INFORMIRANJE IN ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV IN OTROK … · test in t-test. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 staršev otrok, starih od 2 do 6 let, ki so bili hospitalizirani na ORL

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

INFORMIRANJE IN ZDRAVSTVENA VZGOJA

STARŠEV IN OTROK PRI OPERATIVNI

ODSTRANITVI NEBNIC ALI ŽRELNICE

(Magistrsko delo)

Maribor, 2010 Nataša Leskovšek

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

MENTORICA: doc. dr. Majda Pajnkihar, univ. dipl. org.

SOMENTOR: doc. dr. Miljenko Križmarić, univ. dipl. inž. el.

II

POVZETEK

Pri otrocih se zelo pogosto srečujemo z vnetnimi obolenji žrela in srednjega ušesa in

njihovimi posledicami, katerih vzrok je lahko povečana žrelnica ali nebnici. Rešitev za

prekinitev obolevnosti je operativna odstranitev žrelnice ali nebnic. Ker je vsaka

hospitalizacija za otroka stresna, prav tako pa tudi za starše, moramo zagotoviti zadostno

količino informacij za starše, da lahko otroka dobro pripravijo na hospitalizacijo. Starše

je potrebno seznaniti tudi z otrokovimi pravicami. Vedno moramo poskrbeti za otrokovo

varnost in v vse aktivnosti vključevati starše. Ves čas hospitalizacije izvajamo

zdravstveno vzgojo staršev in otroka, jih seznanimo z vsemi posebnostmi po operativnem

posegu in kako mora potekati oskrba otroka doma. Z raziskavo v magistrski nalogi smo

želeli ugotoviti, ali so starši zadostno informirani o hospitalizaciji otroka in kakšna je

njihova zaskrbljenost. Prav tako smo želeli ugotoviti, kdo od zdravstvenih delavcev

podaja staršem informacije.

Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija.

Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program PASW, s pomočjo katerega smo,

glede na raziskovalna vprašanja, potrjevali raziskovalne hipoteze s statističnimi testi, χ2

test in t-test. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 staršev otrok, starih od 2 do 6 let, ki so

bili hospitalizirani na ORL oddelku splošne bolnišnice, 27 medicinskih sester in 3

zdravstvene tehnike, ki so v času raziskave izvajali zdravstveno nego otroka.

Rezultati. Dva izdelana vprašalnika sta nam zagotovila zadovoljive rezultate za

ugotovitve, na katerem področju moramo naše delo še izpopolniti.

Sklep. Starši otrok so zadostno informirani o hospitalizaciji otroka, njihova zaskrbljenost

in prestrašenost pa ni odvisna od sobivanja starša z otrokom.

Ključne besede: otrok, operativna odstranitev nebnic ali žrelnice, informiranje,

zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.

III

ABSTRACT

Informing providing and health education for parents and children undergoing

operative removal of tonsills or adenoids

Inflammatory diseases of the pharynx and middle ear with their complications are very

common in childhood. Enlarged tonsils and adenoids can be the cause. The treatment

includes surgical removal of the tonsils and adenoids. Every hospitalization is stressful

for the children, as well as for the parents. Sufficient quantity of information must be

given to the parents, so they can adequately prepare themselves for the hospitalization.

Parents must also be informed of their child’s rights. The child’s safety must always be

our priority and parents must be included in every activity concerning their child. Health

education of the whole family must be done during the hospitalization. We inform them

of the child’s postoperative treatment and homecare. Our goal was to research the level of

parental knowledge and of their anxiousness. We also wanted to establish who among

health care workers passes information to the parents.

Methods. In this research we used quantitative methodology. The data was analyzed with

the PASW program. The later was used to confirm the hypothesis with statistical tests,

the χ2– test and t-test. The sample included 80 parents with hospitalized children, aged 2

to 6 years, in the ENT ward and 30 health care workers working there.

Results. Two questionnaires were used to obtain satisfactory data, to stress point the

areas where we have to improve.

Discussion. Parents are adequately informed of their child’s hospitalization. Their

concern and anxiousness do not depend on the concept of rooming-in.

Key words: child, tonsillectomy, adenoidectomy, informing, health education, nurse.

IV

KAZALO

POVZETEK........................................................................................................................ II

ABSTRACT ................................................................................................................... IIIII

KAZALO SLIK IN TABEL ............................................................................................VI

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA ŽRELA............................................................... 3

2.2 Bolezni žrela ................................................................................................................ 5

2.2.1 Akutna vnetja Waldeyerjevega mezgovnega obroča ..................................... 5

2.2.2 Kronična vnetja Waldeyerjevega mezgovnega obroča.................................. 8

2.2.3 Hiperplazija Waldeyerjevega mezgovnega obroča........................................ 9

2.3 Specialistični otorinolaringološki pregled otroka.................................................. 9

2.4 Kirurške rešitve problematike nebnic in žrelnice ................................................ 11

2.4.1 Indikacije za operativno odstranitev nebnic ................................................ 11

2.4.2 Kontraindikacije za operativno odstranitev nebnic...................................... 12

2.4.3 Indikacije za operativno odstranitev nebnic in žrelnice............................... 13

2.4.4 Indikacije za operativno odstranitev žrelnice .............................................. 13

2.4.5 Kontraindikacije za operativno odstranitev žrelnice.................................... 14

3 OPERATIVNA ODSTRANITEV NEBNIC IN ŽRELNICE ................................ 15

3.1 Število operativnih posegov v letu 2009 v Splošni bolnišnici Celje ................... 15

3.2 Pooperativni zapleti ............................................................................................. 15

3.2.1 Možni pooperativni zapleti .......................................................................... 15

4 ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA ....................................................................... 17

4.1 Teorija samooskrbe.............................................................................................. 17

V

4.1.1 Teorija v procesu zdravstvene nege otroka................................................ 17

4.1.2 Dokumentacija zdravstvene nege otroka ..................................................... 21

4.2 Naloge in kompetence medicinske sestre............................................................ 21

4.2.1 Odgovornost in strokovnost medicinske sestre............................................ 22

4.2.2 Kompetence medicinske sestre .................................................................... 23

4.3 Humanizacija hospitalizacije............................................................................... 23

4.3.1 Kako pripraviti otroka na sprejem v bolnišnico........................................... 24

4.3.2 Komunikacija in medosebni odnosi............................................................. 26

4.3.3 Skupaj z otrokom v bolnišnici ..................................................................... 28

5 POMEMBNI DOKUMENTI V ZDRAVSTVENI NEGI OTROKA.................... 30

6 ZDRAVSTVENO VZGOJNI VIDIK .................................................................... 333

6.1 Cilji zdravstvene vzgoje ...................................................................................... 33

6.2 Zdravstvena vzgoja staršev in otrok .................................................................... 34

6.2.1 Zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni...................................................... 34

7 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA................................................................... 36

7.1 Namen raziskave.................................................................................................. 36

7.2 Cilji raziskave...................................................................................................... 36

7.3 Raziskovalna vprašanja ....................................................................................... 36

7.4 Hipoteze............................................................................................................... 37

7.5 Metodologija in metode....................................................................................... 37

7.6 Raziskovalni vzorec............................................................................................. 37

7.7 Raziskovalno okolje ............................................................................................ 38

7.8 Etični vidik .......................................................................................................... 38

8 REZULTATI RAZISKAVE..................................................................................... 39

VI

8.1 Vprašalnik 1: Rezultati ........................................................................................ 39

8.2 Vprašalnik 2: Rezultati ........................................................................................ 43

9 RAZPRAVA............................................................................................................... 50

10 SKLEP........................................................................................................................ 55

11 LITERATURA .......................................................................................................... 56

PRILOGE........................................................................................................................... 62

ZAHVALA ......................................................................................................................... 68

KAZALO SLIK

Slika 1: Lega nebnic v ustnem delu žrela ............................................................................ 3

Slika 2: Lega žrelnice v ustnem delu žrela .......................................................................... 4

Slika 3: Akutno vnetje nebnic.............................................................................................. 6

Slika 4: Povečana žrelnica................................................................................................... 7

Slika 5: Pred operativno odstranitvijo nebnic in potem .................................................... 12

Slika 6: Prikaz povečane žrelnice in nebnic ...................................................................... 13

Slika 7: Pred operativno odstranitvijo žrelnice in potem .................................................. 14

KAZALO TABEL

Tabela 1: Operativni poseg ............................................................................................... 39

Tabela 2: Otrokovi čustveni odzivi na hospitalizacijo ob sprejemu................................. 39

Tabela 3: Otrokovi čustveni odzivi in odnos na dan pred operativnim posegom............. 40

Tabela 4: Vpliv prejema premedikacije pred operativnim posegom na čustvene odzive

VII

in odnos med transportom v operacijsko sobo ................................................ 40

Tabela 5: Ali se je pri otroku pojavil kakšen pooperativni zaplet .................................... 41

Tabela 6: Ali je bil otrok, pri katerem se je pojavil pooperativni zaplet, odpuščen v

domačo oskrbo na predviden dan po operativnem posegu................................ 41

Tabela 7: Ocenitev MS/ZT ............................................................................................... 42

Tabela 8: Koristnost bivanja staršev z otrokom................................................................ 42

Tabela 9: Izobrazba staršev............................................................................................... 43

Tabela 10: Rezultati vprašalnika 2...................................................................................... 43


Tabela 12: Zaskrbljenost in prestrašenost starša v odvisnosti od sobivanja z otrokom ..... 46

Tabela 13: Ugotavljanje povezanosti med prejemom informacij medicinskih sester/

zdravstvenih tehnikov in zdravnikov med hospitalizacijo ............................... 46

Tabela 14: Ugotavljanje povezanosti med pozornostjo medicinskih sester/zdravstvenih

tehnikov in zdravnikov med hospitalizacijo otroka.......................................... 47

Tabela 15: Obveščanje o pravicah otrok............................................................................. 47


Tabela 17: Koristnost bivanja staršev z otrokom................................................................ 49

1

1 UVOD

Pri otrocih se vsakodnevno srečujemo s težavami v področju Waldeyerjevega limfatičnega

obroča in srednjega ušesa. Gre za akutna in kronična vnetja ter hiperplazijo s posledično

pogostimi vnetji srednjega ušesa ter slabšim sluhom. Rešitev teh težav je operativna

odstranitev nebnic in žrelnice (adenotonzilektomija) ali operativna odstranitev žrelnice

(adenoidektomija) ali operativna odstranitev nebnic (tonzilektomija), odvisno od indikacij,

ki pa jih moramo natančno poznati. Nebnici imata namreč zelo pomembno vlogo pri

obrambi organizma pred respiratornimi infekcijami, zato lahko nekritično odstranjevanje

le-teh povzroči več škode kot koristi.

Operativna odstranitev žrelnice in nebnic sta v Ameriki med najbolj številnimi kirurškimi

posegi v pediatriji. Zapleti po operacijah niso pogosti, so pa zelo pomembni pri

obolevnosti. Pri oceni delovnih postopkov moramo biti izjemno previdni ter se o koristih in

tveganjih vedno pogovoriti s starši (Kazahaya in Potsic, 1996).

Zaupanje kot temeljni odnos med medicinsko sestro, bolnim otrokom in njegovimi starši je

odvisno od uspešne komunikacije. Dejstvo je, da profesionalno delo medicinske sestre, ki

obravnava otroke, vseskozi poteka pod nadzorom in v luči zahtev s strani staršev. Naše

osnovno delovanje je usmerjeno na otroka in na odnos do njegovih staršev. Poleg

zdravstvenega stanja otroka, jih zanimajo tudi njihove pravice in pravice otroka.

Medicinska sestra mora biti seznanjena z nekaterimi temeljnimi dokumenti, ki so vir

informacij tako za starše, otroke, sodelavce in družbo, kot tudi za sam poklic. Poznavanje

teh dokumentov vpliva na profesionalno delo medicinske sestre in na njeno filozofijo dela,

ki zajema spoštovanje otroka, zaščito otroka, spoštovanje staršev, sproščeno vzdušje,

celovitost posameznika in počutje medicinske sestre (Zorec, 2001).

Z raziskavo želimo v prvem delu ugotoviti informiranost staršev, ki so jo bili deležni od

primarnega zdravstvenega varstva in specialistične ambulante našega oddelka. Če se

izkaže, da starši niso zadovoljni s temi informacijami, bomo pripravili načrt dodatnega

2

izobraževanja pred samim operativnim posegom. Prav tako želimo raziskati, kakšna je

zaskrbljenost staršev, ali je razlika glede na sobivanje staršev ter ali so starši seznanjeni s

pravicami otrok.

Preverjali smo:

� psihofizične odzive, predoperativne in pooperativne zaplete otrok od sprejema do

odpusta, ki so jih sprotno beležile medicinske sestre/zdravstveni tehniki;

� informiranost staršev pred in med hospitalizacijo, zaskrbljenost, zadovoljstvo z

oskrbo med hospitalizacijo, poznavanje pravic otroka in kakšne so bile želje za

sobivanje.

Starši bodo izpolnili anketni vprašalnik ob odpustu otroka.

Z raziskavo želimo predstaviti pomen zdravstveno vzgojnega dela medicinske sestre za

starše pred hospitalizacijo otroka in pripraviti načrt zdravstveno vzgojnega predavanja za

uvedbo na ORL oddelku Splošne bolnišnice.

Cilj hospitalizacije otrok, ki prihajajo na operativno odstranitev nebnic ali žrelnice, je

zadostna informiranost staršev pred hospitalizacijo otroka, dobro psihofizično pripravljen

otrok, zagotavljanje možnosti sobivanja vsem staršem otrok in zdravstveno vzgojno delo.

Skrb za otroka zajema oskrbo in nego otroka, torej skrb za telesno dobro in njegov razvoj,

kakor tudi za zdravstveno vzgojo, kar pomeni, duhovni, duševni in socialni razvoj.

Zdravstvena vzgoja je v tem primeru nepogrešljiva in je sestavni del celotne obravnave

otroka.

3

2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA ŽRELA

Waldeyerjev limfatični obroč leži v žrelu in predstavlja tiste njegove dele, ki so bogati z

limfatičnim tkivom.

Sestavljajo ga:

� žrelnica (tonsilla pharyngea), ki se nahaja v svodu nosnega dela žrela (epifarinksu),

� nebnici (tonsilla palatina), ki imata obliko mandeljna, merita 2,5 x 1,2 cm, ležita

vsaka v svoji trikotni vdolbini (fossa tonsillaris), ki jo tvorita sprednji in zadnji nebni

lok (arcus palatoglossus in arcus palatopharyngeus), na vhodu v ustni del žrela

(mezofarinks),

� tonzila (tonsilla tubaria), ki leži ob ustju ušesne troblje,

� jezična tonzila (tonsilla lingualis), ki leži na korenu jezika in je skupek 35-100

posameznih manjših tonzilarnih enot iz ene kripte (Kambič, 1984).

Nebnici sestavljata limfatično tkivo, ki leži tik pod epitelijem, obdaja pa jih vezivna

ovojnica. Epitelij je pri nebnici (mandelj, tonsilla palatina) in jezični tonzili (tonsilla

lingualis) večskladen ploščat neporoženevajoč, pri žrelnici (tonsilla pharyngea) pa

večvrsten visokoprizmatski. Epitelij se (zlasti pri nebnici) ugreza v kripte. Značilno za

tonzile je, da nimajo aferentnih ampak samo eferentne mezgovnice. Limfatično tkivo je

limforetikularnega tipa, meja med epitelijem in limfatičnim tkivom pa je ponekod nejasna,

saj je epitelij lahko deloma infiltriran z limfociti (Goeringer in Vidić, 1991).

Slika 1: Lega nebnic v ustnem delu žrela

VIR: The New York Times (2007/2008)

4

To limfatično tkivo je v otroštvu zelo obsežno (največje v 5. in 6. letu), kasneje pa se

postopoma zmanjšuje, dokler v starosti popolnoma ne zakrni. Tkivo predstavlja prvo

specifično obrambno črto proti mikrobom, ki bi sicer vdrli v organizem preko zgornjih

prebavil. Žal nebnici niso vedno zaščitnik proti infekciji; nasprotno, kadar zbole, so celo

njen vir (Kambič, 1984).

Slika 2: Lega žrelnice v ustnem delu žrela

VIR: A.D.A.M. (2006)

V obrambnem imunskem sistemu imajo nebnici 2 poti aktivacije imunosti, s katerima

sodelujejo pri razgradnji antigena: neposredno (s sekretornim imunskim odzivom) in

posredno (z aktivacijo sistemske imunosti). Kripte nebnic lovijo in skladiščijo tuje

substance in tako spodbujajo limfocite; limfocite T v ekstrafolikularnem prostoru, limfocite

B pa v germinativnih centrih limfatičnih foliklov. Limfociti T pa spodbujajo limfocite B in

nastajanje protiteles razredov IgG in IgM (sistemska imunost). Nebnici pa imajo

pomembno vlogo tudi v sekretornem imunskem sistemu. Plazmatke v sluznici žrela namreč

izločajo IgA, sekretorno sestavino pa epitelijske celice; s spajanjem dveh IgA in sekretorne

komponente nastane sekretorni IgA, ki se izloči na površino epitelija sluznice nosno-

žrelnega prostora, kjer omogoča lokalno imunost proti mikrobom (Richtsmeier in Shikhani,

1987).

