................................................... 5

3 EMPIRIČNI DEL .........................................................................................8

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ................................................. 8

3.2 Namen in cilji raziskave ....................................................................... 8

3.3 Raziskovalna vprašanja ...................................................................... 8

3.4 Metodologija raziskave ........................................................................ 9

3.5 Potek raziskave ................................................................................... 9

3.6 Učne priprave ...................................................................................... 9

3.6.1 Analiza izvedenih ur ................................................................... 19

3.6.2 Intervju učiteljic in analiza ........................................................... 21

3.7 Interpretacija in zaključki ................................................................... 24

4 ZAKLJUČEK ............................................................................................. 26

5 VIRI IN LITERATURA ............................................................................... 28

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Odlomek Ločitev ............................................................................. 29

Priloga 2: Slika za motivacijo in ilustracije knjige Mihec ................................. 31

Priloga 3: Čarobne besede ............................................................................. 36

Priloga 4: Odlomek Maškare .......................................................................... 37

Priloga 5: Primer skupne domače naloge dveh učenk o receptu sreče .......... 39

Ćirković, Aleksandra (2013): Književna vzgoja in tabu teme v osnovni šoli. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

V diplomskem delu se osredotočam na dve otroški (mladinski) prozni deli, to sta

Mihec avtorice Majde Koren in Vsega po dvoje avtorice Babette Cole. V le-teh sem

obravnavala izbrano tabu temo, in sicer ločitev.

Tabu teme pri mladinski književnosti mi pomenijo pri književnem pouku izziv, zato

sem se odločila, da raziščem, kako učenci sprejemajo takšna dela in kako se nanje

odzivajo.

Skozi analizo dveh proznih del in njuno obravnavo pri pouku sem pridobila odzive

učencev, njihov način sprejemanja besedil s tematiko tabuja, in sicer tabu temo ločitev.

Ker me je zanimalo, ali učiteljice na razredni stopnji obravnavajo besedila s tabu

temo in kakšen je način oziroma metoda njihove obravnave, sem poleg predstavljanja

dveh proznih del izvedla intervju z dvema učiteljicama.

V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na naslednje metode dela:

analizirala sem strokovno literaturo, uporabila sem kvalitativno metodo raziskovanja,

opazovala z udeležbo, uporabila sem deskriptivno metodo in komunikacijski model

poučevanja književnosti, analizirala sem mladinska dela s tabu temo in analizirala

izvedbo učnih ur s tabu temo.


2

2 TABU TEME

2.1 Opredelitev pojma

Pojem tabu je v SSKJ (2002: 1372) opredeljen tako: 1. pri nekaterih primitivnih

ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoč se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev

kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih

odnosov med najbližjima sorodnikoma. 2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično

obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu; razglasiti kaj za tabu;

kaste so indijski tabu; pedagoški, politični tabuji // skrivana, prikrivana stvar:

spregovoriti o tabujih; spolnost je bila velik tabu; ti podatki so za javnost tabu /

učencem je nova snov tabu neznana stvar.

V Leksikonu Cankarjeve založbe (1994: 1063) je pojem tabu prikazan tako:

polinezijsko tabu »nedotakljiv«, zapovedi in prepovedi pri preprostejših etničnih

skupinah. Tabuji so lahko dejanja, predmeti, osebe, stik z njimi pa je nevaren. Pri

mnogih etničnih skupinah rabi tabu za pravno zavarovanje lastnine (tako, da jo

označijo za tabu). Tabujska določila so za ta ljudstva pogosto temelj celotnega

družbenega sloja. v prenesenem pomenu: kaj svetega, nedotakljivega,

prepovedanega: prepoved.

Lahko zaključim, da je pojem tabu opredeljen s prepovedjo nečesa, je nekaj, kar

ne smemo kritično obravnavati in moramo prikriti.

Moje mnenje o tem pojmu oziroma njegovi opredelitvi je malo drugačno, in sicer ob

tem pojmu si zastavim vprašanje, kje je meja med tabujem in netabujem. Pravzaprav

vse teme, ki so razglašene kot tabu, nas vsakodnevno obkrožajo in se po medijih javno

predstavljajo. To pa pomeni, da niso več prikrite. Številne teme, kot so nasilje, smrt,

bolezen (različne vrste: AIDS, anoreksija, bulimija, psihične bolezni …), spolnost,

spolna zloraba, ločitev (razveza zakoncev), narkomanija, religija idr., so nekoč veljale

za tabu, danes pa ne v tolikšni meri, saj so te teme detabuizirane. Rekla bi, da je vsaka

posamična tema stvar posameznika, ali jo bo sprejel ali je ne bo in jo bo prikrival.

Lahko pa se bo posameznik celo sramoval ali ustrašil take teme, saj je morda

patriarhalno vzgojen in so take teme v nasprotju z njegovimi načeli vzgoje.

2.2 Nastanek tabujev v mladinski književnosti

Tabu teme so se v mladinski književnosti razvile že v 20. stoletju (Lavrenčič

Vrabec 2001). Odrasli se še vedno sprašujejo, čeprav ne v tolikšni meri kot nekoč, ali

je potrebno, da se tabu teme obravnavajo v mladinski književnosti, in ali se mladinska

literarna dela s to tematiko lahko predstavljajo v šolah. Pri tem si postavljam vprašanje,


3

do katerega leta govorimo o mladinski književnosti. Do 15., 16., 17. ali do 18. leta?

Danes, ko mlada oseba dopolni 18 let, pravimo, da je postala odrasla in odgovorna

oseba.

Darja Lavrenčič Vrabec v svojem članku Bolečina odraščanja: droge, seks in …

(2001) pravi, da strokovnjaki, kot so sociologi, psihologi, pedagogi, ugotavljajo, da se

doba mladostništva daljša in da se odraščanje današnjih otrok razlikuje od odraščanja,

kot je bilo včasih, saj je to težavnejše.

Rekla bi, da prevladuje generacija, ki se je rodila v času interneta in je v

vsakodnevnem stiku z njim. Ne glede na to, koliko odrasli želijo svoje otroke zaščititi

pred realnim svetom, je to nemogoče realizirati, kajti današnji otroci odgovore na vsa

vprašanja, ki jih zanimajo, najdejo na internetu in v različnih medijih. To, kar starši želijo

skriti pred svojim otrokom, prav to njihovi otroci lahko odkrijejo s pomočjo interneta.

Mislim, da je v takih primerih zelo priporočljiv dialog, dvosmerna komunikacija med

starši in otroki. Pravilno je, da starši svoje otroke zaščitijo, vendar pretirana skrb niti ni

sprejemljiva. Potrebno je, da se starši sprijaznijo s sodobnimi mediji in da naredijo prvi

korak ter »prehitijo« internet tako, da se soočijo s tabu temami ter svoje otroke o tem

seznanijo. Mislim, da tako pride do medosebnega zbližanja staršev in otrok, kajti v

današnjem času, ko smo obremenjeni s hitrim tempom življenja in pomanjkanjem žive

komunikacije, je to vsekakor pomembno.