5

2.2 Bolezni žrela

Žrelo je izpostavljeno večim dejavnikom, ki nemalokrat privedejo do bolezni, od katerih so

najpogostejša akutna in kronična vnetja.

2.2.1 Akutna vnetja Waldeyerjevega mezgovnega obroča

Waldeyerjev limfatični obroč je sestavni del žrela, zato sodeluje pri vnetjih žrelne sluznice.

Kadar je vnetje na enem kraju tega obroča najbolj izrazito, in to želimo diagnostično tudi

poudariti, govorimo o vnetju nebnic (tonsillitis), o vnetju žrelnice (adenoiditis) in o vnetju

jezičnega mandlja (tonsillitis lingualis). Le izjemoma je vneta nebnica ob tubarnem ustju

(Kambič, 1984).

� Akutna vnetja nebnic (tonsillitis acuta)

Vnetna znamenja so predvsem na obeh nebnicah, preostala sluznica žrela je manj ali pa

navidezno ni vnetno spremenjena. Najpogostejši povzročitelji vnetja nebnic so streptokoki

in stafilokoki, lahko pa povzročijo vnetje tudi drugi mikrobi. Patološko anatomske

spremembe na nebnicah so odvisne od virulence, vrste mikrobov ter od imunobiološke

odzivnosti organizma (Burton, 2000).

Akutna vnetja nebnic delimo na:

� Kataralno vnetje (tonsillitis catarrhalis) je najpogostejše. Izraziti so začetni splošni

bolezenski znaki (visoka temperatura, mrzlica, izguba teka, bolečine v mišicah,

glavobol), katerim se kasneje pridružijo bolečine v žrelu in ob požiranju, ki odsevajo

v ušesu. Tonzila je difuzno rdeča in nabrekla ter se medialno boči iz nebnih lokov.

Znaki so še bolj poudarjeni pri otrocih, kjer so lahko povečane tudi območne

bezgavke. Samo ena povečana nebnica je vedno sumljiva za malignom.

� Folikularno vnetje (tonsillitis folicularis) – poleg rdečine in otekline so na nebnici še

gnojne pege, to so zagnojeni folikli.

� Lakunarno vnetje (tonsillitis lacunaris) – težko ga ločimo od folikularnega, razlika je

ta, da tu gnojne pege predstavljajo čepe v tonzilarnih kotanjah in ne foliklov.

6

� Ulcerozno vnetje (tonsillitis ulcerosa) – nastanejo še razjede z neravnimi robovi, ki

jih pokrivajo fibrinske obloge in gnoj.

Terapija je za vse oblike enaka, zlasti želimo preprečiti zaplete. Potrebna je dobra higiena

žrela in administracija antibiotikov vsaj 10 dni (Burton, 2000).

Slika 3: Akutno vnetje nebnic

VIR: Moje zdravlje (2010)

� Angina je akutno vnetje Waldeyerjevega limfatičnega obroča z žrelno sluznico

vred. Povzročitelji so enaki, a agresivnejši kot pri tonzilitisu, tudi tu so lahko vzroki

sistemske bolezni. Spremembe na nebnicah so pri angini prav take, kot smo jih omenili pri

akutnem tonzilitisu, le da zajemajo širše območje (Brook, 1987).

� Akutno vnetje žrelnice (adenoitis acuta) ponavadi spremlja akutno vnetje žrelne

sluznice pri otrocih. Žrelnica je pri vnetju zelo prizadeta, zato lahko govorimo o angini

faringealne nebnice. Navadno nastane zaradi širjenja akutnega vnetja nosne sluznice, ki ga

povzročajo virusi ali piogeni mikrobi. Spremlja jo bolj ali manj močno vnetje srednjega

ušesa (Kambič, 1984).

7

Slika 4: Povečana žrelnica

VIR: A.D.A.M. (2006)

Zapleti pri akutnih vnetjih nebnic in anginah

Zapleti pri akutnih vnetjih žrela so sorazmerno pogosti. Delimo jih na splošne (akutno

vnetje ledvic, revmatična obolenja, akutno vnetne bolezni srca in sepsa) in področne

(peritonzilarni, parafaringealni in retrofaringalni absces) (Kambič, 1984).

� Peritonzilarni absces (abscessus peritonsillaris)

Je najpogostejši zaplet pri akutnem vnetju nebnic, ki največkrat nastane enostransko zaradi

širjenja vnetja v okolno tkivo. Gnoj pritiska na okolico in povzroča bolniku hude težave.

Bolniki so prizadeti, z visoko temperaturo, hudimi bolečinami pri požiranju ter

glavobolom, pomanjkanjem teka. Pogost je zadah iz ust ter sprememba bolnikovega glasu,

ki je posledica orofaringealnega otekanja in nabiranja sline v ustih. Navadno so otečene

področne bezgavke, lahko tudi koža ali podkožje na bolni strani.

Pri pregledu žrela vidimo obložen, suh jezik ter močan edem neba in jezička, ki je

odmaknjen na zdravo stran. Tonzile so na oboleli strani povečane in pordele (Kambič,

1984).

� Retrofaringalni absces (abscessus retropharyngeus)

Se pri dojenčku razvije na medialnem, pri odraslem pa na lateralnem delu zadajšnje stene

žrela, v rahlem vezivu med sluznico in prevertebralno fascijo. Retrofaringalni ognojek

8

imajo najpogosteje mali otroci. Danes to vrsto ognojka vidimo zelo redko. Poteka kronično,

brez bolečin, ter spremlja tuberkolozni cervikalni spondilitis.

Bolezen se začne z visoko temperaturo, z napadi težkega dihanja, z mrzlicami, bolnik ne

more požirati, pri jedi se mu hrana vrača v nos, bljuva in postaja cianotičen.močno kašlja in

je hripav. Ko se ognojek poveča, zapira svetlino žrela, zato se ta znamenja še stopnjujejo.

Glavo ima nagnjeno navzad, pri pritisku na vrat pa čuti bolečine.

Pri pregledu žrela opazimo nabreklo in izbočeno zadajšnjo steno; izboklina je lahko tako

velika, da potiska jeziček in mehko nebo v ustno votlino. Svetlina žrela je včasih le še

špranja, področne bezgavke so praviloma otečene (Kambič, 1984).

� Parafaringalni absces (abscessus parapharyngeus)

Nastane zaradi širjenja vnetja pri anginah ali akutnem tonzilitisu globoko v parafaringalno

vezivno tkivo oziroma globoke bezgavke na lateralni steni žrela.

Navadno so povzročitelji streptokoki ali stafilokoki, ki se jim pridružijo anaerobni mikrobi.

Bolnik ima pod mišico obračalko in za njo ter pod mandibularnim kotom močno bolečo

oteklino, tipljiva je tudi fluktuacija. Glava je nagnjena na bolno stran.

Pri pregledu je vse žrelo rdeče, prizadeta lateralna stena pa otekla, vendar mnogo manj

izbočena kot pri peritonzilarnem in retrofaringalnem ognojku (Kambič, 1984).

2.2.2 Kronična vnetja Waldeyerjevega mezgovnega obroča

V vsem Waldeyerjevem limfatičnem obroču so kronično vnetno prizadeti le nebnici,

žrelnica, jezična in tubarni nebnici pa redko.

Kronično vnetje nebnic (tonsillitis chronica) je posledica ponavljajočih se akutnih vnetij

nebnic ali angin. Bolnik je največkrat brez posebnih težav, lahko pa so bolezenski znaki

podobni kroničnemu faringitisu (skelenje v žrelu, ki moti pri požiranju). Kronično

spremenjena nebnica je lahko hipertrofična ali atrofična, navadno je trša in razbrazdana,

neravne površine. Tkivo nebnic propada, nadomešča ga brazgotina, preostalo tkivo je

vnetno spremenjeno. Pri iztiskanju nebnice lahko opazimo iztekanje gnoja. Prednji nebni

loki so večkrat pordeli, zadnji nebni loki pa so zadebeljeni. Bezgavke na vratu so lahko

povečane. Bolezen lahko ugotovimo naključno, kadar iščemo izvor kotiščnih okužb. To so

9

degenerativne ali vnetne spremembe organov oz. tkiv, ki so posledica skritega kroničnega,

mirujočega vnetnega procesa v organizmu. Kotišče naj bi bilo zaprto, mirujoče, iz katerega

se kdaj pa kdaj sproščajo mikrobi, toksini ali razpadki tkiv, ki na oddaljenem mestu v telesu

povzročajo bolezenske pojave. Lahko pa bolniki tožijo zaradi subfebrilnih temperatur,

rahlih bolečin v žrelu, smradu iz ust, pokašljevanja in pomanjkanja teka (Kornblut in

Kornblut, 1991).

2.2.3 Hiperplazija Waldeyerjevega mezgovnega obroča

Povečanje opažamo predvsem pri otrocih, ki imajo limfatično diatezo, pri njih vsak

najmanjši zunanji dražljaj povzroči odziv limfatičnega tkiva.

Najpogostejše težave povzroča:

� povečana žrelnica (hyperplasia tonsillae pharyngeae),

� povečani nebnici (hyperplasia tonsillarum palatinarum) so pogosti pri otrocih, redko

pri odraslih. Hkrati so povečane tudi druge tonzile, predvsem žrelnica,

� povečanje mandlja ušesne troblje (hyperplasia tonsillae tubariae) je najpogostejši

vzrok katarjev ušesne troblje pri majhnem otroku. Med doraščanjem povečana

nebnica skoraj vedno usahne,

� povečanje jezičnega mandlja (hyperplasia tonsillae lingualis) se pojavlja predvsem

pri moških. Vzrok je alkoholizem in kajenje (Kornblut in Kornblut, 1991).

2.3 Specialistični otorinolaringološki pregled otroka

Specialistični otorinolaringološki pregled otroka, ki ima napotno diagnozo na napotnici

povečana žrelnica in /ali nebnici, sestavljata:

� anamneza – pogovor s starši, opis otrokovih težav in dosedanjih bolezni,

� lokalni status – pregled ušes, nosu, ustne votline, žrela, grla in vratu.

Ko smo otroka in njegove starše natančno seznanili s postopkom specialističnega pregleda,

najprej ORL specialist pregleda nebnici. Nato še nosni del žrela (nazofarinks), pri katerem

si pomaga z ogledalcem. Nazadnje pretipamo še bezgavke.

10

Da ne sprožimo refleksa bruhanja, moramo pregled izvajati nežno in previdno. Za pregled

jezične tonzile in nebnice uporabljamo dva baueringova depresorja jezika. Glede na videz

nebnic pri kliničnem pregledu ločimo 4 osnovne izide:

� za fiziološki izvid velja, da je površina sluznice bledo rumena do bledo rožnata,

vlažna in svetla. V kriptah so lahko fiksirani rumeni konkrementi (tonzilarni čepki);

� pri akutnem tonzilitisu, angini, je sluznica močno pordela in vneta, nebnici sta močno

povečani, konkrementi so številnejši, obilnejši in gnojni. Občutljivost je

peritonzilarno močno povečana. Jugulodigastrične bezgavke so povečane;

� za kronični tonzilitis velja, da sta nebnici lahko povečani, pogosteje pa sta majhni do

srednje veliki. Sluznica je polna fisur in brazgotin. Iz kript iztisnemo vodeno ali sivo

rumeno vsebino, povečana je peritonzilarna občutljivost, prav tako so povečane

jugulodigastrične bezgavke;

� hiperplazija: obojestranska je pri otroku fiziološka, pri odraslem pa sumljiva. Pri

enostranski je vedno sum na malignom. Če gre za hiperplazijo celotnega

Waldeyerjevega obroča, je to v okviru bolezni celotnega limfatičnega sistema (Cokl,

2009).

Pri vnetjih diagnozo postavimo na podlagi anamneze, splošnih bolezenskih znamenj in

pregleda žrela (faringoskopije). Spremembam na nebnicah se včasih pridružijo, predvsem

pri otrocih, tudi povečane področne bezgavke. Sicer so pri otrocih vsa splošna in področna

bolezenska znamenja precej izrazitejša kakor pri odraslih.

Največja imunološka dejavnost nebnic je prav v otroški dobi in zato hiperplazije

limfatičnega tkiva v žrelu same po sebi ne smemo imeti za odsev patoloških dogajanj. Bris

žrela oziroma nebnic za bakteriološko preiskavo nam zvečine ni v večjo pomoč. Mikroflora

ustne votline in žrela je zelo pestra. Poleg anaerobnih bakterij, ki prevladujejo, najdemo pri

zdravih otrocih številne aerobne patogene bakterije, med drugim Streptococcus

pneumoniae, Haemophilus influenzae, Branhamello catarrhalis, Staphylococcus aureus,

skupino A β hemolitičnih streptokokov in α hemolitične streptokoke. Z leti številnost

patogenih aerobnih bakterij v žrelu upada. Čeprav je znano, da so predvsem β hemolitični

streptokoki skupine A med najpogostejšimi povzročitelji akutnih vnetij žrela, so raziskave

pokazale obstoj teh bakterij celo večkrat pri zdravih otrocih kot pri tistih s faringitisom

oziroma tonzilitisom. Določanje antistreptolizinskih titrov je zagotovo boljša spoznavna

metoda (Burton, 2000).

11

Hiperplazijo žrelnice spoznamo že po anamnezi in značilnih lastnostih obraza – facies

adenoides (ni nazolabialne brazde, nakazana je prognatija), v nosu je ponavadi veliko

gnojne sluzi. Zadajšnja rinoskopija je pri malem otroku neizvedljiva, otipanje moramo

opraviti v anesteziji pred operacijo. Povečani nebnici diagnosticiramo pogosto skupaj s

povečano žrelnico, predvsem pri otrocih, pri faringoskopiji, kjer vidimo veliki, iz nebnih

lokov štrleči nebnici. Hipeplazijo mandlja ušesne troblje, ki je najpogostejši vzrok vnetij

ušesne troblje pri majhnem otroku, pri odraslem odkrijemo z zadajšnjo rinoskopijo (Burton,

2000).

2.4 Kirurške rešitve problematike nebnic in žrelnice

Kadar se odločimo za kirurško rešitev problematike nebnic ali žrelnice, moramo poznati

vse indikacije in kontraindikacije.

2.4.1 Indikacije za operativno odstranitev nebnic

Indikacije za operativno odstranitev nebnic (tonzilektomijo) so:

� ponavljajoči tonzilitisi, ki se pojavljajo 3-4 krat letno 2-3 leti; tonzilektomija pa ni

učinkovita pri kroničnem faringitisu in pri preprečevanju streptokokne okužbe ali

revmatične vročice;

� hiperplazija nebnic (zlasti pri otrocih) do take mere, da predstavljajo mehanično oviro

pri dihanju in prehranjevanju oz. ovirajo razvoj govora;

� lokalne komplikacije tonzilitisa – peritonzilarni absces (ognojek, ki se iz nebnic

razširi na okolno tkivo) in parafaringealni absces (ognojek, ki se iz nebnic razširi

globlje v okolna tkiva). Pogosto nastanejo kot posledica propadle obrambne funkcije

tonzil;

� sum na tumor - biopsija tkiva je potrebna za patohistološko potrditev bolezni. Pri

razjedani površini sklepamo na ploščatocelični karcinom in zato zadostuje incizijska

biopsija. Pri površini brez sprememb, nebnica pa je povečana, hiperemična in

mesnatega videza, sumimo na limfom in je zato tonzilektomija najprimernejši

biopsijski postopek;

12

� sum, da sta nebnici vzrok kotiščne okužbe – gre za neposredno povezavo med

vnetjem nebnic in nastankom ali poslabšanjem neke druge bolezni (Kornblut in

Kornblut, 1991).

Slika 5: Pred operativno odstranitvijo nebnic in potem

VIR: The New York Times (2007/2008)

2.4.2 Kontraindikacije za operativno odstranitev nebnic

Kontraindikacije zajemajo:

� motnje strjevanja krvi;

� otroci s pomanjkljivim imunskim odzivom, ker operacija lahko poslabša stanje. Pred

operacijo pri otrocih, ki imajo ponavljajoče se infekte, moramo pomisliti tudi na

možnost virusnih infektov. Za dokončno potrditev naredimo preiskavo bele krvne

slike in serološko-virološke teste;

� nedavna infekcija: nedavni akutni tonzilitis poveča možnost krvavitev, medtem ko

infekcije zgornjih dihal lahko povzročijo pljučne komplikacije zaradi anestezije;

� vse akutne bolezni;

� dekompenzirane srčne zaklopke;

� neregulirana sladkorna bolezen;

� oralni kontraceptivi povečajo nevarnost globoke venske tromboze, vendar niso

absolutna kontraindikacija;

� pri osebah z atrofijo sluznice žrela je potrebno oceniti koristne učinke tonzilektomije

(Kornblut in Kornblut, 1991).

13

2.4.3 Indikacije za operativno odstranitev nebnic in žrelnice

Če se poleg indikacij za operativno odstranitev nebnic pri otroku pojavijo še motnje dihanja

med spanjem, oteženo požiranje, motnje govora in nenormalna zobnoobrazna rast, se

specialist otorinolaringolog odloči za operativno odstranitev nebnic in žrelnice

(adenotonzilektomijo).