Lavrenčič (2001) pravi, da se je uveljavljanje tabu tem v evropski in ameriški

mladinski književnosti začelo v šestdesetih letih 20. stoletja. To, da so se tabu teme

uveljavile, je posledica pomembnih družbenih in socioloških sprememb, npr. v Ameriki

feminizem, moda, glasba, različna družbena gibanja itd. Ameriški povojni najstniki so

bili kritični do vrednot, družbenih norm in starejših. Upirali so se tradiciji.

Lavrenčič dodaja, da so knjige v 60. letih prikazovale drugačno podobo, kot je ta

bila nekoč. Realnost se je prikazovala kot taka, brez kakršne romantične olepšave.

Teme, ki so jih prej prekrivali, so sedaj odkrivali in jih predstavljali v leposlovju za

mlade. Ena izmed prvih takih tem je bila spolnost. Odkrito so pisali o najstniški

spolnosti, najstniški nosečnosti, splavu, kontracepciji, homoseksualnosti itd.

V mladinskih delih se niso spreminjale le teme, vsebine in izrazi, ampak tudi same

književne osebe oziroma njihove podobe. Odrasli, kot so učitelji in starši, niso več imeli

podobe popolne avtoritete, ampak so se predstavili tudi kot nemočni ljudje z veliko

napak. Pojavlja se: neuspešnost staršev pri vzgoji otroka, prezaposlenost staršev,

neustrezna komunikacija med starši in otroki (konflikti), rušenje tradicionalnih vrednot

družine (kot je ločitev staršev, matere samohranilke, starši alkoholiki idr.).


4

V 90. letih se je rušenje tabujev nadaljevalo. Nove teme so bile: AIDS, anoreksija,

bulimija, psihične bolezni, spolna zloraba, smrt, narkomanija, rasizem, ekološke

katastrofe idr. Te teme so povezane z dogajanji v družbi.

V obdobju med 60. in 90. letom 20. stoletja so mladostniški romani postajali

drugačni. V 60. letih je bil roman pisan na klasičen način, pozneje, v 90. letih, pa so

uveljavili nove pripovedne tehnike in nove žanre (Lavrenčič 2001).

Lavrenčič nadaljuje, da kljub vsem razkritim temam ameriške strokovne literature

razkrivajo, da obstajata še vedno dve tabu temi. To sta religija in politika, o katerih se

malo govori. Razlog je morda to, da sta obe temi oddaljeni od najstnikov, predvsem

politika, saj so bralci mladinske književnosti mlajši od 18. leta in nimajo zato še volilne

pravice.

V zaključku svojega prispevka Lavrenčič dodaja, da je treba zagovarjati mladinsko

književnost brez tabujev. Otroku ni treba zamolčati nobene teme, saj so tudi oni

izpostavljeni življenjskim preizkušnjam tako kot odrasli. S pomočjo literature se lahko

mladi lažje pripravijo za nadaljnje življenje.

S tem zaključkom se tudi sama strinjam, saj otrok ne moremo popolnoma

obvarovati pred svetom, v katerem živijo in v katerem še bodo. Tako kot odrasli se

morajo tudi otroci naučiti živeti v življenju odraslih, saj navsezadnje bodo tudi oni sami

postali odrasli in se bodo morali naučiti živeti takšno življenje, kot jim je dano.

Polonca Kovač (1998) namreč piše, da so otroci ranljiva bitja in nimajo veliko

izkušenj kot odrasli, zato potrebujejo veliko spodbude, tudi na področju književnosti.

2.3 Razumevanje tabujev

Saksida (2001/02) v svoji razpravi piše o tem, kako odrasli razumejo pojem

otroštvo, kakšno vlogo ima mladinska književnost in kateri so načini izrekanja tabujev.

Pravi, da je zelo težko opredeliti pojem otroštva, saj se spreminja skozi zgodovino tako

kot vloga mladinske književnosti in vpletanje tabujev. V razpravi je otroštvo

predstavljeno kot naivno, dobro, nedolžno in ranljivo. Dodaja, da je nagnjeno k

posnemanju in egocentričnosti, saj je za otroka pomembno to, kar doživi sam.

Nedolžnost, naivnost in dobrota so podlaga za idealizacijo otroštva in na ta način

varovanje otroka pred neprimernimi temami. Takega stališča so učitelji, starši, tudi

avtorji (Saksida 2001/02). Npr. prizori nasilja v literaturi niso zaželeni. Moje mnenje o

tem je, da morda starši in učitelji mislijo, da učenci/otroci lahko na ta način posnemajo

nasilje in ga nato uresničijo v svojem življenju. S tem bi se tudi strinjala, vendar

problem je, da četudi otrokom preprečimo branje literature, v kateri se predstavljajo

prizori nasilja, še vedno jih ne moremo obvarovati pred nasiljem, saj ga srečujejo tudi v

risankah. Navsezadnje je nasilje predstavljeno tudi v medijih.


5

Saksida (2001/02) predstavi različne poglede avtorjev, ki pravijo, da mora biti

mladinsko delo umetniško delo. Poudarjajo, da moralizem ni primeren, tako kot ni

primerno idealiziranje otroštva in varovanje otroka pred neprimernimi temami.

Z neprimernostjo idealizacije otroštva se tudi sama strinjam. Lepo, je da otroku

prikažeš idealiziran svet, poln veselja, radosti, ampak vprašanje je, kaj se zgodi, ko se

otrok zave, da te miselne slike, ustvarjene v zgodnjem otroštvu, niso take tudi v

resničnem svetu. S tem se potem otrok mora spopasti in boriti: boj stvarnosti proti

njegovi miselni sliki o lepem življenju, takem, kot je v pravljici.

Saksida (2001/02: 5–11) predstavlja tudi izrekanje tabujev. Obstajata dve vrsti

izrekanj, in sicer izrazni in vsebinski način izrekanja tabujev. Izrazna prvina se nanaša

na besede, na njihov izbor in rabo, ki so v nasprotju s pričakovanji bralca. To, kar

ekspresivni kvalifikatorji označujejo kot neprimerne, vulgarne besede (slabšalne,

prepovedane besede, kot so npr. kletvice). Na ta način se predstavijo le tabu besede,

tema besedila pa je sprejemljiva. Tem vrstam izrekanja tabujev se v šoli izogibajo.

Vsebinski način izrekanja tabujev pa se nanaša na temo besedila (smrt, nasilje,

ločitev, samota). To, kar bralce preseneti, so pojmi, ki se navezujejo na izbrano temo.

Pri tem je značilno posmehovanje, norčevanje iz nekoga, kar je proti pravilom lepega

obnašanja.

Strinjam se, da prvi način izrekanja tabujev prek besed ni vključen v šolske

programe, saj so učitelji mnenja, da npr. raba kletvic ne sodi v etiko šole. Ampak

vseeno tudi pred tem ne moremo uiti, saj so v današnjem načinu življenja vključene

tudi takšne besede. Če jih ne želijo v literarnih besedilih, so zato prisotne v okolju, kjer

otrok živi in jih je včasih težko izkoreniniti.

2.4 O avtorjih in obravnavanih besedilih

Izbrana tabu tema, ki sem jo obravnavala v času svoje pedagoške prakse, je tabu

tema ločitev (razveza zakoncev). Prakso sem opravila v OŠ Pier Paolo Vergerio il

Vecchio v Kopru, v razredu, kjer sem poučevala, ne uči le razredna učiteljica, ampak

tudi učiteljica slovenskega jezika. Skupaj z učiteljico slovenskega jezika sva izmed

izbranih knjig določili, kateri sta najprimernejši za učence 2. razreda. Izbrali sva knjigi

Mihec avtorice Majde Koren in Vsega po dvoje avtorice Babette Cole.

Majda Koren, avtorica obravnavanega besedila, in sicer knjige Mihec, je rojena

12. 3. 1960 v Ljubljani. Obiskovala je gimnazijo Poljane, nato Pedagoško akademijo.

Diplomirala je pri dr. Marjani Kobe pri predmetu Mladinska književnost. Poučuje na

osnovni šoli Spodnja Šiška v Ljubljani. Piše predvsem za najmlajše, prve objave v

Cicibanu najdemo v letu 1980. Njena dela sodijo v magični realizem (Teta Kuha, Eva in

kozel), nekatera pa odslikavajo življenje sodobnega otroka (Mihec) in najstnika (Župcin


6

dnevnik). Sodeluje z uredništvom mladinskega programa RTV SLO (Radovedni Taček,

Iz popotne torbe). Vodi predavanja za učitelje o uporabi računalnika pri pouku, o

(medijski) pismenosti in o spodbujanju branja. Svoje delo predstavlja tudi na kulturnih

prireditvah v osnovnih šolah (http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/136/detail.html).

Bibliografija:

· 1994 Mala pošast Mici, Mladinska knjiga

· 1996 Mici v mestu, Mladinska knjiga

· 1997 Ta knjiga ne grize, Založba Oka

· 1998 Pošasti, Mladinska knjiga

· 2003 Teta Kuha, Karantanija

· 2004 Župcin dnevnik, Karantanija

· 2006 Zgodbe zajca Zlatka, Založba Miš

· 2006 Eva in kozel, Mladinska knjiga

Med pedagoško prakso v aprilu sem izvedla 3 šolske ure na podlagi besedila

Mihec, in sicer predstavila sem dva odlomka. To sta Ločitev in Maškare.

Miha je navaden otrok, dober učenec 3. razreda osnovne šole. V odlomku Ločitev

nam Miha predstavi problematiko svoje družine, tj. ločitev staršev. Starši se več ne

pogovarjajo med sabo, predhodno pa so se veliko prepirali. V hiši ima dva hladilnika:

enega zase in za mamo, drugega za očeta, ki še vedno živi z njima. Oče ima težave z

alkoholom, zaradi katerega je prihajalo do prepiranja med njim in ženo. V tem odlomku

nam Miha predstavi svoje lastno občutje, to, da se hudo počuti ob sami zamisli, da se

bosta starša ločila.

V drugem predstavljenem odlomku z naslovom Maškare nam Miha predstavi

konflikt med mamo in očetom, ki je pripeljal do tega, da Miha ne more zaspati. Zaradi

takega pritiska, ki ga doživlja v svojem domu, pozabi na to, da so maškare in pride v

šolo brez kakršnekoli maske. Želi si postati čarovnik, da bi začaral svoje starše, da se

ponovno zaljubijo.

Drugo literarno delo, ki sem ga obravnavala (4. ura obravnave tabu teme ločitev),

je delo Babette Cole Vsega po dvoje. To literarno delo je predstavljeno bolj skozi slike

kot skozi besedilo, saj slike povedo več kot besedilo samo.

Babette Cole je angleška pisateljica in ilustratorka rojena 1949. leta. Napisala je

več kot 70 slikanic. Obiskovala je Canterbury College of Art. Delala je na BBC, kjer je

ustvarjala otroške oddaje (http://en.wikipedia.org/wiki/Babette_Cole).


7

Vsega po dvoje je literarno delo, kjer dva otroka predstavljata problematiko

družine, in sicer ločitev. Na zelo humoren način avtorica predstavi, kako otroka

sodelujeta pri ločitvi staršev in kar je ključnega pomena pri taki tematiki, je to, da otroka

omenjata, da onadva nista kriva za razvezo staršev. Sprijaznita se z dejstvom, da

starša ne moreta živeti več skupaj zato organizirata skupaj z župnikom »razporoko«

staršev. Na koncu staršem zgradita dve ločeni hiši, v katerih se nahaja vsega po dvoje

(dve spalnici, dvojne igrače …). Hiši sta povezani s skritim prehodom, da bi lahko

otroka prišla k enemu ali drugemu izmed staršev, kadarkoli želita.

V nadaljevanju sem priložila učne priprave, na osnovi katerih sem izpeljala

navedene vsebine med pedagoško prakso v OŠ Pier Paolo Vergerio il Vecchio v

Kopru.


8

3 EMPIRIČNI DEL

Empirični del je bil izveden nekoliko drugače, kot smo ga sicer vajeni. Nisem se

odločila za vprašalnik, ker je šola, na kateri sem izvajala pouk, maloštevilna, kar se tiče

učiteljic, ki poučujejo slovenski jezik v 1. triletju (v italijanski osnovni šoli v 1. triletju

slovenščino poučuje le ena učiteljica). Izvedla sem intervju z dvema učiteljicama, z

razredno učiteljico 2. razreda Danijelo Pirš in z učiteljico slovenskega jezika Marto

Vrčon Komel.

Izvedla sem štiri ure slovenščine, na podlagi dveh različnih besedil o ločitvi, ki sem

ju navedla in opisala. Ure slovenščine sem izvedla v 2. razredu, ki je štel 10 učencev.

Med njimi je ena učenka, ki ji znanje slovenskega jezika predstavlja nekaj težav, zato

sem svoje ure slovenščine prevajala tudi v italijanščino, da bi vključila tudi njo.

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Tabu teme pri mladinski književnosti mi pomenijo pri književnem pouku izziv, zato

sem se odločila, da raziščem, kako učenci sprejemajo in se odzivajo na tabu teme pri

mladinski književnosti.

V teoretičnem delu sem na podlagi ustrezne strokovne literature analizirala

mladinska dela s tabu temo, ki so primerna za književni pouk v osnovni šoli.

V empiričnem delu pa sem preučila, kako učiteljice razrednega pouka te teme

obravnavajo. Pripravila sem tudi primer obravnave tabu teme in analizirala odziv

učencev nanjo.

3.2 Namen in cilji raziskave

V diplomskem delu sem preko zastavljenih ciljev želela raziskati, kako se učenci

odzivajo na tabu teme pri mladinski književnosti.

Cilji diplomskega dela so bili naslednji:

- analizirati strokovno literaturo,

- prikazati odzive učencev na tabu teme,

- interpretirati intervjuje o tabu temah, izvedenih z dvema učiteljicama.

3.3 Raziskovalna vprašanja

V raziskovanju sem se osredotočila na naslednja raziskovalnega vprašanja:

- katere tabu teme najpogosteje obravnavajo učitelji pri književnem pouku,

- na kakšen način vodijo pogovor z učenci po prebranem besedilu ter

- kako se učenci odzivajo na tabu temo ločitev.