Slika 6: Prikaz povečane žrelnice in nebnic

VIR: Poliklinika Medela (2010).

2.4.4 Indikacije za operativno odstranitev žrelnice

Kadar pa se ponavlja kronični rinosinusitis ali adenosinusitis, ali pa pogosta vnetja ušes, pa

se otorinolaringolog odloči za operativno odstranitev žrelnice (adenoidektomijo) (Petcu,

2008).

Na sliki 7 je prikazano, kako izgleda povečana žrelnica pred operativnim posegom in po

njem, ko jo odstranimo.

14

Slika 7: Pred operativno odstranitvijo žrelnice in potem

VIR: A.D.A.M. (2006)

2.4.5 Kontraindikacije za operativno odstranitev žrelnice

Odstranjevanje žrelnice se ne priporoča, če obstajajo:

� huda hemoragična diateza ne glede na vzrok akutne vnetne bolezni,

� akutno vnetje srčne mišice,

� neregulirane srčne bolezni,

� neregulirana sladkorna bolezen,

� epidemija nalezljivih bolezni (Goeringer in Vidić, 1991).

V Splošni bolnišnici Celje se nebnici operativno odstranita do 18. leta v splošni anesteziji,

po 18. letu pa v lokalni anesteziji, medtem ko se žrelnica vedno odstranjuje v splošni

anesteziji.

15

3 OPERATIVNA ODSTRANITEV NEBNIC IN ŽRELNICE

Na ORL oddelku Splošne bolnišnice Celje predstavljajo otroci, ki prihajajo na operativno

odstranitev nebnic ali žrelnice, glavnino operativnega programa. Čakalna doba za

operativni poseg je približno 4 mesece.

3.1 Število operativnih posegov v letu 2009 v Splošni bolnišnici Celje

V letu 2009 smo na ORL oddelku opravili skupno 443 operativnih odstranitev nebnic in

/ali žrelnice in sicer:

� 351 odstranitev žrelnice,

� 23 odstranitev nebnic,

� 69 odstranitev nebnic in žrelnice (Splošna bolnišnica Celje, 2010).

Od pooperativnih zapletov beležimo le kirurške zaustavitve krvavitev po operativni

odstranitvi nebnic ali žrelnice, v letu 2009 smo jih imeli le pet.

3.2 Pooperativni zapleti

Po operativnem posegu se lahko pojavijo zapleti. Naloga zdravstvene nege je, da otroka

zelo skrbno in kontinuirano opazujemo in ob pojavu zapleta ustrezno ukrepamo.

3.2.1 Možni pooperativni zapleti

Možne neželene posledice kirurškega posega so:

� krvavitev, ki lahko nastane takoj po operaciji ali v nekaj dneh, celo dveh tednih,

� bruhanje,

� dehidracija,

� bolečina v ušesih,

16

� respiratorne komplikacije, npr. edem pljuč - najpogosteje se pojavi pri otrocih, ki

imajo epizode prenehanja dihanja v snu, Downov sindrom, cerebralno paralizo in

kongenitalne defekte,

� vnetne komplikacije (absces žrela, flegmona, sepsa),

� poškodba vratne hrbtenice (subluksacija atlantookcipitalnega sklepa) - k tej

komplikaciji so nagnjeni otroci z Downovim sindromom, Arnold-Chiari

malformacijo, ahondroplazijo in revmatoidnim artritisom,

� poškodbe nebnih lokov in uvule,

� nepopolna odstranitev tkiva žrelnice,

� povečana rast ostalega limfatičnega tkiva v žrelu in na korenu jezika,

� nastanek kroničnega atrofičnega suhega vnetja žrela,

� brazgotine in poškodbe mišic, katere omejujejo funkcijo evstahijeve cevi,

� nazofaringealna stenoza,

� nazalni govor zaradi poškodbe mehkega neba (Kazahaya in Potsic, 1996).

Smrtnost pri tem posegu je 1/16 000 - 35 000, razlogi so ponavadi komplikacije anestezije

in krvavitev (Kazahaya in Potsic, 1996).

Otorinolaringologi se najprej ukvarjajo s krvavitvami po operaciji nebnic ali žrelnice. Te so

lahko zgodnje ali pozne. Pozne so najpogosteje 5.-7. dan. Pri operaciji nebnic, se krvavitev

pojavi v 75%, pri odstranitvi žrelnice pa se najpogosteje pojavi le prvi pooperativni dan in

sicer kar v 86% (Fischinger, 2010).

V primeru kirurške zaustavitve krvavitve, moramo biti pozorni tudi na starše, ki so prisotni

ob otroku, da jih pomirimo. Pomirjeni starši so nam lahko v pomoč, ker pomirjujoče

delujejo na otroka (Vidnjevič in Pečnik, 2010).

17

4 ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA

V zdravstveni negi je v zadnjih desetletjih prišlo do velikih sprememb, kar prinaša v

središče našega dela nove zahteve in usmeritve. Zdravstvena nega otroka zagotavlja pomoč

otroku in družini v premagovanju fizioloških, psiholoških, socialnih in duhovnih vplivov na

otrokov zdravstveni problem (Pajnkihar in Kegl, 2007).

4.1 Teorija samooskrbe

Teorija samooskrbe Dorothy Elisabeth Orem je sestavljena iz treh medsebojno povezanih

teorij: samooskrbe, primanjkljaja samooskrbe ter teorije sistemov zdravstvene nege.

Samooskrba je opisana kot ciljno usmerjeno delovanje posameznika, ki je odvisna od

razvojnega obdobja posameznika (otroci), odmika od zdravja, ko mu nadomeščajo

samooskrbo starši, družina oz. pomembni drugi. Pri individualno ocenjenem primanjkljaju

v samooskrbi, medicinska sestra skupaj z bolnikom oz. njegovo družino oblikuje sistem

zdravstvene nege. Teorija omogoča celostno, individualno, racionalno in humano

zdravstveno nego otroka in mladostnika. Poleg tega združuje znanost in umetnost

zdravstvene nege ter zahteva nenehno povezavo med teorijo, prakso in raziskovanjem

(Pajnkihar, 2000).

4.1.1 Teorija v procesu zdravstvene nege otroka

Teorija določa osnovo zdravstvene nege. Največja prednost teorije je, da natančno določi,

kdaj je zdravstvena nega potrebna, in da v poklic medicinske sestre uvaja nenehno

izobraževanje. Poudarja, da so medicinske sestre izobražene in izurjene. Opozarja na

odgovornost staršev za zdravje otroka, ki opravičuje hiter odpust iz bolnišnice in oskrbo na

domu. V procesu zdravstvene nege sodelujejo v enakovrednem partnerskem odnosu otrok,

starši oz. družina in medicinska sestra (Pajnkihar, 2008).

18

Teorija v procesu zdravstvene nege se predstavi v treh korakih:

� določitev, ali je zdravstvena nega potrebna

� oblikovanje sistema zdravstvene nege

� prikaz ukrepov in posegov zdravstvene nege (Pajnkihar, 2008).

Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

Medicinska sestra zbere podatke s področja otrokovih univerzalnih in razvojnih potreb ter

potreb po samooskrbi zaradi odmika od zdravja. Pravilno mora oceniti sposobnosti staršev

za zadovoljevanje potreb otroka po samooskrbi in določiti njegovo stopnjo odvisnosti.

Zbrane podatke analizira, nato pa s starši skupaj oblikuje sistem in načrtovanje zdravstvene

nege (Pajnkihar, 2008).

Najpogostejše potrebe, ki se izkazujejo pri otroku so:

� Otroci so sposobni samostojno dihati, vendar so v zagotavljanju pogojev za dihanje

na dan po operativnem posegu popolnoma odvisni od medicinske sestre. Vzrok

omejene samooskrbe je omejenost gibanja in spreminjanja lege telesa zaradi učinkov

anestezije. Otroku je potrebno zagotoviti zrak, nasičen s kisikom, v položajih in

okolju, ki mu omogočajo najboljše dihanje. Poznavanje in opazovanje otrokovega

dihanja sta osnova za pravočasno ukrepanje, ki narekuje mehanično čiščenje dihalnih

poti, ali pregled otroka pri zdravniku ter aplikacijo kisika, zdravil in drugo.

� Pri otrocih po operativni odstranitvi nebnic ali žrelnice je zelo pomembno pitje

zadostne količine tekočine, predvsem na dan operativnega posega, ko ne sme uživati

nobene hrane. Za pitje je najbolj primerna hladna voda, ki preprečuje oteklino mesta,

kjer so bile odstranjene nebnice in/ali žrelnica.

� Otroci imajo poseben režim prehranjevanja v času hospitalizacije, pred operativnim

posegom, na dan operativnega posega in naslednje dni po operativnem posegu. Hrana

mora biti primerno pripravljena po operativnem posegu, saj mora biti strogo pasirana.

Kot terapevtski dodatek otroci prejmejo po kosilu sladoled. Zaradi težav pri požiranju

hrane poskrbimo za pravočasno aplikacijo protibolečinske terapije.

� Aktivnost otroka med hospitalizacijo je izjemnega pomena. V ta namen imamo na

oddelku na voljo igralnico in vzgojiteljico, ki skrbi za dejavnost otrok. Izjemnega

pomena je počitek otroka večkrat preko dneva, še predvsem na dan po operativnem

posegu, ko otroci prežive ves dan v posteljicah in tudi nadaljnje dni hospitalizacije.

19

� Pozornost medicinske sestre mora biti usmerjena na morebitne nebesedne znake, ki

izkazujejo neugodje otroka, saj otroci včasih ne povedo, kdaj bi želeli biti sami oz.

kaj jim ni prav. Poznavanje različnih reakcij otroka je približevanje njegovim željam.

Za kvalitetnejšo hospitalizacijo otroka je nujno vzdrževanje ravnovesja med časom,

ki ga ima otrok zase, in časom, ki ga preživi z drugimi. Vseskozi je pomemben

nadzor otroka, ki pa ne sme biti vsiljiv. V bolnišnici se je težko izogniti skupnim

aktivnostim, vendar je potrebno znotraj tega poiskati individualne razlike, ki se

približajo posameznemu otroku.

� Otroci so ves čas izpostavljeni nevarnosti padca s postelje ali morebitnim

poškodbam. Otrokova varnost je v veliki meri odvisna od medicinske sestre oz.

staršev. Otroku moramo zagotoviti varnost v vseh aktivnostih in ga varno spremljati

tudi v času, ko je sam. Pri delu medicinske sestre ne sme biti ničesar, kar bi ogrožalo

otrokovo varnost. Vsi pripomočki, ki jih uporablja, morajo strokovno pretehtano

izključiti vsakršno morebitno ogroženost in slediti sposobnostim otroka (Pajnkihar,

2008).

Oblikovanje, načrtovanje in postavljanje ciljev zdravstvene nege

Pri oblikovanju je nujno, da omogoča uresničitev otrokovih terapevtskih zahtev po

samooskrbi. To vključuje izbiro pomoči, ki bo uspešna in izvedljiva pri nadomeščanju oz.

premagovanju otrokovega primanjkljaja samooskrbe. Medicinska sestra izbere metodo dela

glede na stanje in želje otroka oz. staršev. Izbere lahko: vodenje, podporo, učenje, izvajanje

in prilagajanje okolja (Pajnkihar, 1999).

Metode dela glede na ugotovljene potrebe po operativnem posegu bodo:

�� vodenje staršev in otroka,

�� podpora staršem in otroku,

�� učenje staršev in otroka

�� izvajanje zdravstvene nege (Pajnkihar, 1999).

Cilji

Kratkoročni, usmerjeni k otroku:

�� dobra predihanost pljuč,

�� čista, nepoškodovana in zdrava koža otroka,

20

�� primerno prehranjen otrok,

�� primerno hidriran otrok,

�� naspan in spočit otrok,

�� otrok brez bolečine,

�� otrok obvarovan pred nevarnostmi,

�� otrok brez pojava pooperativnih zapletov (Hitejc, 2000).

Srednjeročni, usmerjeni k otroku in družini:

� otrok bo brez bolečin,

� starši izvajajo splošno samooskrbo otroka v bolnišnici (Hitejc, 2000).

Dolgoročni, usmerjeni k otroku, družini in širši skupnosti:

� izvajanje splošne samooskrbe otroka doma,

� otrok bo brez odmikov od zdravja (Hitejc, 2000).

Prikaz ukrepov in posegov zdravstvene nege

Pri izvedbi dela medicinska sestra izbira med oblikami in metodami dela. V dejavnosti

izvajanja samooskrbe se vključujejo otrok, starši in medicinska sestra. Pomembno je

spodbujati starše za samooskrbo otroka, da zadovoljuje potrebe po samooskrbi in

zmanjšuje primanjkljaj pri samooskrbi (Pajnkihar, 2008).

Ukrepi in posegi za otroka glede na ugotovljene potrebe:

� kontinuirano opazovanje otroka in strokovno ukrepanje,

� vsakodnevno zadovoljevanje osnovnih higienskih potreb otroka,

� zadovoljevanje individualnih otrokovih potreb po hrani in tekočini,

� zadovoljevanje otrokovih potreb po aktivnosti in počitku,

� obvladovanje bolečine s predpisano protibolečinsko terapijo (Hitejc, 2000).

Izobraževalno-podporna zdravstvena nega za starše:

Nekateri starši ne poznajo potreb otroka po operativnem posegu in se bojijo izvajanja nege.

Potrebno jih je počasi vključevati v izvajanje posameznih aktivnosti in ves čas nadgrajevati

21

znanje in spretnosti. Strah bo splahnel, ko bodo uvideli, da obvladajo nego otroka. Zato je

potrebno začeti že v bolnišnici, da bodo starši brez skrbi tudi doma (Hitejc, 2000).

Starše moramo poučiti:

� o pomenu pitja zadostne količine tekočine pri otroku, ki mora biti negazirana in

hladna,

� o pripravi in vrsti hrane še vsaj teden dni po odpustu,

� o aktivnosti in počitku otroka,

� o preprečevanju bolečine po operativnem posegu, o možnostih protibolečinske

terapije in o časovnih intervalih aplikacij oz. zaužitja terapije. Predstavimo jim že

ustaljen režim protibolečinske terapije otroka med hospitalizacijo in kako obvladujejo

bolečino doma,

� o ukrepih za preprečevanje pooperativnih zapletov, predvsem na dan po operaciji, kot

so: počitek otroka preko celega dne, obvladovanje joka, majhni požirki zaužite

tekočine večkrat dnevno, nič hrane na usta, kontinuirano opazovanje otroka, ki ga

izvaja osebje zdravstvene nege, redne kontrole vitalnih funkcij (Hitejc, 2000).

4.1.2 Dokumentacija zdravstvene nege otroka

Ob sprejemu otroka na ORL oddelek prejmemo še dokumentacijo, ki jo sestavlja:

� medicinska dokumentacija – popis bolezni, temperaturni list, klinična pot, podpisani

obrazci za otroka s strani staršev ali skrbnikov: »Soglasje za transfuzijo«, »Soglasje

za operativni poseg«, »Soglasje za anestezijo«, »Soglasje za posredovanje

informacij«.

� negovalna dokumentacija – negovalna anamneza in List zdravstvene nege bolnika.

4.2 Naloge in kompetence medicinske sestre

Sodobna pediatrična zdravstvena nega mora imeti jasen temelj delovanja in biti osnovana

na konceptih, ki zadovoljujejo pričakovanja in potrebe otrok, staršev in družbe. V skrbi za

otroka je predvsem pomembno, kako delamo in ne samo, kaj delamo. Pediatrična

22

zdravstvena nega se razlikuje od zdravstvene nege odraslega v znanju in spretnostih,

zahtevanih za negovanje otroka, tako v tehnikah opazovanja kot psihični pomoči in

vključevanju staršev v negovanje, kar zahteva specialna znanja pri učenju in pomoči

(Pajnkihar in Kegl, 2007).

Zdravstvena nega si prizadeva za:

� dovoljevanje svobode otroku, da prosto izraža svoje poglede,

� spodbujanje staršev ali družine, da ostajajo s svojim otrokom, če je to le mogoče, ali

da ga obiskujejo, kadarkoli je to mogoče,

� zagotavljanje otroku prijaznega ozračja in okolja, ki poudarja in promovira

spoštovanje in neodvisnost,

� pomoč in spodbudo otroku in družini za sodelovanje v celotnem procesu zdravstvene

nege,

� zagotavljanje kontinuirane zdravstvene nege (Pajnkihar in Kegl, 2007).

Kakovostna zdravstvena nega zagotavlja celovito skrb za otroka, za njegovo psihično,

fizično, emocionalno in duhovno počutje. Upoštevati je potrebno individualne potrebe

otroka (Pajnkihar in Kegl, 2007).

4.2.1 Odgovornost in strokovnost medicinske sestre

Medicinska sestra je odgovorna za negovalni proces in za proces dodelitve

varovanca/bolnika članom negovalnega tima v zdravstveni negi. Odgovorna je za

kontinuirano zdravstveno nego, zato mora:

� samostojno ali po naročilu, sistematično in skladno po sodobni metodi procesa

zdravstvene nege otroka, določati potrebo po zdravstveni negi in jo analizirati,

� če je možno narediti individualni načrt zdravstvene nege in načrtovati potrebne

negovalne intervencije,

� izvajati dejavnost zdravstvene nege sama ali pa izvajanje določa in sama usklajuje;

� nadzira delovanje zdravstvene nege,

� vrednoti in usklajuje negovalni plan skladno z določenimi potrebami (Pajnkihar,

1999, str. 20).