9

3.4 Metodologija raziskave

Metode dela, ki sem jih uporabila pri zapisovanju diplomskega dela, so:

- analiza strokovne literature,

- kvalitativna metoda raziskovanja,

- opazovanje z udeležbo,

- deskriptivna metoda,

- komunikacijski model poučevanja književnosti,

- analiza mladinskega dela s tabu temo,

- analiza izvedbe učnih ur s tabu temo.

3.5 Potek raziskave

Najprej sem si zastavila cilje in raziskovalna vprašanja. Raziskavo sem izvedla v

času pedagoške prakse v italijanski osnovni šoli, kjer se slovenščina obravnava kot

drugi jezik.

Z dovoljenjem učiteljic in staršev sem izvajala štiri učne ure na temo ločitev, kjer

sem učencem drugega razreda OŠ Pier Paolo Vergerio il Vecchio predstavila dve

literarni deli, in sicer Mihec Majde Koren in Vsega po dvoje Babette Cole.

Analizirala sem odzive učencev na podlagi izbranih del. Za lažjo presojo sem te

odzive tudi zvočno posnela. Poleg tega sem izvedla intervju dveh učiteljic, razredne

učiteljice Danijele Pirš in učiteljice slovenskega jezika Marte Vrčon Komel. Tako sem

pridobila razmišljanje dveh učiteljic, ki imata večletne izkušnje.

3.6 Učne priprave

V nadaljevanju so primeri priprav, narejeni po komunikacijskem modelu za

obravnavo književnih del v osnovni šoli (Medved Udovič 2011/2012), ki so bile podlaga

za pridobivanje podatkov o otrokovih stališčih do tabu teme.


10

UČNA PRIPRAVA – Slovenščina

Šola: OŠ Pier Paolo Vergerio il Vecchio Datum: 10. 4. 2013

Učiteljica: Aleksandra Ćirković

Mentorica na OŠ: Marta Vrčon Komel

Razred: 2.

Učna tema: Tabu tema: ločitev

Učna enota: Mihec, Majda Koren (odlomek Ločitev)

Vzgojno izobraževalni cilji:

· Učenci poslušajo in razumejo pripovedovanje umetnostnega besedila.

· Ustvarijo si predstavo o glavni književni osebi.

· Prebrano besedilo obnovijo.

· Se identificirajo s književno osebo, z njenimi občutki.

Učne oblike: frontalna, individualna

Učne metode: pogovor, pripovedovanje, opis, razlaga

Učna sredstva: ilustracije (plastificirane), skrinjica, listki z besedami

Viri in literatura:

- Jezeršek Poznanovič, M., Ortar Križaj, M. idr. (2011) Učni načrt slovenščine –

posodobljen. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

- ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. (2002) SSKJ. Ljubljana:

DZS.

- Koren, Majda (2011) Mihec. Ljubljana: Mladinska knjiga

DIDAKTIČNA IZVEDBA:

UVODNI DEL:

UVODNA MOTIVACIJA:

Na tablo postavim ilustracijo dveh obrazov – vesel in žalosten obraz. Nato prosim

učence, naj se lahko postavijo po tisto sliko, ki prikazuje, kako se danes počutijo. Kam

spadate danes?

Otroci se razporedijo, nato sledijo vprašanja:


11

- Zakaj ste veseli?

- Zakaj ste žalostni?

- Kdaj ste pa še žalostni?

- Kaj pa doma popoldan?

- Kaj pa, če se mama in oče kregata? Kako se takrat počutite? Zakaj ste takrat

žalostni?

NAJAVA BESEDILA

Danes vam bom prebrala en odlomek iz knjige Mihec. Pisateljica je Majda Koren.

Ali mi zna kdo povedati, kaj je odlomek?

LITERARNOESTETSKO BRANJE IN ŠOLSKA INTERPRETACIJA:

INTERPRETATIVNO BRANJE

Začnem z branjem odlomka. Učenci se udobno namestijo in pozorno poslušajo.

ČUSTVENI PREMOR PO BRANJU

Naredim kratek premor. Počakam, da besedilo podoživijo, da se čustva umirijo.

IZJAVA PO ČUSTVENEM PREMORU

Pa ni vendar povsod tako.

POGOVOR

- O čem govori prebrano besedilo?

- Kdo nastopa v tem besedilu?

- Kaj se v zgodbi dogaja?

- Kako se je Mihec počutil?

- Kako bi se ti počutil, če bi bil Mihec?

- Ali obstajajo kakšne druge rešitve/možnosti za njegov problem?

- Kaj se vam zdi bolje: da se mama in oče vedno prepirata ali da sta ločena in vsak živi


12

v svoji hiši?

ANALIZA

Vprašam jih, ali so slišali kake besede, ki jih niso razumeli oz. ne poznajo njihovega

pomena.

Besede zapišem na tablo (ali že zapisane postavim na tablo). Razložimo jih in jih

povemo še v italijanščini. Ob tem jim dam delovni list, na katerem so te besede

zapisane, le povezati jih morajo.

DRUGO BRANJE

Nato še enkrat preberem besedilo oz. pripovedujem in postavljam slike (ilustracije iz

knjige) na tablo. Vprašam, ali mi lahko kdo obnovi besedilo. Nato razložimo še v

italijanščini.

Ob teh slikah se tudi pogovorimo:

- Kaj prikazujejo te slike?

- Kako se Mihec počuti?

POGLABLJANJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVETJA:

Na tablo zapišem besedo LOČITEV. Vprašam:

- Ali mi zna kdo povedati, kaj to pomeni?

- Ali se na slikah, ki jih imamo na tabli, to opazi? Kje?

- Zakaj misliš, da je tako?

Priloga 1

Fotokopirani odlomek iz knjige.

Priloga 2

Tabelska slika: povečane ilustracije iz knjige.


13



Razred: 2. Učiteljica: Aleksandra Ćirković



Učna enota: Vsega po dvoje, Babette Cole









Viri in literatura:




DZS.

- Cole, Babette (1998) Vsega po dvoje. Ljubljana: Kmečki glas


UVODNI DEL:

UVODNA MOTIVACIJA

Pogovarjamo se tako, da se navežemo na besedilo, ki smo ga uro pred tem slišali, in

sicer na prebrani odlomek iz knjige Mihec. Povedo to, kar so slišali in so si zapomnili.

NAJAVA BESEDILA

Danes vam bom prebrala eno knjigo, njen naslov je Vsega po dvoje. Pisateljica je

Babette Cole. Ta knjiga je tudi malo smešna.


14



Začnem z branjem knjige. Učenci se udobno namestijo in pozorno poslušajo. Ob

branju pokažem slike.




Končno sta tudi otroka bila srečna.

POGOVOR




- Kako se otroka počutita?

- Ali sta samo onadva imela take težave?

- Zakaj sta pa žalostna?

- Ali se to besedilo razlikuje od prvega? Če ja, v čem?

- Kaj bi pa vi naredili na njunem mestu?

- Kako bi se vi počutili v takšni situaciji?

ANALIZA


pomena.

Besede zapišem na tablo (ali že zapisane postavim na tablo). Razložimo jih in jih

povemo še v italijanščini.

DRUGO BRANJE

Nato še enkrat preberem besedilo oz. pripovedujem in prikazujem slike/ilustracije iz

knjige. Ob slikah se pogovorimo: Kaj prikazujejo?


15

Vprašam, ali mi lahko kdo obnovi besedilo. Nato razložimo še v italijanščini.


Razdelim jim listke. Povem jim, naj vsak od njih zapiše eno lepo besedo za srečo na

listek, ki ga je dobil. Ko jo napiše, da listek v »skrinjico sreče«.

- Kaj po navadi damo v skrinjo?

Ko napišejo lepo besedo na listek in ga dajo v skrinjico, pride vsak učenec pred tablo in

iz te iste skrinjice vzame en listek. Besedo prebere na glas in pove kateremu sošolcu bi

izrekel to besedo. Nato listek zalepi na tablo (na tabli je narisana skrinjica).

O teh besedah se še malo pogovorimo, zakaj so pomembne za srečo.

Domača naloga: napišejo recept za srečo.

Priloga 3

Tabelska slika: slike čarobnih besed iz skrinjice.


16



Razred: 2. Učiteljica: Aleksandra Ćirković



Učna enota: Mihec, Majda Koren (odlomek Maškare)









Viri in literatura:




DZS.

- Koren, Majda (2011) Mihec. Ljubljana: Mladinska knjiga


UVODNI DEL:

UVODNA MOTIVACIJA

Na tablo napišem LOČITEV. Pred tablo pridejo učenci zapisat vse, kar se spomnijo ob

tej besedi.

Nato pogovor napeljem na odlomek, ki so ga predhodno slišali oz. ki sem jim ga

prebrala.

Ali se spomnite, kdo je glavna književna oseba?


17

Kaj se je glavni književni osebi zgodilo?

Kako se je počutila?

NAJAVA BESEDILA

Danes vam bom prebrala še en odlomek iz knjige Mihec.



Začnem z branjem odlomka. Učenci se udobno namestijo in pozorno poslušajo.




Hm, če bi bil čarovnik.

POGOVOR




- Kako se je Mihec počutil?

- Kako bi se ti počutil na njegovem mestu?

- Kako bi ti rešil prepir med očetom in mamo? Kaj misliš, da je najbolje za rešitev tega

problema?

ANALIZA


pomena.

Razložimo jih in jih povemo še v italijanščini.


18

DRUGO BRANJE

Nato še enkrat preberem besedilo oz. pripovedujem in pokažem slike (ilustracije iz

knjige). Vprašam, ali mi lahko kdo obnovi besedilo. Nato razložimo še v italijanščini.

Ob teh slikah se tudi pogovorimo:

- Kaj prikazujejo te slike?

- Kako se Mihec počuti?


Vprašam jih, kaj lahko naredimo, da se bolje počutimo.

Za konec preberejo domačo nalogo, kjer so morali napisati recept za srečo.

Tabelska slika:

Priloga 4

Fotokopirani odlomek iz knjige.

Priloga 5

Primer skupne domače naloge o receptu za srečo dveh učenk, in sicer Alin in Elise.

žalosten otrok

hudo se počuti

prepiranje staršev

LOČITEV dve hiši

jok

otrok ni kriv


19

3.6.1 Analiza izvedenih ur

Z izpeljavo vseh ur književnega pouka v 2. razredu sem zelo zadovoljna. Lahko

priznam, da sem bila na začetku negotova, kako bom učencem predstavila to vrsto

tabu teme, saj nisem vedela, v kakšni psihološki situaciji se nahajajo.

Pred samo obravnavo sem se z učiteljico slovenskega jezika na tej italijanski

osnovni šoli Marto Vrčon Komel posvetovala o ustrezni izbiri literarnih del in o učencih.

Seznanila me je s tem, da v tem razredu ni učencev s starši, ki so ločeni ali so tik

pred ločitvijo. Opozorila me je, da je v razredu učenka, ki potrebuje prevajanje v

italijanski jezik.

Izmed izbranih literarnih del s tematiko ločitev, ki mi jih je predstavila knjižničarka,

mi je učiteljica svetovala izbor za 2. razred. Tudi ona si je literarna dela dobro ogledala,

se z njima seznanila in se je odločila, da bo najbolje, če predstavim knjigo Majde Koren

Mihec in Babette Cole Vsega po dvoje, kajti najbolje prikazujeta tabu temo ločitev.

Dobro je še to, da je ta tematika prikazana tudi skozi ilustracije. Svetovala mi je glede

sestave učnih ur in predlagala rešitve.

Prvo uro sem začela nekoliko v strahu, saj nisem vedela, kako se bodo učenci

odzvali na to vrsto tematike, čeprav njihovi starši niso ločeni. Tako sem uro začela s

spoznavanjem njihovega tedanjega občutja. Vprašala sem jih, ali se tisti dan počutijo

veselo ali žalostno. Glede na njihovo izbiro so se ustrezno razporedili pod sliko

nasmejanega ali žalostnega otroka. Vsak je nato povedal razlog svojega takratnega

počutja. S to vrsto motivacije sem začela obravnavo tabu teme ločitev.

Po prvem branju odlomka Ločitev iz knjige Mihec sem vzpostavila očesni stik z

učenci in razmišljala o njihovih odzivih. Pomislila sem, da mi na vprašanja ne bodo

želeli odgovoriti, ampak zgodilo se je ravno nasprotno. Učenci so bili navdušeni in so

želeli poslušati še en odlomek.

Hitro so se poistovetili s književno osebo (otrok Miha) in pojasnili občutje te osebe

skozi dejanje, ki ga je odlomek opisoval. Učenci so bili izjemno empatični. Ni jim bilo

težko govoriti o tej vrsti tabu teme. Izjemni so bili tudi pri navezovanju ilustracij in

odlomka ter pri njegovem opisovanju. Ob njihovi pojasnitvi ni bilo videti nobenih

zadržkov. O tem so govorili sproščeno.

Zaradi velikega navdušenja nad odlomkom sem se odločila prebrati še drug

odlomek, in sicer Maškare. Ta je predstavljal razlog ločitve staršev glavne književne

osebe, tj. alkohol, zaradi katerega je prihajalo do prepirov med starši. Tudi pri tem

odlomku ni bilo nobenih težav pri pogovoru.

Po drugemu književnemu delu Babette Cole Vsega po dvoje, ki je skozi slike

prikazoval vsebino knjige, je bila komunikacija še boljša.


20

Pri postavljanju vprašanj za obe književni deli sem bila pazljiva, saj je ločitev zelo

občutljiva tema. Mislila sem, da se učenci ne bodo želeli odzvati, da se bodo morda

razžalostili, vendar so me s svojo sproščenostjo in sodelovanjem presenetili. Morda

zato, ker tega niso bili deležni v okolju, kjer živijo.