23

4.2.2 Kompetence medicinske sestre

V pediatrični zdravstveni negi je pomembno vzdrževanje integritete družine, spodbujanje

negovanja od družine in hkrati omogočanje njene neodvisnosti in kontrole vsakodnevnega

življenja (Pajnkihar in Kegl, 2007).

Zdravstvena nega, usmerjena k otroku in staršem, zagotavlja:

� aktivno vključevanje otroka in staršev v proces zdravstvene nege,

� priznavanje pravic otroku in staršem,

� spoštovanje specifičnosti otroka,

� pomoč otroku in staršem pri zadovoljevanju otrokovih in družinskih fizičnih,

psihičnih, socialnih, čustvenih in zdravstvenih potreb ter pri razvoju dodatnih

negovalnih spretnosti skozi učenje, nasvete in pomoč (Pajnkihar in Kegl, 2007).

Od medicinske sestre se zahteva in pričakuje, da ima visoko specializirana znanja in

spretnosti, in je:

� nosilka in izvajalka celostne zdravstvene nege,

� zagovornica otroka in družine,

� posrednica informacij otroku in staršem,

� učiteljica,

� podpora otroku in staršem,

� svetovalka in koordinatorica,

� strokovna sogovornica v negovalnem in zdravstvenem timu (Pajnkihar in Kegl, 2007,

str. 150).

4.3 Humanizacija hospitalizacije

Čeprav se hospitalizacije bojijo tako otroci kot starši, je bivanje lahko tudi pozitivna

izkušnja. V vzdušju topline, ki dandanes prevladuje v večini otroških bolnišnic, lahko otrok

napravi korak naprej in si okrepi samozavest in ponos, obvlada strahove in tesnobo, ki jo

povzroča vsaka hospitalizacija. Za otroka bo dejstvo, da mora od doma, da bodo zanj

skrbeli odrasli, ki niso njegovi starši, vedno travmatičen izziv. Vloga staršev pri tem je, da

24

mu dajo oporo in pomagajo, da se iz te izkušnje uči in jo obvlada (Brazelton, 1999, str.

309).

4.3.1 Kako pripraviti otroka na sprejem v bolnišnico

Priprava otroka na hospitalizacijo in operativni poseg je ključnega pomena pri

preprečevanju perioperativnih zapletov. Glede na to, da je odstranitev nebnic in/ali žrelnice

načrtovan poseg, je časa dovolj za pripravo staršev in otroka na hospitalizacijo, operativni

poseg in na življenje po operativnem posegu doma. Dobro informirani starši lahko izjemno

dobro psihofizično pripravijo otroka (Brazelton, 1999).

Osebni zdravnik, kateri je ugotovil, da so težave otroka povezane z žrelnico ali nebnicami,

ga je napotil v specialistično ambulanto ORL oddelka. Če ORL specialist ugotovi, da je pri

otroku potrebna operativna odstranitev nebnic ali žrelnice, staršem ob koncu pregleda vse

pojasni in jih seznani s potrebnim operativnim zdravljenjem otroka. Takrat starši prejmejo

datum operativnega posega, medicinska sestra pa jih seznani z možnostjo bivanja z

otrokom. Problem, ki ga vidimo je, da starši prejmejo preveč informacij naenkrat, in ko

odidejo iz specialistične ambulante, se jim porajajo še številna vprašanja, na katera čakajo

do sprejema otroka na naš oddelek.Ob vsakodnevnem delu z našimi najmlajšimi bolniki in

njihovimi starši opažamo, da prihajajo na operativni poseg, predvsem pa na hospitalizacijo

samo, nekateri izjemno nepripravljeni, nezadovoljni in zaskrbljeni. Prav tako opažamo

manj pozornosti s strani otrok, s katerimi so hospitalizirani njihovi starši, kot s tistimi, ki so

sami. Zato menimo, da bi bilo manj nesoglasij in perioperativnih zapletov, če bi bili starši

že pred hospitalizacijo seznanjeni z vsem, kar se bo z otrokom dogajalo, od sprejema na

oddelek do odpusta in po njem. S podajanjem informacij bi si že prej pridobili več znanja

in zaupanje. Staršev ne bi bilo strah pred neznanim in vedeli bi, kaj se bo dogajalo

njihovim otrokom.

Da lahko starši dobro pripravijo otroka na hospitalizacijo, morajo najprej obvladati sebe,

lastne strahove in skrbi pred ločitvijo od otroka in pred dogajanjem, ki je pred njimi. Za

dodatne odgovore oziroma nejasnosti lahko vprašajo osebnega zdravnika ali osebje v

bolnišnici; o tem, kakšnim postopkom bo otrok izpostavljen. Vzeti si morajo čas, da bodo

lahko z otrokom ob kritičnih trenutkih, kot so dan sprejema v bolnišnico, dan operacije ali

25

pa takrat, ko bodo otroku opravili boleče posege. Načrtujejo naj tudi, da bodo z otrokom

ostali v bolnišnici. Za otroka, ki se je moral ločiti od doma in so pred njim boleči in

drugače neprijetni dogodki, je navzočnost staršev življenjskega pomena (Brazelton, 1999).

Z otrokom se naj starši pogovorijo čim bolj iskreno in s čim bolj popolnim in jasnim

opisom vsega, kar se bo zgodilo, odvisno seveda od otrokove starosti. Otroci radi poslušajo

razlage in sprejemajo program priprave na hospitalizacijo v prisotnosti staršev. Otrok mora

vedeti, da tudi starši razumejo, kaj se bo zgodilo z njim in to sprejemajo. Šele tedaj lahko

verjame, da zdravstveni posegi niso tako nevarni (Brazelton, 1999).

Na pomembno vlogo staršev pri hospitalizaciji otroka nas je opozoril že Farrell (1989).

Poudarjal je, da imajo starši poseben vpliv na otroka, zato je zelo pomembno, kako

reagirajo in kakšen odnos imajo do izkušnje ali situacije, ki prizadene njihovega otroka. S

tem se kaže otrokovo prilagajanje in razumevanje te situacije. Zato je predvideval, da se pri

otrocih, katerih starši znajo na pozitiven način reagirati na dano situacijo, prilagajanje in

razumevanje take situacije izboljša. Ta izjemen vpliv na razumevanje poudarja vlogo

staršev kot pomembno in osnovno v ukrepih, s katerimi želimo minimalizirati slabe

reakcije na hospitalizacijo. Vendar starši lahko sodelujejo z negovalnim timom z namenom

ugoditi otrokovim potrebam le, če se upošteva tudi potrebe staršev.

Kot kažejo raziskave, je problem informiranosti pred operativnim posegom nedvomno zelo

aktualen, nanj so že opozorili Felder-Puig in drugi (2003), ko so ocenjevali učinke kirurške

priprave z uporabo otroške knjige na pred in pooperativni strah in stisko pri otrocih, starih

od 2 do 10 let, pri katerih je bila narejena operativna odstranitev nebnic ali žrelnice in

njihovih mater. Z rezultati so dokazali, da lahko njihova otroška knjiga za pripravo otrok in

staršev na načrtovan operativni poseg v ORL področju deluje vzgojno in koristno

zmanjšuje strah.

V zadnjih letih smo na Oddelku za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo uvedli

nekaj novosti pri planiranih operativnih posegih otrok za odstranitev nebnic ali žrelnice.

Želeli smo skrajšati čakalno dobo teh operacij. Reorganizirali smo operativne dneve iz

enega, na tri dni v tednu. V izogib perioperativnim zapletom smo uvedli obiske na

operativni dan, že kmalu po operaciji. S tem smo negovalnemu timu naložili večje breme,

26

saj je sprejemnih in odpustnih dni več (od 3 do 6 dni), ogromno časa se porabi za

zdravstveno vzgojo staršev otrok s predoperativno pripravo otrok. Čas hospitalizacije smo

skrajšali za en dan, kar pomeni, da so za odstranitev žrelnice otroci hospitalizirani 4 dni, za

odstranitev nebnic ali nebnic in žrelnice pa 5 dni. Nemalokrat se pojavijo nesoglasja zaradi

prisotnosti starša že takoj po operativnem posegu, kar osebju zdravstvene nege ovira tekoče

delo pri obravnavi otroka. V operacijskem bloku našega oddelka žal še nimamo

prebujevalnice, zato strog nadzor nad otrokom izvajamo na oddelku v otroški sobi.

Zdravstvena nega otroka po operativni odstranitvi nebnic in žrelnice zahteva veliko znanja

in izkušenj medicinskih sester, saj so lahko zapleti za otroka tudi usodni. Zato mora

negovalni tim izvajati kontinuiran 24-urni nadzor nad otrokom (Petcu, 2008).

Skrb za otroka zajema oskrbo in nego otroka, torej skrb za telesno dobro in njegov razvoj,

kakor tudi za zdravstveno vzgojo, kar pomeni, duhovni, duševni in socialni razvoj.

Zdravstvena vzgoja je v tem primeru nepogrešljiva in je sestavni del celotne obravnave

otroka.

4.3.2 Komunikacija in medosebni odnosi

Osnova za vzpostavljanje vzajemnih medsebojnih odnosov je komunikacija. Za

vzpostavitev medsebojnih odnosov, ki morajo temeljiti na medsebojnem zaupanju in

spoštovanju, spoštovanju otrokovega dostojanstva, individualnosti, aktivne vloge staršev in

otroka ter vzajemni odgovornosti medicinskih sester in staršev za otroka, v odnosu pomoči

otroku in staršem, mora imeti medicinska sestra sposobnost empatije in drugih pomembnih

elementov terapevtske komunikacije. Vselej se moramo zavedati, da imajo medicinske

sestre v času hospitalizacije otroka in staršev ključno vlogo, saj lahko s profesionalnim,

humanim, moralnim in etičnim pristopom, dobrimi medsebojnimi odnosi, ki temeljijo na

medsebojnem zaupanju in sodelovanju, učinkovito komunikacijo ter zadovoljivimi

informacijami zmanjšajo stres otrok in staršev ter naredijo prvi korak k dobremu

sodelovanju. To pa je osnova za zadovoljstvo staršev ter nenazadnje tudi medicinskih sester

(Bele in Pajnkihar, 2006).

27

Otroci imajo različen pogled na svet, ki je odvisen od stopnje njihovega razvoja. To

moramo upoštevati v komunikaciji z otrokom. V otrokovem zgodnjem življenju je

pomembno, kako se zadovoljuje potreba po komunikaciji in medsebojnih odnosih, kar

vpliva na njegovo kasnejše življenje. Komunikacija in medsebojni odnosi so jedro

zdravstvene nege. Pri tem je potrebno upoštevati spoštovanje otrokovega dostojanstva,

individualnosti in avtonomnosti. Na interakcije med posamezniki vplivajo osebnostne

lastnosti in socio-kulturno okolje iz katerega prihajajo (Pajnkihar in Stričević, 2007).

O komunikaciji danes mnogo govorimo in pišemo, kajti spoznali smo, da je izjemno

pomembna pri zadovoljevanju potreb vsakega posameznika. To se odraža tudi v

zdravstveni negi otroka, kjer ima še posebno pomembno vlogo, saj so soudeleženi v teh

odnosih tudi starši bolnih otrok, ki so zelo občutljivi prav na tem področju. In prav tukaj

prihaja do večjih problemov in konfliktnih situacij. Medicinske sestre se trudimo, da bi bilo

vzdušje na oddelku za otroške bolezni otroku prijazno. K temu nedvomno veliko prispevajo

dobri medosebni odnosi. Zato moramo medicinske sestre dobro obvladati spretnosti

učinkovitega komuniciranja, da lahko vzpostavimo zaupljiv odnos z otrokom in njegovimi

starši (Zorec, 2000).

Pajnkihar (2007) nas je opomnila na lastnosti k otroku in staršem usmerjene zdravstvene

nege. In sicer, zdravstvena nega, usmerjena k otroku in staršem, zagotavlja: aktivno

vključevanje otroka in staršev v proces zdravstvene nege otroka, priznavanje pravic otroku

in staršem, spoštovanje specifičnosti otroka, pomoč otroku in staršem pri zadovoljevanju

otrokovih in družinskih fizičnih, psihičnih, socialnih, čustvenih in zdravstvenih potreb ter

pri razvoju dodatnih negovalnih spretnosti skozi učenje, nasvete in pomoč.


spretnosti, in je nosilka in izvajalka celostne zdravstvene nege, zagovornica otroka in

družine, posrednica informacij otroku in staršem, učiteljica, podpora otroku in staršem,

svetovalka in koordinatorica, strokovna sogovornica v negovalnem in zdravstvenem timu.

V pediatrični zdravstveni negi je pomembno vzdrževanje integritete družine, spodbujanje

negovanja od družine in hkrati omogočanje njene neodvisnosti in kontrole vsakodnevnega

življenja (Pajnkihar, 2009).

28

Nehuman in neprofesionalen odnos povzroča dehumanizacijo človeka, slabo vpliva na

samospoštovanje, dostojanstvo in zaupanje ter med obravnavo onemogoča vključevanje in

sodelovanja pacienta in svojcev. Z nepoznavanjem celovitega problema obravnave in

pomanjkljivim informiranjem pacienta se izključuje ta njegova avtonomija in aktivna

vloga, sodelovanje med obravnavo, pri sprejemanju odgovornosti za soodločanje in

odločanje ter prevzemanje odgovornosti za izvajanje aktivnosti, ki jih zmore (Pajnkihar,

2009).

Otrok in starši se ob sprejemu nemalokrat soočajo s strahom in zaskrbljenostjo ter so bolj

kot kdajkoli željni človeške topline, bližine, razumevanja in tolažbe. Pri delu z bolnimi

otroki, predvsem pa z njihovimi starši, je pomembno zavedanje o nujnosti profesionalne in

tople humane komunikacije ter o pomenu moralnega in etičnega delovanja v času sprejema

otrok in staršev (Bele in Pajnkihar, 2006).

4.3.3 Skupaj z otrokom v bolnišnici

Starši morajo biti navzoči pri pregledu za sprejem v bolnišnico in pospremiti otroka do

bolniške postelje. Priporočljivo je, da ostanejo z otrokom vse do večera, ko je čas za spanje.

Odidejo naj šele takrat, ko se je otrok že privadil na tuje okolje. Pri otroku naj bodo starši

pred operacijo in še zlasti po njej. Prisotnost staršev z otrokom v bolnišnici zagotavlja

boljše možnosti za hitrejšo ozdravitev in zmanjšanje nevarnosti doživljanja čustvenih

stresov (Nees-Delaval, 2000).

Starši morajo vedeti, zakaj je dobro, da so z otrokom tudi v času hospitalizacije. Njihova

mnenja so včasih zelo dvoumna. Zanimivost, na katero nas je opozoril v svoji raziskavi že

Kristensson-Hallström (1999, str. 586-592) je, da so nekateri starši, ki so aktivno sodelovati

pri zdravstveni negi otroka v času hospitalizacije mislili, da je bolečina njihovih otrok

manjša, kot starši, ki so želeli bolj omejeno sodelovanje.

Ogilvie (1990) je izdelal kvalitativno študijo z namenom, da razišče izkušnje staršev ob

hospitalizaciji otroka za operativni poseg. Raziskani so bili viri stresa pri starših, vloge

staršev med hospitalizacijo otroka, s strani staršev uporabljene strategije in predlogi staršev

29

osebju negovalnega tima. Glavni zaključki so pokazali potrebo, da je negovalno osebje na

razpolago staršem in da si izmenjujejo vloge.

Za starše in otroke je pozornost v času hospitalizacije izjemnega pomena. Pozornost lahko

označimo kot obliko zbranosti in predstavlja zavestno miselno usmeritev na otroka in

starša. Pomeni pozorno poslušati, spremljati in izkazovati zanimanje ter skrb za otroka in

starše. Pri vsem tem gre za zavestno aktivnost in pripravljenost posvetiti čim več časa

staršem in otrokom.

Ker na našem oddelku nimamo priznane nobene postelje, ki bi bila namenjena

spremljevalcem otrok, starše nameščamo v postelje namenjene odraslim bolnikom. Zaradi

premajhnega števila posteljnih kapacitet smo morali omejiti število hospitaliziranih staršev

otrok, kar se je odražalo kot izredno nezadovoljstvo pri starših, pa čeprav smo uvedli

prisotnost čez ves dan, kar pomeni, da so bili otroci sami le ponoči.

Vsakodnevno se trudimo, da lahko sprejmemo čim več staršev otrok oz. da tistim, ki želijo

sobivati ob otroku, tudi to zagotovimo.