Povedali so mi, da bi se tudi oni tako kot Mihec hudo počutili, če bi se njihovi starši

ločili, ampak so rekli, da bi vseeno bilo bolje to, kot da se starši venomer prepirajo, saj

se niti v tem primeru ne bi počutili dobro.

S predstavitvijo knjige Babette Cole sem jim hotela pokazati ključno stvar, kar

otroke ločenih staršev vedno skrbi. To je krivda. Otroci mislijo, da so oni vzrok prepirov

in razveze staršev in zato vso krivdo prenesejo nase. Ta knjiga pa prikazuje ravno

obratno. To, da otroci niso krivi, če se ta problematika »vseli« v njihove domove.

Kar je bilo še zanimivo, je to, da sem upoštevala vrsto rešitev, ki so jih predlagali

učenci. Nekateri so se strinjali, da bi tako kot glavna junaka Babette Cole naredili

predor med eno in drugo hišo. Strinjali so se, da bi bilo najbolje, da starša živita ločeno.

Spomnim se učenca, ki je predlagal, da bi svojega očeta poslal živet k njegovi mami,

tako bi oba živela s svojo mamo. Nekateri bi skušali svojim staršem pomagati, da se

pobotajo. Če pa bi bili čarovniki, bi tudi oni, kot je želel Mihec, naredili čarobni napoj, s

katerim bi svoje starše zbližali.

Ne nazadnje so poudarili pomembnost ljubezni staršev in njihovih otrok ter da se

ne bi smeli nikoli ločiti. Pri tem bi dodala primer učenca, ki je zelo lepo pojasnil pojem

rejništvo in povedal, da ima doma posvojeno sestro, ki jo je mama zapustila. Sedaj živi

z novo družino, ki jo ima zelo rada, in ona sama je povedala, da se od njih ne bo ločila

niti, ko bo odrasla.


21

3.6.2 Intervju učiteljic in analiza

Drugi del empiričnega dela je bila izpeljava dveh intervjujev, ki sem ju zvočno

posnela. Intervju sem izvedla z učiteljico oziroma razredničarko 2. razreda Danijelo Pirš

in z učiteljico slovenskega jezika Marto Vrčon Komel.

Intervju sem izvedla na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanjih, ki jih bom

predstavila skupaj z odgovori (izpis zvočnih posnetkov) učiteljic:

1. Kaj je za vas tabu tema?

Razredničarka: »Pri poučevanju so tabu teme tiste, ki jih učenci ne poznajo, ker jih

ne obravnavajo doma s starši. To so teme, ki so predvsem tabu za njihove starše, ne

pa za otroke. Njim se zdi zelo smešno, ko se govori o spolnosti, o človeškem telesu,

zato ker, če se o tem ne pogovarjajo sproščeno doma, se njim to (ta tematika) zdi zelo

smešno. Tudi smrt v določeni trenutkih ni tabu tema, razen če o tem ne vedo ničesar.

To izvira predvsem iz domačega okolja.«

Učiteljica slovenskega jezika: »To je tema, o kateri ne govorimo, o kateri vemo

veliko, ampak nič ne znamo povedati. Nerada sprašujem o njej. Med otroki pa se o tem

vseeno pogovarjajo in imajo svoje razlage. V razredu se marsikdaj sproži kakšna tabu

tema, predvsem ob smrti najdražjih. O smrti v šoli nerada govorim, razen ko se nam kaj

osebno hudega zgodi. Tudi ločitve so zelo pogoste tabu teme, ampak jih ne

razčlenjujemo tako pogosto.«

2. Ali je v redu, da se tabu teme obravnavajo v razredu? Zakaj?

Razredničarka: »Vsekakor, ker se veliko učencev srečuje s takimi temami izključno

v šoli. Nekateri starši tem temam niso kos. Ne znajo jih razložiti, zato veliko učencev

poišče pomoč pri učiteljicah in sprašuje po razlagi.«

Učiteljica slovenskega jezika: »Da. V višjih razredih se pogovarjajo predvsem pri

razrednih urah. V nižjih razredih pa učenci veliko vedo in trpijo zaradi tega. Včasih se

doma nimajo s kom pogovoriti, zato najraje sprašujejo učitelja.«

3. Katere tabu teme ste v razredu že obravnavali?

Razredničarka: »Predvsem nasilje, v oktobru, ko je obdobje konvencije otrokovih

pravic, ker imamo več vrst nasilja. Za te otroci mnogo ne vedo. Primer je

zanemarjenje.«


22

Učiteljica slovenskega jezika: »Največ o smrti najdražjih. Takrat so otroci čustveno

prizadeti. Obravnavamo ob jubilejih, ko se spominjamo na najdražje, ki so umrli.«

4. Kako pristopate do takih tem?

Razredničarka: »Preko književnih del, pesmic, zgodbic pa tudi preko likovnih del

(ilustracije).«

Učiteljica slovenskega jezika: »Skozi poezijo in pogovor.«

5. Kako učenci sprejemajo tabu teme?

Razredničarka: »Z zanimanjem, ko mine prvo soočanje s to temo, po dobesedni

razlagi besed in naslovov, ki se na to temo navezujejo, po slikovnem prikazu. Po vsem

tem je veliko zanimanja za take teme, ker ne slišijo veliko o njih.«

Učiteljica slovenskega jezika: »Na primeru drugačnosti, kot je invalidnost, druga

narodnost ali drug jezik. To nas tudi že ločuje. Takrat jim omenim Veverička posebne

sorte, predvsem Veverička s krajšo tačko. To uporabim, če se na šoli pojavi nekdo, ki

ima težave s hojo ali z govorom. Hitro ugotovimo, da je ta ravno tak kot ostali veverički,

samo da ima majhno hibo.«

6. Ali vam je katera tabu tema bila težka za obravnavo?

Razredničarka: »Ni težka. Treba je biti pripravljen na vprašanja, ki jih zastavljajo

učenci in imeti nekaj literature, s katero podpirati dejstva zgodbice.«

Učiteljica slovenskega jezika: »Najhuje sem se počutila, ko je eno leto deklici

bolehala mama. Deklico smo tolažili, da bo vse v redu. Ker se to ni zgodilo in je punčka

ostala brez mame, je tudi najbolj izkušenemu učitelju zmanjkalo besed. Ne veš, kaj bi

otroku prebral ali povedal. Punčka ni spregovorila, zaprla se je vase. To žalost je

začutil tudi cel razred. Otrok mora razčistiti to svojo tesnobo, jezo, žalost, vsa

negativna čustva, ker mu nihče ne zna razložiti, zakaj se je prav njemu to zgodilo.«

7. Kaj menite, kako so učenci sprejeli tabu temo ločitev?

Razredničarka: »V tem razredu ni otrok z ločenimi starši, zato jim je ta tema morda

bila bolj tuja, kot bi bila v razredu učencev z ločenimi starši. Otroci se med seboj

pogovarjajo in analizirajo situacije ter primerjajo družine – primer: Jaz imam očeta in

mamo, oče živi tam, mama tukaj. Imajo novega partnerja.

Otroci tega razreda nimajo izkušenj s tem, zato tudi drugače dojemajo.«

Učiteljica slovenskega jezika: »V tem razredu ni otrok ločenih staršev. Temo so

sprejeli in izrazili z velikim zanimanjem, saj je bila velika bojazen, da bi ostali brez


23

staršev. Tudi tisti, ki ima urejeno družino in se starša skregata ali si zgolj kaj

(pre)glasno povesta, se boji, da bi ostal brez staršev. Eni deklici so starši bili tik pred

ločitvijo. Takrat je bila čustveno prizadeta, kar se ji je poznalo pri uspehu. Ampak

starša sta pametno rešila problem za dobro otrok.«

Iz izpeljanih intervjujev sem spoznala, da sta obe učiteljici mnenja, da so tabu

teme tiste, ki niso poznane, ampak o njih učenci vedo veliko, saj se o teh temah med

sabo pogovarjajo in podajajo svoje razlage.

Obe sta mnenja, da tabu teme morajo biti vključene v razredu, saj se o njih učenci

le redko pogovarjajo s svojimi starši. To morda zato, ker si sami starši tega ne znajo

razložiti ali nimajo dovolj časa, da bi se z otroki pogovorili.

Zanimivo je to, katere tabu teme sta učiteljici obravnavali, saj se razlikujejo. Niso

jima skupne.

Pristop do tabujev je enak, saj se strinjata, da je bolje, da se tabuji predstavljajo

prek književnih del. Takrat se učenci pozitivno odzivajo in se za njih zanimajo, niso

zadržani.

Pri vprašanju o težavnosti obravnave takih tem se njuno mnenje razlikuje, saj je

odvisno od tematike same.

Kar se tiče sprejemanja tabu teme ločitev, se strinjata, da v tem razredu ni otrok

ločenih staršev. Pravita, da so jo z zanimanjem sprejeli, saj so se otroci empatično

odzvali.


24

3.7 Interpretacija in zaključki

Iz pridobljenih podatkov o tabu temi v diplomskem delu lahko sklepam, da je tabu

nekaj, kar je neznano, nekaj, o čem se družba ne pogovarja oziroma to počne nerada.

Opredeljen je s prepovedjo nečesa, je nekaj, kar ne smemo kritično obravnavat in

moramo prikriti.

Med nastankom tabujev je mladinska književnost doživela različne spremembe,

tako vsebinske kot tematske in izrazne.

Prišla sem do ugotovitve, da se odnos do tabujev spreminja, saj nekateri avtorji

menijo, da ni treba idealizirati otroštva skozi literarna dela, ampak je treba pustiti

otrokom, da sami odkrivajo svet takšen, kot je. Ni dobro obvarovati otroka pred tabuji,

saj jih ti kot taki spremljajo v vsakodnevnem življenju. Primer tega so »generacije

interneta«.

»Generacije interneta« se same seznanjajo s tabuji, ker starši in učitelji jim tega ne

predstavijo v dovoljšnji meri. Nekateri učitelji se še vedno neradi seznanjajo s takimi

temami. Razlog prepisujem posameznikovemu odnosu do tabujev in seznanjenosti z

njihovo obravnavo v šoli. Vendar, kot so mi same učiteljice odgovorile, ni povsod tako.

Menita, da učence treba seznaniti s tabu temami skozi literarna dela, pogovor,

umetnost. To zato, ker jih njihovi starši doma ne seznanjajo s tem ali pa nimajo dovolj

časa, da bi se temu posvetili in otrokom odgovorili na vsa vprašanja, ki jih ti na koncu

postavljajo svojim učiteljem.

Mladostniki oziroma nova generacija (interneta) se razlikuje od prejšnje (njihovi

starši), saj so radovedni in željni znanja o tistem, kar jim na neki način preprečujejo

oziroma s čimer jih odrasli ne želijo seznaniti.

To, da je otroke s takimi temami treba seznaniti čim prej, je govoril tudi Saksida v

svoji razpravi. Prevelika skrb odraslih ni dobra, saj bo otroku toliko težje, ko se bo

pozneje sam soočil s težavami, ki jih svet odraslih prinaša in so predstavljene tudi v

literarnih delih.

Moje mnenje se od omenjenih avtorjev ne razlikuje, saj se strinjam s tem, da je

treba take teme obravnavati v razredu in skozi pogovor in literaturo in da je treba

otroke z njimi čim prej seznaniti, saj bodo tako lažje razumeli svet odraslih.

Ne nazadnje tabuji nas spremljajo ne le v besedilih, ampak tudi v medijih,

predvsem radio in televizija nas o takih temah vsakodnevno seznanjata. Tudi risanke,

ki jih otroci obožujejo, jih prikazujejo.

Kar se tiče raziskovalnih vprašanj, zahvaljujoč intervjujem in odzivom učencev,

sem dobila zanimive odgovore.


25

Iz izpeljanih intervjujev sem izvedela, da sta obe učiteljici mnenja, da tabu teme

morajo biti vključene v razredu, ker se otroci o tem redko pogovarjajo s svojimi starši.

Razlog prepisujeta samim staršem. Pravita, da morda starši ne znajo razložiti tabu

teme ali nimajo dovolj časa, da bi se pogovorili s svojimi otroki.

Zanimivo je bilo to, katere tabu teme sta učiteljici obravnavali, saj se razlikujejo.

Učiteljica razrednega pouka je največ obravnavala tabu temo nasilje, predvsem v času

konvencije otrokovih pravic, v oktobru. Takrat je izpostavljala več vrst nasilja, saj jih

učenci ne poznajo. Podala je tudi primer nasilja, kot je zanemarjenje, saj je ta oblika

zelo pogosta. Učiteljica slovenskega jezika je največ obravnavala tabu temo smrt ob

jubilejih spomina na najdražje, ki so umrli.

Mišljenje o pristopu do tabu tem je enako pri obeh učiteljicah, saj se strinjata, da je

bolje, da se tabuji predstavljajo prek književnih (pesmice, zgodbe) in likovnih del

(ilustracije) ter pogovora. Pravita, da se učenci pozitivno odzivajo na take teme in se

zanje zanimajo ter niso zadržani. Pogovor vodita tako, da se pogovorijo o literarnem

delu in pojasnijo neznane besede. Pogovor teče tudi skozi primere iz vsakdanjega

življenja (primer drugačnosti: v pogovor vpeljeta primer osebe, ki ima težavo s hojo ali z

govorom).

Kar se tiče odziva učencev na tabu temo ločitev, lahko povem, da so jo z

zanimanjem sprejeli. To sta potrdili tudi obe učiteljici, saj pravita, da so se učenci

empatično odzvali. Čeprav jim je ta tema tuja, saj niso otroci ločenih staršev, so se z

lahkoto poistovetili s književnimi junaki obravnavanih literarnih delih. Temo so sprejeli

in izrazili z velikim zanimanjem, ker je obstajala velika bojazen, da bi ostali brez

staršev.

Iz tega sem izvedela, da čeprav jim pravimo tabu teme, učenci vedo zanje prek

drugih virov ter imajo o njih svoje mišljenje in razlage.