30

5 POMEMBNI DOKUMENTI V ZDRAVSTVENI NEGI OTROKA

Dejstvo je, da profesionalno delo medicinske sestre, ki obravnava otroke, vseskozi poteka

pod nadzorom in v luči zahtev s strani staršev. Naše osnovno delovanje je usmerjeno na

otroka in na odnos do njegovih staršev. Poleg zdravstvenega stanja otroka, jih zanimajo

tudi njihove pravice in pravice otroka. Medicinska sestra mora biti seznanjena z nekaterimi

temeljnimi dokumenti, ki so vir informacij tako za starše, otroke, sodelavce in družbo, kot

tudi za sam poklic. Poznavanje teh dokumentov vpliva na profesionalno delo medicinske

sestre in na njeno filozofijo dela, ki zajema spoštovanje otroka, zaščito otroka, spoštovanje

staršev, sproščeno vzdušje, celovitost posameznika in počutje medicinske sestre (Zorec,

2001).

Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo zdravstveno dejavnost v skladu s

sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oziroma z drugimi

strokovnimi in etičnimi kodeksi. Pri opravljanju svojega dela morajo obravnavati vse ljudi

pod enakimi pogoji na enak način in spoštovati njihove ustavne in zakonske pravice, kot jih

navaja Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZdej/Ur.l. RS, št. 36/2004) in Zakon o

pacientovih pravicah (ZPacP/Ur.l. RS, št. 15/2008). Za svoje delo prevzemajo etično,

strokovno, kazensko in materialno odgovornost.

In najpomembnejšo vlogo pri zdravstveni obravnavi otrok ima informiranje staršev.

Staršem lahko podajajo informacije tisti zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno

izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in

izpolnjujejo druge pogoje, določene z ZZdej.

Po ZPacP imajo starši pravico, da:

� izvejo za diagnozo otrokove bolezni in za obseg, način, kakovost ter predvideno

trajanje zdravljenja otroka;

� so obveščeni o verjetnosti uspeha zdravljenja otroka ter pričakovanih koristih in izidu

predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja;

� so obveščeni o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih

posledicah in učinkih;

31

� so obveščeni o možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih

neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja,

vključno s posledicami njegove opustitve;

� lahko odklonijo predlagane medicinske posege.

Zgoraj našteta pojasnila mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti staršem v

neposrednem stiku, obzirno, na njim razumljiv način oziroma skladno z individualnimi

sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno. Za operativni ali drug

medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, pacientu da

razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni

možno, pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg (ZPacP).

Dobro informirani starši so ključ do uspeha zdravljenja otroka. Če bodo seznanjeni z vsemi

podrobnostmi glede otrokovega zdravstvenega stanja in zdravljenja, bodo lažje presojali in

se na koncu zavestno odločili, kaj je za njihovega otroka najbolje. Pri obsegu podajanja

informacij, pa morajo biti tudi izjemno previdni, tako zdravniki, kot negovalno osebje.

Obseg informiranosti s strani negovalnega osebja, se izvaja v skladu s Kodeksom etike

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Ur.l. RS, št. 4/2002) in poklicnimi

aktivnostmi ter kompetencami v zdravstveni negi.

Najpogostejši zakoni, predpisi, konvencije, kodeksi, členi, listine, priporočila, pravice in

dolžnosti v zdravstveni negi otroka so še : Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

zavarovanju (ZZVZZ/Ur.l. RS, št. 9/92, 76/08), Evropska konvencija o uresničevanju

otrokovih pravic (Ur.l. RS MP, št. 26/99), Konvencija Združenih narodov o otrokovih

pravicah (Ur.l. RS MP št 9/92, 35/92) in Listina evropskega združenja za pravice otrok v

bolnišnicah - EACH (EACH, 2002).

Izredno pomembna je tudi etična odgovornost medicinske sestre, ki dela z otrokom, le-ta

namreč sam ne zna, ne more ali noče povedati, da je bila zdravstvena nega po njegovi

presoji pravilno izvedena. Mnogokrat se medicinske sestre znajdemo v dilemi, kako ravnati

v določenem primeru, da bomo svoje delo opravile kakovostno, tako z vidika zdravstvene

nege, kakor tudi z vidika etičnih vrednot. Pri delu se moramo pogosto odločati za

alternativno rešitev posameznega problema, kjer pa nam je poznavanje Kodeksa

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov prav gotovo v veliko pomoč pri presojanju

32

(ne)pravilnosti naših odločitev. V tem primeru je izrednega pomena naša odgovornost in

humanost, predvsem pa ljubezen in spoštovanje, ki ju izkazujemo bolnemu otroku (Zorec,

2001).

33

6 ZDRAVSTVENO VZGOJNI VIDIK

Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in pomemben dejavnik napredka posameznika in

skupnosti. Spada v delovno področje javnega zdravstva in je metoda dela v preventivni

medicini in zdravstvenih strokah (zdravstvena nega, fizioterapija, delovna terapija,

sanitarno inženirstvo). Zdravstvena vzgoja si prizadeva, da bi vsak posameznik in družba

sprejela zdravje za največjo vrednoto. Zdravstveno vzgojno delo ima vedno preventivni

cilj. Zdravstvena vzgoja je skupek dejavnosti in informacij, ki osveščajo o potrebnosti

ohranjanja zdravja, kako ga doseči, kaj storiti, da bi ostali zdravi in kako poiskati pomoč,

kadar jo potrebujejo (Hoyer, 2005).

6.1 Cilji zdravstvene vzgoje

Zdravstvena vzgoja ni le širjenje informacije o zdravju, ampak je aktiven proces učenja ob

lastnih izkušnjah. Zdravstveno vzgojo izvajajo medicinske sestre pri svojem vsakodnevnem

procesu. Lahko je neorganizirana, kadar podajajo splošne informacije v zvezi z zdravjem,

boleznijo, zdravljenjem in zdravstveno nego ali organizirana in načrtovana, kadar vsebuje

vzgojno izobraževalni cilj v smislu pridobivanja novega znanja, osvojitve določene veščine

ali spremembe rizičnega življenja. Za izvajanje zdravstveno vzgojnega dela morajo imeti

medicinske sestre primerno znanje (Hoyer, 2005).

Z zdravstveno vzgojo želimo prepričati ljudi, da bi:

• sprejeli in vzdrževali zdrav način življenja,

• ustrezno in upravičeno uporabljali dostopno zdravstveno dejavnost,

• sprejemali individualne ali skupinske odločitve, pomembne za izboljšanje

zdravstvenega stanja in okolja (Hoyer, 2005).

Zdravstvena vzgoja kot metoda za spremembo ali izpolnitev zdravja v smislu krepitve

zdravja oziroma preprečevanja bolezni zahteva nadaljnje razjasnitve, pomembne za vse, ki

se ukvarjajo z zdravstveno vzgojo. Predvsem je nujno zdravstveno vzgojno ukrepanje

prilagoditi različnim populacijskim segmentom glede na stopnjo zdravstvenega tveganja.

Potrebno je pozitivno vplivati na posameznike, da aktivno sodelujejo in prevzamejo

34

odgovornost za lastno zdravje. Lahko bi rekli, da je cilj zdravstvene vzgoje aktiven

posameznik in s tem skupnost, ki pozna zdravje, dejavnike tveganja in se zna ter želi boriti

za svoje zdravje in zdravje skupnosti. Zato je potrebno posameznika ustrezno motivirati in

mu posredovati prave informacije. Pri svoji obravnavi naj aktivno sodeluje in soodloča.

Pomembno je, da skozi interakivno delo opredelimo vzajemno sodelovanje, spodbudimo

zaupanje in spoštovanje ter na podlagi pričakovanj oblikujemo skupne cilje. V omenjen

proces vključimo svojce, ki pomagajo, da lažje doseže svoje cilje (Hoyer, 2005).

6.2 Zdravstvena vzgoja staršev in otrok

Medicinska sestra mora biti kot vzgojiteljica vzor ljudem, ki ji bodo verjeli le, če bo tudi

sama upoštevala navodila o katerih govori. Nikoli ne gre pozabiti, da je delovno mesto

povsod, kjer smo v vlogi vzgojitelja (Hoyer, 2005).

Z zdravstveno vzgojo vedno vplivamo na posameznike, bolne ali zdrave, ki se razlikujejo

po svojih značilnostih in prehajajo iz zdravja v bolezen, ali tudi obratno. Zdravstvena

vzgoja je permanenten proces, ki spremlja človeka od spočetja do starosti. Vsako obdobje

ima specifične potrebe po znanju, ki pa so delno odvisne od posameznika in njegovega

položaja. Dober zdravstveni vzgojitelj bo sledil in se prilagajal tem potrebam in jih skušal

skupaj s posameznikom zadovoljevati (Hoyer, 2005).

6.2.1 Zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni

Zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni oriše bolezenske znake, bolezen in zdravljenje.

Namenjena je ogroženim skupinam in posameznikom. Udeležence želimo usposabljati za

samoopazovanje, samopomoč, pa tudi za pomoč sočloveku z nasvetom ali drugo

aktivnostjo. Ogrožene skupine ali posamezniki so tako pripravljeni ustrezno delovati,

odkrivati zgodnje znake nepravilnosti in s tem pripomoči k zgodnji diagnozi, kar ima za

posledico hitrejše in uspešnejše zdravljenje, da se čimprej povrne prvotno stanje (Hoyer,

2005).

35

Na ORL oddelku izvajamo zdravstveno vzgojno delo staršev in otrok ves čas

hospitalizacije otroka. Pomembno vlogo predstavlja pred operativnim posegom, katerega

cilj je otroka in starše pomiriti in poučiti, kaj se bo z otrokom dogajalo v operacijski

dvorani. S tem zmanjšamo njihovo zaskrbljenost in pojav predoperativnih zapletov. V času,

ko je otrok v operacijski dvorani, se s staršem pogovorimo in ga pripravimo na sprejem

otroka nazaj v bolniško sobo. Seznanimo ga s posebnostmi zdravstvene nege, ki so

pomembne za preprečevanje pooperativnih zapletov. Pri otroku naj bo po operativnem

posegu le eden od staršev, ki mora biti zdrav. Soba mora imeti primerno temperaturo,

žaluzije zapremo in tako v sobi ustvarimo prijetno vzdušje za otrokov počitek. Medicinske

sestre morajo imeti neoviran dostop do otroka, saj izvajajo neposredni nadzor vitalnih

funkcij otroka, opazujejo mesto intravenske kanile in pretoka infuzije. Od drugega dne po

operativnem posegu dalje staršem podajamo navodila, kakšno oskrbo potrebuje otrok po

odpustu. Po vsakem zdravstveno vzgojnem delu staršem pustimo čas za razmislek in za

pripravo vprašanj. Na odpustni dan vse starše z otroki ponovno seznanimo z navodili o

oskrbi po odpustu. Prejmejo omenjena navodila tudi v pisni obliki in hkrati odgovorimo na

vsa vprašanja staršev in otrok. Po operaciji in še 10 dni doma imajo otroci tudi poseben

režim glede prehrane, vedenja in aktivnosti. Potrebno je še 10-dnevno mirovanje, nato pa

postopna vrnitev vsakodnevnim aktivnostim, če se otrok dobro počuti. V navodilih imajo

starši zabeleženo tudi telefonsko številko oddelka, kamor nas lahko pokličejo 24 ur na dan,

če se pojavijo kakšna vprašanja, ali če opažajo kakšen pooperativni zaplet.

Na oddelku se trudimo, da bi se starši po odpustu otroka počutili varni, da bi bili poučeni o

vseh posebnostih zdravstvenega stanja otroka in da bi otroku nudili nego doma po

navodilih.

36

7 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

7.1 Namen raziskave

Namen magistrskega dela je pri starših, katerih otroci prihajajo na načrtovano operativno

odstranitev nebnic ali žrelnice na ORL oddelek Splošne bolnišnice, ugotoviti njihovo

informiranost in zaskrbljenost glede hospitalizacije otroka.

7.2 Cilji raziskave

� Ugotoviti, ali so starši zadostno informirani o hospitalizaciji otroka,

� ugotoviti, kdo od zdravstvenih delavcev podaja informacije staršem,

� ugotoviti želje staršev za sobivanje z otrokom,

� glede na ugotovitve pripraviti predlog za izvajanje zdravstveno vzgojnega dela za

starše in otroke pred hospitalizacijo otroka.

7.3 Raziskovalna vprašanja

1. Ali obstaja razlika glede pozornosti in podajanja informacij med medicinskimi

sestrami in zdravniki?

2. Kolikšen delež anketiranih staršev meni, da so bili premalo informirani pred

načrtovanim sprejemom na operativni poseg?

3. Ali so bili starši, ki niso bivali zraven otroka bolj zaskrbljeni v primerjavi s starši, ki

so bili zraven otroka v času hospitalizacije?

4. Ali so bili starši seznanjeni s pravicami otrok?

37

7.4 Hipoteze

� Medicinske sestre so bolj pozorne do staršev v primerjavi z zdravniki.

� Medicinske sestre podajajo več informacij staršem v primerjavi z zdravniki.

� Predvidevamo, da obstaja statistično signifikantna razlika glede zaskrbljenosti in

prestrašenosti staršev glede na bivanje z otrokom.

7.5 Metodologija in metode

� Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji;

� Pregled in študij relevantne tuje in domače literature ter uporaba virov iz Pubmed,

Cinahl in Pediatric care;

� Tehnika zbiranja podatkov je anketni vprašalnik za starše, ki vsebuje 22 vprašanj, 18

vprašanj zaprtega, 4 vprašanja odprtega tipa in anketni vprašalnik za medicinske

sestre o psihofizičnih odzivih ter predoperativnih in pooperativnih zapletih pri otroku,

ki vsebuje 12 vprašanj zaprtega tipa. V obeh vprašalnikih smo za podajanje

odgovorov uporabili tudi 5-stopenjsko Likertovo lestvico;

� Starši so izpolnili anketni vprašalnik ob odpustu otroka. Medicinske sestre pa so

sprotno ob obravnavi otroka izpolnjevale anketni vprašalnik o psihofizičnih odzivih

ter predoperativnih in pooperativnih zapletih otroka od sprejema do odpusta;

� Za analizo kvantitativnih podatkov smo uporabili statistični program PASW, s

pomočjo katerega smo glede na raziskovalna vprašanja potrjevali raziskovalne

hipoteze s statističnimi testi χ2 test in t-test.

7.6 Raziskovalni vzorec

V raziskavi je sodelovalo 80 staršev otrok, starih od 2 do 6 let, ki so prišli na načrtovano

operativno odstranitev nebnic ali žrelnice na ORL oddelek Splošne bolnišnice Celje.

Vključili smo starše, ki so sobivali z otrokom in tiste, ki niso imeli možnosti ali želje po

sobivanju. Raziskovalni vzorec je vključeval 27 medicinskih sester in 3 zdravstvene

tehnike, ki so v času raziskave izvajali zdravstveno nego otroka.

38

7.7 Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala v splošni bolnišnici, na Oddelku za otorinolaringologijo in

cervikofacialno kirurgijo. Pred pričetkom raziskave je bilo pridobljeno soglasje institucije.

Raziskava je potekala julija, avgusta in septembra 2010.

7.8 Etični vidik

Za izvedbo raziskave je bilo pridobljeno soglasje Etične komisije Splošne bolnišnice Celje.

Vsakega od staršev smo individualno zaprosili za sodelovanje s pojasnitvijo možnosti

odklonitve sodelovanja v raziskavi. Vsi anketiranci so sodelovali prostovoljno, seznanjeni

so bili z namenom in vsebino raziskave. Zagotovljena jim je bila anonimnost, svoje

sodelovanje pa so lahko prekinili, kadar so želeli.

39

8 REZULTATI RAZISKAVE

Medicinske sestre/zdravstveni tehniki in starši otrok, ki so prišli na načrtovano operativno

odstranitev žrelnice ali nebnic, so izpolnili 80 vprašalnikov. Starost medicinskih

sester/zdravstvenih tehnikov, ki so izpolnjevali vprašalnik, je bila od 26 do 47 let,

povprečna starost vseh je 37,5 let. Povprečna starost otrok, ki so sodelovali v raziskavi, pa

je 4,3 leta. Z otrokom je bil sprejet v 60 primerih (75%) tudi eden od staršev.

Tabela 1: Operativni poseg: Število (n) in strukturni odstotki (%) anketiranih

medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov in staršev otrok glede na vrsto operativnega

posega:

Iz tabele je razvidno, da je največ operativnih odstranitev žrelnice 61 (76,3%), le ena

(1,3%) odstranitev nebnic in 18 (22,5%) odstranitev žrelnice in nebnic.

8.1 Vprašalnik 1: Rezultati

Tabela 2: Otrokovi čustveni odzivi na hospitalizacijo ob sprejemu:

Čustveni odzivi na hospitalizacijo ob sprejemu: Povprečna ocena

Standardno odstopanje

Jokal je 1(sploh ni jokal), 5 (ves čas je jokal) 1,3 0,833 Ponavljal je vprašanja 1(nič ni spraševal), 5 (ves čas je spraševal) 2,14 1,099 Živahnost 1(zelo tih), 5(bil je živahen) 2,73 1,136

Pri vseh čustvenih odzivih na hospitalizacijo ob sprejemu so MS/ZT izbrali oceno od 1 in

5. Povprečna ocena joka otrok pri sprejemu je 1,3 (0,833 SD), kar pomeni, da skoraj noben

otrok ni jokal. Da je otrok ponavljal vprašanja so ocenili MS/ZT v povprečju z oceno 2,14

(1,099 SD), kar nam kaže, da so otroci malo spraševali. Živahnost otrok so MS/ZT

Odstranitev žrelnice Odstranitev nebnic Odstranitev žrelnice in nebnic n % n % n %

Otroci 61 76,3% 1 1,3% 18 22,5%

40

povprečno ocenili s 2,73 (1,136 SD), kar prikazuje, da so bili otroci nekje na sredini med

živahnostjo in tihostjo.

Tabela 3: Otrokovi čustveni odzivi in odnos na dan pred operativnim posegom:

Čustveni odzivi in odnos na dan pred operativnim posegom:

Povprečna ocena


Zaskrbljenost 1(zelo sproščen), 5(zelo zaskrbljen) 1,79 1,087 Razdražljivost 1(umirjen), 5 (zelo razdražljiv) 1,80 1,163 Prijaznost 1(zelo prijazen), 5(zelo nesramen) 1,41 0,706 Zaužitje premedikacije 1(brez problemov), 5(zelo se je upiral) 1,51 1,099 Transport v OP 1(brez problemov), 5(zelo se je upiral) 1,85 1,202 Transport iz OP 1(otrok je spal), 5(kričal je in jokal) 2,74 1,385

Pri vseh čustvenih odzivih in odnosu otrok na dan pred operativnim posegom so MS/ZT

izbrali oceno od 1 in 5, le pri prijaznosti od 1 do 3. Povprečna ocena zaskrbljenosti otrok je

1,79 (1,087 SD), kar pomeni, da so v povprečju bili otroci sproščeni. Povprečna ocena

razdražljivosti pri otrocih je 1,80 (1,163 SD) in iz tega je razvidno, da so bili otroci

umirjeni. Prijaznost je bila ocenjena na povprečje 1,41 (0,706 SD), kar nam pove, da so bili

otroci prijazni. Premedikacijo pred operativnim posegom je prejelo 43 (53,8%), medtem ko

je 37 (46,3%) otrok ni prejelo. Povprečna ocena teh 43 otrok glede težav pri zaužitju

premedikacije, so MS/ZT ocenili 1,51 (1,099 SD), kar pomeni, da so otroci zaužili

premedikacijo brez težav. Transport v operacijsko sobo je potekal v povprečju z oceno 1,85

(1,202 SD), kar pomeni, da se otroci niso upirali. Transport iz operacijske sobe je ocenjeno

na 2,74 povprečne ocene (1,385 SD), kar izkazuje, da so odzivi otrok nekje na sredini med

spanjem in kričanjem z jokom.

Tabela 4: Vpliv prejema premedikacije pred operativnim posegom na čustvene odzive

in odnos med transportom v operacijsko sobo:

Premedikacija da (n=43) ne (n=37) p

Problemi pri transportu v OP. 1,63 ± 0,926 2,11 ± 1,430 0,075

O statistični gotovosti govorimo, če je vrednost pod 0.05. Trenutna vrednost p = 0,075.

Iz tabele je razvidno, da rezultati, med prejemom premedikacije in čustvenimi odzivi ter

odnosi med transportom v operacijsko sobo, niso statistično pomembni.

41

Tabela 5: Ali se je pri otroku pojavil kakšen pooperativni zaplet: Število (n) in

strukturni odstotki (%):

Pooperativni zaplet da ne

n % n %

28 35% 52 65% Krvavitev 4 5% Bruhanje 23 28,8% Dehidracija 1 1,3% Bolečina 0 0 Neučinkovito dihanje 3 3,8%

Tabela nam prikazuje, da so se pooperativni zapleti pri otrocih po operaciji pojavili v 28

primerih (35%). Od tega je prišlo do krvavitve v 4 primerih (5%), bruhalo je 23 otrok

(28,8%), do dehidracije le pri enem otroku (1,3%), bolečino smo dobro obvladovali, saj se

ni pojavila niti v enem primeru, do neučinkovitega dihanja po operaciji, pa je prišlo v 3

primerih (3,8%).

Tabela 6: Ali je bil otrok, pri katerem se je pojavil pooperativni zaplet, odpuščen v

domačo oskrbo na predviden dan po operativnem posegu:

Zaplet da ne p

Planiran odpust (da/ne) 26/2 52/0 0,051

Hi-kvadrat koeficient je pomemben pri vrednostih pod 0.05. Trenutna vrednost p = 0,051.

Kljub nekaterim pooperativnim zapletom je bilo 78 otrok (97,5%) odpuščenih v domačo

oskrbo na predvideni dan po operaciji, le 2 otroka (2,5%) nista bila. Ugotovili smo, da ne

obstaja statistično signifikantna razlika med pooperativnimi zapleti in predvidenim dnem

odpusta.

42

Tabela 7: Ocenitev MS/ZT:

Ocenitev: Povprečna ocena


Koliko časa ste posvetili staršem v času hospitalizacije 1(zelo veliko), 5(skoraj nič)

1,85 1,202

Koliko časa ste porabili za zdravstveno vzgojo staršev 1(zelo veliko), 5(skoraj nič)

1,72 0,968

V kolikšni meri vas moti prisotnost starša 1( me

ne moti), 5(zelo me moti) 2,59 1,456

Iz tabele je razvidno, da so MS/ZT posvetili veliko časa staršem v času hospitalizacije, saj

znaša povprečna ocena 1,85 (1,202 SD), prav tako pa so veliko časa porabili za

zdravstveno vzgojo staršev, v povprečju z oceno 1,72 (0,968 SD). Da je MS/ZT motila

prisotnost staršev med hospitalizacijo otroka, jih je v povprečju odgovorilo z oceno 2,59

(1,456 SD).

Tabela 8: Koristnost bivanja staršev z otrokom: Število (n) in strukturni odstotki (%):

Kdaj je koristno sobivanje staršev z otrokom: n %

Ves čas hospitalizacije 38 47,5% Pred operativnim posegom 6 7,5% Po operativnem posegu 15 18,8% Sploh niso zraven 21 26,3%

Po navedenih podatkih vidimo, da 38 MS/ZT (47,5%) meni, da je koristno, da starši bivajo

z otrokom ves čas hospitalizacije, 6 MS/ZT (7,5%) meni, da je koristno, da bivajo starši z

otrokom le pred operativnim posegom, 15 MS/ZT (18,8%) meni, da je koristno, da bivajo

starši z otrokom le po operativnem posegu in 21 MS/ZT (26,3%) pa meni, da je za otroka

bolj koristno, če starši ne sobivajo z njim.

43

8.2 Vprašalnik 2: Rezultati

Vprašalnik 2 je bil namenjen staršem otrok, ki so prišli na operativno odstranitev nebnic ali

žrelnice. Od vseh staršev, ki so izpolnjevali vprašalnik, je bilo 70 žensk - mamic (87,5%) in

10 moških - očetov (12,5%). Starost staršev se je gibala med 27 in 47 let, povprečna starost

je bila 33,9 let.

Tabela 9: Izobrazba staršev: Število (n) in strukturni odstotki (%):

Izobrazba staršev: n %

Osnovnošolska izobrazba 3 3,8% Poklicna izobrazba 12 15,0% Srednješolska izobrazba 33 41,3% Višješolska izobrazba 10 12,5% Visokošolska ali univerzitetna izobrazba 18 22,5% Specializacija, magisterij, doktorat 4 5,0%

Izobrazbena struktura nam kaže, da je večina staršev s srednješolsko izobrazbo in to kar 33

(41,3%).

Tabela 10: Rezultati vprašalnika 2: Število (n) in strukturni odstotki (%):

da ne

n % n %

Ali ste ob prvem specialističnem pregledu na ORL oddelku prejeli dovolj informacij o otrokovem zdr. stanju?

75 93,8% 5 6,3%

Ali ste se doma z otrokom pogovarjali o bivanju v bolnišnici in o operativnem posegu? 76 95% 4 5,0%

Ali bi se vaše skrbi in strah zmanjšali, če bi prejeli pred sprejemom izčrpno razlago, kaj se bo z otrokom dogajalo od sprejema do odpusta?

32 40% 48 60%

Ali bi želeli, da so vse informacije na internetni strani Splošne bolnišnice Celje? 69 86,3% 11 13,8%

44

Ali ste si ogledali oddelek pred sprejemom otroka? 25 31,3% 55 68,8%

Ali ste želeli sobivati z otrokom v času hospitalizacije? 63 78,8% 17 21,3%

Ali ste imeli težave glede možnosti sobivanja z otrokom na ORL oddelku? 3 3,8% 60 75%

Ali ste že med bivanjem otroka na oddelku prejeli kakšne informacije od osebja o oskrbi otroka doma po odpustu-glede prehrane, na kaj morate biti pozorni,…?

77 96,3% 3 3,8%

Ste prejeli tudi odgovore na vaša dodatna vprašanja o oskrbi otroka doma? 78 97,5% 2 2,5%

Ob prvem specialističnem pregledu na ORL oddelku je večina staršev prejela dovolj

informacij o otrokovem zdravstvenem stanju, saj jih le 5 (6,3%) meni nasprotno. Na

vprašanje, katere informacije so pogrešali, je teh 5 staršev napisalo:

� informacije o stanju po operaciji;

� kakšne so prednosti in kakšne slabosti op posega, da bi se lažje odločili za op. poseg. Vse

informacije so dobili preko interneta;

� motila jih je hitrost pregleda, dobili so le osnovne informacije o operaciji;

� o možnih zapletih;

� zdravnik bi na kakšni sliki lahko pokazal, kje in kaj je žrelnica.

O bivanju v bolnišnici in operativnem posegu so se starši pogovarjali že doma z otrokom.

Le 4 starši (5,0%) se doma niso nič pogovarjali z otrokom o navedenem.

Ko smo starše vprašali, če bi se njihove skrbi in strah zmanjšali, če bi pred sprejemom

prejeli izčrpno razlago, kaj se bo z otrokom dogajalo od sprejema do odpusta, jih je 32

(40%) odgovorilo pritrdilno, medtem ko 48 (60%) staršev meni, da ne.

Zanimanje za internet je vedno večje, kar je razvidno tudi iz rezultatov vprašanja, ali starši

želijo, da bi bile vse informacije na internetni strani bolnišnice. Kar 69 staršev (86,3%) si to

želi, 11 staršev (13,8%) pa ne.

45

25 (31,3%) staršev si je oddelek ogledalo že pred sprejemom otroka, 55 (68,8%) staršev pa

si ga ni.

63 (78,8%) staršev je menilo, da so želeli sobivati z otrokom v času hospitalizacije, ostali

ne in le 3 (3,8%) so imeli težave glede možnosti sobivanja z otrokom. Le eden od treh

staršev je napisal, da so bili po odklonitvi mirni, a nezadovoljni.

Osebje zdravstvene nege je že med hospitalizacijo otroka seznanilo starše z informacijami

o oskrbi otroka doma po odpustu, le 3 (3,8%) starši menijo, da niso prejeli nobenih

informacij. Na vprašanje, če so prejeli tudi odgovore na njihova vprašanja, sta le 2 (2,5%)

odgovorila z ne.

Tabela 11: Rezultati vprašalnika 2:

Povprečna ocena


Ocenite vašo zaskrbljenost in prestrašenost 1(sploh nisem

bil-a zaskrbljen-a), 5(zelo sem bil-a zaskrbljena) 3,10 1,165

Koliko pozornosti ste bili deležni od MS/ZT v času hospitalizacije otroka 1(skoraj nič), 5(zelo veliko)

4,60 0,608

Koliko pozornosti ste bili deležni od zdravnikov v času hospitalizacije otroka 1(skoraj nič), 5(zelo veliko)

3,14 1,348

Koliko informacij ste prejeli od osebnega zdravnika pred napotitvijo na specialistični pregled otroka v bolnišnico

1(skoraj nič), 5(zelo veliko)

3,10 1,506

Koliko informacij ste prejeli od MS/ZT v času hospitalizacije otroka 1(skoraj nič), 5(zelo veliko)

4,63 0,582

Koliko informacij ste prejeli od zdravnikov v času hospitalizacije otroka 1(skoraj nič), 5(zelo veliko)

3,08 1,357

Koliko so bile zadovoljene vaše potrebe v času hospitalizacije otroka 1(skoraj nič), 5(zelo veliko)

4,56 0,675

O statistični gotovosti govorimo, če je vrednost pod 0.05.

46

Na vprašanje koliko pozornosti so bili deležni od medicinskih sester so starši ocenili z

ocenami od 3 do 5, v povprečju s 4,60 (0,608 SD), od zdravnikov pa so ocenili z ocenami

od 1 do 5, v povprečju s 3,14 (1,348 SD).

Koliko informacij so prejeli starši od osebnega zdravnika pred napotitvijo na specialistični

pregled, so ocenili s 3,10 (1,506SD). Koliko informacij so prejeli starši od medicinskih

sester/zdravstvenih tehnikov v času hospitalizacije, so ocenili z oceno 4,63 (0,582 SD), od

zdravnikov pa so ocenili s 3,08 (1,357 SD). Dobili smo razliko glede podajanja informacij

v očeh staršev p<0,01, saj so medicinske sestre/zdravstveni tehniki ocenjeni, da dajejo več

informacij v primerjavi z zdravniki.

Zadovoljitev potreb starša v času hospitalizacije otroka so ocenili z ocenami od 3 do 5, s

povprečno oceno 4,56 (0,675 SD).

Tabela 12: Zaskrbljenost in prestrašenost starša v odvisnosti od sobivanja z otrokom:

Spremljevalec n Povprečna

ocena Standardno odstopanje

da 60 3,10 1,175 Ocenite vašo zaskrbljenost in prestrašenost? 1(sploh nisem bil-a zaskrbljen-a),

5(zelo sem bil-a zaskrbljena) ne 20 3,10 1,165

O statistični gotovosti govorimo, če je vrednost pod 0.05. Trenutna vrednost p = 1,000.

Starši so ocenili zaskrbljenost in prestrašenost v povprečju z oceno 3,10 ne glede na to ali

so sobivali z otrokom ali ne.

Tabela 13: Ugotavljanje povezanosti med prejemom informacij medicinskih sester/

zdravstvenih tehnikov in zdravnikov med hospitalizacijo:

Koliko informacij ste prejeli od

zdravnikov v času hospitalizacije otroka?

Pearson Correlation 0,132 Koliko informacij ste prejeli od MS/ZT v času hospitalizacije otroka?

Sig. (2-tailed) 0,242


47

Rezultati nam kažejo, da ni povezave, da bi starši, ki so ocenili, da prejmejo mnogo

informacij od medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov, podobno ocenili tudi prejem

informacij od zdravnikov v času hospitalizacije otroka.

Tabela 14: Ugotavljanje povezanosti med pozornostjo medicinskih sester/zdravstvenih

tehnikov in zdravnikov med hospitalizacijo otroka:

Koliko pozornosti ste bili deležni od

zdravnikov v času hospitalizacije otroka?

Pearson Correlation 0,439 Sig. (2-tailed) 0,000

Koliko pozornosti ste bili deležni od MS/ZT v času hospitalizacije otroka? n 80


Ugotavljamo povezanost med pozornostjo medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov in

zdravnikov v času hospitalizacije otroka (p < 0,001). Starši, ki dajejo visoke ocene glede

pozornosti medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov, dajejo tudi visoke ocene zdravnikov

glede pozornosti.

Tabela 15: Obveščanje o pravicah otrok:

V primeru, da niste bili prej obveščeni o pravicah otrok, ali so vas o tem seznanili

na oddelku? Skupaj

da ne

da 27 33,8% 0 0 27 33,8% Ali ste bili pred hospitalizacijo otroka obveščeni o pravicah

otrok v času hospitalizacije?

ne 0 40 50% 13 16,3% 53 66,3%

Hi-kvadrat koeficient je pomemben pri vrednostih pod 0.05. Trenutna vrednost p = 0,000.

Iz podatkov je razvidno, da je bilo 27 staršev že pred hospitalizacijo otroka obveščenih o

pravicah otrok, kar 53 staršev pa ne.

Tiste, ki so bili že pred hospitalizacijo obveščeni o pravicah otrok, smo vprašali, kje so jih

o tem obvestili. Odgovorili so:

� internet 7x,

� zdravnik 7x,

48

� v bolnišnici 4x,

� na ORL oddelku 5x,

� od drugih staršev s podobnimi izkušnjami,

� v ambulanti,

� iz brošur,

� na spletni strani SB Celje.

Od 53 staršev, ki niso bili obveščeni o pravicah otrok pred hospitalizacijo, smo jih 40

seznanili s pravicami na oddelku, 13 staršev pa nismo seznanili. Rezultati nam kažejo, da

obstaja med obveščanjem o pravicah otrok pred hospitalizacijo in med hospitalizacijo

otroka statistično signifikantna razlika (p < 0,001).

Tabela 16: Rezultati vprašalnika 2: Število (n) in strukturni odstotki (%):

Sprejem staršev da ne

n % n %

60 75% 20 25%

Povprečna ocena


Koliko vam pomeni udobje bivanja na oddelku? 1(mi sploh ni pomembno), 5(mi je

zelo pomembno)

4,20 0,953

Kako ste bili zadovoljni z nastanitvijo na oddelku? 1(zelo zadovoljna), 5(nisem bila

zadovoljna)

2,63 1,775

Kako ste bili zadovoljni s prehrano? 1(zelo zadovoljna), 5(nisem bila zadovoljna)

2,52 1,568


60 (75%) staršev, ki so bili sprejeti z otrokom, je ocenilo, koliko jim pomeni udobje

bivanja na oddelku, v povprečju s 4,20 (0,953 SD), kar pomeni, da jim je precej

pomembno. Kakšno je bilo zadovoljstvo z nastanitvijo, so ocenili povprečno z 2,63 (1,775

SD), kar pomeni, da so bili zadovoljni z nastanitvijo na oddelku. Zadovoljstvo s prehrano

pa so ocenili s povprečno oceno 2,52 (1,568 SD), kar prav tako kaže, da so bili zadovoljni s

prehrano.

49

Tabela 17: Koristnost bivanja staršev z otrokom: Število (n) in strukturni odstotki

(%):

Kdaj menite, da bi vaše sobivanje najbolj koristilo otroku: n %

Ves čas hospitalizacije 61 76,3% Pred operativnim posegom 3 3,8% Po operativnem posegu 11 13,8% Da sploh niso zraven 5 6,3%

Po navedenih podatkih vidimo, da 61 (76,3%) staršev otrok meni, da je koristno, da starši

bivajo z otrokom ves čas hospitalizacije, 3 (3,8%) starši menijo, da je koristno, da bivajo

starši z otrokom le pred operativnim posegom, 11 (13,8%) staršev meni, da je koristno, da

bivajo starši z otrokom le po operativnim posegom in 5 (6,3%) staršev meni, da je za

otroka bolj koristno, če ne sobivajo z njim.

50

9 RAZPRAVA

Operativna odstranitev žrelnice in nebnic sta v Ameriki med najbolj številnimi kirurškimi

posegi v pediatriji. Zapleti po operaciji niso pogosti, so pa zelo pomembni pri obolevnosti.

Pri oceni delovnih postopkov moramo biti izjemno previdni ter se o koristih in tveganjih

vedno pogovoriti s starši (Kazahaya in Potsic, 1996).

V raziskavi je sodelovalo 27 medicinskih sester in 3 zdravstveni tehniki, katerih starost se

je gibala od 26 do 47 let, povprečno 37,5 let. Prav tako je sodelovalo tudi 80 staršev otrok,

ki so prišli na načrtovano operativno odstranitev žrelnice ali nebnic, od katerih je bilo 70

(87,5%) žensk - mamic in 10 (12,5%) moških - očetov. Starost starša oz. spremljevalca, se

je gibala od 27 do 47 let, povprečna je bila 33,9 let. V povprečju so imeli starši

srednješolsko izobrazbo. Starost otrok je bila od 2 do 6 let, v povprečju 4,3 leta. Z otrokom

je bil sprejet tudi eden od staršev v 60-ih primerih (75%).

Od vseh operativnih posegov je bilo največ operativnih odstranitev žrelnic 61 (76,3%), le

enemu (1,3%) otroku sta bili odstranjeni nebnici in 18 (22,5%) otrokom je bila odstranjena

žrelnica in nebnici.

Hospitalizacije se bojijo tako otroci kot starši. V vzdušju topline, ki dandanes prevladuje v

večini otroških bolnišnic, lahko otrok napravi korak naprej in si okrepi samozavest in

ponos, obvlada strahove in tesnobo, ki jo povzroča vsaka hospitalizacija (Brazelton, 1999,

str. 309). Ob sprejemu na ORL oddelek skoraj noben otrok ni jokal, zelo malo so

postavljali vprašanja, po živahnosti pa je bila večina otrok bolj tihih.

Priprava otroka na operativni poseg je ključnega pomena pri preprečevanju perioperativnih

zapletov. Na dan operativnega posega so bili otroci sproščeni, umirjeni in prijazni.

Premedikacijo pred operativnim posegom je prejelo le 43 (53,8%) otrok, 37 (46,3%) otrok

pa je ni prejelo. Tisti, ki so jo prejeli, so jo zaužili brez posebnosti. Ne glede na število

otrok, ki niso prejeli premedikacije, je transport v operacijsko sobo potekal brez

problemov, ob transportu iz operacijske sobe, pa so otroci spali, nekateri pa malo jokali.

Smrtnost pri tem posegu je 1/16 000 - 35 000, razlogi so ponavadi komplikacije anestezije

in krvavitev (Kazahaya in Potsic, 1996). Zdravstvena nega otroka po operativni odstranitvi

51

nebnic in žrelnice pa zahteva veliko znanja in izkušenj medicinskih sester, saj so lahko

zapleti za otroka tudi usodni. Zato mora negovalni tim izvajati kontinuiran 24-urni nadzor

nad otrokom (Petcu, 2008). Naši rezultati nam sporočajo, da so se pooperativni zapleti po

operaciji pojavili v 28 (35%) primerih. Od tega se je pojavilo v 23 (28,8%) primerih

bruhanje, v 4 (5%) krvavitev, v 3 (3,8%) primerih neučinkovito dihanje in v enem (1,3%)

dehidracija. Vse pooperativne zaplete smo sprotno uspešno rešili. Od otrok, katerim se je

pojavil pooperativni zaplet, le dva nista bila odpuščena v domačo oskrbo na predviden dan

po operativnem posegu.

Zavedati se moramo, da imajo medicinske sestre v času hospitalizacije otroka in staršev

ključno vlogo, saj lahko s profesionalnim, humanim, moralnim in etičnim pristopom,

dobrimi medsebojnimi odnosi, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju in sodelovanju,

učinkovito komunikacijo ter zadovoljivimi informacijami, zmanjšajo stres otrok in staršev

ter naredijo prvi korak k dobremu sodelovanju (Bele, Pajnkihar, 2006). Zaposleni na našem

oddelku posvetijo precej časa staršem v času hospitalizacije otroka in veliko časa porabijo

za zdravstveno vzgojo staršev. Prisotnost starša pa jih nemalokrat moti. Medicinske

sestre/zdravstveni tehniki so v večini ocenili, da je koristno sobivanje starša z otrokom ves

čas hospitalizacije.

Da lahko starši dobro pripravijo otroka na hospitalizacijo, morajo najprej obvladati sebe in

lastne strahove. Za dodatne odgovore oziroma nejasnosti lahko vprašajo osebnega

zdravnika ali osebje v bolnišnici (Brazelton, 1999). Starši niso prejeli vseh informacij od

osebnega zdravnika pred napotitvijo na specialistični pregled na ORL oddelek, so pa ob

prvem specialističnem pregledu na ORL oddelku prejeli dovolj informacij o otrokovem

zdravstvenem stanju, kar jih je potrdilo kar 75 (93,8%) primerov.

Z otrokom se morajo starši pogovoriti čim bolj iskreno in s čim bolj popolnim in jasnim

opisom vsega, kar se bo zgodilo, odvisno seveda od otrokove starosti. Otroci radi poslušajo

razlage in sprejemajo program priprave na hospitalizacijo v prisotnosti staršev (Brazelton,

1999). Od vseh 80 staršev, se je kar 76 (95%) staršev doma pogovarjalo z otrokom o

bivanju v bolnišnici in operativnem posegu. Da bi bile vse informacije na internetni strani,

pa je bila želja 69 (86,3%) staršev. Ogleda oddelka pred sprejemom otroka nikomur ne

branimo, vendar si ga je ogledalo le 25 (31,3%) staršev. V teh treh mesecih so bili trije

52

starši kot spremljevalci otroka tudi zavrnjeni zaradi manjka posteljnih kapacitet, vendar so

se odzvali zelo mirno.


spretnosti, je nosilka in izvajalka celostne zdravstvene nege, posrednica informacij otroku

in staršem, učiteljica in podpora otroku. (Pajnkihar, 2009). Zato na ORL oddelku že ves čas

hospitalizacije staršem posredujemo informacije o oskrbi otroka doma po odpustu, kar so

potrdili starši v 77 (96,3%) primerih, hkrati pa jim odgovorimo na vsa dodatna vprašanja.

Zato so starši odgovorili, da so bile njihove potrebe v času hospitalizacije zelo zadovoljene.

Staršem je udobje bivanja na oddelku zelo pomembno, so pa tudi bili zadovoljni z

nastanitvijo in prehrano v času hospitalizacije.

Na osnovi raziskave lahko podamo naslednje odgovore na raziskovalna vprašanja.

1. Ali obstaja razlika glede pozornosti in podajanja informacij med medicinskimi

sestrami in zdravniki?

Tako med pozornostjo in podajanjem informacij medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov

in zdravnikov obstaja statistično signifikantna razlika (p<0,001). Pozornost medicinskih

sester/zdravstvenih tehnikov znaša 4,60±0,608, medtem ko pozornost zdravnikov znaša

3,14±1,348 (p<0,01). Prav tako smo dobili razliko glede podajanja informacij v očeh

staršev (p<0,01), saj so medicinske sestre/zdravstveni tehniki ocenjeni, da dajejo več

informacij 4,63±0,582 v primerjavi z zdravniki 3,08±1,357.

2. Kolikšen delež anketiranih staršev meni, da so bili premalo informirani pred

načrtovanim sprejemom na operativni poseg?

Premalo informiranih staršev pred sprejemom na operativni poseg otroka je bilo 5 (6,3%).

Na vprašanje, katere informacije so pogrešali, so odgovorili:

� informacije o stanju po operaciji;

� kakšne so prednosti in kakšne slabosti op. posega, da bi se lažje odločili za op. poseg.

� motila jih je hitrost pregleda, dobili so le osnovne informacije o operaciji;

� o možnih zapletih;

53

3. Ali so bili starši, ki niso bivali zraven otroka bolj zaskrbljeni v primerjavi s

starši, ki so bili zraven otroka v času hospitalizacije?

Iz rezultatov lahko sklepamo, da so bili starši, ki so bivali z otrokom enako zaskrbljeni in

prestrašeni, kot tisti, ki niso bivali zraven, saj so vsi dodelili povprečno oceno 3,10.

4. Ali so bili starši seznanjeni s pravicami otrok?

27 (33,8%) staršev je bilo seznanjenih s pravicami otrok že pred hospitalizacijo. Na

vprašanje, kje so jih o pravicah obvestili, so odgovorili:

� sedem staršev je bilo seznanjeno s pravicami otrok v času hospitalizacije preko

interneta,

� sedem staršev je seznanil zdravnik,

� štirje starši so bili seznanjeni v bolnišnici,

� pet staršev na ORL oddelku,

� od drugih staršev s podobnimi izkušnjami,

� v ambulanti,

� iz brošur,

� na spletni strani SB Celje.

Od preostalih 53 (66,3%) staršev, je bilo 40 (50%) staršev seznanjenih s pravicami na

oddelku v času hospitalizacije, medtem ko 13 (16,3%) staršev ni bilo seznanjenih s

pravicami otrok. Rezultati nam kažejo, da obstaja med obveščanjem o pravicah otrok pred

hospitalizacijo in med hospitalizacijo otroka statistično signifikantna razlika (p < 0,001).

Odgovori na raziskovalna vprašanja so jasni, kar kaže, da je sta bila anketna vprašalnika

jasno postavljena. Presenetili so nas odgovori na drugo raziskovalno vprašanje, saj smo

mislili, da je delež staršev, ki so bili premalo informirani pred hospitalizacijo otroka, večji.

Morda bi bilo smiselno dodatno vprašanje, v katerem bi starše, ki so bili seznanjeni s

pravicami otrok v času hospitalizacije, vprašali, katere pravice so to.

Postavili smo tri hipoteze:

� Medicinske sestre so bolj pozorne do staršev v primerjavi z zdravniki.

54

� Medicinske sestre podajajo več informacij staršem v primerjavi z zdravniki.

� Predvidevamo, da obstaja statistično signifikantna razlika glede zaskrbljenosti in

prestrašenosti staršev glede na bivanje z otrokom.

Rezultati nam kažejo, da je pozornost medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov

(4,60±0,608) statistično višja od pozornosti zdravnikov (3,14±1,348). Prav tako

ugotavljamo, da starši, ki dajejo visoke ocene medicinskim sestram/zdravstvenim

tehnikom, dajejo tudi visoke ocene zdravnikom (p<0,01). Prva hipoteza je bila tako

potrjena.

Koliko informacij so prejeli starši od medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov v času

hospitalizacije, so ocenili z oceno 4,63, kar pomeni zelo visoko, informacije od zdravnikov

pa so ocenili s 3,08. Prišlo je do statistično signifikantne razlike (p<0,01). Druga hipoteza

je potrjena.

Starši, ki niso bivali z otrokom, so ocenili zaskrbljenost in prestrašenost v povprečju z

oceno 3,10±1,165, starši, ki pa so sobivali z otrokom, so ocenili 3,10±1,175, kar pomeni,

da ne obstaja statistično signifikantna razlika (p=1,000). Tretja hipoteza ni potrjena.

Na osnovi pridobljenih rezultatov raziskave se ni pokazala potreba po izdelavi zdravstveno

vzgojnega predavanja za starše otrok pred hospitalizacijo. Če bi se raziskava izvedla v

času, ko ni omejitve operativnega programa, bi bila možnost za sobivanje staršev manjša in

težave, povezane s tem, večje.

55

10 SKLEP

Čas v katerem živimo nam je približal dostopnost informacij skoraj na vsakem koraku.

Skoraj ni družine, ki ne bi uporabljala računalnika in z njim interneta, za katerega pa vemo,

da je okno v svet. Zanimivo je bilo preveriti, kje so starši prejeli informacije, ali so bile

zadostne in pravilno razumljene.

Še vedno je najpomembnejša informiranost, kot osnova vsakega zdravljenja, operativnega

posega, hospitalizacije in odpusta. Pri otrocih se pomanjkanje informacij hitro pokaže kot

slaba poteza, saj imamo ves čas ob sebi dve osebnosti, otroka in starše. Medicinska sestra

ima veliko in pomembno nalogo pri informiranju staršev in otrok na sekundarni ravni, zato

je zdravstvena vzgoja v tem primeru nepogrešljiva in je sestavni del celotne obravnave

otroka. Cilj zdravstvene vzgoje je zadostno informirati starše o hospitalizaciji otroka in

operativnem posegu. Medicinska sestra je tista, ki mora vedeti in prepoznati, kaj je vzrok

zaskrbljenosti in prestrašenosti staršev, slabe psihofizične priprave otroka na hospitalizacijo

in operativni poseg, da bo lahko informirala, poučevala in zagotovila varnost in kakovostno

oskrbo otroka in staršev.

S to magistrsko nalogo smo potrdili, da so starši zadostno informirani, kar je dokaz, da so

bili otroci dobro psihofizično pripravljeni na hospitalizacijo in operativni poseg. Starši so

seznanjeni s pravicami otroka, možnost sobivanja jim je bila zagotovljena.

Rezultati, ki so bili pridobljeni z raziskavo, so podali odgovore, kje moramo svoje delo še

nadgraditi in kje moramo ostati učinkoviti še naprej.

56

11 LITERATURA

Bele, T, Pajnkihar, M. Spoštovanje moralno-etičnih elementov v komunikaciji z otrokom in

starši ob sprejemu. V: Filej, B, Kaučič, BM, Lahe, M, Pajnkihar, M (ur.). Kakovostna

komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege: zbornik predavanj in

posterjev. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2006: 119-

124.

Brazelton, BT. Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka. Ljubljana: Založba Mladinska

knjiga, 1999.

Brcar, P. Vodnik po zdravstvenih pravicah otrok, mladostnic in mladostnikov. Ljubljana:

Unicef Slovenija, 2009.

Brodsky, L. Tonsillitis, tonsillectomy and adenoidectomy. V: Bailey, JB. Head and neck

surgery-Otorinolaryngology. Pennsylvania: Lipincott-Raven Publishers, 1996.

Brook, I. The clinical microbiology of Waldeyer's ring. V: Kornblut, DD (ur.). The

otorinolaryngologic clinics of North America. Philadelphia: W.B. Saunders Company,

1987.

Burton, M. Tonsils and adenoids. V: Leighton, S, Robson, A, Russell, J (ed.). Hall and

Colman's diseases of the ear, nose and throat. Edinburgh: Churchill Livingstone, 2000:177-

181.

Farrell, M. Parents of critically ill children have their needs too! A literature review.

Intensive Care Nurs. 1989; 5(3):123-8.

Fischinger, J. Krvavitev iz ust in žrela. V: Smogavec, M, Miklavčič, T, Žurga, M, Veberič,

B (ur.). Krvavitev na ORL področju: zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana: Zbornica

zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic

in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v

otorinolaringologiji, 2010: 29-33.

57

Felder Puig, R, Maksys, A, Noestlinger, C, Gadner, H, Stark, H, Pfluegler, A, Topf, R.

Using a children's book to prepare children and parents for elective ENT surgery: results of

a randomized clinical trial. International Journal of Pediatric Otorhinolaryngology, 2003;

67: 35-41.

Goeringer, GC, Vidić, B. The embryogenesis and anatomy od Waldeyer's ring. V:

Kornblut, DD.(ur.). The otorinolaryngologic clinics of North America. Philadelphia: W.B.

Saunders Company, 1987.

Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,

2005.

Kazahaya, K, Potsic, WP. Tonsillectomy and adenoidectomy.V: Burg, FD, Ingelfinger, JR,

Polin, AP, Gershon, AA (ur.). Gellis & Kagan's current pediatric therapy. Philadelphia:

W.B. Saunders Company, 1996: 929-932.

Kornblut, A, Kornblut, AD. Tonsillectomy and adenoidectomy. V: Paparella, MM,

Shumrijck, AD, Gluckman, JL, Meyerhoff, WL. Otorinolaryngology. Volume III-Head and

neck-Third edition. Philadelphia: W.B. Saunders Company, 1991.

Kristensson Hallström, I. Strategies for feeling secure influence parent's participation in

care. Journal Of Clinical Nursing, 1999; 8: 586-592.

Nees Delaval, B. Če otrok zboli. Ljubljana:DZS, 2000.

Ogilvie, L. Hospitalization of children for surgery: the parents' view. Child Health Care.

1990;19(1):49-56.

Pajnkihar, M. Nurses' (un)partner-like relationships with clients. Nurs Ethics 2009; 16(1):

43-57.

Pajnkihar, M. Pravice pacientov glede informiranja in vključevanja v proces obravnave. V:

Kokol, P, Rijavec, V, Kolenc, L, Reberšek Gorišek, HK (ur). Pacientove pravice in

58

dolžnosti zbornik predavanj z recenzijo 1.0. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2009:

23-28.

Pajnkihar, M. Teorija D. Orem v zdravstveni negi otroka. V: Gregorič, A (ur.). XVIII.

srečanje pediatrov v Mariboru in V. srečanje medicinskih sester. Bolečine v trebuhu pri

otrocih. Sinkopa pri otrocih. Ustno zdravje otrok in mladostnikov : zbornik. Maribor:

Univerzitetni klinični center, 2008: 193-196.

Pajnkihar, M, Stričević, J. Vpliv psihosocialnih faktorjev na komunikacijo in medsebojne

odnose med otrokom, starši in medicinsko sestro. V: Komunikacija in kakovost v

pediatrični zdravstveni negi: zbornik predavanj. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške

nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji, 2007: 33-35.

Pajnkihar, M, Kegl, B. Koncepti sodobne pediatrične zdravstvene nege. V: Gregorič, A

(ur.). XVII. srečanje pediatrov v Mariboru in IV. srečanje medicinskih sester. Metabolični

sindrom pri otrocih. Sodobni način življenja in imunski odziv pri otrocih. Racionalna

uporaba zdravil v pediatriji: zbornik. Maribor: Splošna bolnišnica, 2007: 149-153.

Pajnkihar, M, Lahe, M. Spoštovanje pacientovega dostojanstva in avtonomnosti v

medsebojnem partnerskem odnosu med medicinsko sestro in pacientom. V: Filej, B,

Kaučič, BM, Lahe, M, Pajnkihar, M (ur.). Kakovostna komunikacija in etična drža sta

temelja zdravstvene in babiške nege : zbornik predavanj in posterjev. Maribor: Društvo

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2006: 31-34.

Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Univerza Maribor, Visoka

zdravstvena šola, 1999.

Paparella, MM, Shumrijck, AD, Gluckman, JL, Meyerhoff, WL. Otorinolaryngology.

Volume I-Basic sciences and related principles-Third edition. Philadelphia: W.B. Saunders

Company, 1991.

Randall, AD, Hoffer, EM. Complications of tonsillectomy and adenoidectomy.

Otorinolaryngology-head and neck surgery, 1998: 61-8.

59

Richtsmeier, WJ, Shikhani, AH. The physiology and immunology of the pharyngeal

lymphoid tissue. V: Kornblut, DD (ur.). The otorinolaryngologic clinics of North America.

Philadelphia: W.B. Saunders Company, 1987.

Sigler, BA, Shuring, LT. Ear, nose, and throat disorders. St. Louis: Mosby – Year Book,

Inc, 1993.

SBC – Splošna bolnišnica Celje. Letno poročilo Splošne bolnišnice Celje za leto 2009.

Celje, 2010.

Tkacz Browne, N, Flanigan, LM, McComiskey, CA, Pieper, P. Nursing care of the

pediatric surgical patient. Sudbury: Jones and Bartlett Publishers, Inc, 2007.

Vidnjevič, T, Pečnik, N. Prva pomoč in zdravstvena nega bolnika s krvavitvijo iz ust in

žrela. V: Smogavec, M, Miklavčič, T, Žurga, M, Veberič, B (ur.). Krvavitev na ORL

področju: zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege

Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v otorinolaringologiji, 2010:

34-39.

Zorec, J. Pomembni dokumenti v zdravstveni negi otroka. Obzor. Zdr. N. 2001; 35: 197-

204.

Zorec, J. Pomen komunikacije v zdravstveni negi hospitaliziranega otroka. Obzor. Zdr. N.

2000; 34: 221-225.

VIRI

ZZBNS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza društev medicinskih

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Poklicne aktivnosti in kompetence v

zdravstveni in babiški negi. Ljubljana, 2008. dosegljivo na:

http://public.edition-on.net/links/660_zdravstvena_in_babiska_nega.asp? (18.10.2009)

60

Cokl, N, et al. Tonzilarni problemi. Medeno srce, 2006. Dosegljivo na:

http://www.medenosrce.net/pogled.asp?id=1504 (10.10.2009).

Petcu, GL, Goodman, IS, Burns, JJ. Tonsilectomy and adenoidectomy. Pediatric care

online, 2008. Dosegljivo na:

http://www.pediatriccareonline.org/pco/ub/view/Point-of-Care-Quick-

Reference/397237/all/tonsillectomy_and_adenoidectomy (01.03.2010).

The New York Times 2007/2008. Dosegljivo na:

http://www.nytimes.com/slideshow/2007/08/01/health/100122Tonsillectomyseries_index.h

tml (01.05.2010).

A.D.A.M. 2006. Dosegljivo na: http://www.clarian.org/ADAM/doc/SurgeryandProcedures/13/100076.htm (01.05.2010).

Moje zdravlje 2010. Dosegljivo na:

http://www.mojezdravlje.ba/novost/28714/upala-krajnika (01.05.2010).

The New York Times 2007/2008. Dosegljivo na:

http://www.nytimes.com/slideshow/2007/08/01/health/100122Tonsillectomyseries_4.html

(01.05.2010).

Poliklinika Medela 2010. Dosegljivo na:

http://www.poliklinika-medela.hr/mandule.htm (01.05.2010).

Zakonodaja:

Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Uradni list Republike

Slovenije, št. 4/2002.

Listina EACH. Evropsko združenje za pravice otrok v bolnišnicah. Nizozemska: EACH,

2002.

61

Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije, št. 36/2004.

Zakon o pacientovih pravicah. Uradni list Republike Slovenije, št. 15/2008.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list Republike

Slovenije, št. 9/92, 76/08.

Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic. Uradni list Republike Slovenije,

mednarodne pogodbe (MP), št. 26/99.

Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, Zakon o ratifikaciji konvencije

Združenih narodov o otrokovih pravicah. Uradni list SFRJ- MP št. 15 / 90, Uradni list

Republike Slovenije- MP št 9 / 92, 35 / 92.

62

PRILOGE

Vprašalnik 1: Anketni vprašalnik za medicinske sestre/zdravstvene tehnike

1. Koliko ste stari?

________________

2. Starost otroka, za katerega izpolnjujete vprašalnik?

________________

3. Otrok je bil sprejet za načrtovan operativni poseg (obkrožite črko):

a) odstranitev žrelnice

b) odstranitev nebnic (mandeljnov)

c) odstranitev žrelnice in nebnic

4. Ali je z otrokom sprejet tudi starš (obkrožite črko):

a) da b) ne

5. Ocenite otrokove čustvene odzive na hospitalizacijo ob sprejemu:

a) jokal je od 1(sploh ni jokal) do 5(ves čas je jokal): 1 2 3 4 5

b) ponavljal je vprašanja od 1 (nič ni spraševal) do 5 (ves čas je spraševal):

1 2 3 4 5

c) živahnost od 1(zelo tih) do 5(bil je živahen): 1 2 3 4 5

6. Ocenite otrokove čustvene odzive in odnos na dan pred operativnim posegom:

a) zaskrbljenost od 1(zelo sproščen) do 5(zelo zaskrbljen):

1 2 3 4 5

b) razdražljivost od 1(umirjen) do 5(zelo razdražljiv): 1 2 3 4 5

c) prijaznost od 1 (zelo prijazen) do 5 (zelo nesramen): 1 2 3 4 5

d) zaužitje premedikacije pred operacijo od 1 (brez problemov) do 5 (zelo se je upiral):

1 2 3 4 5

e) transport v operacijsko sobo od 1 (brez problemov) do 5 (zelo se je upiral):

1 2 3 4 5

63

f) transport iz operacijske sobe od 1 (otrok je spal) do 5 (kričal je in jokal):

1 2 3 4 5

9. Ali se je otroku pojavil kakšen pooperativni zaplet (obkrožite trditev pri vsakem

zapletu)?

a) krvavitev DA NE

b) bruhanje DA NE

c) dehidracija DA NE

d) bolečina DA NE

e) neučinkovito dihanje DA NE

10. Ali je bil otrok odpuščen v domačo oskrbo na predvideni dan po operaciji

(obkrožite črko)?

a) da b) ne

11. Ocenite:

a) Koliko časa ste posvetili staršem v času hospitalizacije otroka od 1(zelo veliko) do

5(skoraj nič): 1 2 3 4 5

b) Koliko časa ste porabili za zdravstveno vzgojo staršev od 1(zelo veliko) do 5(skoraj nič):

1 2 3 4 5

c) V kolikšni meri vas moti prisotnost starša od 1(me ne moti) do 5(zelo me moti):

1 2 3 4 5

12. Kdaj menite, da je koristno, da starši sobivajo z otrokom(obkrožite črko)?

a) ves čas hospitalizacije b) pred operativnim posegom

c) po operativnem posegu d) da sploh niso zraven

64

Vprašalnik 2: Anketni vprašalnik za starše otrok, ki so prišli na operativno

odstranitev nebnic ali žrelnice

1. Ste (obkrožite črko):

a) mati otroka b) oče otroka 2. Koliko ste stari?

________________

3. Vaša izobrazba (obkrožite črko):

a) osnovnošolska izobrazba b) poklicna izobrazba c) srednješolska izobrazba d) višješolska izobrazba e) visokošolska ali univerzitetna izobrazba f) specializacija, magisterij, doktorat 4. Vaš otrok je bil sprejet za načrtovan operativni poseg (obkrožite črko):

a) odstranitev žrelnice b) odstranitev nebnic (mandeljnov)

c) odstranitev žrelnice in nebnic 5. Ali ste ob prvem specialističnem pregledu na ORL oddelku prejeli dovolj

informacij o otrokovem zdravstvenem stanju (obkrožite črko)?

a) da b) ne

6. Katere informacije ste pogrešali?

___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

7. Ali ste se doma z otrokom pogovarjali o bivanju v bolnišnici in o operativnem

posegu (obkrožite črko)?

a) da b) ne

8. Ocenite vašo zaskrbljenost in prestrašenost od 1(sploh nisem bil zaskrbljen-a) do

5(zelo sem bil-a zaskrbljena): 1 2 3 4 5

65

9. Ali bi se vaše skrbi in strah zmanjšali, če bi prejeli pred sprejemom izčrpno

razlago, kaj se bo z otrokom dogajalo od sprejema do odpusta (obkrožite črko)?

a) da b) ne 10. Ali bi želeli, da so vse informacije na internetni strani Splošne bolnišnice Celje

(obkrožite črko)?

a) da b) ne 11. Ali ste si ogledali oddelek pred sprejemom otroka (obkrožite črko)?

a) da b) ne 12. Ali ste želeli sobivati z otrokom v času hospitalizacije (obkrožite črko)?

a) da b) ne Če je odgovor NE, pojdite na 17 . vprašanje. 13. Ali ste bili sprejeti tudi vi kot spremljevalec-ka otroka (obkrožite črko)?

a) da b) ne 14. Če so vas odklonili na oddelku, kako ste se odzvali?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

Nadaljujte z 17. vprašanjem.

15. Ali ste imeli težave glede možnosti sobivanja z otrokom na ORL oddelku

(obkrožite črko)?

a) da b) ne 16. Ali ste bili pred hospitalizacijo otroka obveščeni o pravicah otrok v času

hospitalizacije?

a) da b) ne 17. Kje so vas o tem obvestili?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

66

18. V primeru, da niste bili prej obveščeni o pravicah sobivanja, ali so vas s tem

seznanili na oddelku (obkrožite črko)?

a) da b) ne

19. Ali ste že med bivanjem otroka na oddelku prejeli kakšne informacije od osebja o

oskrbi otroka doma po odpustu-glede prehrane, na kaj morate biti

pozorni…(obkrožite črko)?

a) da b) ne

20. Ste prejeli tudi odgovore na vaša dodatna vprašanja o oskrbi otroka doma

(obkrožite črko)?

a) da b) ne

21. Ocenite:

a) Koliko pozornosti ste bili deležni od medicinskih sester v času hospitalizacije otroka od

1 (skoraj nič) do 5 (zelo veliko): 1 2 3 4 5

b) Koliko pozornosti ste bili deležni od zdravnikov v času hospitalizacije otroka od 1

(skoraj nič) do 5 (zelo veliko): 1 2 3 4 5

c) Koliko informacij ste prejeli od osebnega zdravnika pred napotitvijo na specialistični

pregled otroka v bolnišnico od 1 (skoraj nič) do 5 (zelo veliko):

1 2 3 4 5

d) Koliko informacij ste prejeli od medicinskih sester v času hospitalizacije otroka od 1

(skoraj nič) do 5 (zelo veliko): 1 2 3 4 5

e) Koliko informacij ste prejeli od zdravnikov v času hospitalizacije otroka od 1 (skoraj

nič) do 5 (zelo veliko): 1 2 3 4 5

f) Koliko so bile zadovoljene vaše potrebe v času hospitalizacije otroka od 1 (skoraj nič) do

5 (zelo veliko): 1 2 3 4 5

g) Koliko vam pomeni udobje bivanja na oddelku, če ste bili hospitalizirani z otrokom od 1

(mi sploh ni pomembno) do 5 (mi je zelo pomembno):

1 2 3 4 5

h) Kako ste bili zadovoljni z nastanitvijo na oddelku, če ste bili hospitalizirani z otrokom

od 1 (zelo zadovoljna) do 5 (nisem bila zadovoljna):

1 2 3 4 5

67

i) Kako ste bili zadovoljni s prehrano, če ste bili hospitalizirani z otrokom od 1 (zelo

zadovoljna) do 5 (nisem bila zadovoljna): 1 2 3 4 5

22. Kdaj menite, da bi vaše sobivanje najbolj koristilo otroku (obkrožite črko)?

a) ves čas hospitalizacije b) pred operativnim posegom

c) po operativnem posegu d) če nisem z njim

68

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Majdi Pajhnkihar, univ. dipl. org. za nesebično pomoč in

svetovanje pri izdelavi magistrske naloge. S svojo potrpežljivostjo, razumevanjem in

posredovanjem svojega bogatega znanja me je znala na pozitiven način motivirati ter

usmeriti na pravo pot.

Hvala somentorju doc. dr. Miljenku Križmariću, univ. dipl. inž. el., za vso tisto pomoč in

znanje, ki mi jo nihče ni znal in mogel nuditi. S svojim profesionalnim in strokovnim

pristopom je sijoč zgled človeške odličnosti.

Hvala mojim trem peresom deteljice, Bernardi, Lidiji in Damjanu. Skupaj smo šli čez

vzpone, se bodrili ob padcih, se veselili uspehov in si nudili oporo v trenutkih šibkosti.

Prenesli smo marsikatero nejevoljo in trmaste muhe in preprosto nismo obupali. Prav vsi pa

smo šli po poti do cilja z optimizmom, dobro voljo in polni ljubezni.

Zahvala gre tudi vsem sodelavkam in sodelavcem za nesebično pomoč pri raziskavi. Cenim

njihovo oporo in spodbudo, ki me je spremljala v zadnjem, zame najtežjem delu

magistrskega študija.

Zahvaljujem se Mateju za vso pomoč med študijem, za trenutke razumevanja, ki sem jih

kot novopečena mamica morala preživeti na fakulteti, in za vso strokovno znanje, ki mi ga

je posredoval ob nastajanju magistrske naloge. Hvala Matevžu, ki me je potrpežljivo

spremljal na vse študijske obveznosti ter me kmalu po rojstvu nagradil z odličnostjo, da

sem lahko nadaljevala študij. Hvala tudi bitjecu, ki je sedaj v meni in mi pomaga končati

začeto pot.

Velika hvala staršem za vso moralno oporo, varstvo Matevža v času študija in vso iskreno

veselje ob mojih uspehih.

Hvala Janji in Boštjanu za izjemno in hitro pomoč, saj brez njiju magistrska naloga ne bi

bila popolna.

69

In tu je nešteto drugih posebnih ljudi, ki niso omenjeni, a vseeno sestavljajo moj mozaik

življenja, so kot biseri, zaradi katerih je vsak moj dan sijoč in bleščeč in brez katerih mene-

takšne ne bi bilo.

Documents

INFORMIRANJE IN ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV IN OTROK … · test in t-test. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 staršev otrok, starih od 2 do 6 let, ki so bili hospitalizirani na ORL