Skratka, otroštva ni treba idealizirati in otroke ni treba zavijati v svilen papir, kot bi

bili porcelan. Potrebno je, da se s takimi temami seznanijo čim prej. Navsezadnje bodo

tudi oni odrasli in živeli v svetu, svetu odraslih, ki včasih ni najbolj rožnat.


26

4 ZAKLJUČEK

Lahko povzamem, da so tabu teme opredeljene kot nekaj neznanega in nekaj, kar

moramo prekrivati.

Lavrenčič (2001) pravi, da se je uveljavljanje tabu tem pri mladinski književnosti

začelo v šestdesetih letih 20. stoletja kot posledica pomembnih družbenih in

socioloških sprememb. Knjige so v 60. letih prikazovale drugačno podobo, kot je ta bila

nekoč. Realnost se je prikazovala kot taka, brez kakršne romantične olepšave. V

mladinskih delih se niso spreminjale le teme, vsebine in izrazi, ampak tudi same

književne osebe oziroma njihove podobe.

Saksida (2001/02) pravi, da so tabu teme potrebne obravnave v šoli in omenjanja

v mladinski književnosti, saj na ta način bežimo od idealiziranja otroštva in od

obvarovanja otrok s strani staršev. Otroku ni treba zamolčati nobene teme, saj so tudi

oni izpostavljeni življenjskim preizkušnjam tako kot odrasli.

To teorijo sta ne nazadnje potrdili učiteljici, s katerima sem opravila intervju, ki

pravita, da so tabu teme potrebne obravnave in omenjanja v razredu skozi literaturo in

umetnost ter skozi pogovor, saj starši učencev niso dovolj podkrepljeni o takih temah

ali nimajo dovolj časa, da bi se jim posvetili in jih svojim otrokom razložili. Učenci se

veliko zanimajo za take teme, saj o tem veliko sprašujejo svoje učiteljice, zato ker pri

starših ne dobijo odgovorov. Drugi vir informacij o tabu temah je internet, saj današnji

mladini to predstavlja lažji pristop do vsebin, ki jih zanimajo.

Učiteljici, ki sem ju intervjuvala, sta povedali, da sta obravnavali tabu teme s

svojimi učenci. Izpostavili sta, vsaka zase, dve obravnavani temi. To sta nasilje in smrt.

O težavnosti obravnave tabu tem sta povedali, da je to odvisno od tematike same.

O obravnavi in sprejemanju tabu teme ločitev lahko zaključim, da v tem razredu ni

otrok ločenih staršev. Obravnavani literarni deli s to tematiko so učenci sprejeli z

velikim zanimanjem, saj so se na pripoved empatično odzvali. Čeprav jim je ta tema

tuja, ker ne prihajajo iz takega okolja, lahko povem, da so učenci vedeli odgovoriti na

vsako zastavljeno vprašanje. Poistovetili so se s književnimi junaki literarnih del. Temo

so sprejeli in izrazili z velikim zanimanjem, ker je obstajala bojazen, da bi ostali brez

staršev. Iz tega sem zaključila, da čeprav jim pravimo tabu teme, učenci vedo zanje

prek drugih virov in imajo o njih svoje razlage.

Za pridobitev njihovih odzivov sem začela najprej z njihovim tedanjim občutjem

prek ilustracij. Nato sem nadaljevala s svojimi učnimi urami, s pomočjo prestavitve

dveh literarnih del s tabu temo ločitev. Hitro so se poistovetili s književnimi osebami in

pojasnili občutje oseb skozi dejanja, ki sta jih literarni deli opisovali. Empatično so se

odzivali na besedila in na ilustracije iz besedil. Govorili so sproščeno, brez zadržkov.


27

Povedali so, da bi se tudi oni hudo počutili, če bi se njihovi starši ločili, tako kot

glavne književne osebe literarnih del. Vsi so se strinjali s tem, da bi ločitev staršev bila

boljša rešitev kot to, da bi se starša venomer prepirala in bi oni bili temu priče. Ključna

stvar te tabu teme in velika skrb otrok je krivda. Ta je bila predstavljena predvsem v

delu Babette Cole. Menim, da je to bila ključna zadeva te teme, kajti veliko otrok se

sprašuje, ali so krivi za ločitev staršev. Otroci mislijo, da so oni vzrok prepirov in

razveze staršev in zato vso krivdo prenesejo nase. Ta knjiga pa prikazuje ravno

obratno. Mislim, da sem jim to uspela tudi približati.

Učenci so predlagali različne zanimive rešitve problematike ločitve, če bi se sami

znašli v takšni situaciji. Nekateri so se odločili, da bi naredili predor med eno in drugo

hišo staršev, tako kot je predstavila avtorica Babette Cole, in bi na ta način bili blizu

obeh. Strinjali so se, da bi bilo najbolje, da starša živita ločeno (predlog enega učenca

je bil, da bi svojega očeta poslal živeti k njegovi mami, tj. k svoji babici, tako bi oba

živela s svojo mamo). Nekateri so predlagali, da bi svoje starše poskušali pobotati,

drugi pa bi naredili čarobni napoj, s katerim bi zbližali svoje starše. Ne nazadnje so

učenci poudarili pomembnost ljubezni staršev in njihovih otrok ter da se ne bi smeli

nikoli ločiti. Iz odzivov se da ugotoviti, da čeprav učenci ne poznajo tabujev, imajo o

tem svoje mnenje in razlage.

Lahko zaključim, da čim prej bodo učenci seznanjeni s tematiko tabujev, tem prej

bodo o njih razmišljali in si ustvarili svojo lastno identiteto ter tako odraščali.


28

5 VIRI IN LITERATURA

Cole, Babette (1998): Vsega po dvoje. Ljubljana: Kmečki glas.

Dolinar, Ksenija (ur.) (1994): Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana: Cankarjeva

založba.

Koren, Majda (2011): Mihec. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kovač, Polonca (1998): Ali obstajajo teme, ki jim treba otrokom zamolčati. Otrok in

knjiga 46. 76–78.

Lavrenčič Vrabec, Darja (2001): Bolečina odraščanja: droge, seksi in … Otrok in knjiga

52. 40–51.

Medved Udovič, Vida (2011/2012): Predavanja pri predmetu Didaktika slovenščine 2.

Koper: UP PEF.

Portal slovenskih pisateljev: Majda Koren. Http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji

/136/detail.html (20. 6. 2013).

Saksida, Igor (2001/02): Nekaj nezaslišanega: tabu teme v slovenski mladinski poeziji

… JiS 47/12. 5–16.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2002). Ljubljana: DZS.

Wikipedia: Babette Cole. Http://en.wikipedia.org/wiki/Babette_Cole (20. 6. 2013).


29

Priloga 1: Odlomek Ločitev


30


31

Priloga 2: Slika za motivacijo in ilustracije knjige Mihec


32


33


34


35


36

Priloga 3: Čarobne besede


37

Priloga 4: Odlomek Maškare


38


39

Priloga 5: Primer skupne domače naloge dveh učenk o receptu sreče

Documents

Ćirković Aleksandra Književna vzgoja in tabu teme v ... · POVZETEK Diplomsko delo obravnava problematiko tabu tem pri književnem pouku v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju