Industrijska demokracija, št. 8, avgust 2006 1 · b) in drugiè zato, ker korporacijsko upravljanje, ki nosilce tega »najpomembnejšega kapitala« izloèa iz procesov sprejemanja

Industrijska demokracija, št. 8, avgust 2006 1¸

2 Industrijska demokracija, št. 3, junij 2009

Zdru�enje nadzornikov Slovenije,Zdru�enje Manager,Ljubljanska borza d.d., Ljubljana

ZADEVA: Pobuda za dopolnitevKodeksa upravljanja javnihdelniških dru�b

V Zdru�enju svetov delavcev slovenskih podjetij (ZSDSP) po-zdravljamo �e zaèete aktivnosti podpisnikov Kodeksa za njegovoposodobitev, pri èemer bi �eleli delovni skupini predlagati nekateresistemske dopolnitve, ki bi po našem mnenju lahko pomembnoprispevale k njegovi še veèji praktièni uporabnosti za razvoj sodob-nega korporacijskega upravljanja v Sloveniji. V tem smislu

p r e d l a g a m o,da se vsebina Kodeksa sistemsko razširi tudi z ustreznimi pri-poroèili »dobrih praks« za hitrejši razvoj in uèinkovito uresni-èevanje sodobne participacije oz. sodelovanja zaposlenih priupravljanju dru�b.

O b r a z l o � i t e v:

V nastopajoèi »eri znanja« in hitro narašèajoèega pomena t. i.èloveškega kapitala podjetij (znanje, sposobnosti, ustvarjalnost,delovna motivacija in organizacijska pripadnost zaposlenih) postajavsestransko vkljuèevanje zaposlenih kot nosilcev tega kapitala vprocese poslovnega odloèanja (delavska participacija pri uprav-ljanju) brez dvoma »conditio sine qua non« uspešnega korpora-cijskega upravljanja, in sicer najmanj iz dveh razlogov:

a) prviè zato, ker visoko razvit sistem participacije zaposlenih priupravljanju (skupaj z drugimi oblikami t. i. organizacijske participa-cije, zlasti udele�be delavcev pri dobièku in delavskega delnièar-stva) znanstveno empirièno dokazano pozitivno vpliva na uèinko-vitejše vsestransko sprošèanje razpolo�ljivega èloveškega kapitalakot glavne konkurenène prednosti podjetij v sodobnih pogojih go-spodarjenja za doseganje veèje poslovne uspešnosti,

b) in drugiè zato, ker korporacijsko upravljanje, ki nosilce tega»najpomembnejšega kapitala« izloèa iz procesov sprejemanja po-membnejših poslovnih odloèitev in favorizira le uèinkovito uresni-

AKTUALNA TEMA

Za hitrejši razvoj delavskega soupravljanja v Sloveniji

Pobuda za dopolnitev Kodeksaupravljanja javnih delniških družb

Kodeks upravljanja javnih delniških dru�b (v nadaljevanju: Kodeks) ureja pravno neob-vezujoèa priporoèila »dobrih praks«, s katerimi nadgrajuje zakonsko ureditev na podroèjukorporacijskega upravljanja ob upoštevanju slovenske in evropske zakonodaje, ustreznihpriporoèil EU, etiènih naèel poslovne kulture in mednarodno priznanih standardov zaodgovorno in kakovostno upravljanje dru�b. Slovenski Kodeks so prviè leta 2004 spo-razumno oblikovali Ljubljanska borza d.d., Zdru�enje èlanov nadzornih svetov in Zdru�enjeManager in je bil doslej �e dvakrat dopolnjen, za letos pa je ponovno predvidena njegovaposodobitev. V ta namen je Zdru�enje svetov delavcev slovenskih podjetij omenjenimnosilcem Kodeksa �e posredovalo naèelno pobudo za razširitev njegove vsebine z ustrez-nimi priporoèili »dobrih praks« za hitrejši razvoj in uèinkovito uresnièevanje tudi de-lavske participacije oz. sodelovanja zaposlenih pri upravljanju kot nujne sestavinesodobnega déle�niškega koncepta korporacijskega upravljanja. Po mnenju pobudnika jenamreè veljavni Kodeks prav v tem delu zaenkrat bistveno pomanjkljiv, sprejem te pobudepa bi lahko pomembno prispeval k njegovi veèji praktièni uèinkovitosti. Pobudo v nadal-jevanju objavljamo v celoti.

Industrijska demokracija, št. 3, junij 2009 3

èevanje interesov lastnikov finanènega kapitala podjetij (klasiènalastniška koncepcija upravljanja), danes sprièo zgoraj omenjenihdejstev nima veè nobene sistemske podlage in logike.

Nadalje velja omeniti, da je teorija o dru�beni odgovornosti pod-jetij in na njej temeljeèa sodobnejša déle�niška koncepcija uprav-ljanja, na katero se (vsaj na naèelni ravni) opira tudi veljavni Ko-deks, brez visoko razvitega sistema delavske participacije pri uprav-ljanju (delavskega soupravljanja) v praksi pravzaprav povsem ne-uresnièljiva. Sistem sodelovanja delavcev pri upravljanju, kakršnegav Sloveniji ureja tudi veljavni ZSDU – Zakon o sodelovanju delavcevpri upravljanju, namreè v bistvu ni èisto niè drugega kot posebenupravljalski mehanizem, prek katerega se lahko interesi zaposlenihkot ene kljuènih skupin notranjih déle�nikov uèinkovito prelivajo vprocese poslovnega odloèanja, s èimer se zagotavlja ustrezno»interesno ravnote�no upravljanje«, ki je sicer temeljna ideja teo-rije o dru�beni odgovornosti podjetij.

Iz teh razlogov je vsekakor treba sistem sodelovanja delavcevpri upravljanju šteti kot nujni integralni del sistema sodobnegakorporacijskega upravljanja, ne morda zgolj kot nekakšen bolj alimanj nepotreben »privesek« klasièni lastniški koncepciji uprav-ljanja, posebej še, ker je tudi normativno reguliran. Dejstvo je, da sodelavska predstavništva (sveti delavcev, predstavniki delavcev vnadzornem svetu oz. upravnem odboru, delavski direktorji) pozakonu sestavina upravljalske strukture dru�b z doloèenimi pristoj-nostmi za soodloèanje. Skladno s tem pa je seveda veljavni ZSDUtreba obravnavati kot sistemski zakon s podroèja korporacijske(podobno kot ZGD), ne morda delovnopravne zakonodaje, pri èemervemo, da so zakoni med seboj enakopravni.

Tudi ZSDU pa predstavlja le splošen normativni okvir za urejanjeupravljalskih razmerij na relaciji med organi dru�b in delavskimipredstavništvi, ki seveda pušèa velik odprt prostor za kreiranje t. i.dobrih praks. Najmanj toliko vprašanj, primernih za urejanje v oblikikodeksa, kot ZGD, vsekakor pušèa odprtih tudi ZSDU. Poleg tega grenedvomno za enega tistih zakonov, ki se v naši praksi zaenkratnajbolj grobo in praktièno povsem nesankcionirano kršijo na vsehpodroèjih in bi zato tudi v tem pogledu še kako potreboval podporo»kodeksa«, ki bi vsaj moralno zavezoval mened�erje in lastnike kdrugaènemu odnosu do uveljavljanja sistema delavske participacijepri upravljanju. Prav praksa ravnanja z zaposlenimi in njihovimipredstavništvi v podjetju, ki je pri nas trenutno še zelo daleè odvzorne, pa je prav gotovo eden najpomembnejših izkazov dru�benoodgovornega upravljanja.

S tega vidika gledano je pravzaprav nekoliko te�ko razumljivo,da veljavni Kodeks s svojimi priporoèili zaenkrat v celoti ignoriraobstoj ZSDU (èe zanemarimo nekaj doloèb o »delavskih nadzor-nikih«), ki je, kot reèeno, povsem enako kot ZGD potreben ustrezne»nadgradnje« z avtonomnimi pravnimi viri, temeljeèimi na naèelu»spoštuj ali pojasni«. Vkljuèevanje zaposlenih v upravljanje takozaenkrat sploh ni tematika tega Kodeksa, tako da je vprašanje, èezaposlene kot pomembno interesno skupino res »vodi k aktivnemusodelovanju ter odgovornemu uresnièevanju njihovih pravic«, kar jekot eden od ciljev sicer izrecno zapisano v njegovi preambuli (glejpodpoglavje o opredelitvi pojmov, uporabljenih v Kodeksu!).

Nosilcem in podpisnikom Kodeksa torej predlagamo, da obtokratni prenovi Kodeksa njegovo vsebino razširijo (bodisi v oblikiposebnega poglavja bodisi v obliki specialne priloge ali posameznihdoloèb v ustreznih poglavjih) tudi z ustreznimi priporoèili za hitrejširazvoj delavske participacije kot nujne sestavine sodobnega kor-poracijskega upravljanja. Naj v zvezi s tem samo okvirno navr�emonekaj mo�nih vsebin, glede katerih bi na podlagi dosedanjih iz-kušenj in »dobrih praks« veljalo (nepopolno) zakonsko ureditev vzgoraj opisanem smislu nadgraditi še z ustreznimi priporoèili v oblikikodeksa:

•obveznost sklenitve t. i. participacijskega dogovora (dogovoramed poslovodstvom in svetom delavcev po 5. èlenu ZSDU) vdru�bi in priporoèljiva vsebina;

• ukrepi in minimalni standardi za zagotavljanje materialnih in dru-gih pogojev za uèinkovito delovanje svetov delavcev in predstav-nikov delavcev v organih dru�be (izobra�evanje in usposabljanje,tehnièna in finanèna sredstva, mo�nosti delovanja med delovnimèasom itd.), ki niso natanèneje opredeljeni v zakonu;

• priporoèljive dodatne vsebine, ki naj bodo predmet rednega in-formiranja, posvetovanja in soodloèanja s sveti delavcev, a jihzakon ne opredeljuje oziroma jih opredeljuje zgolj okvirno,

• priporoèljive oblike in metode komuniciranja med poslovodstvi insveti delavcev pri uresnièevanju z zakonom predpisanih partici-pacijskih pristojnosti (npr. ustanavljanje raznih skupnih odborovpo nemškem vzoru itd.),

• uvajanje prakse posebnih »letnih poroèil za zaposlene«,

• priporoèljiva koncepcija (zaenkrat v teoriji in praksi precej spor-nega in kontradiktornega) instituta delavskih direktorjev v dvo-tirnem oziroma t. i. izvršnih delavskih direktorjev v enotirnemsistemu upravljanja;

• naèin delovanja predstavnikov delavcev v nadzornih svetih ozi-roma upravnih odborih pri »zastopanju interesov vseh delavcev vokviru pooblastil tega organa« v duhu doloèbe 1. odstavka 80.èlena ZSDU s posebnim poudarkom na prepreèevanju zlorabeinstituta poslovne skrivnosti za prepreèevanje nujnih povezavomenjenih delavskih predstavnikov z njihovo »bazo«;

• naèin izvajanja internega nadzora s strani NS in UO nad ures-nièevanjem ZSDU (in posredno tudi nad stanjem zadovoljstvazaposlenih) v dru�bi v smislu doloèbe 2. odstavka 80. èlenaZSDU;

• itd.

V primeru pozitivnega odziva na to pobudo smo v Zdru�enjusvetov delavcev slovenskih podjetij pripravljeni izdelati in ponuditi zarazpravo tudi konkretne predloge ustreznih doloèil Kodeksa zobravnavanega podroèja. Prav tako smo v tem primeru pripravljenipodpisati pristopno izjavo h Kodeksu in se posebej zavezati kprizadevanju za uveljavitev priporoèil in promocijo Kodeksa napodroèju svojega delovanja.

Generalni sekretar ZSDSP

dr. Mato Gostiša


Soodločanje delavcevv evropski zasebni družbi

Pravo dru�b predstavlja v zadnjih letih enega najbolj dinamiènih in hitro se razvijajoèih pravnihpodroèij v okviru EU.1 Osrednja tema aktualnih diskusij evropskih statusnih pravnikov je uveljavitevnove evropske statusnopravne oblike – t. j. evropske zasebne dru�be (v pravnoorganizacijski oblikidru�be z omejeno odgovornostjo).2 Le-ta pa ni pomembna samo z vidika gospodarskega prava,ampak uveljavitev te nove evropske dru�be odpira tudi vprašanja delavskega soodloèanja v njej.Prav zaradi tega vprašanja uredba o statutu te dru�be še ni bila sprejeta, èeprav je bil sprejemnaèrtovan za lansko leto. Prispevek se dotika obeh vidikov – na kratko predstavlja predvidenestatusnopravne znaèilnosti evropske zasebne dru�be, nato pa prikazuje problematiko delavskegasoodloèanja v takšni dru�bi.

Nova oblika evropske dru�beza mala in srednja podjetja

Mala in srednje velika podjetja imajo te-�ave pri èezmejnem delovanju v EU. Le-tanamreè predstavljajo veè kot 99 odstotkovdru�b v EU, vendar jih je po ocenah Evrop-ske komisije samo 8 % udele�enih v èez-mejni trgovini, zgolj 5 % pa jih ima hèerin-ske dru�be ali skupna vlaganja v tujini. Po-sledièno institucije EU soglašajo, da je po-trebno tem podjetjem olajšati dostop do

enotnega trga ter s tem olajšati njihovorast.

Leta 2004 je sicer prièel veljati Statutevropske delniške dru�be (Societas Euro-

pea), ki obstojeèim kapitalskim dru�bam izrazliènih dr�av èlanic omogoèa zdru�itev,preoblikovanje, oblikovanje holdinga aliskupne hèerinske dru�be, tako da se v do-loèeni meri izognejo omejitvam delovanjapo pravilih sedemindvajsetih razliènih prav-nih sistemov in so vezani na enotno nad-nacionalno ureditev. Vendar pa so kritikimenili, da ta statut ne rešuje ustrezno po-

treb malih in srednjih podjetij.3 Evropskadelniška dru�ba je namreè predvsem na-menjena velikim dru�bam, na kar izrecnoka�eta preambula uredbe4 ter zahteva pominimalnem kapitalu v višini 120.000 ev-rov.

Iz tega razloga je skupina gospodar-stvenikov ob podpori akademikov iz neka-terih dr�av èlanic poudarila potrebo po spe-cifièni evropski obliki zasebne dru�be, kibi olajšala delovanje malih in srednjih pod-jetij v Evropi. Zasebna pobuda je vodila dopodrobnega predloga evropske zasebnedru�be kot nove statusnopravne oblike vEvropi, ki bi dopolnjevala nacionalne sta-tusne oblike in evropsko delniško dru�bo.Predlog sta leta 1998 predstavili Gospo-darska zbornica v Parizu in francoska po-slovna organizacija MEDEF.5 Predlog jepripravila skupina strokovnjakov s podroèjagospodarskega prava iz razliènih dr�av terje pridobil podporo Unije delodajalcev(UNICE) in Eurochambers. Leta 2002 jetudi Evropski ekonomsko-socialni odborsoglasno sprejel mnenje o potrebi statutaevropske zasebne dru�be,6 v javnem po-svetovanju Evropske komisije glede prihod-

DELAVSKO SOUPRAVLJANJE – RAZGLEDI PO SVETU

Piše:dr. Janja Hojnik

1 Glej Ivanjko Š., Kocbek M., 2003, str. 1158.2 Lat.: Societas Privata Europaea (SPE); ang.: European Private Company. Glejte Kocbek M., Evropskazasebna dru�ba, Pravna praksa št. 11/2009, str. 38.3 Mala in srednje velika podjetja so v zadnjih letih dele�na posebne pozornosti EU, zlasti po tem, ko jeSvet EU leta 2000 sprejel Evropsko listino malega gospodarstva, v kateri je malo gospodarstvo ozna-èeno kot hrbtenica evropskega gospodarstva. Glej Report on the implementation of the EuropeanCharter for small enterprises in the candidate countries for accession in the European Union, 21. 1.2003, SEC (2003) 57, str. 1.413. navedba preambule uredbe o SE izpostavlja, da je potrebno prek doloèitve osnovnega kapitala SEzagotoviti primerno velikost takšnih dru�b – èeprav obenem poudarja, da je potrebno tudi zagotoviti, dase malim in srednje velikim podjetjem ne ote�uje ustanavljanja SE.5 Propositions Pour Une Societe Fermee Europeene.6 Opinion of the European Economic and Social Committee on a European Company Statute for SMEs,21. 3. 2002, CES 363/2002 FR/GW/hm.


njih prioritet na podroèju prava dru�b pa jeveèina sodelujoèih pritrdila potrebi po sta-tutu evropske zasebne dru�be.7 V tem ok-viru je poslanec Evropskega parlamentaLehne pripravil poroèilo,8 ki ga je odobrilOdbor za pravne zadeve pri Evropskem par-lamentu in Evropski komisiji priporoèil, dapripravi predlog statuta te dru�be.9

Evropska komisija je leta 2007 izvedlajavno posvetovanje glede statuta evropskezasebne dru�be. Na osnovi pozitivnega od-ziva zainteresirane javnosti je konec junija2008 objavila predlog Uredbe o statutuevropske zasebne dru�be.10 Predlog ured-be o evropski zasebni dru�bi je sestavni delpaketa ukrepov za pomoè malim in sred-njim podjetjem, ki se imenuje Akt za malapodjetja v Evropi.11 Cilj tega akta je olajšatiposlovanje malih in srednjih podjetij naenotnem trgu, kar bi izboljšalo njihovo tr�nouspešnost.

Cilji in vsebina predlogauredbe o statutu evropskezasebne dru�be

Cilji

Predlog uredbe predvideva vzpostavi-tev nove evropske pravne oblike, ki je na-menjena poveèanju konkurenènosti malihin srednje velikih podjetij, tako da se olaj-šata njihovo ustanavljanje in poslovanje naenotnem trgu. Istoèasno bi statut lahkokoristil tudi veèjim dru�bam in skupinam.Kljub temu je predlog statuta evropskezasebne dru�be prilagojen posebnim po-trebam malih in srednje velikih podjetij.Podjetnikom bo omogoèal, da v dr�avahèlanicah ustanavljajo evropske zasebnedru�be ob upoštevanju enakih, enostavnihin pro�nih doloèb prava dru�b. S predlogomse �elijo tudi zmanjšati stroški usklajevanjapri ustanavljanju in poslovanju podjetij, kinastanejo zaradi razlik med nacionalnimipravili o ustanavljanju in poslovanju pod-jetij.

Èeprav se �eli s to vrsto dru�be pove-èati dostopnost malih in srednjih podjetij doenotnega trga EU, pa predlog ne doloèa, da

za ustanovitev evropske zasebne dru�bevelja èezmejna zahteva (t. j. da morajo bitidru�beniki iz razliènih dr�av èlanic ali damora biti prisoten dokaz o èezmejni de-javnosti), kot to velja za evropsko delniškodru�bo, evropsko gospodarsko interesnozdru�enje in evropsko zadrugo. To je edenbolj spornih vidikov tega predloga uredbe.Kritika gre na raèun dejstva, da bi to omo-goèalo povsem nacionalnim dru�bampreobleko v »evropsko dru�bo« in s temzanikanje pripadnosti doloèeni dr�avi in stem tudi njenemu pravnemu redu. A Evrop-ska komisija poudarja, da bi èezmejna zah-teva ob ustanovitvi dru�be znatno zmanj-šala mo�nosti instrumenta.

Predlog tudi poudarja, da izbira te dru-�be kot pravne oblike za poslovanje v EU nesme biti odvisna od davènega vidika. Zatoje cilj Evropske komisije zagotoviti, da jeevropska zasebna dru�ba davèno obravna-vana enako kot podobne nacionalne pravneoblike. Iz tega razloga teèejo prizadevanjapo razširitvi nekaterih davènih direktiv EStudi na to dru�bo.

Splošne znaèilnosti predlagane

evropske zasebne dru�be

Evropska zasebna dru�ba bo glede napredlog Evropske komisije dru�ba, ki imastatus pravne osebe in osnovni kapitalrazdeljen na poslovne dele�e. Bo dru�ba zomejeno odgovornostjo, kjer dru�benikiodgovarjajo do višine vpisanega kapitala.Ker bo šlo za zasebno dru�bo, se dele�i vnjej ne bodo smeli javno ponujati ali tr�iti naborzi.

Glede ustanovitve dru�be predlog ured-be ne predvideva nobenih omejitev. Usta-novil naj bi jo lahko en ali veè ustanoviteljev,fiziènih oseb in/ali dru�b ali podjetij, ki imajota status po nacionalnem pravu dr�av èla-nic. Poleg tega bi lahko pri ustanovitvi ev-ropske zasebne dru�be sodelovale tudi SE,evropska zadruga, EGIZ ali druga evropskazasebna dru�ba.

Temeljno naèelo, na katerem naj bi te-melji predlog uredbe o statutu evropskezasebne dru�be, je naèelo pogodbene svo-

bode dru�benikov. Samo na ta naèin naj binamreè bilo mogoèe prepreèiti omejitve inposege s strani zavezujoèih doloèil nacio-nalnih pravnih redov, od katerih so nekaterimanj liberalni od predloga statuta. Ta po-godbena svoboda se nanaša zlasti na do-loèitev organizacijske strukture dru�be, or-ganizacijo notranjih odnosov, pravice dru-�benikov, na naèine vstopa novih dru�be-nikov ter njihov izstop iz dru�be.

Ustanovitev dru�be

Predlog uredbe ne omejuje naèinov,na katere bi se lahko ustanovila evropskazasebna dru�ba. Ustanovila bi se lahko ex

nihilo ali pa s preoblikovanjem ali delitvijoobstojeèe dru�be ali z zdru�itvijo obstojeèihdru�b. Kakršna koli oblika dru�be, ki obstajav skladu z nacionalnim pravom (zasebna alijavna, z ali brez statusa pravne osebe), bilahko postala evropska zasebna dru�ba vskladu z ustreznimi doloèbami nacional-nega prava.

Imenu vsake evropske zasebne dru�bebi morala slediti kratica „SPE“. Evropskazasebna dru�ba bi tudi morala imetiregistrirani sede� in glavno upravo ali glavnikraj poslovanja na ozemlju dr�ave èlanice.Vendar bi se lahko v skladu s sodno praksoSodišèa ES ustanovila z registriranim se-de�em in glavno upravo ali glavnim krajemposlovanja v razliènih dr�avah èlanicah.Dru�beniki bi se lahko tudi odloèili, da bodoprenesli registrirani sede� dru�be v drugodr�avo èlanico.

Predlog uredbe tudi doloèa, da je po-trebno v postopku registracije dru�be us-tanoviteljem omogoèiti, da se prošnja zaregistracijo predlo�i elektronsko, predlogpa tudi vsebuje zakljuèen seznam doku-mentov in podrobnih podatkov, ki jih lahkozahtevajo dr�ave èlanice za registracijoSPE.

Kapital

Da bi olajšali ustanavljanje evropskihzasebnih dru�b, predlog uredbe doloèa, damora minimalni kapital znašati 1 evro.Predlog se razlikuje od tradicionalnega pri-stopa, ki je v veljavi v številnih dr�avahèlanicah, v skladu s katerim zahtevan visokznesek minimalnega kapitala pomeni var-stvo za upnike. Evropska komisija to ute-meljuje s študijami, ki naj bi kazale, daupniki danes poleg kapitala gledajo drugevidike, ki so pomembnejši za plaèilno spo-sobnost od kapitala (npr. denarni tok).Poleg tega so direktorji – dru�beniki majh-nih dru�b pogosto pripravljeni osebno

7 Public Consultation on future priorities for the Action Plan, sinteza odgovorov:http://ec.europa.eu/internal_market/company/docs/modern/governance-consult-responses_en.pdf

(26. 9. 2006).8 Report with recommendations to the Commission on the European private company statute, 15. 9.2006, 2006/2013 (INI).9 European Parliament, Towards a European Statute for Small and Medium-sized Enterprises, obvestiloza javnost 21. 11. 2006.10 COM/2008/0396 konè.11 Angl.: Small Business Act for Europe, sprejet junija 2008 v obliki Sporoèila, COM(2008) 394 konè.


jamèiti svojim upnikom (npr. bankam) indobavitelji uporabljajo tudi druge metode zazavarovanje svojih terjatev, npr. z lastnin-skim pridr�kom. Posledièno predlog uredbepredpostavlja, da lahko dru�beniki najboljedoloèijo potrebe glede kapitala svojihpodjetij. Sami dru�beniki v statutu odloèijokakšno premo�enje, pravice, storitve itd.sprejmejo kot nadomestilo za dele�e in kdajmora biti nadomestilo plaèano ali zago-tovljeno.

Organizacijska struktura

Predlog uredbe o evropski zasebnidru�bi podeljuje dru�benikom visoko ravensvobode pri doloèanju notranje organi-zacije dru�be. Pri tem je vendarle dolo-èeno, da mora statut doloèati zahtevanoveèino in sklepènost pri glasovanju, prièemer ne bo potrebno, da so dru�beniki naskupšèinah fizièno prisotni.

Predlog uredbe doloèa poslovodnostrukturo evropske zasebne dru�be, ki josestavljata eden ali veè direktorjev, enotirniali dvotirni sistem upravnega odbora.Dru�beniki odloèajo o imenovanju in od-stavitvi direktorjev. V statutu morajo bitidoloèeni trajanje mandata direktorjev inmerila za izbor. Predlog uredbe prepove-duje, da bi nekdo, ki ne more biti direktor vposamezni dr�avi èlanici, delal kot direktorevropske zasebne dru�be. Predlog tudipredvideva zavezo direktorjev, da morajodelovati v interesu dru�be. Uredba ne dajepravice posameznim dru�benikom ali up-nikom, da neposredno to�ijo èlane poslo-vodnega organa.

Prenos registriranega sede�a

Predlog uredbe o evropski zasebni dru-�bi predvideva, da bo le-ta lahko preneslasvoj registrirani sede� v drugo dr�avoèlanico, hkrati pa ohranila status pravneosebe in obstoj dru�be. Da bi se zašèitiliinteresi tretjih oseb, predlog uredba prenossede�a evropske zasebne dru�be prepo-veduje zgolj med prenehanjem dru�be, lik-vidacijo ali podobnimi postopki.

Amandmaji Evropskega parlamenta

10. marca 2009 je Evropski parlamentsprejel poroèilo o evropski zasebni dru�bi,12

s katerim je dopolnil predlog Evropskekomisije. Z veliko veèino (s 578 glasovi za)potrjeno poroèilo med drugim zahteva, daevropske zasebne dru�be izka�ejo èezmejnielement, da se ustanovi evropski centralniregister za te dru�be ter obveznost pred-lo�itve certifikata o solventnosti. Nekaterepomembne izboljšave predvideva poroèiloEvropskega parlamenta tudi glede delav-skega soodloèanja v evropskih zasebnihdru�bah.

Delavsko soodloèanjev evropski zasebni dru�bi

Tako kot pri drugih nadnacionalnih ob-likah subjektov (evropska delniška dru�ba,evropska zadruga) je tudi pri evropski za-sebni dru�bi pomembno vprašanje delav-sko soodloèanje. Problematika pa tukaj nitako pereèa kot pri evropski delniški dru�bi,ker bodo evropske zasebne dru�be pra-viloma manjše dru�be, v takšnih pa sood-loèanje delavcev v številnih dr�avah èla-nicah ne obstaja. Izjemi pri tem sta zlastiŠvedska in Danska, poleg njiju pa še desetdr�av èlanic predvideva dokaj nizke prageglede števila zaposlenih za delavsko sood-loèanje, vkljuèno s Slovenijo. Iz tega raz-loga in ker ni izkljuèeno, da bi lahko bileevropske zasebne dru�be tudi dokaj velike,se pri tem vprašanju zapleta in zaradi njegaodlaga sprejem uredbe o evropski zasebnidru�bi.

Delavsko soodloèanje

po predlogu Evropske komisije

Kljub obse�ni svobodi dru�benikov gle-de organizacijske strukture evropske za-sebne dru�be predlog uredbe doloèa, da èeza to dru�bo velja ureditev glede soodlo-èanja zaposlenih, mora izbrana poslovodnastruktura dovoljevati izvrševanje te pravice.Za soodloèanje delavcev v evropski zasebnidru�bi naj bi primarno veljala Desetadirektiva – t. j. direktiva o èezmejnih zdru-�itvah (2005/56/ES).13 Glede na doloèila tedirektive velja, da se za evropsko zasebnodru�bo uporabljajo pravila o soodloèanjuzaposlenih iz dr�ave èlanice, kjer imadru�ba svoj registrirani sede�. To naj bi

zagotovilo, da evropska zasebna dru�baglede soodloèanja zaposlenih ne bo niti boljniti manj zanimiva kot primerljive nacional-ne dru�be.

Predlog uredbe predvideva poseben re-�im, èe evropska zasebna dru�ba, za katerovelja ureditev glede soodloèanja zaposle-nih, prenese svoj registrirani sede� vdrugo dr�avo èlanico, kjer ni pravic soodlo-èanja zaposlenih ali pa so te pravice manj-še, ali ki ne zagotavlja zaposlenim v poslov-ni enoti evropske zasebne dru�be v drugidr�avi èlanici enake pravice izvrševanjapravic soodloèanja, kot so jih imeli predprenosom. V takšnih primerih bi, èe vsajtretjina delavcev evropske zasebne dru�bedela v matièni dr�avi èlanici, morala pote-kati pogajanja med poslovodnim organomin predstavniki delavcev za dosego dogo-vora o soodloèanju delavcev. Pogajanja bilahko trajala šest mesecev in bi bila enkratše podaljšana za šest mesecev; èe takšendogovor ne bi bil dose�en, se še naprejuporablja ureditev glede soodloèanja, ki �eobstaja v matièni dr�avi èlanici.

Stališèa delavskih predstavnikov

Zagovorniki interesov delavcev v EU siprizadevajo, da se prek evropske zasebnedru�be ne bi zmanjšale obstojeèe pravicedo soodloèanja delavcev. Zahtevajo tudiposeben svet delavcev evropske zasebnedru�be, kot je to predvideno za evropskodelniško dru�bo.

Posebne kritike predloga Evropske ko-misije gredo na raèun dejstva, da je Evrop-ska komisija v poroèilu glede zadnjegaposvetovanja z javnostjo zakljuèila, da ude-le�enci posvetovanja v enaki meri zago-varjajo enoten evropski standard delav-skega soodloèanja, kakor tudi sklicevanjena nacionalno zakonodajo dr�ave èlanice, vkateri ima evropska zasebna dru�ba svojsede�. Vendar pa je v predlogu uredbeEvropska komisija izbrala drugaèno pot inpredvidela splošno naèelo uporabe pravildr�ave èlanice, kjer ima dru�ba regis-trirani sede�. Ta doloèba je sporna, sajomogoèa obid pravil o delavskem sood-loèanju. Predlog uredbe namreè – drugaèekot pri evropski delniški dru�bi – dopušèa,da je registrirani sede� v drugi dr�avi èlanicikot center uprave ali glavni kraj poslovanjadru�be.

Glede vprašanja delavskega soodloèa-nja v evropski zasebni dru�bi je Evropska

12 European Parliament legislative resolution of 10 March 2009 on the proposal for a Council regulationon the Statute for a European private company (COM(2008)0396 – C6-0283/2008 –2008/0130(CNS)).13 Implementirana v Zakonu o soodloèanju delavcev pri èezmejnih zdru�itvah kapitalskih dru�b(ZSDÈZKD), Ur. l. RS, št. 56/2008. O tem je v Industrijski demokraciji pisala Jerneja Prostor, št.6-7/2008.


sindikalna konfederacija (ETUC) oktobra2008 izdala posebno resolucijo.14 V le-tejETUC pozdravlja pobudo Evropske komisijeza izboljšanje tr�nega polo�aja malih insrednje velikih podjetij, a hkrati poudarja, dapoveèevanje fleksibilnosti teh podjetij nesme potekati na škodo pravic delavcev dosoodloèanja v organih dru�b. Pri tem jeETUC izrazila zaskrbljenost, da predlaganstatut evropske zasebne dru�be predvidevaspodbudo za podjetja, vkljuèno z velikimi,da ustanavljajo evropske zasebne dru�be zgolim poštnim nabiralnikom, da bi se s temizognile zašèitni nacionalni zakonodaji opravicah delavcev. ETUC je spomnila na ciljLizbonske strategije, t. j. veè in boljša de-lovna mesta, v luèi èesar je tudi predlagalanekatere spremembe predloga uredbe ostatutu evropske zasebne dru�be.

Prvenstveno je ETUC izrazila razoèa-ranje nad dejstvom, da je Evropska komi-sija pri pripravi predloga uredbe izpustilaposvetovanje s socialnimi partnerji, ki gazahteva èlen 138 Pogodbe o ES; splošnojavno posvetovanje je po njihovem mnenjupovsem neustrezen nadomestek tega po-svetovanja, sploh upoštevajoè velik social-ni pomen predlagane evropske zasebnedru�be.

ETUC ugotavlja, da doloèila predlogauredbe o evropski zasebni dru�bi z vidikapravic delavcev do soodloèanja pomenijokorak nazaj v primerjavi z dose�ki evrop-ske delniške dru�be in evropske zadruge.Predlog statuta evropske zasebne dru�benamreè ne ustanavlja specifiènih pravic dosoodloèanja, ampak je soodloèanje predvi-deno zgolj prek uporabnega prava. To pomnenju ETUC predstavlja veliko tveganje,da bodo dru�be ustanavljale evropsko za-sebno dru�bo z namenom izognitve najboljzašèitnim zakonodajam, tako da bodo ob-stojeèe pravice delavcev do soodloèanjaspodkopane.

ETUC tudi meni, da je ustanovitev ev-ropske dru�be iz niè (ex nihilio) zelo pro-blematièna za pravice delavcev. Te�ava je vtem, da v kolikor v dr�avi registriranegasede�a ne obstajajo pravice delavcev dosoodloèanja ob ustanovitvi dru�be (kot jeŠpanija; ali èe so predpisani visoki pragištevila zaposlenih), delavsko soodloèanje

tudi v prihodnje ne bo uveljavljeno. Posle-dièno ETUC poudarja, da so potrebna spe-cialna pravila na ravni EU, ki bodo poskr-bela, da se to ne bo zgodilo.

Kot je pojasnjeno zgoraj, v primeru pre-nosa registriranega sede�a dru�be predloguredbe doloèa, da se bo delavsko sood-loèanje presojalo po pravilih dr�ave no-vega registriranega sede�a, razen èe biprišlo do zmanjšanja pravic do soodloèanjain je vsaj ena tretjina delavcev zaposlena vdr�avi prejšnjega registriranega sede�a, kose izvedejo pogajanja s predstavniki delav-cev glede pravic do soodloèanja. V kolikorpogajanja niso uspešna, se uporabljajopravila domaèe dr�ave. ETUC poudarja, daje to pravilo zelo problematièno za nekateredr�ave èlanice. Švedsko pravo glede sood-loèanja se namreè uporablja zgolj za šved-ske dru�be. Posledièno ne bo mogoèeohraniti pravic do soodloèanja, ki veljajo naŠvedskem, v kolikor bo registrirani sede�dru�be prenesen v drugo dr�avo èlanico.ETUC prav tako meni, da je prag ene tretjinezaposlenih arbitraren in neopravièljiv.

Poleg tega tudi predlog uredbe nevsebuje bistvenih doloèb glede izvedbepogajanj, zlasti ostajajo odprta vprašanjasestave in delovanja pogajalskega telesa.Posledièno je mogoèe, da dru�beniki tavprašanja uredijo enostransko in s temodvzamejo praktièni uèinek pogajanj. ETUCse zdi sporno tudi to, da predlog uredbe neureja vprašanja veèkratnih prenosov regis-triranega sede�a, kar je z vidika delavskegasoodloèanja zaskrbljujoèe, saj ni jasno, aliobstojeèi sporazum glede soodloèanja os-taja v veljavi ali ne.

ETUC poudarja, da je potrebno uredboo evropski zasebni dru�bi dopolniti zminimalnimi pravili EU glede delavskegasoodloèanja, tako da bo statut te dru�bebolj usklajen z doloèbami glede evropsked.d. in evropske zadruge. S takšnimi mini-malnimi pravicami na ravni EU bi prepreèiliizogibanje nacionalnim pravilom o delav-skem soodloèanju. Najbolje bi bilo to storitis posebno direktivo, kot je bila praksa prievropski d.d. in evropski zadrugi. Glede te-�av s prenosom sede�a pa ETUC meni, daje pred sprejemom uredbe o evropskizasebni dru�bi potrebno sprejeti Štirinajstodirektivo ES s podroèja prava dru�b – ki jesicer �e v postopku priprave in predvideva

ureditev prenosa sede�a gospodarskihdru�b med dr�avami èlanicami EU.

Kar zadeva uporabo Desete direktive oèezmejnih zdru�itvah za evropsko zasebnodru�bo, ETUC zahteva presojo smiselnostipraga 500 zaposlenih za delavsko sood-loèanje. ETUC prav tako tudi nasprotujeevropskim zasebnim dru�bam brez evrop-ske (èezmejne) dimenzije; takšne dru�be binamreè po njihovem mnenju postavilenacionalne zasebne dru�be (npr. slovenskid.o.o.) pod velik pritisk in s tem tudi nacio-nalna pravila o delavskem soodloèanju.

Prav tako tudi nasprotuje veliki avto-nomiji dru�benikov glede strukture evrop-ske zasebne dru�be in zahteva, da Evrop-ska komisija predvidi vsaj dva obveznaorgana – t. j. upravni organ in skupšèino.V nasprotnem primeru je namreè nejasno,kateri organ bo upošteval delavsko so-odloèanje. V skladu z »vse-evropskimistandardi« ETUC predlaga, da predloguredbe o evropski zasebni dru�bi predvidiobvezen nadzorni organ, v katerem bodoloèeno število zaposlenih.

Konèno ETUC skrbi tudi pomanjkanjepreglednosti predvidene evropske zasebnedru�be. Menijo, da bi moral biti obvezennotarski dokaz zakonitosti dru�bene po-godbe, da se tako zagotovi minimalna prav-na varnost.

Naklonjenost delavskemu

soodloèanju s strani

Evropskega parlamenta

Veè pozornosti kot predlog Evropskekomisije delavskemu soodloèanju namenjaporoèilo Evropskega parlamenta. Poroèilopoudarja, da je potrebno zagotoviti ohra-

nitev obstojeèih pravic do delavskega

soodloèanja. V tem pogledu se nato po-roèilo sklicuje na izvedbo pogajanj z na-menom dosege sporazuma o delavskemsoodloèanju, kot to predvideva direktiva oevropski delniški dru�bi.

S tem je Evropski parlament delavskosoodloèanje vrnil na evropsko politiènoagendo; prej je namreè veljalo za prete�notehnièno vprašanje. Napredek glede spreje-ma uredbe o evropski zasebni dru�bi seprièakuje v drugi polovici leta 2009 podšvedskim predsedovanjem Svetu EU.

14 European private company statute must respect workers’ participation rights, Resolution adopted bythe ETUC Executive Committee at their meeting in Brussels on 15-16 October 2008.


Posodobljena ureditevevropskih svetov delavcev

Evropski parlament in Svet EU sta 6. maja 2009 sprejela Direktivo 2009/38/EC o ustanovitvi Evrop-skega sveta delavcev ali uvedbi postopka obvešèanja in posvetovanja z delavci v dru�bah ali pove-zanih dru�bah na obmoèju Skupnosti. Novosprejeta direktiva nadomešèa staro direktivo 94/45/ECo evropskih svetih delavcev. Namen sprejete direktive je predvsem odprava doloèenih pomanj-kljivosti v 14 let stari ureditvi evropskih svetov delavcev. Direktiva je zaèela veljati 5. junija 2009,razveljavitev stare pa bo zaèela veljati 6. junija 2011 ne glede na obveznost dr�av èlanic za prenos vnacionalno zakonodajo. V nadaljevanju so predstavljene glavne razlike oziroma novosti v primerjavis staro direktivo.

Zagotavljanjeuèinkovitosti odloèanja

Nova direktiva v drugi toèki prvega èle-na izrecno doloèa, da morajo biti doloèila oobvešèanju in posvetovanju delavcev de-finirana in implementirana na naèin, da bozagotavljala uèinkovitost in da bo hkratiomogoèala podjetju uèinkovito sprejema-nje odloèitev. To je zlasti pomembno, kerdosedanje izkušnje ka�ejo, da poslovod-stvo vkljuèuje delavske predstavnike v par-ticipacijo šele, ko je odloèitev sprejeta. Stem jim je onemogoèeno sodelovanje prisprejemanju odloèitev, saj ostaja odprto levprašanje implementacije posameznesprejete odloèitve. Direktiva tako zavezuje,da so delavci ustrezno in uèinkovito vklju-èeni v proces odloèanja, po drugi strani pavzpostavlja zavezo, da naj bo to izvedenona naèin, ki bo še vedno omogoèal dru�biuèinkovito odloèanje – povedano z drugi-mi besedami, sodelovanje delavcev v oblikievropskega sveta delavcev pri sprejemanjuodloèitev naj ne ote�uje tega postopka tako,da bi bilo ogro�eno poslovanje dru�be.

Osredotoèanje nanadnacionalna vprašanja

V tretji toèki prvega odstavka nova di-rektiva doloèa, da se delavcem in njihovim

predstavnikom zagotovita obvešèanje inposvetovanje na ustrezni ravni vodstva indelavskih predstavnikov, odvisno od obrav-navane teme. V ta namen se pristojnostievropskega sveta delavcev ter obseg izva-janja postopka obvešèanja in posvetovanjaz delavci, ki jih ureja ta direktiva, omejijo nanadnacionalna vprašanja. Èetrti odstavekpa doloèa, kaj se šteje za nadnacionalnezadeve. To so zadeve, ki zadevajo dru�boali povezano dru�bo na ravni EU ali najmanjdve dru�bi ali podru�nici ali povezani dru�biv dveh razliènih dr�avah èlanicah. S temdirektiva �eli razmejiti pristojnosti »klasiè-nih« svetov delavcev v razmerju do evrop-skih svetov delavcev. »Klasièni« sveti de-lavcev, v primeru Slovenije so to svetidelavcev, ustanovljeni po Zakonu o sode-lovanju delavcev pri upravljanju, naj seosredotoèajo na zadeve, ki se dotikajo dru-�be v okviru nacionalnih meja. Središèe de-lovanja evropskih svetov delavcev pa najbodo nadnacionalna vprašanja, torej to, karje aktualno na podroèju povezovanja dru�bv razliènih dr�avah èlanicah oziroma tam,kjer ima dru�ba svoje dru�be ali podru�nice.

Opredelitev obvešèanja

Nova direktiva na novo ureja tudi defi-nicijo obvešèanja. Pravi, da to pomeni pre-

nos podatkov predstavnikom delavcev, kiga opravi delodajalec, da se jim omogoèiseznanitev z neko zadevo in njena preuèi-tev. Obvešèanje se opravi v èasu, na naèinin z vsebino, ki predstavnikom delavcevomogoèa, da opravijo poglobljeno preso-jo mo�nih vplivov in, kadar je to primerno,pripravijo posvetovanja s pristojnim tele-som zadevne dru�be ali povezane dru�be,ki posluje na ravni EU.

Gre za izjemno pomembno doloèbo,saj je obvešèanje temelj uresnièevanja de-lavske participacije. Kakor je bilo �e nave-deno, èe delavci in njihovi predstavniki nisoustrezno, predvsem pa v ustreznem èasov-nem okvirju obvešèeni, je nemogoèe pri-èakovati, da se bo delavska participacijauresnièevala. Èeprav je obvešèanje najni�japarticipativna pravica delavskih predstav-nikov, predstavlja kljuèni temelj za ures-nièevanje delavske participacije nasploh.Direktiva posebej doloèa, da se mora bitiobvešèanje opravljeno èasovno ter vse-binsko ustrezno. Èe �elijo delavski pred-stavniki opraviti poglobljeno presojo pred-loga posamezne odloèitve, jim mora bitiomogoèen ustrezen dostop do informacij intudi jim mora biti dan zadosten èas, da topreuèijo. Zlasti pri pomembnejših, denimostrateških vprašanjih, je ta doloèba tolikobolj pomembna. Na nadnacionalni ravni pa

Piše:dr. Valentina Franca


so taka vprašanja pogosta, zato je spo-štovanje te doloèbe nujen predpogoj zauèinkovito delovanje evropskih svetov de-lavcev.

Mo�nosti komunikacijeposebnega pogajalskegatelesa

Za doseganje cilja ustanovitve evrop-skega sveta delavcev ali uvedbe postopkaza obvešèanje in posvetovanje z delavci je�e dosedanja ureditev doloèala, da se us-tanovi posebno pogajalsko telo delavskihpredstavnikov, ki ima nalogo, da skupaj zglavnim poslovodstvom sprejme pisni spo-razum, ki doloèa podroèje delovanja, se-stavo, pristojnosti in trajanje mandata ev-ropskega sveta delavcev ali evropskih sve-tov delavcev ali sprejme ukrepe za uvedbopostopka obvešèanja in posvetovanja zdelavci. Novost pri tem je èetrti odstavekpetega èlena, ki doloèa, da ima posebnopogajalsko telo pravico pred in po sestankihz glavnim poslovodstvom sestati se breznavzoènosti predstavnikov glavnega po-slovodstva in ima za to na voljo potrebnasredstva za komunikacijo.

Za namene pogajanj lahko posebnopogajalsko telo zaprosi za pomoè stro-kovnjakov po lastni izbiri, med katerimi solahko, na primer, predstavniki pristojnihpotrjenih organizacij delavcev na ravni EU.Ti strokovnjaki in predstavniki sindikatov solahko na zahtevo posebnega pogajalskegatelesa navzoèi na pogajalskih sestankih vvlogi svetovalca. S to doloèbo direktivaomogoèa posebnemu pogajalskemu tele-su, da se še bolj uèinkovito pripravi nasprejem sporazuma. Kajti v primerjavi sposlovodstvom delavski predstavniki obi-èajno nimajo na voljo strokovnih delavcev,ki jim lahko priskoèijo na pomoè, èe pridedo zapletov. Zato direktiva omogoèa, da selahko posvetujejo brez navzoènosti poslo-vodstva, kar je zelo pomembno pri po-enotenju stališè znotraj delavskih predstav-nikov in snovanju enotne strategije poga-janj.

Glavno poslovodstvo in posebno poga-jalsko telo se morata pogajati v duhu so-delovanja in poskušati doseèi sporazum okonkretni izvedbi obvešèanja in posveto-vanja z delavci. Nova direktiva doloèa, da selahko v sporazumu po potrebi doloèi tudisestava, naèin imenovanja, naloge in naèinsklicevanja sestankov o�jega odbora v ok-viru evropskega sveta delavcev.

Obvešèanje delavcev

Pri vlogi in varstvu delavskih predstav-nikov direktiva v prvi toèki desetega èlenadoloèa, da brez poseganja v pristojnostidrugih teles ali organizacij na tem podroèjuimajo èlani evropskega sveta delavcev navoljo sredstva, potrebna za uresnièeva-nje pravic iz novosprejete direktive, inkolektivno zastopajo interese delavcev dru-�be ali povezane dru�be, ki posluje na ravniEU. V drugi toèki pa doloèa, da brez pose-ganja v zaupne informacije (èlen osem)èlani evropskega sveta delavcev obvestijopredstavnike delavcev podru�nic ali dru�b vpovezani dru�bi, ki posluje na ravni EU ali,èe teh predstavnikov ni, vse delavce, ovsebini in rezultatih postopka obvešèanja inposvetovanja z delavci, ki je potekal vskladu s to direktivo. S tem direktiva omo-goèa in hkrati nalaga dol�nost delavskimpredstavnikom, da ustrezno obvešèajo tu-di delavce, ki niso neposredno udele�eni vpostopku sklepanja sporazuma. S tem pri-pomorejo k splošni obvešèenosti v dru�bi,kar je izjemnega pomena za uspešno delo-vanje dru�be kot take, zlasti je to pomem-bno pri vzpostavljanju in ohranjanju dobreorganizacijske klime.

V okviru njihovega varstva je novosttudi doloèa, da se èlanom posebnega po-gajalskega telesa in evropskega sveta de-lavcev se zagotovi plaèana odsotnost zdela zaradi usposabljanja, èe je to potreb-no za izpolnjevanje njihovih predstavniškihnalog na mednarodni ravni (èetrta toèkadesetega èlena).

Razmejitev odnacionalnih doloèb

V celoti je prenovljen 12. èlen novedirektive, ki obravnava razmerje do drugihdoloèb EU in nacionalnih doloèb. Tako vprvi toèki doloèa, da sta obvešèanje inposvetovanje z evropskim svetom delavcevpovezana z obvešèanjem in posvetovanjems predstavniškimi telesi delavcev na nacio-nalni ravni ob upoštevanju pristojnosti inpodroèij delovanja vsakega od njih, torej narazmejitev pristojnosti obravnave »nacio-nalnih« in nadnacionalnih vprašanj, kakor jebilo �e opredeljeno zgoraj. Naèin povezo-vanja med obvešèanjem in posvetova-njem z evropskim svetom delavcev inpredstavniškimi telesi delavcev na na-cionalni ravni se doloèi s sporazumom. Tasporazum ne posega v doloèbe nacio-nalnega prava in/ali nacionalne obièaje napodroèju obvešèanja in posvetovanja z

delavci. Dr�ave èlanice v primeru, da taureditev ni doloèena s sporazumom, omo-goèijo, da postopka obvešèanja in posve-tovanja o odloèitvah, ki lahko povzroèijoznatne spremembe organizacije dela alipogodb o zaposlitvi, potekata v evropskemsvetu delavcev ter v predstavniških telesihdelavcev na nacionalni ravni.

Posebej je doloèeno, da ta direktiva neposega v postopke obvešèanja in posve-tovanja iz Direktive 2002/14/ES oziroma vposebne postopke iz èlena dva Direktive98/59/ES in èlena sedem Direktive2001/23/ES. Hkrati je doloèeno, da izva-janje nove direktive ni zadosten razlog zakakršno koli nazadovanje glede obstoje-èih razmer v dr�avah èlanicah v zvezi ssplošno ravnjo varstva delavcev na pod-roèju, ki ga ureja. Torej direktiva �eli nad-graditi obstojeèe sisteme in prakse delav-ske participacije. Gre torej za povezovanjerazliènih oblik delavske participacije s cil-jem veèje vkljuèenosti delavcev v poslovnoodloèanje.

Nov sporazum kotposledica sprememb v dru�bi

Novost je tudi 13. èlen. Ta pravi, dakadar pride v strukturi dru�be ali povezanedru�be, ki posluje na ravni EU, do veèjihsprememb in èe doloèb v veljavnemsporazumu ni oziroma dva ali veè veljavnihsporazumov med seboj niso usklajeni,glavno poslovodstvo zaène pogajanje osklenitvi sporazuma na lastno pobudo ali napisno zahtevo najmanj 100 delavcev ozi-roma njihovih predstavnikov v najmanjdveh dru�bah ali podru�nicah v najmanjdveh razliènih dr�avah èlanicah.

Poleg izvoljenih ali imenovanih èlanovna podlagi druge toèke so èlani posebnegapogajalskega telesa najmanj trije èlani ob-stojeèega evropskega sveta delavcev alivsakega od obstojeèih evropskih svetovdelavcev. Med pogajanji obstojeèi evropskisveti delavcev nadaljujejo s svojim delom vskladu z ureditvijo, sprejeto s sporazumommed èlani evropskih svetov delavcev inglavnega poslovodstva.

Poroèanje o izvajanju

V 15. èlenu direktive je doloèena tudidol�nost komisije, da najpozneje do 5 junija2016 poroèa o izvajanju te direktive Ev-ropskemu parlamentu, Svetu in Evropske-mu ekonomsko-socialnemu odboru in popotrebi predlo�i ustrezne predloge.


Zakon o delnem povraèilu nadomestila plaèe (ZDPNP)

Institut »začasnega čakanja na delo«po novem interventnem zakonuNedavno uveljavljeni Zakon o delnem povraèilu nadomestila plaèe je (poleg �e prej sprejetegaZakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega èasa) drugi interventni zakon, s katerim �elidr�ava v razmerah hude gospodarske krize ohraniti èim veèje število delovnih mest in zmanjšatipritisk na odprto brezposelnost. S tem zakonom, ki je sicer zaèasne narave, se med drugimuveljavlja nov delovnopravni institut »zaèasnega èakanja na delo«, doloèa višina nadomestila plaèe(85 % osnove), ter višina in naèin povraèila teh nadomestil (50 % osnove) in stroškov usposab-ljanja delavcev, napotenih na èakanje (do 500 evrov na delavca), ki ga delodajalcem zagotavljadr�ava. Zakon v nadaljevanju zaradi njegove pomembnosti objavljamo v celoti, pri èemer nekajokvirnih pojasnil povzemamo iz uvoda k predlogu zakona, ki ga je Dr�avni zbor sicer sprejel �e dne27. 5. 2009, v veljavo pa je stopil dne 6. 6. 2009.

Ocena stanja in razlogiza sprejetje zakona

Svetovna gospodarska kriza, ki je zajelasvet v drugi polovici prejšnjega leta, se šene umirja. Posledice krize se moèno od-ra�ajo tudi v ekonomski aktivnosti v Slo-veniji. Zato je treba sprejeti nadaljnje ukre-pe, s katerimi se bo olajšal polo�aj gospo-darstva in obenem zašèitil polo�aj zaposle-nih. Prvi interventni zakon (Zakonom odelnem subvencioniranju polnega delovne-ga èasa), s katerim prek dodatnih finanènihspodbud za skrajševanje polnega delov-nega èasa pomagamo delodajalcem, je dalpozitivne rezultate predvsem pri tistih delo-dajalcih, katerih naroèila so se zaradi uèin-kov svetovne gospodarske krize zmanjšalado 20 %. Ker pa se poslovni polo�aj delo-dajalcev v okolišèinah svetovne gospodar-ske krize predvsem zaradi veèjega upadaizvoznega povpraševanja na kljuènih slo-venskih izvoznih trgih v nekaterih dejavno-stih še naprej slabša, je treba sprejeti na-daljnje ukrepe za ohranitev delovnih mest ins tem olajšati polo�aj gospodarstva in za-poslenih.

Cilji in namen zakona

Cilji zakona so:

•ohranitev do 25.000 zaposlitev v pod-jetjih, ki se sooèajo z zmanjšanim ob-segom poslovanja,

• usposabljanje zaposlenih v teh podjetjihza pridobivanje novih vešèin in znanj ternjihova dokvalifikacija oziroma prekvali-fikacija.

Gre za zakon, ki je po svoji naravi za-èasen, saj ureja odziv dr�ave na gospodar-sko krizo. Z zakonom skušamo v najmanjšimo�ni meri posegati v obstojeèe sistemskerešitve tako delovnopravne zakonodaje kotv sisteme socialne varnosti. Zakon v naj-veèji mo�ni meri sledi naèelom enake ob-ravnave, tako delodajalcev kakor tudi zapo-slenih delavcev pri posameznem deloda-jalcu.

Namen tega interventnega zakona jeohranitev delovnih mest v razmerah sve-tovne gospodarske krize s ciljem, da se èimveè ljudi zadr�i v delovnem razmerju in stem ohrani njihove pravice ter zmanjša pri-tisk na odprto brezposelnost. Z delnim po-vraèilom izplaèanih nadomestil plaè delo-dajalcem, ki zaradi razmer na trgu delazaèasno ne morejo zagotavljati dela delav-cem in napotijo delavce na zaèasno èaka-nje na podlagi tega zakona, se �eli zaèasnoprepreèiti odpušèanje delavcev iz poslov-nih razlogov in na ta naèin omejiti škodljiveposledice svetovne gospodarske krize. Vsmislu razvojne komponente predlaganegazakona pa je doloèena obveznost delo-dajalcev glede usposabljanja delavcevna zaèasnem èakanju na delo. S tem naj bise dosegla veèja stopnja prestrukturiranja,hkrati pa ustrezno vkljuèevanje delavcev v

usposabljanje glede na potrebe delovnegaoziroma proizvodnega procesa.

Poglavitne rešitve zakona

Nov institut »zaèasnega

èakanja na delo«

Predlagani zakon uvaja nov institut, ki jepovezan z intervencijo dr�ave, in sicer in-stitut zaèasnega èakanja na delo. S teminstitutom interventni zakon ne posega vsistemsko ureditev v Zakonu o delovnih raz-merjih (ZDR), temveè jo le zaèasno dopol-njuje v okolišèinah svetovne gospodarskekrize. Znaèilnost veljavne ureditve v ZDR je,da je za èas nezagotavljanja dela nado-mestilo plaèe v celoti dol�an plaèati de-lodajalec, in sicer v višini 100 % osnove.Mo�nost, da delavci ne opravljajo dela, kerjim ga delodajalec ne more zagotavljati,torej �e obstaja v splošni ureditvi ZDR in joje pod temi pogoji mo�no uporabljati v vsehprimerih, ko delodajalec delavcem ne morezagotavljati dela in ne gre za odloèitev ozaèasnem èakanju po doloèbah tega in-terventnega zakona. Z uvedbo novega insti-tuta v interventnem zakonu se torej vzpo-stavlja hkratni obstoj dveh sistemov vprimerih nezagotavljanja dela delavcems strani delodajalca, s tem da seveda gledena namen in cilje predlaganega zakona nimogoèa njuna hkratna uporaba pri istemdelodajalcu. Nadomestilo za èas èakanja nadelo po tem zakonu znaša 85 odstotkovosnove za nadomestilo, kakršno ureja ZDR,

IZ NOVE DELOVNOPRAVNE ZAKONODAJE


delodajalci pa bodo v breme zavoda za za-poslovanje, torej na raèun dr�ave, izplaèe-vali 50 odstotkov te osnove.

Pogoji za napotitev na

»zaèasno èakanje na delo«

V ta interventni zakon so lahko vklju-èene vse gospodarske dru�be, zadruge indelodajalci fiziène osebe, ki zaposlujejodelavce v skladu z doloèbami ZDR, morajopa izpolnjevati doloèene pogoje po tem za-konu. Dr�ava bo na podlagi interventnegazakona vstopala z delnim povraèilom izpla-èanih nadomestil plaè v tistih primerih, ko

delodajalec zaradi slabega poslovnega po-lo�aja, ki je posledica svetovne gospodar-ske krize, ne bo mogel zagotavljati delahkrati najveè 50 % zaposlenim delavcemin jih bo napotil na zaèasno èakanje nadelo. Delodajalec pa bo v smislu razvojnekomponente interventnega zakona moralsprejeti program ohranitve in dviga kako-vosti delovnih mest in razvoja èloveškihvirov, v skladu s katerim bo delavcem, kibodo napoteni na zaèasno èakanje na delo,zagotavljal usposabljanje, dr�ava pa mubo povrnila stroške usposabljanja v višinido 500 EUR na delavca.

Ker je namen interventnega zakona, dase ohranijo delovna mesta, delodajalec vobdobju vkljuèenosti v ukrep delnega po-vraèila nadomestila plaèe ne bo smel:

• zaèeti postopka odpovedi pogodbe ozaposlitvi oziroma odpovedati pogodbeo zaposlitvi iz poslovnih razlogov,

• prav tako pa pod doloèenimi pogoji nebo smel odrejati nadurnega dela ter

• obraèunati in izplaèati nagrad organomvodenja in nadzora.

1. èlen(namen zakona)

S tem zakonom se za omejitev uèinkov svetovne gospodarskekrize z namenom ohranitve delovnih mest ureja delno povraèiloizplaèanih nadomestil plaè delavkam oziroma delavcem (v nadalj-njem besedilu: delavec) pri delodajalcih, ki delavcem zaèasno nemorejo zagotavljati dela in izpolnjujejo pogoje iz tega zakona (vnadaljnjem besedilu: zaèasno èakanje na delo), ter povraèilo stro-škov njihovega usposabljanja ali izpopolnjevanja, dokvalifikacijeoziroma prekvalifikacije (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje) vtem obdobju.

2. èlen(upravièeni delodajalec)

(1) Pravico do delnega povraèila izplaèanih nadomestil plaèdelavcem na zaèasnem èakanju na delo (v nadaljnjem besedilu:delno povraèilo izplaèanih nadomestil plaè) in povraèila stroškovusposabljanja lahko uveljavlja gospodarska dru�ba, ustanovljena pozakonu, ki ureja gospodarske dru�be, zadruga oziroma fizièna ose-ba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna raz-merja (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), ki:

– predlo�i opis poslovnega polo�aja delodajalca v okolišèinah sve-tovne gospodarske krize,

– na podlagi opisa poslovnega polo�aja ugotovi, da zaradi poslov-nih razlogov zaèasno ne more zagotavljati dela hkrati najveè 50% zaposlenim delavcem pri delodajalcu in odloèi o napotitvi de-lavcev na zaèasno èakanje na delo,

– sprejme in predlo�i program ohranitve in dviga kakovosti de-lovnih mest in razvoja èloveških virov (v nadaljnjem besedilu:program).

(2) Med zaposlene delavce iz druge alineje prejšnjega odstavka se nevštevajo delavci v odpovednem roku, ki jih ni dopustno napotiti nazaèasno èakanje na delo.

(3) Za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, se šteje, daizpolnjuje pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega èlena, in lahkoodloèi o zaèasnem èakanju na delo delavca, èe ugotovi, da iz po-slovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najveè 50 %delovnega èasa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

(4) Za delavce, vkljuèene v ukrep po tem zakonu, se šteje, dapred napotitvijo in v èasu zaèasnega èakanja na delo ni nastal razlogza odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

(5) Pred sprejemom odloèitve iz druge in tretje alineje prvegaodstavka tega èlena se je delodajalec dol�an posvetovati s sindikatipri delodajalcu ali, èe sindikata pri delodajalcu ni, s svetom delavcevali z delavci na zboru delavcev.

(6) Pravice do delnega povraèila izplaèanih nadomestil plaè inpovraèila stroškov usposabljanja ne more uveljavljati delodajalec:

– katerega izguba v preteklih 12 mesecih znaša veè kot polovicoosnovnega kapitala,

– èe je vrednost njegovega premo�enja manjša od vsote njegovihobveznosti,

– èe je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, kiureja finanèno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in pri-silno prenehanje.

3. èlen(èasovna omejitev)

(1) Delodajalec lahko v skladu s prejšnjim èlenom napoti po-sameznega delavca na zaèasno èakanje na delo za obdobje najveèšest mesecev, pri èemer se morebitne prekinitve ne vštevajo v toobdobje.

(2) Èas napotitve posameznega delavca na zaèasno èakanje nadelo se lahko podaljša, èe so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka12. èlena tega zakona.

* * *

Zakon o delnempovračilu nadomestila plače (ZDPNP)

(Uradni list RS, št. 42/2009)


4. èlen(opis poslovnega polo�aja delodajalca)

Opis poslovnega polo�aja delodajalca iz 2. èlena tega zakonamora vsebovati:

– predstavitev poslovnega polo�aja delodajalca v okolišèinah sve-tovne gospodarske krize,

– navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela,

– število delavcev, ki jim zaradi poslovnih razlogov zaèasno nemore zagotavljati dela,

– oceno poslovodstva o mo�nostih ohranitve delovnih mest.

5. èlen(vsebina programa)

Vsebina programa izhaja iz opisa poslovnega polo�aja delo-dajalca iz prejšnjega èlena in mora vsebovati vsaj:

– predvidene ukrepe delodajalca za izboljšanje rezultatov poslo-vanja,

– s predvidenimi ukrepi povezana usposabljanja delavcev, ki bodonapoteni na zaèasno èakanje na delo.

6. èlen(pravice in obveznosti delavcev)

(1) Delavec, ki je napoten na zaèasno èakanje na delo in delo-dajalec zanj prejema delno povraèilo izplaèanega nadomestila pla-èe, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razentistih, ki so drugaèe urejene v tem zakonu.

(2) V skladu s tem zakonom ima delavec v èasu zaèasnegaèakanja na delo:

– pravico do nadomestila plaèe v višini 85 % osnove za nadome-stilo, ki je doloèena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaprimer nezagotavljanja dela s strani delodajalca,

– pravico in obveznost usposabljanja 20 % èasa napotitve delavcana zaèasno èakanje na delo,

– pravico do povraèila stroškov prevoza in prehrane v zvezi zobveznostjo usposabljanja pod pogoji in v višini, kot to velja zapovraèilo stroškov v zvezi z delom,

– obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

(3) Èe je bila plaèa delavca zni�ana zaradi doloèitve krajšegapolnega delovnega èasa pri delodajalcu, se za doloèitev osnove zanadomestilo plaèe za èas zaèasnega èakanja na delo upoštevaplaèa oziroma osnova za nadomestilo plaèe iz zadnjih treh mese-cev pred doloèitvijo krajšega polnega delovnega èasa.

(4) Nadomestilo plaèe, doloèeno v skladu s prvo alinejo dru-gega odstavka tega èlena, ne sme biti ni�je od minimalne plaèe inne sme presegati višine plaèe, ki bi jo delavec prejel, èe bi delal.

(5) Èe delavec v dogovoru z delodajalcem v èasu zaèasnegaèakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima pravico donadomestila v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(6) Delodajalec pisno obvesti delavca o napotitvi na zaèasnoèakanje na delo v skladu z odloèitvijo iz druge in tretje alineje prvegaodstavka in tretjega odstavka 2. èlena tega zakona. V obvestiludoloèi èas zaèasnega èakanja na delo, mo�nosti in naèin pozivadelavcu, da se predèasno vrne na delo, nadomestilo plaèe inobveznost ter vsebino usposabljanja.

7. èlen(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)

(1) Èe je delavec ob odloèitvi o zaèasnem èakanju na delo upra-vièen do odsotnosti z dela ali èe med trajanjem zaèasnega èakanjana delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov opokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavaro-vanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila ali pla-èila prispevkov, se nadomestilo iz prve alineje drugega odstavkaprejšnjega èlena v tem èasu ne izplaèuje.

(2) Èe je delavec ob odloèitvi o zaèasnem èakanju na delo ali èeje med trajanjem zaèasnega èakanja na delo uveljavil oziroma jeupravièen do dela s krajšim delovnim èasom na podlagi predpisov opokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstve-nem zavarovanju ali predpisov o starševskem varstvu, se nado-mestilo iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega èlena v tem èasuizplaèuje v sorazmernem delu, delavec pa zadr�i pravico do prejem-kov oziroma plaèila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenihpredpisih, kot da bi delal.

8. èlen(uveljavljanje pravice delodajalca do delnega

povraèila nadomestila plaè in uveljavljanje povraèilastroškov usposabljanja)

(1) Delodajalec uveljavi pravico do delnega povraèila iz-plaèanih nadomestil plaè in povraèila stroškov usposabljanja zvlogo, ki jo vlo�i v elektronski in pisni obliki na Zavod Republike Slo-venije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) najkasneje do31. marca 2010 skupaj z opisom poslovnega polo�aja, ugotovitvijoiz druge alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 2. èlena tegazakona in programom.

(2) Zavod odloèi o vlogi po doloèbah zakona, ki ureja splošniupravni postopek.

(3) Na podlagi odloèbe o priznanju pravice do delnega po-vraèila izplaèanih nadomestil plaè sklene zavod z delodajalcempogodbo o delnem povraèilu izplaèanih nadomestil plaè in po-godbo o povraèilu stroškov usposabljanja, v katerih se doloèijomedsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

(4) Pogodba o delnem povraèilu izplaèanih nadomestil plaèmora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izraèun nadomestil plaè,naèin izraèuna delnega povraèila nadomestil plaè, višino delnegapovraèila nadomestil plaè, vsebino zahtevkov za delno povraèilonadomestil plaè in njegove priloge, razloge za zavrnitev zahtevka zapovraèilo, rok za izplaèilo, obdobje vraèanja sredstev, spremljanje inporoèanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim iz-vajanjem.

(5) Pogodba o usposabljanju se sklene v skladu z doloèbaminacionalne in evropske zakonodaje s podroèja kohezijske politike.

9. èlen(izplaèilo nadomestil plaè)

(1) Delodajalec izplaèa v breme zavoda 50 % osnove za nado-mestilo plaèe, ki pripada delavcu na zaèasnem èakanju na delo vskladu s 6. èlenom tega zakona, vendar najveè v višini maksi-malnega izplaèila denarnega nadomestila za primer brezposel-nosti.

(2) Èe bi bilo nadomestilo plaèe, doloèeno v skladu s prvo ali-nejo drugega odstavka 6. èlena tega zakona, ni�je od minimalneplaèe, delodajalec izplaèa v breme zavoda tudi 50 % razlike dominimalne plaèe.


(3) Delno nadomestilo plaè se delodajalcu izplaèuje meseèno,in sicer od prvega dne naslednjega meseca po vlo�itvi vloge zadelavce, ki jih je napotil na zaèasno èakanje na delo, razen za de-lavce, za katere plaèilo nadomestila ne bremeni delodajalca.

(4) Delodajalcu pripada delno povraèilo nadomestil plaè delav-cev na zaèasnem èakanju na delu za tiste delovne dneve oziromaure dejanske meseène oziroma tedenske obveznosti v urah, zaprazniène in druge dela proste dni, doloèene z zakonom, oziroma vprimeru fiksnega obraèuna nadomestil plaè za povpreèno delovnomeseèno obveznost v urah, ki bi jo delavci opravili, èe jim ne bi biloodrejeno zaèasno èakanje na delo.

(5) Zavod delodajalcu ne poravna obraèunanih nadomestilplaè, èe jih ta ni izplaèal delavcem, ki so bili do njih upravièeni.

10. èlen(usposabljanje)

Delodajalec zagotavlja pravico in obveznost delavcev na zaèasnemèakanju na delo do usposabljanja. Povraèilo stroškov za usposab-ljanje se zagotovi v višini najveè 500 eurov na delavca.

11. èlen (obveznosti delodajalca)

(1) V obdobju prejemanja delnega povraèila izplaèanih nado-mestil plaè v skladu z 9. èlenom tega zakona mora delodajalecdelavcem na zaèasnem èakanju na delo izplaèevati nadomestilaplaè in poravnavati prispevke za socialno varnost.

(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme:

– zaèeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpove-dati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,

– odrejati nadurnega dela, èe lahko to delo opravi z delavci na za-èasnem èakanju na delo.

(3) Delodajalec za poslovno leto, v katerem je prejemal sredstva potem zakonu, ne sme obraèunati in izplaèati nagrad organom vodenjain nadzora.

(4) Delodajalec mora v obdobju prejemanja delnega povraèila iz-plaèanih nadomestil plaè zagotoviti usposabljanje delavcev na za-èasnem èakanju na delo v skladu s programom.

(5) Delodajalec mora v primeru iz èetrte alineje drugega odstavka6. èlena tega zakona predhodno obvestiti zavod.

(6) V kolikor delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim, tret-jim in èetrtim odstavkom tega èlena, mora vrniti prejeta sredstva vceloti ali njihov sorazmerni del.

(7) Delodajalec, ki prejema oziroma je prejemal sredstva potem zakonu, mora vrniti celotna prejeta sredstva, èe zaène postopkelikvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske dru�be:

– v obdobju prejemanja sredstev in

– v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enakoobdobju prejemanja sredstev.

12. èlen(èasovno uveljavljanje delnega povraèila

nadomestil plaè delavcem)

(1) Delodajalec lahko pravico do delnega povraèila nadomestilplaè uveljavlja enkrat za obdobje najmanj treh mesecev z mo�nostjopodaljševanja za tri mesece, vendar do najveè 12 mesecev, zaposameznega delavca pa lahko uveljavi delno povraèilo izplaèanihnadomestil plaè za najveè šest mesecev.

(2) Izjemoma lahko delodajalec za posameznega delavcauveljavi delno povraèilo izplaèanih nadomestil plaè za dodatnih naj-veè šest mesecev, èe se spremenijo okolišèine pri delodajalcuglede na program. O obstoju spremenjenih okolišèin mora delo-dajalec pred iztekom šestih mesecev pridobiti soglasje zavoda.

13. èlen(delno subvencioniranje polnega delovnega èasa

in uveljavljanje pravic po tem zakonu)

(1) Pravica delodajalca do delnega povraèila nadomestil plaè sene izkljuèuje s pravicami delodajalca v skladu z zakonom, ki urejadelno subvencioniranje polnega delovnega èasa, s tem, da se pra-vice delodajalca po obeh zakonih ne morejo uveljavljati hkrati zaistega delavca pri istem delodajalcu.

(2) Delodajalec, ki namerava delavce, ki so �e vkljuèeni v ukrepdelnega subvencioniranja polnega delovnega èasa, napotiti nazaèasno èakanje na delo, mora pred sprejemom te odloèitve pred-lagati ustrezno spremembo veljavne pogodbe med zavodom indelodajalcem. Odreditev zaèasnega èakanja na delo delavcu, zakaterega je delodajalec uveljavil pravice na podlagi zakona, ki urejadelno subvencioniranje polnega delovnega èasa, se ne šteje zakršitev pogodbe med zavodom in delodajalcem.

14. èlen(osnova za nadomestilo za primer brezposelnosti)

Èe delavec, ki je bil v zadnjih 12 mesecih na zaèasnem èakanjuna delo, kljub temu postane brezposeln in uveljavlja pravico dodenarnega nadomestila za primer brezposelnosti, je ne glede nadoloèbe zakona, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primerbrezposelnosti, osnova za odmero denarnega nadomestila za pri-mer brezposelnosti enaka osnovi za odmero nadomestila plaèe zaèas zaèasnega èakanja na delo po tem zakonu.

15. èlen(zagotavljanje sredstev)

(1) Sredstva za povraèilo nadomestil plaèe se zagotavljajo v pro-raèunu Republike Slovenije.

(2) Sredstva za povraèilo stroškov usposabljanja se zagotavljajo izsredstev Evropskega socialnega sklada in iz proraèuna RepublikeSlovenije.

16. èlen(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplaèevanjem

nadomestil ter izvajanjem pogodbe)

(1) Delodajalec, ki uveljavi delno povraèilo nadomestil plaè, jedol�an zavodu omogoèiti administrativni in finanèni nadzor nadizvajanjem tega zakona. V primeru nadzora na kraju samem je za-vodu dol�an omogoèiti vpogled v raèunalniške programe, listine inpostopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

(2) Za potrebe izplaèevanja delnih povraèil nadomestil plaè inizvajanja nadzora ima zavod pravico brezplaèno pridobivati podatkeo delavcih na zaèasnem èakanju na delo iz obstojeèih zbirk osebnihpodatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavodaza pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Davène upraveRepublike Slovenije, in sicer osebno ime, enotno matièno številkoobèana, zavarovalno podlago ter izplaèane plaèe in plaèane pri-spevke za socialno varnost.

(3) Za namene izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem doloèbtega zakona, ki se nanašajo na prepoved odpušèanja delavcev, imazavod pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in


Ukrep »začasnegačakanja na delo« in vlogadelavskih predstavništev –nekaj priporočil

Vloga delavskih predstavništev – svetov delavcev in sindikatov – v zvezi z uveljavitvijo ukrepa »za-èasnega èakanja na delo« pri posameznem delodajalcu je opredeljena v doloèbi 6. odstavka 2.èlena ZDPNP – Zakona o delnem povraèilu nadomestila plaè, ki se glasi: »(5) Pred sprejemomodloèitve iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega èlena se je delodajalec dol�an posvetovati ssindikati pri delodajalcu ali, èe sindikata pri delodajalcu ni, s svetom delavcev ali z delavci na zborudelavcev.«

Formalne pristojnosti svetovdelavcev in sindikatov

Zakon �al spet (povsem po nepotreb-nem in izven sleherne sistemske logike)

doloèa nek èuden prioritetni »vrstni red«pristojnosti posameznih delavskih pred-stavništev glede posvetovalne vloge prisprejemanju ukrepa »zaèasnega èakanjana delo« pri posameznem delodajalcu. Spet

namreè vzpostavlja absolutni delavsko-zastopniški monopol sindikatov (ne gledena to, koliko èlanov sploh imajo pri posa-meznem delodajalcu), šele subsidiarno,torej èe sindikata – ne takšnega ne dru-

listine, iz katerih je razviden razlog prenehanja zaposlitve delavca vèasu uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih pa je delodajalecdol�an prekriti in izloèiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitevrazloga prenehanja zaposlitve in za vroèitev takšne listine.

(4) Podatki, ki jih pridobi zavod na podlagi tega zakona, se nesmejo posredovati tretjim osebam, hranijo pa se le toliko èasa, koli-kor je nujno potrebno za uresnièitev namena, za katerega so bilizbrani.

17. èlen(izvajanje nadzora nad usposabljanjem

ter izvajanjem pogodbe)

Delodajalec, ki uveljavi povraèilo stroškov usposabljanja delav-cev, ki so na zaèasnem èakanju na delo, je dol�an zavodu in drugimpristojnim organom, vkljuèenim v izvajanje evropske kohezijske poli-tike, omogoèiti administrativni in finanèni nadzor nad izvajanjem uspo-sabljanja.

18. èlen(inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem doloèb tega zakona opravljaInšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki ure-jajo inšpekcijsko nadzorstvo.

19. èlen(kazenske doloèbe)

(1) Z globo od 3.000 eurov do 20.000 eurov se kaznuje delo-dajalec, ki:– izplaèa nadomestila plaèe v nasprotju s tem zakonom (6. èlen,

11. èlen),

– ne zagotavlja pravice do usposabljanja v skladu s programom(11. èlen),

– v èasu prejemanja delnega povraèila nadomestil plaè delavcemzaène postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovepogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, odredi nadurno delov nasprotju s tem zakonom ali za poslovno leto obraèuna inizplaèa nagrade organom vodenja in nadzora (11. èlen),

– ne omogoèi administrativnega in finanènega nadzora v zvezi zizvajanjem tega zakona (16. èlen).

(2) Z globo od 1.500 eurov do 8.000 eurov se kaznuje delo-dajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in ki stori prekršek izprejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 450 eurov do 2.000 eurov se kaznuje odgovornaoseba delodajalca – pravne osebe, èe stori prekršek iz prvegaodstavka tega èlena.

KONÈNA DOLOÈBA

20. èlen(uveljavitev in veljavnost zakona)

Ta zakon zaène veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listuRepublike Slovenije in preneha veljati 31. marca 2011, razen doloè-be 14. èlena tega zakona, ki preneha veljati 30. septembra 2012.

* * *

Piše:dr. Mato Gostiša


gaènega, pa èeprav morda samo s tremièlani – pri delodajalcu ni, vkljuèuje svetedelavcev kot s strani celotnih kolektivov iz-voljena delavska predstavništva. Stvar je šetoliko bolj te�ko razumljiva, èe pogledamo,kaj naj bi bila vsebina takšnega posveto-vanja, in sicer sta to (2. in 3. alineja 1. od-stavka 2. èlena ZDPNP):

•ugotovitev na podlagi predlo�enega opi-sa poslovnega polo�aja v okolišèinahsvetovne gospodarske krize, da zaradiposlovnih razlogov zaèasno ne morezagotavljati dela hkrati najveè 50 % za-poslenim delavcem, in

• program ohranitve in dviga kakovostidelovnih mest in razvoja èloveških virov.

�e na prvi pogled je namreè jasno, dagre za tipiène »upravljalske«, ne delov-nopravne odloèitve delodajalca, ki sicer vduhu Zakona o sodelovanju delavcev priupravljanju (ZSDU) v delavskozastopniš-kem pogledu brez dvoma izrazito sodijo vpristojnost svetov delavcev, ne sindikatovpri delodajalcu. Zato bi vsekakor morale bitidoloèene vsaj kot »skupne pristojnosti«obeh vrst delavskih predstavništev, ki bi jihmorala le-ta tako, torej po principu »soza-stopništva«, tudi izvajati v praksi.

Izkljuèevanje svetov delavcev kot legi-timnih zastopnikov vseh – sindikaliziranih innesindikaliziranih – èlanov kolektivov zapo-slenih na raèun »promocije« (??) vloge inpomena sindikatov v zgoraj navedenemsmislu je torej popoln sistemski in praktièninesmisel, ki samo slabi skupno moè de-lavskih predstavništev, katera bi sicer mo-rala posebej v teh kriznih èasih po mo�nostizdru�evati (ne pa deliti in drobiti) vsesvoje kadrovske, strokovne in akcijskepotenciale pri obrambi pravic in polo�ajadelavcev. Tovrstno tekmovalno natezanje,kdo je pomembnejši – sindikati ali svetidelavcev, ki ga zadnje èase uprizarjajo sin-dikalni liderji pri kreiranju zakonodaje prekEkonomsko socialnega sveta in oèitno zlo-rabljajoè pri tem svoj polo�aj znotraj tegaorgana, seveda ne vodi nikamor. Zato biveljalo vsaj sindikatom in svetom delavcevv praksi, torej v podjetjih, priporoèiti, da neglede na omenjeno nesmiselno zakonsko»napotilo« v lastnem interesu, predvsem pav interesu zaposlenih, ki jih zastopajo, pre-prosto zanemarijo tovrstne blodnje omen-jenih sindikalnih liderjev in pri naèrtovanjuter izvajanju protikriznih ukrepov znotrajsvojih podjetij v lastnem in obojestranskeminteresu, predvsem pa v interesu tistih, ki jihzastopajo, uveljavijo pravi »partnerskimodel« medsebojnega sodelovanja. Za-

kon jim namreè vsaj tega, èe se sami takoodloèijo, k sreèi ne prepoveduje.

Temeljna metoda vkljuèevanja delav-skih predstavništev v naèrtovanje in izva-janje protikriznih ukrepov, vkljuèno z zgorajobravnavanim ukrepom »zaèasnega èa-kanja na delo,« naj bodo torej skupna po-svetovanja in usklajevanja svetov delav-cev in sindikatov med seboj in z delo-dajalcem.

V èem je lahko ukrepproblematièen za delavce

Ukrep »zaèasnega èakanja na delo«, kibo za številne delodajalce v danih razmerahzagotovo moèno »privlaèen«, narodnogos-podarsko (predvsem z vidika ohranjanjadelovnih mest) pa vsekakor vsaj bla�ilen,èe ne �e izrazito pozitiven, je seveda po dru-gi strani lahko za prizadete delavce – vsajkratkoroèno – zelo neugoden, in sicer takoza tiste, ki bodo napoteni na èakanje, kot zatiste, ki bodo ostali na delu.

Za delavce, ki bodo napoteni na èaka-nje, je ta ukrep kljub njegovi nesporni dol-goroèni koristnosti tudi zanje (bistveno po-veèana »zaposljivost« zaradi obveznegausposabljanja oziroma prekvalifikacije alidokvalifikacije) problematièen predvsemzaradi ni�jih prihodkov (85-odstotno nado-mestilo plaèe) v èasu trajanja ukrepa, kar jeob �e tako nizkih plaèah lahko za mnoge odnjih celo eksistenènega pomena. Za delav-ce, ki bodo ostali na delu, pa je ukrep lahkoprav tako moèno problematièen predvsemz dveh vidikov, in sicer:

a) obstaja zelo realna nevarnost, da bomorebitna napotitev (pre)velikega številadelavcev na èakanje pri posameznih delo-dajalcih pomenila (pre)veliko dodatno de-lovno obremenitev oziroma nesprejemljivopreobremenitev preostalih delavcev;

b) zlasti v primerih, ko je bil oz. bo prikonkretnem delodajalcu hkrati uporabljentudi ukrep 10 % zni�anja plaè zaradi pre-hoda na krajši polni delovni èas, bo razlikamed zneskom tako zni�ane osnovne plaèein pripadajoèega nadomestila za èakanje nadelo tako majhna (v nekaterih primerih ko-maj 5 %), da bo lahko to izjemno desti-mulativno vplivalo na delovno motivacijo ins tem na produktivnost preostalih delavcev(opomba: èakanje na delo utegne v takih

primerih postati neke vrste »privilegij«, za

katerega se bodo mnogi delavci celo pro-

stovoljno potegovali).

Smeri prizadevanjdelavskih predstavništev

Iz zgoraj navedenih razlogov bi veljalosvetom delavcev in sindikatom, ki bodo

sodelovali pri posvetovanjih z delodajalcemglede uvedbe ukrepa »zaèasnega èakanjana delo,« priporoèiti naslednje generalnoizhodišèe, ki naj ga zastopajo pri teh po-svetovanjih: ob dovolj preprièljivem prikazu

poslovne situacije podjetja uvedbi ukrepa

seveda ni mogoèe in smiselno a priori

nasprotovati, ker je lahko dolgoroèno zelo

koristen za uspešno premagovanje poslov-

ne krize podjetja in za ohranjanje delovnih

mest, vendar pa je treba hkrati nujno pre-

preèiti njegovo morebitno predimenzio-

nirano uporabo, ki bi utegnila povzroèiti

nesprejemljivo preobremenjenost preos-

talih delavcev, hkrati pa je treba prepreèiti

tudi zgoraj omenjene demotivacijske uèin-

ke ukrepa in v zvezi s tem uveljaviti us-

trezne stimulacije za ohranjanje delovne

motivacije preostalih delavcev. To bi mo-rale biti vsekakor kljuène smeri prizadevanjdelavskih predstavništev v obravnavanemsmislu.

Seveda pa ob tem ne smemo prezretidruge zelo pomembne (t. i. razvojne) kom-ponente obravnavanega interventnega za-kona, to je »programa ohranitve in dvigakakovosti delovnih mest in razvoja èlo-veških virov«. Temu programu morajosveti delavcev in sindikati vsekakor pravtako nameniti vso pozornost in se po svojihmoèeh èim bolj konstruktivno vkljuèiti vnjegovo pripravo in izpopolnitev.

* * *Na osnovi takšnih izhodišè bi bile kon-

kretne naloge svetov delavcev in sindikatovpri uresnièevanju njihove zakonske vloge vzvezi s sprejemanjem obravnavanega ukre-pa predvsem naslednje:

1. Zahteva po predlo�itvi opisa

poslovnega polo�aja delodajalca

Temeljno podlago za sprejem odloèitveo obsegu ukrepa »zaèasnega èakanja nadelo« po doloèbi 1. odstavka 2. èlenaZDPNP predstavlja »opis poslovnega polo-�aja delodajalca v okolišèinah gospodarskekrize«. Zato naj sveti delavcev in sindikativztrajajo, da jim delodajalec omenjeni opishkrati s predlogom »programa ohranitve indviga kakovosti delovnih mest in razvojaèloveških virov« v pisni obliki (kakršno mo-ra sicer pripraviti tudi za zavod za zaposlo-vanje) posreduje pred predvidenim skup-nim posvetovanjem po doloèilih tega za-kona, in sicer v primernem roku, ki bo omo-goèal temeljito prouèitev.


2. Zahteva po podrobnejšem

elaboratu in obvezni

posveti z delavci

Opis poslovnega polo�aja delodajalcamora po 4. èlenu ZDPNP med drugim vse-bovati tudi »število delavcev, ki jim iz po-slovnih razlogov zaèasno ni mogoèe zago-tavljati dela«. Vendar pa ta pavšalni podatekza kakovostno presojo utemeljenosti pred-laganega obsega uporabe ukrepa »zaèas-nega èakanja na delo«, ki jo morajo opravitisveti delavcev in sindikati zaradi zgorajomenjene prepreèitve morebitnega predi-menzioniranja tega ukrepa, seveda ne za-dostuje. V tem (skupnem) številu, utemel-jenem zgolj s splošnim opisom poslovnegapolo�aja, se kajpak lahko skriva tudi mar-sikaj »nepotrebnega« – cilj delavskih pred-stavništev pa naj bi bil, kot reèeno, zago-toviti, da bo na èakanje napotenih res samotoliko delavcev, kolikor je to dejansko ob-jektivno nujno in utemeljeno.

Èe �elijo sveti delavcev in sindikati res-nièno temeljito preveriti sprejemljivost tegaukrepa v predlaganem obsegu, morajo obtem zahtevati tudi podroben elaborat, izkaterega so razvidna:

•vsa konkretna delovna mesta v posa-meznih delih delovnega procesa oziro-ma organizacijskih enotah, predvidenaza »zaèasno ukinitev«,

• predvsem pa tudi »usodo« dela, ki so gaopravljali delavci na teh delovnih mestih(ali je torej to delo postalo zaèasno ne-potrebno v celoti ali le v prete�ni meri inkako naj bi se morebitne preostale de-lovne naloge porazdelile med delavce, kibodo še ostali na delu).

Sveti delavcev in sindikati morajo natona podlagi omenjenega elaborata preddokonènim oblikovanjem svojega stališèaglede sprejemljivosti predlaganega obsegaukrepa »èakanja na delo« obvezno opravitiposvetovanja in pridobiti mnenja nepo-sredno prizadetih delavcev – se pravitistih, ki so predvideni za napotitev naèakanje, kakor tudi njihovih sodelavcev, kibodo morda morali prevzeti del njihovihdelovnih nalog. Prav ti namreè najboljepoznajo konkretno situacijo in konkretneposledice predvidenega zmanjšanja številadelavcev ter lahko predlagajo svetu de-lavcev in sindikatu ustrezna stališèa, pri-pombe in pobude. Èe teh konkretno opri-jemljivih podatkov »iz baze« sveti delavcevin sindikati nimajo, se pravzaprav nimajo oèem posvetovati z delodajalcem oziroma jelahko takšno posvetovanje le formalizem, ki

je sam sebi namen. Takšna posvetovanjapa absolutno odsvetujemo, ker je od njihlahko veliko veè škode kot koristi.

Samo na podlagi teh podatkov in pri-dobljenih mnenj delavcev je torej mogoèeustrezno oceniti, ali bo napotitev konkretnihdelavcev na èakanje morda povzroèila mo-rebitno nesprejemljivo preobremenitevpreostalih delavcev, kar bi pomenilo, da jepredvideni obseg èakanja na delo predi-menzioniran. Èe pride do tega, morajo svetidelavcev in sindikati konkretno predlaganimukrepom seveda nasprotovati, èe so more-bitne dodatne naloge preostalim delavcemše v sprejemljivem obsegu, pa bi se bilo vzvezi s tem treba z delodajalcem dogovoritiza ustrezne dodatke ali druge oblike pri-merne stimulacije tem delavcem.

3. Problem demotivacijskega

uèinka premajhnih razlik med

plaèami in nadomestili

Sveti delavcev in sindikati bi moraliodpreti in skupaj z delodajalci zelo resno intemeljito prouèiti zgoraj omenjeni problemmorebitnega demotivacijskega uèinkapremajhnih razlik med plaèami in nado-mestili za èakanje na delo, kjer se ta pro-blem pojavi kot posledica hkratne uporabeukrepa skrajševanja polnega delovnega èa-sa in èakanja na delo. Tudi ta problem lahkosveti delavcev in sindikati zaznajo in anali-zirajo le na podlagi ustrezne komunikacije zdelavci, ki bodo predvidoma ostali na delu(neposredni posveti v delovnih skupinah,zbori delavcev, ankete ipd.).

Gre za problem, katerega ustrezna re-šitev, èe bo zaznan, je zagotovo tudi v ne-posrednem interesu delodajalcev. Omen-jeni demotivacijski uèinek namreè lahko vveliki meri iznièi morebitne pozitivne po-slovne uèinke obeh vrst obravnavanih pro-tikriznih ukrepov. Zato bi bilo vsekakor smi-selno prouèiti mo�nost, da se delavcem, kipo napotitvi doloèenega (zlasti morebitnegaveèjega) števila delavcev na èakanje osta-nejo na delu, priznajo doloèene specialnestimulacije. Nabor teh je dokaj širok (npr.namenitev celote ali dela prejetih dr�avnihsubvencij zaradi skrajšanja delovnega èasaneposredno za plaèe delavcem, ki so ostalina delu, tako da se ubla�i razlika do višineplaè za 40-urni delavnik; poveèanje obsegasredstev za variabilni del plaè; posebnidodatki zaradi poveèane intenzivnosti delaipd.), konkretna izbira pa je odvisna odkonkretnih okolišèin in dogovora v posa-meznem podjetju. Tovrstni »stroški« sobrez dvoma lahko za delodajalca manjši kot

utegnejo biti stroški popolne demotivirano-sti delavcev, ki so še na delu.

4. Program »dviga kakovosti

delovnih mest in razvoja

èloveških virov«

Zakon �al ne opredeljuje natanènejeelementov sicer zelo ambiciozno naslov-ljenega dokumenta, ki ga v 3. alineji 1. od-stavka 2. èlena imenuje »program ohra-nitve in dviga kakovosti delovnih mest inrazvoja èloveških virov«, ampak v 5. èlenuv zvezi s tem zahteva le, da mora vsebovativsaj:

•predvidene ukrepe delodajalca za izbolj-šanje rezultatov poslovanja,

• s predvidenimi ukrepi povezana uspo-sabljanja delavcev, ki bodo napoteni nazaèasno èakanje na delo,

kar pa je �al precej o�ja vsebina, kot joobeta naslov dokumenta.

Škoda, kajti sicer je to eden prvih, èe necelo prvi in doslej edini zakon (vsaj pomojem vedenju), ki izrecno doloèa »dvigkakovosti delovnih mest in razvoj èloveškihvirov« kot obveznost delodajalcev, kar jesamo po sebi lahko pomemben ideološkipreboj na podroèju normativne ureditvesistema korporacijskega upravljanja v Slo-veniji. To podroèje je za velik del slovenske-ga mened�menta, obsedenega zgolj z us-tvarjanjem kratkoroènih dobièkov z zmanj-ševanjem stroškov, namreè še vedno po-polna »tabula tasa« Res pa je, da gre pritem za vsebinsko tako širok pojem, da bi bilza njegovo preciziranje in operacionali-zacijo verjetno potreben kar poseben za-kon, saj zajem praktièno vse tisto, kar so-dobna organizacijska znanost imenuje»HRM – Human resource management«(upravljanje s èloveškimi viri) – od orga-nizacije dela in delovnih mest s poudarkomna humanizaciji dela ter poveèani avtono-miji in odgovornosti posameznikov v de-lovnem procesu do izobra�evanja in moti-viranja kadrov ter napredovanja, komunici-ranja, razvoja kompetenc zaposlenih in takodalje.

Ker vse povedano �e po ZSDU sodineposredno v delokrog svetov delavcev innjihovega sodelovanja s kadrovskimi slu-�bami podjetij, bi se morali ti kljub vsemu vomenjeni »program«, ki so ga delodajalcidol�ni pripraviti po tem zakonu, še posebejpoglobiti in skušati doseèi, da se vanj za-piše èim veè njihovih (doslej morda neures-nièenih) pobud in predlogov z razliènih pod-roèij HRM, ki bi lahko prispevale k dvigu


»kakovosti delovnih mest in razvoju èlo-veških virov«, s tem pa tudi k »višji ka-kovosti delovnega �ivljenja zaposlenih«,kar je sicer osnovni cilj delovanja svetovdelavcev in sindikatov. To je paè ena odimenitnih tovrstnih prilo�nosti, ki jih ka�eizkoristiti na podlagi obravnavanega za-kona.

Seveda se morajo sveti delavcev patudi sindikati, v zvezi z obravnavano pro-blematiko še posebej poglobiti tudi v vse-bino predvidenih programov usposab-ljanja za delavce na èakanju. Bati se jenamreè, da bodo strokovne slu�be delo-dajalcev tovrstne programe pripravile le nahitro in zgolj zaradi pridobitve dr�avnih

sredstev brez jasne vizije glede prihodnjihzaposlitev »èakajoèih« delavcev. Takšniprogrami bi pomenili neproduktivno zaprav-ljanje denarja, zato morajo delavska pred-stavništva zahtevati, da za njimi stoji jasenprogram bodoèega zaposlovanja udele-�encev teh usposabljanj.

Nova pravila glede plačilvodilnih v skladu z ZGD-1Cin Priporočilom ES

Èlanek je namenjen vsem èlanom organov vodenja in nadzora, ki se ukvarjajo s problematikodoloèanja plaèil vodilnih v podjetjih – torej tudi predstavnikom delavcev v nadzornih svetih v dvo-tirnem upravljalskem sistemu in predstavnikom delavcev v upravnih odborih ter v njegovih komi-sijah v enotirnem upravljalskem sistemu, posebej pa še èlanom komisij za plaèila.

Dne 27. 5. 2009 je DZ RS sprejel no-velo ZGD-1C (UL RS št. 42/2009, 5. 6.2009, zaèetek veljavnosti novele 20. 6.2009), ki je bila sicer prete�no namenjenaimplementaciji Direktive 2007/36/ES, Ev-

ropskega parlamenta in Sveta z dne 11.

julija 2007 o uveljavljanju doloèenih pravic

delnièarjev dru�b, ki kotirajo na borzi, inkljub temu da spremembe glede plaèil vo-dilnih, individualna razkritja plaèil za po-samezne èlane organov vodenja in nad-zora ter pristojnosti skupšèine za dolo-èitev politike plaèil, ne sodijo v ta sklop,so bili poslanci iz vseh poslanskih skupinnavdušeni prav nad navedenimi doloèbaminovele.

Na evropski ravni pa je Komisija ES za-radi finanène krize, ki je razkrila hude po-manjkljivosti v naèinu reguliranja in nadzo-rovanja finanènih trgov in tudi pri sistemihplaèil vodilnih kot enega izmed prvih ukre-pov sprejela Priporoèilo, ki dopolnjuje Pri-

poroèili 2004/913/ES in 2005/162/ES gle-

de sistema plaèil direktorjev javnih delniš-

kih dru�b (v nadaljevanju Priporoèilo ES o

plaèilih)1 in Priporoèilo o plaènih politikah v

sektorju finanènih storitev.2 Glavno vodiloobeh Priporoèil ES je, da naj se neuspehne nagrajuje, in da naj bodo plaèila vodil-nih povezana z dolgoroèno uspešnostjodru�b, tako da ne stimulirajo kratkoroènihtveganj.

Namen prispevka je:

•uvodoma opozoriti na nekatere termi-nološke probleme v povezavi s plaèilivodilnih,

• predstaviti spremembe, povezane s pla-èili v ZGD-1C, in opozoriti na nekaterepomanjkljivosti nove ureditve,

• opozoriti na pomen ustreznega sistemaplaène politike in njenega razkritja ter

• vse navedeno osvetliti v povezavi z no-vim Priporoèilom ES.

1. Terminologija

1.1. Opredelitev pojma »vodilni«

V prispevku bom uporabljala termin»vodilni«, zato ga na tem mestu pojas-njujem. Med vodilne štejem poleg èlanovuprave v dvotirnem sistemu tudi izvršnedirektorje in izvršne èlane upravnega od-bora v enotirnem sistemu (s tem da so zvidika pristojnega organa za doloèitev nji-hovih plaèil razlike),3 �al pa ne moremo v to

IZ NOVE KORPORACIJSKE ZAKONODAJE

Piše:dr. Nataša Samec

1 SEC (2009) 580, SEC (2009) 581, Bruselj, 30. 4. 2009, C (2009) 3177.2 SEC (2009) 580, SEC (2009) 581, Bruselj, 30. 4. 2009, C (2009) 3159. To Priporoèilo ES ni predmettega prispevka, ker ureja posebnosti glede plaèil v sektorju finanènih storitev, in se za finanèna podjetja,ki so javne dru�be uporablja še dodatno ob Priporoèilu ES za plaèila.3 Glede razlik med izvršnimi in neizvršnimi èlani upravnega odbora glej N. Samec, Izbira upravljalskegasistem z vidika doloèitve plaèil v zborniku Gospodarski subjekti na trgu – posodobitev gospodarskegaprava, Portoro�, 2006, str. 59-71.


skupino – glede na doloèbe ZGD-1 – uvrstitivodilnih delavcev v dvotirnem sistemu.ZGD-1 namreè izenaèuje plaèila èlanovuprav v dvotirnem sistemu in izvršnihdirektorjev (ki bodisi so èlani upravnegaodbora oziroma organa vodenja in nadzorabodisi niso) v enotirnem sistemu (glej270. èl. ZGD-1 v zvezi z 11. odst. 290. èl.ZGD-1), èeprav je obseg njihovih pristoj-nosti (in zato tudi) odgovornosti (lahko)drugaèen. Zato menim, da bi se tudi pri vo-dilnih delavcih, ki niso èlani poslovodnegaorgana, moralo po enakih naèelih pristopitik doloèanju njihovih plaèil, kot pri èlanihorganov. Vsebinski kriteriji, ki se v okviruteh naèel uporabijo (naloge, odgovornost...) za doloèitev plaèil, pa bodo seveda pri-nesli drugaène rezultate, ravno to pa boodloèilno vplivalo na konèno sestavo (intudi višino) plaèil. Plaèila mened�erjev oz.vodilnih delavcev, ki niso èlani organavodenja, so seveda ni�ja. V skladu s Pri-

poroèilom ES o plaèilih, ki pa velja sicerzgolj za javne delniške dru�be, naj bi dr�aveèlanice zagotovile, da veljajo njegova na-èela tudi za vodilne izven kroga èlanovorganov (glej toèko 1.1. Priporoèila ES o

plaèilih v zvezi s toèko 1.3. Priporoèila

2004/913/ES), vkljuèno z vsemi èlani orga-nov (v enotirnem in dvotirnem upravljal-skem sistemu).

Obveznost individualnih razkritij pla-èil v skladu z novelo ZGD-1C (glej nov 5.odst. 294. èl. ZGD-1) pa je omejena zgoljna èlane organov vodenja ali nadzora inso izkljuèeni tudi izvršni direktorji, èe nisotudi èlani upravnega odbora, poleg vodilnihdelavcev.

1.2. Plaèila/prejemki

ZGD-1 in tudi avtonomni akti stanov-skih organizacij uporabljajo razlièno termi-nologijo, na primer: termin »plaèila« enotnoza vse organe (Kodeks upravljanja javnih

delniških dru�b), termin »prejemki« zaèlane uprave (ZGD-1; Priporoèila Zdru�enja

Manager …), za èlane nadzornih svetov inèlane upravnih odborov se uporabljatapoleg termina plaèilo (ZGD-1) izmeniènotudi oba termina (Priporoèila za èlanstvo,

delo in plaèilo èlanov nadzornih svetov in

upravnih odborov). Med terminom prejem-ki oziroma plaèila(-o) ni vsebinske razlikein jih lahko uporabljamo kot sinonima, keroba zajemata vse oblike prejemkov oz. pla-èil posameznega èlana organa (fiksni, vari-abilni ...). Vendar pa bi bilo z vidika pravneterminologije primernejše uporabljati ter-min plaèilo, ker je to uveljavljen tako civil-nopravni kot delovnopravni termin. V skla-

du z ZDR je to generalni pojem za vse vrsteplaèil (126. èl. ZDR).

Termin civilnopravno plaèilo za delo pase vseeno ne sme zamenjevati s terminom»plaèa«, ker je plaèa institut delovnega pra-va, za èlane organov pa ni obvezno, da so vdelovnem razmerju (72. èl. ZDR), tako da,èe se z njimi sklene civilnopravna pogodbao poslovodenju (management contract), jepravilnejše oz. je treba uporabiti termin pla-èilo za delo (fiksno in variabilno).

1. 3. Struktura, politika plaèil

Zgolj iz strukture plaèil (razdelitev na

fiksna in variabilna plaèila, nagrade, po-

kojnine idr.) še ni razvidna politika plaèil,torej kakšni cilji se zasledujejo z doloèeno

obliko plaèil in kako je doloèeno plaèilo

povezano z uspešnostjo. To pomeni, da sev posebni izjavi o plaèilih (ta je lahko vposameznem delu letnega poroèila ali v po-sebnem poroèilu o plaèilih) poleg doloèeneoblike plaèila oz. individualnih razkritij

•navede tudi ustrezno razlago o tem, kakoizbira meril uspešnosti prispeva k dolgo-roènim interesom dru�be,

• razlo�ijo metode, uporabljene za odlo-èitev, ali so bila merila uspešnosti iz-polnjena, in

• navedejo druge informacije, ki jih moravsebovati izjava o plaèilih v skladu s toè-ko 3.3. Priporoèila 2004/913/ES in toè-ko 5.2. Priporoèila ES o plaèilih.

Glavno vodilo plaène politike mora biti,da so plaèila vodilnih vezana na uspeh(Performance) in ne smejo nagrajevatineuspeha.

1.4.Fiksna – variabilnaplaèila/plaèe, nagrade

Tudi uporaba termina fiksna/variabilnaplaèa oz. plaèilo in nagrada lahko povzroèizmedo. Pod fiksni del umešèam plaèo oz.plaèilo, ki je neodvisno od (delovne in po-slovne) uspešnosti in izhaja iz objektivnepodlage; z variabilnim delom pa razumemdel plaèe oz. plaèila, ki je odvisen od uspeš-nosti oz. dose�enih rezultatov, merljivih narazliène naèine.

V pogovornem jeziku in tudi ekonomskiteoriji se pogosto zamenjuje uporaba ter-mina variabilni del plaèe/plaèil s terminomnagrada oziroma je za variabilni del plaèepogosto uporabljen termin nagrada. Tudivsa priporoèila za plaèila, ki veljajo za èlaneposlovodstva v Sloveniji, uporabljajo terminnagrada kot sinonim za variabilni del plaèiloziroma plaèila nasploh (npr. Priporoèila

Zdru�enja Manager, Priporoèila za kadro-

vanje in nagrajevanje èlanov uprav in iz-

vršnih direktorjev …). Vendar je treba bitipri uporabi termina nagrada previden, kerimata termina drugaèen pomen, èeprav sedeloma tudi prekrivata.

Prva razlika med navedenima termi-noma je, da je nagrada lahko podeljena zarazliène oblike oziroma kategorije uspeš-nosti, tudi npr. za uspešnost posameznika vprijaznosti. Pri variabilni plaèi oz. plaèilu pagre bodisi za kategorijo merljive delovnebodisi poslovne uspešnosti, torej doseganekega prièakovanega rezultata, kar pome-ni, da je pojem nagrada širši od pojma vari-abilna plaèa oz. plaèilo. Doloèitev variabilneplaèe/plaèila, ki je vezana na uspešnost,pomeni odvisnost variabilnega dela od do-sega prièakovanega uspeha, torej pomenidoseg uspešnosti, izpolnitev pogoja za na-grado te uspešnosti. To pomeni, da je vari-abilno plaèilo tudi nagrada, ni pa vsaka na-grada variabilno plaèilo.

Drugi bistveni razlikovalni znak med ter-minoma nagrada in variabilna plaèa/plaèiloje v tem, da mora doloèitev variabilnega de-la nujno vplivati na zni�anje fiksnega delaplaèe/plaèila, ne pa da se neodvisno odvišine fiksnega dela zagotavlja še dodatnidele� plaèe/plaèila – torej je po mojem sta-lišèu nagrada, kadar se izplaèuje dodatnivariabilni del k nespremenjenemu fiksne-mu delu. V slovenskih priporoèilih za pla-èila ni doloèeno razmerje med fiksno invariabilno plaèo/plaèilom oziroma se varia-bilni del ne predvideva na raèun zmanjšanjafiksnega dele�a, temveè še dodatno obfiksnem. V skladu z našo definicijo gre torejza nagrado. To pa je razvidno tudi iz ter-minologije priporoèil, saj se pojma varia-bilni del in nagrada uporabljata kot sino-nima. V Priporoèilih za kadrovanje in nagra-

jevanje èlanov uprav in izvršnih direktorjev

je, na primer, doloèeno, da so lahko varia-bilna plaèila v višini 50 % letnih fiksnih plaèil(torej ne namesto njih), èe je prese�enanaèrtovana uspešnost, pa plaèila navzgorniso omejena (glej toèko 4.31. Priporoèil).V nobenih od ostalih priporoèil, kriterijevkakor tudi ne v Kodeksu upravljanja javnih

d.d. dele�i sploh niso doloèeni. Nasploh jetudi zavedanje v praksi glede pomena varia-bilnega dela plaèe/plaèil slabo.

Tudi Priporoèilo ES o plaèilih nima do-volj jasne definicije in ne vzpostavlja raz-mejitve med nagrado in variabilnimi plaèili,ker v toèki 2.1. definira variabilni del plaèilkot del plaèila, do katerega so upravièenivodilni na podlagi kriterijev uspešnosti


(performance criteria), vkljuèno z bonusi. VPriporoèilu ES o plaèilih pa je doloèeno,poleg obvezne vezanosti variabilnih plaèilna dolgoroène kriterije uspešnosti (toèka3.2.), kar je seveda nujno, tudi omejevanjeteh plaèil na doloèeno višino. Zato pa naj bibila fiksna plaèila dovolj visoka, èe sevariabilna plaèila ne bi izplaèala, zaradinedoseganja kriterijev uspešnosti (toèka3.1.). To slednje je po mojem mnenju na-paèna koncepcija, ker ne zagotavlja moti-vacijskega uèinka za vodilne. Razmišljanjepristojnega organa za doloèitev plaèil vdru�bi, da je treba zagotoviti »dovolj viso-ka« fiksna plaèila vodilnih, bi se moralo vpraksi odpraviti, ker ne zagotavlja praviè-nih plaèil vodilnih v primerjavi z ostalimizaposlenimi in tudi nima motivacijskegauèinka. ZGD-1C je med naèeli plaènepolitike, ki jo mora upoštevati pristojni or-gan doloèil med drugim tudi, da morajo bitivariabilna plaèila odvisna od merljivih kri-terijev uspešnosti (zakonska dikcija je sicerprecej okorna, ker doloèa, da mora bitivariabilni del prejemkov odvisen od vnaprejdoloèenih in »merljivih meril«). In da lahkoskupšèina doloèi najvišji znesek variabil-nega dela prejemka (glej 2. alinejo 7. odst.spremenjenega 294. èl. ZGD-1 v 8. èl.ZGD-1C).

2. Spremembe ZGD-1glede plaèil

2.1. Obveznost individualnihrazkritij plaèil

Po novem 5. odstavku 294. èl. ZGD-1so obvezna individualna razkritja plaèilvseh èlanov organov vodenja in nadzora d.d. delnièarjem na skupšèini, ki odloèa ouporabi bilanènega dobièka, in v letnemporoèilu (tako bo to tudi predmet revizor-skega pregleda), najmanj z razèlenitvijo tehplaèil po sklopih (fiksna in variabilna plaèila,udele�ba v dobièku, opcije in druge nagra-de, povraèila stroškov, zavarovalne premi-je, provizije in druga plaèila, vkljuèno s pla-èili, ki so jih èlani organov pridobili v odvis-nih dru�bah).

ZGD-1C ni posebej predvidel naèina se-znanitve delnièarjev na skupšèini oziromarešil vprašanja, ali mora biti za skupšèinopripravljeno posebno poroèilo o plaèilih zustreznimi individualnimi razkritji. V skladus Priporoèilom ES o plaèilih je imel zako-nodajalec na voljo, da doloèi bodisi raèu-novodsko poroèilo ali prilogo s pojasnili kizkazom ali posebno poroèilo o plaèilih. Inker se je odloèil, da morajo biti podatki

objavljeni v letnem poroèilu, imajo dru-�be na izbiro, da seznanitev na skupšèiniopravijo tudi brez priprave posebnegaporoèila o plaèilih, zgolj s seznanitvijopodatkov bodisi iz raèunovodskega poro-èila, poslovnega poroèila ali iz priloge spojasnili k izkazom, odvisno od tega, vkaterem delu letnega poroèila bodo raz-kritja. Ker je naš zakonodajalec doloèil letnoporoèilo in ne konkretnega mesta objave,pride v skladu z našo zakonodajo v poštevtudi poslovno poroèilo. Primerljive zakono-daje namreè pod termin letnega poroèila(annual accounts; Jahresabschluss) nevkljuèujejo poslovnega poroèila (annual re-

port; Lagebericht). Vendar to ni problem,ker so v skladu s Priporoèilom ES o plaèilih

individualna razkritja lahko tudi zgolj vposebnem (loèenem) poroèilu o plaèilih.Pri nas pa bodo morala biti obvezno raz-kritja v letnem poroèilu.

Vendar �al zgolj z individualnimi razkritjine bomo izboljšali politike plaèil v Sloveniji,ker imajo lahko ta za posledico, ker omo-goèajo primerjave plaèil, da se plaèila vo-dilnih celo dvignejo, èe se zaradi mo�nostiprimerjav podpovpreèna plaèila prej zvi-šajo, kot previsoka zni�ajo, kar je pokazalaštudija v Nemèiji, kjer imajo �e nekaj èasaobvezna individualna razkritja.

Doloèitev plaèil je zelo zapleten posto-pek, zato mora biti razkritje jasno in ra-zumljivo (glej tudi toèko 5.1. Priporoèila ES

o plaèilih). Priporoèilo 2004/913/ES v zvezis Priporoèilom ES o plaèilih zato doloèa, damora vsaka dru�ba objaviti izjavo o politikiplaèil (the remuneration statement) indoloèa vsebino te izjave ter mo�na mesta zanjeno objavo (glej v naslednji toèki prispev-ka 2.2. Politika plaèil).

2.2. Politika plaèil

Na novo je doloèena pravica delni-èarjev, da odloèajo o politiki plaèil èlanovorganov vodenja in nadzora (nov 6. odst.294. èl. ZGD-1), kar mora upoštevati tudipristojni organ pri doloèanju sorazmernihplaèil (nov 1. odst. 270. èl. ZGD-1), in po-sledièno obveznost razkritja te politike vletnem poroèilu (nov 5. odst. 270. èl.ZGD-1). Glede slednjega razkritja pa jepomanjkljivost v noveli ZGD-1C, ker je taobveznost predvidena zgolj za primere, èeskupšèina doloèi politiko plaèil. Razkritjepolitike plaèil skupšèini in glasovanje (vsajposvetovalno) bi moral ZGD-1C doloèitikot obveznost, neodvisno od tega, èeskupšèina politiko plaèil doloèi, ker ravno vprimeru, èe je ne doloèa skupšèina, je

nujno, da se ji ta razkrije. To predvideva tudiPriporoèilo 2004/913/ES v toèki 4.2. Zatobi bilo seveda primerno in pravilno, èe se bov praksi politika plaèil razkrivala tudi, èeje skupšèina ne bo doloèila.

Politika plaèil naj bi se razkrila v oblikiizjave (the remuneration statement), ki bomorala biti vsebovana v doloèenem deluletnega poroèila. Ker novela ZGD-1C mestaobjave ni podrobno doloèila, imajo dru�bena voljo bodisi raèunovodske izkaze in po-slovno poroèilo ali prilogo s pojasnili k iz-kazom. Takšna izjava o politiki plaèil bi lah-ko bila v skladu z evropskimi priporoèilizajeta tudi v posebnem poroèilu o plaèilihin ne nujno v letnem poroèilu.

Novela ZGD-1C ne doloèa niè o naèinurazkritja politike plaèil. Gre za razkritjekoncepta plaèil, po katerem se plaèujejovodilni. Vsaka javna delniška dru�ba naj bi vskladu s Priporoèilom ES o plaèilih gledesvoje politike plaèil razkrila vsaj: razlagorelativne pomembnosti variabilnega infiksnega dela plaèil; zadostne informacije omerilih za uspešnost, ki so podlaga za do-loèanje morebitne upravièenosti do delniš-kih opcij, delnic ali drugih variabilnih delovplaèil; zadostne informacije o povezavi medplaèili in uspešnostjo; razlago, kako izbirameril uspešnosti prispeva k dolgoroèniminteresom dru�be; razlago metod, uporab-ljenih za odloèitev, ali so bila merila uspeš-nosti izpolnjena idr. informacije v skladu stoèko 5.2. Priporoèila ES o plaèilih.

V skladu z novelo ZGD-1C mora organ(skupšèina/nadzorni svet oziroma upravniodbor), ki odloèa o politiki plaèil èlanovuprave in izvršnih direktorjev (smiselno bimoralo veljati tudi za druge vodilne), prinjeni doloèitvi slediti naslednjim naèelom:

•politika plaèil èlanov uprave in izvršnihdirektorjev naj spodbuja dolgoroènovzdr�nost dru�be in zagotavlja, da soplaèila v skladu z dose�enimi rezultati infinanènim stanjem dru�be;

• celotna plaèila lahko sestavljata fiksni invariabilni del, pri èemer mora biti varia-bilni del plaèil odvisen od vnaprej dolo-èenih „merljivih“ meril (namesto tegapleonazma bi bilo primerneje, èe bi senapisalo merljivih kriterijev uspešnosti),skupšèina pa lahko doloèi najvišji zne-sek variabilnega dela plaèil;

• odpravnina se lahko izplaèa le v primerupredèasne prekinitve pogodbe, odprav-nina pa ne more biti izplaèana, èe je èlanuprave ali izvršni direktor odpoklican izrazlogov: hujše kršitve obveznosti, ne-


sposobnosti vodenja poslov ali èe muskupšèina iz utemeljenih razlogov izreèenezaupnico ali èe èlan uprave ali izvršnidirektor sam odpove pogodbo (skup-šèina lahko tudi doloèi najvišji znesekodpravnine).

Ta naèela izhajajo tudi iz Priporoèila ES

o plaèilih.

2.3. Vloga NS in UOter omejitve plaèil

Ker je zgolj pravica skupšèine, da do-loèi politiko plaèil, in je naloga pristojnegaorgana – nadzornega sveta ali upravnegaodbora – za doloèitev plaèil, da mora pridoloèitvi celotnih plaèil posameznega vo-dilnega (plaèa in povraèilo stroškov, boni-tete, nagrada za poslovno uspešnost /del-niški in opcijski program nagrajevanja,udele�ba v dobièku itd./, odpravnina indruga plaèila) poskrbeti za to, da so celotnaplaèila v ustreznem sorazmerju z nalogamivodilnih in finanènim stanjem dru�be ter vskladu z doloèeno politiko plaèil; morapristojni organ, èe skupšèina politike pla-èil ne doloèi, le-to sam doloèiti v skladu znaèeli, ki jih doloèa ZGD-1 in so navedenav prejšnji toèki prispevka.

Glede te ureditve sta dve pomanjklji-vosti v ZGD-1C. Prva, glede obveznostirazkritja politike plaèil skupšèini, èe je le-tani doloèila, je �e bila navedena. Druga, pa jev tem, da je zakonodajalec uporabil takšnonerodno dikcijo, da sploh ni izrecno doloèil,da mora pristojni organ, v primeru, daskupšèina ni doloèila politike plaèil to do-loèiti, temveè je doloèil, da »… mora slediti

pri doloèitvi prejemkov posameznega èla-

na uprave naèelom iz sedmega odstavka

294. èlena tega zakona.« (glej nov 1. odst.270. èl. ZGD-1). Ker so to naèela za dolo-èitev politike plaèil, ki so na abstraktni ravninedoloèljiva, bo seveda moral pristojni or-gan prvo doloèiti v skladu s temi naèelikonkretno politiko plaèil, ki jo bo potemupošteval pri doloèitvi plaèil za posamez-nega vodilnega. Dosedanji zahtevi ZGD-1,da morajo biti plaèila posameznega vodil-nega v ustreznem sorazmerju z nalogami infinanènim stanjem dru�be, se je torej doda-lo še upoštevanje dodatnih naèel, ki mo-rajo biti upoštevana pri kreiranju konceptapolitike plaèil. Bistven del tega koncepta pabo moralo biti upoštevanje dolgoroènegarazvoja dru�be in dose�enega rezultata.

Priporoèilo ES o plaèilih v III. poglavjuureja tudi sestavo, naloge in naèin delo-vanja komisije za plaèila. Poudarja se po-men neodvisnosti èlanov te komisije, da seprepreèuje interesne konflikte. Vsaj edenod èlanov te komisije bi moral imeti zna-nje in izkušnje na podroèju politike plaèil,kar v slovenski ureditvi ni predvideno, je panujno. Prav tako Priporoèila ES o plaèilih

doloèajo še dodatno, da mora biti ta komi-sija prisotna na skupšèini za dajanje pojas-nil ter urejajo naèin njenega delovanja.

ZGD-1 na novo predvideva še posebenkondikcijski (vrnitveni) zahtevek, ki ni ve-zan na splošne pogoje za vrnitvene zahtev-ke iz Obligacijskega zakonika (npr. pred-hodna razveljavitev pogodbe z vodilnim). Jepa ta kondikcijski zahtevek mo�en zgolj zavrnitev �e izplaèane nagrade za poslovnouspešnost (ali njenega dela), in sicer zgolj vdveh primerih:

•èe se pravnomoèno ugotovi niènost let-nega poroèila in se niènostni razlogi na-našajo na postavke ali dejstva, ki so bilepodlaga za doloèanje nagrade, ali

• na podlagi posebnega revizorjevega po-roèila, s katerim se ugotovi, da so bilinapaèno uporabljeni kriteriji za doloèitevnagrade ali da pri tem odloèilni raèu-novodski, finanèni in drugi podatki terkazalci niso bili pravilno ugotovljeni aliupoštevani.

Vrnitev nagrade (ali njenega dela) jemogoèe zahtevati v 3 letih od izplaèila. Zaimenovanje in pooblastila posebnega re-vizorja veljajo doloèbe ZGD-1 o posebnemrevizorju – 318. do 321. èl. ZGD-1. Polegteh doloèb ZGD-1 napoti še na 323. èl.ZGD-1, kar je oèitno napaèno, saj ta na-potuje prav tako na 319. èl. ZGD-1, ki urejaposebnega revizorja. Novela ZGD-1C jedoloèila, da lahko nadzorni svet (enakovelja tudi za upravni odbor) zahteva vrnitevnagrade, hkrati pa predvidela odškodninskoodgovornost po splošnih pravilih odškod-ninskega prava, èe ne bodo èlani nadzor-nega sveta uveljavljali kondikcijskega zah-tevka. Njihova dispozicija za uveljavljanjekondikcijskega zahtevka je v nasprotju ssankcioniranjem njihove opustitve. Dajepa se še dodatno manjšinskim delnièarjem,ki predstavljajo najmanj 1 % osnovnega ka-pitala, mo�nost uveljavljati odškodninskizahtevek dru�be, èe je dru�bi nastala zaradiizplaèila nagrade kakšna škoda. Torej bodo

morali dokazovati predpostavke odškod-ninske obveznosti, ne pa zgolj predpostav-ke za kondikcijski zahtevek v ZGD-1, kar jimmo�nost za uspeh v pravdi seveda zmanj-šuje. Vprašanje je tudi zakaj zakonodajalecni doloèil posebne mo�nosti kondiciranja zavsa variabilna plaèila, tako kot predvidevatoèka 3.4. Priporoèila ES o plaèilih.

Struktura plaèil nadzornih organov –tako èlanov nadzornega sveta kot tudi ne-izvršnih èlanov upravnega odbora – se mo-ra seveda razlikovati od plaèil vodilnih,kar je razvidno tudi iz Priporoèila ES oplaèilih, ki izrecno predlaga izkljuèitev del-niških opcij iz strukture njihovih plaèil (glej4.4. Priporoèila ES o plaèilih). Slovenskizakonodajalec je predvidel zgolj, da èlaninadzornega sveta in upravnega odborane morejo biti udele�eni pri dobièku, karje pomanjkljivo.

3. Zgolj korak bli�eboljši politiki plaèil

Slovenski zakonodajalec poskuša spredstavljenimi spremembami ZGD-1 za-gotoviti veèjo transparentnost in poslediènotudi boljšo politiko plaèil. Vendar pred-stavljene spremembe, glede na vse nave-dene pripombe v prispevku, ka�ejo, da pri-meren sitem plaèil še zdaleè ni vzpo-stavljen – �al tudi ne na evropski ravni. Greza proces. Pomembno je, da se ne bomotukaj ustavili. In predvsem, da se bo tudipraksa (beri: pristojni organ, ki doloèaplaèilo) zaèela zavedati pomena doloèanjaprimernih plaèil vodilnih (in tudi organovnadzora) ter v skladu s tem tudi ukrepala.

Problem primerne plaèilne politike nisosamo variabilna plaèila, ki so se zlorabljalain se zato skušajo omejevati (in bolje nad-zirati) na ravni EU, temveè predvsem tudiprevisoka fiksna plaèila, ki niso stimulativ-na. Smiselno zastavljena dolgoroèna varia-bilna plaèila ob zmanjšanju fiksnih plaèil biimela veèje motivacijske uèinke.

Spremembe ZGD-1C glede plaèil seuporabljajo od dneva zaèetka veljavnostiZGD-1C, t. j. od 20. junija 2009 dalje, kernovela ni predvidela drugaènega prehod-nega re�ima, za razliko od posebnega pre-hodnega re�ima statutarnih sprememb,sklica skupšèin in razkritij nasprotij inte-resov za zastopanje.


ZGD-1C odpravlja možnostza udeležbo članovnadzornega sveta pri dobičku

S sprejemom novega ZGD-1C in spremembo 284. èlena je glede nagrajevanja nadzornikov prièelaveljati pomembna novost: èlani nadzornega sveta ne morejo biti udele�eni pri dobièku. Plaèilo,ki mora biti v ustreznem razmerju z nalogami èlanov nadzornega sveta in finanènim polo�ajemdru�be, tako kot doslej doloèa skupšèina ali statut dru�be.

Razlogi za prepovednagrajevanja èlanovNS iz dobièka

Med najpomembnejšimi razlogi za od-svetovanje sistemske ureditve udele�bepri dobièku za nadzornike so, da takšennaèin plaèevanja nadzornikov:

• zbli�uje interese uprav in nadzornih sve-tov glede njihovega nagrajevanja – s tembi zagotovili neodvisnost nadzornikov prioblikovanju predloga za nagrajevanjeuprave iz udele�be pri dobièku,

• ustvarja konflikt interesov nadzornikovpri sprejemanju letnega poroèila dru�be– nadzorniki potrjujejo vsebino letnegaporoèila in torej dobièek in zato naj ne bibili plaèani iz tega vira.

�e doslej pa je v priporoèilih dobreprakse tako na ravni EU (Priporoèila Komi-sije ES) kot tudi v Sloveniji (PriporoèilaZdru�enja nadzornikov Slovenije in Kodek-sa upravljanja javnih delniških dru�b) vel-jalo, da naj nadzorniki ne bi bili plaèani pre-te�no v odvisnosti od uspešnosti poslo-vanja dru�be. Dobra praksa nagrajevanjaèlanov nadzornih svetov namreè priporoèa»plaèilo za opravljanje funkcije« kot pla-èilo za prevzem odgovornosti in opravljanjefunkcije, ki predstavlja najpomembnejši delplaèila nadzornikom, in »sejnino« kot na-domestilo za èas porabljen na seji.

S predlagano spremembo se torej od-pravlja mo�nost za udele�bo èlanov nad-

zornega sveta pri dobièku, kar je bil naj-verjetneje potreben ukrep za izboljšanje na-stalega stanja v praksi, ki je posledic uvel-javljanja Sklepa Vlade RS z dne 15. 2.

2007, s katerim je prejšnja Vlada prav-zaprav »uzakonila« udele�bo pri dobièkukot prete�ni del plaèila nadzornikov. Ta-krat je grobo posegla v �e uveljavljeno us-trezno nagrajevanje nadzornikov v oblikiplaèila za opravljanje funkcije in sicer nanaèin, da je v podjetjih, ki so izplaèevala 3% dividendo, priporoèila izplaèilo udele�bepri dobièku do višine 15.000 EUR.

Kritièna stališèa ZNS

Zdru�enje nadzornikov Slovenije (ZNS)se je januarja letos kritièno odzvalo nasprejem novega sklepa nove Vlade RS, insicer “Sklepa o stališèih do izplaèevanjasejnin in nagrad èlanov NS in UO v zvezi zomejevanjem uèinkov finanène krize v jav-nih podjetjih in drugih gospodarskih dru-�bah, ki so v delni ali celotni neposredni aliposredni lasti RS«, ki le popravlja prejšnjivladni sklep in podroèje nagrajevanja nad-zornikov ne ureja celovito in tudi ne v skladus priporoèili dobre prakse. Novi sklep nam-reè zgolj zni�uje sejnine za 50 % glede navelikost dru�be in prepoveduje plaèilo izudele�be pri dobièku do konca leta 2010 teronemogoèa ustrezno in primerno plaèiloèlanom NS in UO v teh dru�bah.

Razlogi za neustreznost vsebine nove-ga vladnega sklepa po mnenju ZNS:

• ne upošteva finanènega polo�aja posa-mezne dru�be kot to doloèa 284. èlenZGD-1, ampak le splošne gospodarskerazmere, s tem pa v sistem nagrajevanjauvaja uravnilovko;

• omogoèa zgolj izplaèilo sejnin, ki pred-stavljajo nadomestilo za èas porabljenna seji, ne omogoèa pa plaèila za oprav-ljanje funkcije, ki predstavlja osnovnoplaèilo nadzornikom (neustrezna struk-tura prejemkov), kar predstavlja odmikod priporoèil dobre prakse kot tudi odzakonske podlage (284. èlen ZGD-1), kidoloèa plaèilo v ustreznem razmerju znalogami èlanov nadzornega sveta;

• opustitev nagrajevanja nadzornikov izdobièka je ustrezna in v skladu s pripo-roèili dobre prakse, saj zmanjšuje kon-flikte interesov nadzornikov, vendarvsebuje èasovno omejitev na konec leta2010 (Vlada je to pripombo ZNS upo-

števala v novem ZGD-1C);

• razen velikosti dru�be pri doloèitvi višinesejnine, ne upošteva drugih pomembnihkriterijev za doloèitev višine plaèila(strokovnost in aktivnost èlanov, obsegin nalog in odgovornost, kompleksnostposlovanja dru�be);

• uvaja nesorazmerno zni�anje njihovihprejemkov v primerjavi z upravami, ki jihnadzorujejo;

• neustrezen naèin nagrajevanja bo obzahtevah po vse veèji strokovnosti in po-veèani zakonski odgovornosti nadzor-nikov pomenil dodatno poslabšanje

Piše:mag. Irena Prijović


razmer pri kadrovanju strokovnih inkompetentnih èlanov nadzornih svetovin upravnih odborov v teh dru�bah.

ZNS èlanom nadzornih svetov in uprav-nih odborov priporoèa, da se zavzemajo zasistem nagrajevanja nadzornikov, ki botemeljil na priporoèilih EU in sodobnihtrendih nagrajevanja, ki jih sistemsko

predstavljata Kodeks upravljanja javnih del-niških dru�b in priporoèila ZNS. Pri tem najoceni finanèni polo�aj dru�be in èe je topotrebno na prihodnji skupšèini predlagaustrezno zni�anje plaèila za opravljanjefunkcije za èlane NS, predvsem v dru�bah,kjer se bodo zni�ale osnovne plaèe èlanomuprav in zaposlenim.

Pri vsem tem je potrebno omeniti šeaprila predstavljen »Predlog Zakona o do-datnem davku od dohodkov èlanov poslo-vodstev in nadzornih organov v èasu finan-ène krize«, ki pravzaprav predstavlja mo-�nost za sankcioniranje èlanov uprav innadzornikov, ki sklepov o omejitvi nagra-jevanja ne bodo spoštovali.

Vpliv novele ZGD-1Cna skupščine (javnih)delniških družb

Skupšèina gospodarske dru�be je za delnièarje izjemno pomemben dogodek, saj delnièarji naskupšèini uresnièujejo svoja korporacijska glasovalna upravièenja. Zadnji zakonodajni poseg napodroèje zakonskega urejanja priprave in izvedbe skupšèine predstavlja novela ZGD-1C (Zakon ospremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih dru�bah (ZGD-1C, objavljen v UL RS, št. 42 zdne 5. 6. 2009)), s katero je Dr�avni zbor RS v slovenski pravni red prenesel Direktivo 2007/36/ESEvropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju doloèenih pravic delnièarjevdru�b, ki kotirajo na borzi (UL EU, L št. 184 z dne 14. 7. 2007),1 ki pogojuje natanènejšo pravnoureditev priprave in izpeljave skupšèin (predvsem javnih) delniških dru�b v slovenski nacionalni za-konodaji.

V tem prispevku bomo s praktiènegavidika analizirali posamezna nova doloèilaZGD-1C o skupšèini dru�be, ki se bodo –upoštevaje prehodni re�im ZGD-1C – pra-viloma uporabljala za skupšèine, sklicane1. 9. 2009 ali kasneje, pri èemer bomo iz-postavili nova pravila, ki predstavljajo vprimerjavi z dosedanjo ureditvijo bistve-no spremembo, kar se bo v poslovni praksiodra�alo kot novost pri sami pripravi inizvedbi skupšèine delnièarjev, in pojasnili,kako bo novela ZGD-1C vplivala na sta-tutarno urejanje problematike skupšèin.2

Podrobnejše poznavanje obravnavane pro-blematike je zlasti pomembno za èlane nad-zornih svetov in upravnih odborov dru�b,vkljuèno z delavskimi predstavniki v tehorganih.

1. Spremembe gledesklica skupšèine

1.1. Sklic skupšèinena zahtevo manjšine

�e doslej je manjšina delnièarjev del-niške dru�be lahko poslovodstvu dru�bepodala pisno zahtevo za sklic skupšèine, prièemer pa novela ZGD-1C pravico manjšinedelnièarjev zahtevati sklic skupšèine, urejadrugaèe.

Skupšèino je treba sklicati, èe delnièar-ji, katerih skupni dele�i dosegajo dvajsetinoosnovnega kapitala (5 % osnovnega kapi-tala dru�be), od poslovodstva (pisno) za-htevajo sklic skupšèine, kateremu prilo�ijodnevni red, predlog sklepa za vsako pred-lagano toèko dnevnega reda, o katerem najskupšèina odloèa ali, èe skupšèina pri

posamezni toèki dnevnega reda ne spre-jema sklepa, obrazlo�itev toèke dnevnegareda. Sprememba v primerjavi s predhodnoureditvijo je v tem, da ZGD-1C natanènejeopredeljuje formalno vsebino zahteve za

Piše:Jožica Vindiš

1 V prispevku, zaradi prostorske omejenosti inpraktiène naravnanosti prispevka, èlenov noveleZGD-1C in èlenov Direktive 2007/36/ES, ki seimplementirajo v slovensko pravo dru�b, ne na-vajamo.2 Spremembe ZGD-1C sta obširneje, vkljuèno spredstavitvijo teoretiènih vidikov, predstavila �eB. Bratina, Uresnièevanje glasovalne pravice inpooblašèenci delnièarjev, in G. Drnovšek, Sta-tutarno urejanje zasedanja skupšèine po noveliZGD-1C, oba prispevka objavljena v zborniku 17.posvetovanja o aktualni problematiki s podroèjagospodarskega prava Gospodarski subjekti natrgu – novosti in aktualna vprašanja gospodar-skega prava, Portoro� 2009.


sklic skupšèine s strani manjšine delni-èarjev.

Po dosedanji ureditvi je v statutih dru�blahko prag imetništva dele�ev (delnic) dru-�be, ki manjšini delnièarjev omogoèa uvel-javitev te manjšinske pravice, doloèen bo-disi ni�je bodisi višje od 5 % osnovnegakapitala, vendar ta prag ne sme biti doloèenvišje od imetništva desetine (10 %) os-novnega kapitala. Nedavno sprejet ZGD-1Cpa opušèa statutarno doloèitev višjega pra-ga skupnega dele�a delnièarjev, ki lahkozahtevajo sklic skupšèine, in statutarnoupravièenje manjšinske pravice do poda-janja zahteve za sklic skupšèine ve�e zgoljna imetništvo ni�jega dele�a osnovnegakapitala. To pomeni, da je po novi ureditvinajvišji dele� dru�binega osnovnega kapi-tala, imetniki katerega lahko zahtevajo oddru�be sklic skupšèine, 5 % osnovnegakapitala, in s statutarno doloèbo tega dele�ani mogoèe dodatno zvišati, ampak ga je sstatutom mo�no le zni�ati na manj kot 5 %dru�binega osnovnega kapitala. S tem jenedvomno zagotovljeno veèje varstvomanjšinskih delnièarjev, delniške dru�be, ki

imajo v statutu sedaj za manjšinsko pravico

do podajanja zahteve doloèen prag višji od

imetništva 5 % dru�binega osnovnega ka-

pitala, pa bodo do 1. septembra 2010 to

statutarno doloèilo bodisi èrtale, ker bo

brez pravnega uèinka, bodisi uskladile z

ZGD-1C.

Novela ZGD-1C daje delnièarjem dru�btudi izbirno mo�nost, da v statutih dru�bomogoèijo manjšini delnièarjev pošilja-nje zahteve za sklic skupšèine poslovod-stvu dru�be z uporabo elektronskih sred-stev. To pomeni, da se sedaj uveljavlje-

nemu pošiljanju pisnih zahtev za sklic

skupšèine v prihodnje v tistih dru�bah, kjer

bodo tako odloèili delnièarji s sprejemom

ustreznih sprememb statuta, pridru�uje še

pošiljanje zahtev z uporabo elektronskih

sredstev. Tako npr. po uveljavitvi ZGD-1Cne bo nujno, da manjšina delnièarjev pošljedru�bi zahtevo za sklic skupšèine s (pri-poroèeno) poštno pošiljko, temveè jo bolahko poslala tudi npr. v priponki elektron-skega sporoèila (na e-naslov:»[email protected]«), po telefaksu …, èe bostatut to dovoljeval. Èe statut dru�be ne bodoloèal mo�nosti uporabe elektronskihsredstev, bodo manjšinski delnièarji zah-teve za sklic skupšèine poslovodstvu dru-�be še naprej pošiljali izkljuèno v pisniobliki, ob upoštevanju formalnih zahtevZGD-1C glede vsebine takšne zahteve.

1.2. Vsebina in objavasklica skupšèine

ZGD-1C vsebuje tudi podrobna pravilao vsebini sklica in o objavi sklica skup-šèine, pri èemer ZGD-1C glede minimalnezahtevane vsebine in naèina objave sklicaskupšèine vzpostavlja razlikovanje med

nejavnimi in javnimi delniškimi dru-�bami.

ZGD-1C taksativno našteva minimal-no obligatorno vsebino sklica skupšèinevseh delniških dru�b,3 pri èemer je vZGD-1C natanèno povzeta �e do sedaj uvel-javljena praksa dru�b glede vsebine sklicaskupšèine in v tej zvezi ZGD-1C za poslov-no prakso torej ne prinaša sprememb.Javne delniške dru�be, z delnicami katerihse trguje na organiziranem trgu, pa noviZGD-1C zavezuje, da v sklicih skupšèin,poleg navedb, ki jih morajo v sklicih skup-šèin objaviti vse dru�be, objavijo še do-datne informacije glede uporabe elek-tronskih medijev za posamezna opravilapri pripravi in izvedbi skupšèine javne del-niške dru�be.4

1.3. Mesto objave sklica skupšèine

Temeljno novost ZGD-1C v zvezi znaèinom objave sklica skupšèine (vabiladelnièarjem na skupšèino) predstavljadoloèba, da se skupšèina dru�be, ki lahkoimena in naslove vseh svojih delnièarjevugotovi iz veljavne delniške knjige, sklièeizkljuèno s priporoèenim pismom vsemtakim delnièarjem. Opozoriti pa je treba,da v takem primeru velja dan, ko je bilapošta odposlana, za dan objave sklicaskupšèine, kar pomeni, da mora dru�ba

najkasneje 31 dni (ali drugo statutarno

doloèeno obdobje) pred dnem zasedanja

skupšèine, èe je sklicni rok pri dru�bi 30

dni, oddati na pošto priporoèene pošiljke,ter ni treba, da delnièar najkasneje celih 30dni pred dnem zasedanja skupšèine prejmepriporoèeno pošiljko (v takem primeru jo bopraviloma dobil 30 dan pred skupšèino, karpomeni, da bo med prejemom pošiljke inzasedanjem skupšèine poteklo celih 29dni). Tedaj sklica skupšèine ni treba objavitiv Uradnem listu ali dnevniku ali na spletu. Zzakonom predvideno mo�nost, da se del-nièarji, kadar je imena in priimke ter naslovestalnega prebivališèa vseh (imenskih) del-nièarjev mogoèe ugotoviti iz delniške knjigepri KDD, vabijo neposredno s priporoèenimpismom, lahko statut izkljuèi, in vzpostavi

obveznost objave sklica skupšèine v us-

treznem statutarno opredeljenem glasilu

(in na spletu).

V primerjavi s sedanjimi pravili gledesklica skupšèine je v noveli ZGD-1C po-udarjen pomen interneta, saj je ob ob-stojeèih naèinih objave sklica skupšèinevzpostavil dodatno dol�nost objave sklicaskupšèine na spletnih straneh dru�be, èedru�ba s spletno stranjo razpolaga, za javne

3 Sklic skupšèine mora vsebovati vsaj navedbo:– firme in sede�a dru�be;– èasa in kraja skupšèine;– predloga dnevnega reda;– preseènega dne z obrazlo�itvijo, da se skupšèine lahko udele�ijo in na njej uresnièujejo glasovalno

pravico le tisti delnièarji, ki so imetniki delnic na ta dan, ter drugih pogojev, od katerih sta odvisnaudele�ba na skupšèini in uresnièevanje glasovalne pravice;

– roka ali dneva, do katerega lahko delnièarji zahtevajo dopolnitev dnevnega reda;– roka ali dneva, do katerega lahko delnièarji sporoèijo dru�bi predlog za objavo dodatne toèke

dnevnega reda ali nasprotni predlog in se ta objavi;– predlogov sklepov organov vodenja ali nadzora in kje so dostopne njihove obrazlo�itve;– kje in kako se lahko pridobijo popolna besedila listin in predlogov za skupšèino, katerih pregled mora

poslovodstvo delnièarjem omogoèiti v èasu od objave sklica skupšèine do dneva zasedanja skup-šèine na sede�u dru�be;

– da lahko delnièar na skupšèini uresnièuje svojo pravico do obvešèenosti;– postopka za uresnièevanje glasovalne pravice z elektronskimi sredstvi, èe ga dru�ba omogoèa;– postopka uresnièevanja glasovalne pravice po pošti, èe ga dru�ba omogoèa; in– drugih podatkov, ki jih doloèa ZGD-1 (tako smiselno 1. odstavek 296. èlena ZGD-1.4 Javna delniška dru�ba mora v sklicu skupšèine navesti tudi:– spletno stran dru�be, na kateri bodo objavljeni sklic skupšèine, skupno število delnic in glasovalnih

pravic na dan sklica skupšèine, vkljuèno z loèenimi podatki za vsak razred delnic, popolna besedilalistin in predlogov za skupšèino;

– da so izèrpne informacije o pravicah delnièarjev do razširitve dnevnega reda in nasprotnih pred-logov, uresnièevanju pravice delnièarjev do obvešèenosti dostopne na spletni strani dru�be;

– informacije o postopku uresnièevanja glasovalne pravice po pooblašèencu, predvsem o obrazcih, kijih je treba za to uporabiti, in naèin obvešèanja dru�be o imenovanju pooblašèenca z uporaboelektronskih sredstev;

– naèin pošiljanja dodatnih toèk dnevnega reda z uporabo elektronskih sredstev; in– naèin pošiljanja dodatnih toèk dnevnega reda in (nasprotnih) predlogov delnièarjev z uporabo

elektronskih sredstev.


delniške dru�be pa je doloèil obveznoobjavo sklica skupšèine na lastnih splet-nih straneh, kar pomeni, da morajo javnedelniške dru�be obvezno imeti oblikovane

svoje spletne strani in na njih objaviti sklic

skupšèine. V primeru kršitve teh pravil(neobjave sklica skupšèine na spletnihstraneh dru�be) je sankcija niènost sklepovskupšèine, razen, èe se skupšèine udele-�ijo vsi delnièarji, enaka sankcija pa nastopitudi v primeru neupoštevanja sklicnegaroka.

1.4. Rok za objavo sklica skupšèine

ZGD-1C dosedanji enomeseèni sklicnirok nadomešèa s 30-dnevnim sklicnimrokom, kar sicer ne predstavlja radikalnespremembe, temveè se s tem vzpostavljazgolj enotna dol�ina sklicnega roka neod-visno od števila dni v posameznem me-secu,5 vendar pa ZGD-1C dru�bam omo-goèa, da v statutu doloèijo daljši najkrajširok za objavo skupšèine (torej daljši od 30

dni), ne morejo pa dru�be v statutu pred-videti sklicnega roka, krajšega od 30 dni.

1.5. Razširitev dnevnega redaskupšèine in nasprotnipredlogi delnièarjev

Dnevni red sklicane skupšèine je do-pustno razširiti z dodatnimi toèkami dnev-nega reda. Po dosedanjem ZGD-1 se do-datni novi predlogi delnièarjev, ki skupajposedujejo 5 % osnovnega kapitala dru�be,uvrstijo na dnevni red skupšèine, èe sodru�bi poslani v takšnem roku, da sedodatne toèke dnevnega reda objavijo v 10dneh po objavi sklica skupšèine. NovZGD-1C pa doloèa rok za podajo zahteve za

razširitev dnevnega reda zasedanja skup-šèine z dodatnimi toèkami dru�bi s stranimanjšinskih delnièarjev, in sicer se dnevnired razširi, èe manjšinski delnièarji zahtevos prilo�enim predlogom sklepa, o kateremnaj skupšèina odloèa, ali èe skupšèina priposamezni toèki dnevnega reda ne sprejmesklepa, z obrazlo�itvijo toèke dnevnega re-da, pošljejo dru�bi najpozneje sedem dnipo objavi sklica skupšèine. V enakem rokuje treba dru�bi poslati nasprotni predlog, dase le-ta objavi.

Za razliko od ZGD-1, ki je manjšinskopravico do razširitve dnevnega reda zase-danja skupšèine strogo vezal na imetništvodvajsetine (5%) dru�binega osnovnega ka-pitala, pa ZGD-1C prepušèa statutarniavtonomiji, da doloèi ni�ji dele� imet-

ništva osnovnega kapitala za uveljavitevmanjšinske pravice do razširitve dnev-nega reda (dru�be lahko v statutih izbirno

doloèijo ni�ji prag za uresnièitev manjšin-

ske pravice do razširitve dnevnega reda),ter je v tem pogledu sledi identièni ureditvimanjšinske pravice za podajo zahteve zasklic skupšèine. Po ZGD-1C pa manjšinski

delnièarji nimajo mo�nosti izposlovati po-

oblastila sodišèa za objavo razširitve dnev-

nega reda, temveè je ZGD-1C to mo�nostohranil le pri sklicu skupšèine na zahtevomanjšine delnièarjev.

Poslovodstvo mora nemudoma po po-teku 7-dnevnega roka objaviti dodatnetoèke dnevnega reda, ki naj se obravnavajona skupšèini. Na zasedanju skupšèinedelnièarji obravnavajo in odloèajo o tistihdodatnih toèkah dnevnega reda, ki so bileobjavljene vsaj 14 dni pred skupšèino(doslej le tiste, ki so bile objavljene v 10dneh po objavi sklica, kar dejansko pomeninajmanj 20 dni pred skupšèino), sicer seobravnavajo na prvi naslednji skupšèini.Glede na precejšnje podaljšanje roka posklicu skupšèine, v katerem je mo�no ob-javiti dodatne toèke dnevnega reda, me-nimo, da je dopustno in primerno, da se naskupšèini obravnavajo tudi dodatne toèke,dru�bi sporoèene po izteku 7-dnevnegaroka od objave sklica, pa jih je brez te�avmogoèe objaviti vsaj 14 dni pred skup-šèino, kar bo moralo veljati predvsem v(najverjetneje redkih) primerih, ko bododru�be v statutih doloèile daljši najkrajšisklicni rok skupšèine. Po ureditvi iz ZGD-1Cpa tudi predlog dodatne toèke dnevnegareda, ki ni bil objavljen, ker je bil podanbistveno prepozno, ni brezpredmeten, tem-veè ga mora dru�ba ohraniti »na zalogi« zanaslednjo skupšèino, èe se delnièarji seve-da prej ne poslu�ijo zahteve manjšinskihdelnièarjev za sklic skupšèine.

Za javne delniške dru�be je z ZGD-1Cna novo vzpostavljena dol�nost, da vprimeru razširitve dnevnega reda z novimizadevami, o katerih naj odloèa skupšèina,najmanj 14 dni pred zasedanjem skup-šèine objavijo èistopis dnevnega reda naenak naèin, kot so objavile sklic. To po-meni, da pri javnih delniških dru�bah vprihodnosti ne bo zadošèala zgolj objavadodatnih toèk dnevnega reda (npr. ne bozadošèala objava dodatne toèke dnevnegareda z navedbo, da se je s tem dnevni redspremenil, saj se bo dodatna toèka obrav-navala pod 6, in da bo toèka 6 dnevnegareda s prvotnega sklica postala toèka 7

dnevnega reda), temveè bodo le-te ob-javljale èistopis: vsebino celotnega dnev-

nega reda z vkljuèenimi dodatnimi toèkami

dnevnega reda, ki so na dnevni red zase-

danja skupšèine uvršèene na zahtevo

manjšine delnièarjev (preèišèen dnevni

red). Novost ZGD-1C za javne delniške

dru�be je tudi, da morajo javne dru�bemanjšinskim delnièarjem obvezno zagotav-ljati vsaj en naèin za pošiljanje dodatnihtoèk dnevnega reda in nasprotnih tervolilnih predlogov s pomoèjo elektronskihsredstev. ZGD-1C ne doloèa eksplicitno,da bi javne dru�be morale naèine pošiljanjarazširitev dnevnega reda in nasprotnih tervolilnih predlogov z uporabo elektronskihsredstev opredeliti v statutu, temveè solahko ti naèini opredeljeni tudi v drugemaktu (poslovniku, pravilniku).

2. Zagotavljanje informacijo skupšèini delnièarjem

2.1. Sporoèila za delnièarje,pooblašèence

Glede sporoèil sklica skupšèine, na-sprotnih in volilnih predlogov ter utemeljitevpredlogov v tej zvezi je ZGD-1C spremenilrok, v katerem je delnièarjem in morebitnimpooblašèencem, ki so glasovalno pravicoza delnièarje uresnièevali na zadnji skup-šèini ali so to zahtevali, (pisno) sporoèilotreba podati, in sicer je treba sporoèilo datinajpozneje 14. dan pred zasedanjemskupšèine (prej: v 12 dneh po sklicu). Na-sploh je ZGD-1C pri objavah v zvezi s skup-šèino dru�be uveljavil koncept doloèitverokov na doloèen najkasnejši dan pred

dnevom zasedanja skupšèine, medtem koso roki doslej bili vezani na doloèene naj-kasnejše dneve po objavi sklica skupšèine.To pa lahko v primeru statutarnega podalj-

šanja sklicnega roka v praksi pomeni bist-

vene spremembe rokov.

ZGD-1C prinaša pri sporoèilih za del-nièarje in morebitne pooblašèence poeno-stavitev za sporoèila tistih dru�b, ki imajosklic skupšèine, morebitne dodatne, na-sprotne in volilne predloge objavljene nasvojih spletnih straneh, saj tem dru�bamnavedenih gradiv za skupšèino v sporoèilihni treba posredovati, temveè lahko v spo-roèilu delnièarjem in pooblašèencemzgolj navedejo spletno stran, kjer so tagradiva objavljena.

2.2. Zagotavljanje informacijdelnièarjem pred skupšèino

Pri sami izvedbi skupšèine in upravi-èenju do obvešèenosti predstavlja pomem-

5 Skupšèina, sklicana 28. 2. 2009 je v primeru enomeseènega sklicnega roka lahko bila izpeljana �e 29.3. 2009, medtem ko bi ob upoštevanju 30-dnevnega sklicnega roka lahko bila izpeljana 31. 1. 2009.


bno novost za prakso tudi zakonska rešitevZGD-1C, da poslovodstvu na zasedanju

skupšèine ni treba dati podatkov (odgo-

voriti na zastavljeno vprašanje delnièarja),

èe so zahtevani podatki (odgovor na

zastavljeno vprašanje) objavljeni na inter-

netni strani dru�be v obliki vprašanj in

odgovorov vsaj 7 dni pred zasedanjem

skupšèine. S tem se poskuša vzpostavitiustrezno komuniciranje med poslovod-stvom dru�be in delnièarji prek elektronskihmedijev (npr. v okviru vstopne toèke »in-formacije za delnièarje«, na spletnih stra-neh tujih dru�b »investor relation«). Na tanaèin ZGD-1C krepi pravico delnièarjevdo zastavljanja vprašanj po svetovnemspletu.

Glede zagotavljanja informacij delnièar-jem pred skupšèino pa je ZGD-1C vpeljalnovo nomotehnièno rešitev z novim 297.aèlenom, ter je na ta naèin v enem èlenuzbral doslej v odseku o sklicu skupšèinerazkropljena doloèila o zagotavljanju infor-macij delnièarjem, ter je v tej zvezi poudarila�urnost zagotavljanja informacij glede od-loèanja na skupšèini in transparentnost pripripravi skupšèine.

3. Udele�ba na skupšèiniin uresnièevanjeglasovalne pravice

3.1. Pogoji za udele�bo na skupšèini

Z ZGD-1C se ukinja deponiranje del-nic do doloèenega trenutka pred skup-šèino, saj glede na dematerializacijo delnicza prakso ta mo�nost ni bila uporabljiva,prav tako pa je zavirala èezmejno inves-tiranje v delnice, ohranja pa se statutarnadoloèitev predhodne prijave na skupšèino,ki je bila doslej mno�ièno uveljavljena kotpogoj za udele�bo (prisostvovanje in gla-sovanje) na skupšèini. Najkasnejši statu-tarno doloèen trenutek predhodne prijave jepo novem lahko vezan na konec èetrtegadne pred skupšèino, za razliko od dose-danje prijave najkasneje tri dni pred skup-šèino, pri èemer je s tem odpravljena ne-rodna ubeseditev zakonskega besedila.

ZGD-1C pa uvaja v zvezi z udele�bo naskupšèini t. i. preseèni dan – to je konec

èetrtega dne pred skupšèino,6 in sicer seskupšèine lahko udele�ijo in na njej ures-

nièujejo glasovalno pravico le tisti delni-

èarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v

centralnem registru nematerializiranih

vrednostnih papirjev konec èetrtega dne

pred zasedanjem skupšèine (na preseènidan). Glasovalno pravico na skupšèini la-hko izvršuje oseba, ki je konec èetrtega dnepred zasedanjem skupšèine vpisana priKDD kot delnièar, ne glede na kasnejšetransakcije z delnicami. V tej zvezi je trebaopozoriti, da bodo po ZGD-1C sklepi skup-šèine dru�be, ki v objavi sklica ne bo vse-bovala doloèitve preseènega dne (ali pafirme in sede�a dru�be ter èasa in krajaskupšèine), nièni, razen èe se bodo tak-šne skupšèine udele�ili vsi delnièarji dru-�be (univerzalna skupšèina).

3.2. Novi naèini uresnièevanjeglasovalne pravice

3.2.1. Udele�ba na skupšèini brez

fiziène prisotnosti delnièarja ali

njegovega pooblašèenca

Doslej je ZGD-1 (prej ZGD) dopušèalzgolj uresnièevanje glasovalne pravice nasami skupšèini bodisi osebno ob fizièniprisotnosti delnièarja bodisi po pooblaš-èencu. ZGD-1C pa uvaja:

•predèasno glasovanje po pošti ter prekelektronskih sredstev, in

• glasovanje v èasu zasedanja skupšèi-ne prek elektronskih sredstev,

èe ti mo�nosti opcijsko dopušèa statutdru�be. Zaradi omogoèanja novih naèinovuresnièevanja glasovalnih pravic, je zZGD-1C opredelitev teh novih izbranihnaèinov uresnièevanja glasovalne pravi-ce postala izbirna vsebina statuta dru�be.

Predèasno glasovanje po pošti pred-stavlja naèin uresnièevanja glasovalnih pra-vic, pri katerem delnièar pred dnevom zase-danja izpolni glasovnico in jo po klasiènipošti odpošlje (s priporoèeno pošiljko)dru�bi. Dru�be, ki bodo v statutih dru�bomogoèile tak naèin predèasnega glaso-vanja, bodo morale v statutih natanènoopredeliti celoten postopek predèasnegaglasovanja po pošti. V tej zvezi predla-

gamo, da se za tak naèin uresnièevanjaglasovalne pravice odloèijo dru�be, ki imajospletne strani, na katerih bodo objavilaglasovnico za glasovanje o predlogih skle-pov za vse posamezne toèke dnevnegareda, ki jo bo delnièar izpolnil (glasovaltako, da bo obkro�eval ZA ali PROTI) in jo spriporoèeno pošiljko »oddal« dru�bi. Pritem naèinu uresnièevanja glasovalnih pra-vic ni mo�no, da bi skupšèina pooblastilo zaureditev postopkovnih vprašanj predèas-nega glasovanja po pošti prenesla na po-slovodstvo, temveè je celoten postopekpredèasnega glasovanja po pošti, èe sedelnièarji za tak naèin uresnièevanja glaso-valne pravice odloèijo, nujno urediti v sta-tutu. Z vidika ugotavljanja izida glasovanjain morebitnih špekulacij in zlorab v tej zvezipa je priporoèljivo, da se v statutu doloèi, damorajo delnièarji, ki uporabijo predèasnoglasovanje po pošti, izpolnjeno glasovnicoodposlati v zaprti (zalepljeni) ovojnici zoznako: »Skupšèina – ne odpiraj!« ali dru-gim podobnim s pripisom, na podlagi kate-rega je mogoèe razbrati, da je v ovojniciglasovnica za skupšèino. Ob tem pa botreba še doloèiti: kako poskrbeti za ustreznovarnost in deponiranje prispelih glasovnicdo skupšèine, kako in kdaj se ugotavlja izidglasovanja iz glasovnic,… Nedvomno pamora dru�ba, da bi glasove bilo mogoèeupoštevati, prejeti pisemske pošiljke zglasovnicami pred ugotovitvijo izida glaso-vanja o posameznem predlaganem sklepuna zasedanju skupšèine. Dilem v zvezi spredèasnim glasovanjem po pošti je precej,zato bo nujna premišljena in natanènaureditev v statutu dru�be. Prav zaradi ob-se�nosti materije, ki jo bo v tej zvezi trebaurediti, bi bilo morda smiselneje, èe bizakonodajalec omogoèil, da se pooblastiloza natanèno ureditev postopkovnih vpra-šanj predèasnega glasovanja po obièajnipošti v drugem dru�binem aktu in pripravotakšnega akta prenese na organe vodenja,skupšèina pa bi kasneje morebiti dajalasoglasje k takšnemu aktu.

Po noveli ZGD-1C lahko statut dru�bedoloèi, da se delnièarji lahko »udele�ijoskupšèine« tudi tako, da glasujejo naskupšèini s pomoèjo elektronskih sred-stev brez fiziène prisotnosti (delnièar gla-suje v èasu zasedanja skupšèine z oddal-jenega mesta ali pa mu je omogoèenopredèasno glasovanje z elektronskimi sred-stvi) in da se v statutu tudi uredi postopek

6 M. Kocbek ga v prispevku Direktiva EU o pravicah delnièarjev in spremembe ZGD-1C, objavljenem vzborniku Sedemnajstega posvetovanja o aktualni problematiki s podroèja gospodarskega pravaGospodarski subjekti na trgu – novosti in aktualna vprašanja gospodarskega prava, Portoro� 2009,poimenuje »referenèni dan«.


za takšno glasovanje prek elektronskihmedijev. Glede na dose�eno razvojno stop-njo elektronskih medijev in njihovo razno-vrstnost je utemeljeno prièakovati, da bodonatanèna postopkovna doloèila v zvezi zglasovanjem prek elektronskega medija vèasu zasedanja skupšèine z oddaljenegakraja, precej »obte�ila« vsebino statuta,zato je zakonodajalec v ZGD-1C predvidel,da delnièarji v statutu zgolj podelijoposlovodstvu dru�be pooblastilo, da le-topodrobneje uredi postopek glasovanjaprek elektronskega sredstva v internemaktu dru�be. Statut dru�be lahko pooblasti

poslovodstvo, da podrobneje uredi posto-

pek glasovanja na skupšèini s pomoèjo

elektronskih sredstev, kar pomeni, da bolahko, ob obstoju ustreznega podeljenegapooblastila v statutu, poslovodstvo dru�besprejelo interni akt, v katerem bo natanènodoloèilo vse podrobnosti v zvezi z glaso-vanjem po internetni povezavi. Glede napestrost ponudbe elektronskih sredstev boposlovodstvo v teh aktih v sodelovanju zinformatiki, raèunalnièarji,… lahko obliko-valo zelo kreativne rešitve, saj ZGD-1C zapostopkovne rešitve pri glasovanju prekelektronskih sredstev ne vsebuje nobenihomejitev, razen zagotavljanja varnosti inpreverljivosti identitete. V zaèetnem ob-dobju uvajanja elektronskih sredstev vnamene glasovanja na skupšèini poslovnapraksa najbr� ne bo naklonjena mo�nosti,da delnièar prisostvuje skupšèini in glasujev èasu zasedanja skupšèine z oddaljenegamesta, ker slednje predstavlja zahteveninformacijski projekt vzporedno ob skup-šèini na sede�u dru�be.

Udele�ba in glasovanje na skupšèinipredèasno po pošti in prek elektronskegamedija sta lahko odvisna samo od zahtev inomejitev, ki so potrebne za ugotavljanjeidentitete delnièarjev ter varnega elektron-skega komuniciranja in do mere, soraz-merne za uresnièitev tega cilja. Omejitveglede glasovanja po pošti in prek elek-tronskih sredstev torej ne smejo biti ne-razumne, da ne bodo odvraèale delnièarjevod glasovanja na skupšèini.

3.2.2. Pooblašèenci delnièarjev

ZGD-1C uvaja tudi nekaj novosti v zvezipodelitvijo pooblastil. Delnièarjem javnih

delniških dru�b mora biti, poleg pooblas-titve s pisnim pooblastilom, obvezno omo-goèeno imenovanje pooblašèenca z upo-

rabo elektronskih sredstev, pri èemermorajo delnièarji javne delniške dru�be vstatutu dru�be obvezno opredeliti naj-manj en elektronski naèin, s katerim lah-ko delnièar dru�bo obvesti o imenovanjupooblašèenca, medtem ko pri nejavnihdru�bah še vedno velja pisno pooblastilo, kiostane shranjeno pri dru�bi. V ta namenbodo javne delniške dru�be najbr� na svojihspletnih straneh vzpostavile elektronsko pots formularjem za podelitev pooblastila, ki gabo delnièar izpolnil in »elektronsko odpo-slal« dru�bi.

3.2.2.1. Razkritje nasprotja interesov

za zastopanje na strani

pooblašèenca

ZGD-1C ne prepoveduje (organizirane-ga) zbiranja pooblastil (profesionalnim) po-oblašèencem, ki so morebiti (»sorodstve-no«, kapitalsko ali drugaèe) povezani z dru-�bo, za katero ponujajo zastopanje na skup-šèini, vendarle pa se od t. i. »povezanihpooblašèencev« zahteva razkritje nasprot-ja interesov za zastopanje. To pomeni, damora z dru�bo povezan pooblašèenec v

pisni obliki delnièarjem razkriti vse okoliš-

èine, ki so lahko pomembne za delnièarja

pri presoji tveganja, da bi pooblašèenec

lahko deloval v interesu, drugaènem od in-

teresa delnièarja.

(Institucionalni) pooblašèenec morapodatke o nasprotju interesov ali izjavo, da

nasprotja interesov ni, poslati delnièarju vpisni obliki pred podelitvijo pooblastila. Vpraksi bodo torej finanène organizacije obponujanju zastopanja delnièarjem na skup-šèini slednjim ob formularju za podelitevpooblastila zavezane predlo�iti tudi podatke

o (kapitalski) povezanosti finanène organi-

zacije z dru�bo, za katere zastopanje na

skupšèini zbirajo pooblastila ali pa pred-

lo�ile izjavo, da z dru�bo niso povezane.Nasprotja interesov ni dol�an razkriti po-oblašèenec, ki na skupšèini ne zastopa veèkot deset delnièarjev in veè kot 1 odstotekosnovnega kapitala, ker se meni, da kotnepomemben pooblašèenec navkljub po-vezanosti z dru�bo, na katere skupšèini bo

nastopal kot pooblašèenec delnièarja/ev,nima pomembnejšega vpliva na izid glaso-vanja.

3.2.3. Izid glasovanja

pri javnih delniških dru�bah

ZGD-1C vsebuje pojasnilno doloèbo,kaj vse mora vsebovati ugotovitev in raz-glasitev izida glasovanja o posameznempredlogu sklepa pri javnih delniških dru-�bah, pri èemer pa predstavlja pomemb-nejšo novost obveznost javnih delniškihdru�b, da izid glasovanja v dveh dneh poskupšèini delnièarjev objavijo na svojihspletnih straneh. Ta doloèba ima infor-macijsko funkcijo za tuje delnièarje, ki nisotako zelo seznanjeni z javnostjo objav sod-nega registra (na portalu AJPES-a).

4. Sklepne ugotovitve

1. ZGD-1C poudarja pomen uporabeelektronskih sredstev pri pripravi in izvedbiskupšèine delniške dru�be, pri èemer po-enostavitve, ki jih ta omogoèa, v veèji meriuvaja za javne delniške dru�be. Z uporabo

informacijske tehnologije se namreè pove-èuje uèinkovitost (èezmejnega) izvrševanjaglasovalnih pravic delnièarjev pred in nasami skupšèini.

2. Javne delniške dru�be morajo do 1.9. 2010 z ustreznimi doloèbami v svojihstatutih obvezno omogoèiti:

•podajanje dodatnih toèk dnevnega reda(t. i. razširitev dnevnega reda) ter na-sprotnih in volilnih predlogov z elektron-skimi sredstvi

• obvestitev dru�be o imenovanju poob-lašèenca z elektronskimi sredstvi,

• druge z ZGD-1C predvidene mo�nostiuporabe informacijske tehnologije pabodo omogoèale izbirno.

Nejavne delniške dru�be bodo uporaboelektronskih sredstev v pripravo in izvedboskupšèine uvajale povsem prostovoljno.

ZGD-1C poudarja pomen uporabe elektronskihsredstev pri pripravi in izvedbi skupšèine delniške

dru�be, pri èemer poenostavitve, ki jih ta omogoèa,v veèji meri uvaja za javne delniške dru�be.


Letos se v juniju izteèe drugi mandat sveta delavcev RTVS, uspešno izpeljane volitve za nov svetdelavcev 28. maja 2009 pa so prilo�nost tudi za analizo našega preteklega delovanja, ki naj bosmerokaz za še kakovostnejše delo v prihodnje.

Normativne podlagein zgodovina razvoja

Svet delavcev RTVS Slovenija je bil pr-viè izvoljen 29. 6. 2001, v petnajstèlanskisestavi. Zgodovina sveta delavcev ima ko-renine v letu 1991, ko je bilo v Ustavo repu-blike Slovenije v 75. èlen uvršèeno doloèilo,da delavci sodelujejo pri upravljanju vgospodarskih organizacijah in zavodih nanaèin in pod pogoji, ki jih doloèa zakon.Leta 1994 postavljena zahteva treh sin-dikatov RTVS se je v letu 1995 uresnièila zuvrstitvijo doloèbe v Statut RTVS, da de-lavci lahko izvolijo svet delavcev, a (gledena to, da še ni posebnega zakona o sode-lovanju delavcev pri upravljanju v zavodih,ZSDU pa neposredno in v celoti velja samoza gospodarske dru�be in zadruge) �al le zomejenimi pristojnostmi. Tako je bil junijaleta 2001 svet delavcev RTVS legalno iz-voljen in konstituiran, vendar, kot reèeno,takrat še ni imel ni imel enakega obsegapravic in pristojnosti kot sveti delavcev vgospodarskih dru�bah na podlagi ZSDU.

Z vztrajanjem pa smo po štirih letihpostopkov vendarle pridobili odloèbo Us-tavnega sodišèa, ki je v celoti legaliziralaobstoj sveta delavcev RTVS. Takrat je bilaodpravljena še zadnja ovira, ki je od leta1991 prepreèevala ustvariti pogoje zakakovostno sodelovanje predstavnikov za-poslenih pri upravljanju v RTVS. Do vnosadoloèb v danes veljavni 25. èlen Zakona oRTVS in 38. èlen v Statuta Zavoda RTVS, s

katerimi je bila glede delovanja sveta de-lavcev RTVS doloèena smiselna uporabadoloèil ZSDU, je bila pot hitrejša. Od nor-mativne ureditve do konkretne prakse pa bopotrebno opraviti še veliko dela.

S ciljem, da bi na pravnoformalnem indnevno delovno-organizacijskem podroèjuuredili razmere za uèinkovito sodelovanjepri upravljanju se je svet delavcev skorajdve leti pogajal z vodstvom RTVS in 19. 9.2007 smo podpisali participacijsko po-godbo, ki poleg kolektivnih pravic zajematudi individualne pravice do soupravljanja,predvsem zaposlenim posameznikom vRTVS. Postavljen je bil še en pravni temeljza varovanje pravic zaposlenih v RTVS.Seveda je urejanje delovnopravnih odnosovv RTVS dolgoletna stalna naloga, ki jo imavsak svet delavcev v svojih letnih naèrtih.

Posebnosti delovanja vkonkretnem delovnem okolju

Radiotelevizija Slovenija je zelo izpo-stavljen in pomemben nacionalni javnimedij in lahko verjamemo, da se štiriletnadru�bena valovanja prelivajo tudi v naškolektiv in naša delovna in poklicna okolja.Zaposleni moramo vsakodnevno ob vednoveèjih zahtevah ustanovitelja in celo dnevnepolitike svojo profesionalno dr�o in strokov-nost opravièevati pred posamiènimi interesimimoidoèih predstavnikov javnosti in tudipolitikov, ki so preprièani, da do najmanjšepodrobnosti poznajo naše delo. Iz tega

razloga in zaradi znakov šikaniranja je svetdelavcev �e leta 2007 zaèel postopke zapogajanje o novem pravilniku o prepre-èevanju mobbinga, ki bo usklajen z doloèiliKazenskega zakonika KZ-1. Usklajevanje indogovori so trajali skoraj eno leto in 20. 5.2008 je bil med svetom delavcev in vod-stvom RTVS podpisan pravilnik o prepre-èevanju mobbinga, ki ureja obèutljivo pod-roèje medsebojnih odnosov med zaposle-nimi na sodobnejši, bolj evropski naèin.Upoštevanje tega dokumenta bo jamstvo zakakovostne in urejene medsebojne odnosemed zaposlenimi tudi v prihodnje.

Uspešna izvedba volitevza nov svet delavcev

Letos se v juniju izteèe drugi mandatsveta delavcev RTVS, uspešno izpeljanevolitve za nov svet delavcev 28. maja 2009pa bodo dodale novih moèi in energije zauspešno nadaljnje delo. Lahko prièakujemoosve�itve s pomladitvami èlanstva.

Sestava èlanstva sveta

Oba dosedanja mandata ka�eta nauravnote�eno sestavo sveta delavcev, sajje v sedanji sestavi sedem �ensk in osemmoških. Povpreèna izobrazbena strukturaèlanstva se pribli�uje višji in visoki izobra-zbi. Zaradi specifike dela in ker v Sloveniji zamnoge specifiène poklice ni ustreznih izo-bra�evalnih ustanov, je v RTVS opazno

RTV Slovenija

INFORMACIJE IN TEME IZ SOUPRAVLJALSKE PRAKSE

Piše:Januš Luznar


število zaposlenih, ki ob visoki strokovniusposobljenosti nimajo formalne zahtevaneizobrazbe.

Na volitvah posebnega kandidiranja zaizvolitev kandidatov invalidov nismo po-sebej izpostavljali. Kadri v RTVS se zaradistarostne strukture in »mehkega odpuš-èanja« – upokojevanja zadnjih nekaj letpospešeno pomlajujejo, ustreznost izo-brazbenim zahtevam pa se vsako leto iz-boljšuje.

Pogoji za delovanjesveta delavcev

Svet delavcev deluje na podlagi dve letiveljavne participacijske pogodbe, ki zelopodrobno ureja podroèja delovanja, umes-titev in status sveta delavcev v upravljalskistrukturi RTVS in tudi pravice t. i. individu-alnega soupravljanja zaposlenih. Svet de-lavcev lahko skladu s to pogodbo zaposli tripoklice èlane, kar bo verjetno v najbli�jiprihodnosti tudi storil. To je odvisno pred-vsem od pripravljenosti izvoljenih èlanov alièlanic za opravljanje takega poklica. Pro-storski pogoji za delo sveta so za dobro inuèinkovito delovanje sveta ustrezni, pred-vsem tudi zlahka dostopni vsem zaposle-nim v RTVS. Višina sredstev za rednodelovanje sveta delavcev sicer ne dosegazakonsko dopustne, kar pa v sedanjih oko-lišèinah ne zavira uèinkovitosti sveta. Izo-bra�evanje èlanic in èlanov sveta ni bilo sstrani vodstva nikoli ovirano, zaleglo je krat-ko in jasno pojasnilo predsednika sveta onujnosti izobra�evanja. Pravno svetovanjeima svet delavcev RTVS zagotovljeno brezposebne pogodbe s strani odvetniške pi-sarne Èeè-Gruden, potrebno pokrivanje tehstroškov pa doslej nikoli ni oviralo našegasodelovanja z vodstvom. Èlanstvo v zdru-�enju svetov delavcev je za svet delavcevRTVS postalo neizbe�na stalnica, saj obvisoki strokovnosti izobra�evanj in sveto-vanj zagotavlja uèinkovitost in kakovostdelovanja èlanov sveta delavcev v praksi.Meseènih nagrad z diferenciranim siste-mom nagrajevanja nepoklicnih èlanov sve-ta doslej nismo uspeli uveljaviti, èlanicam inèlanom pa se ustrezno in redno izplaèujeudele�ba na rednih in izrednih sejah sveta.

Predstavniki delavcevv nadzornem svetuin delavski direktor

Nadzorni svet RTVS ima enajst èlanov,od tega dva voljena predstavnika zapo-slenih. Tako razmerje seveda ne omogoèa

odloèilnega vpliva na odloèanje, èeprav vpraksi ka�e, da z dobrimi, pripravljenimi inpreprièljivimi argumenti lahko tudi dva èla-na vidno prispevata k usklajenim odloèit-vam nadzornega sveta. Drugi še pomemb-nejši organ upravljanja v RTVS je program-ski svet, ki je s svojo sestavo 28 èlanov intremi predstavniki zaposlenih organ, ki vpraksi zaradi velikosti vse bolj izgublja uèin-kovitost. Predstavniki zaposlenih v pro-gramskem svetu lahko v tako velikem orga-nu dajejo številne predloge in pripombe, kipa nimajo vedno prave strokovne podporepri preostalem èlanstvu sveta. Vsi pred-stavniki zaposlenih v nadzornem in pro-gramskem svetu so stalno vabljeni na vseseje sveta delavcev, kjer spregovorijo oaktualnem dogajanju v teh organih in seposvetujejo s svetom delavcev o aktualniproblematiki v RTVS. Sedanji Zakon o RTVpa v 25. èlenu odreja transparentno in javnodelovanje vseh organov upravljanja v RTVStudi s tem, da je predstavnik sveta de-lavcev stalno vabljen na vse seje pro-gramskega sveta in nadzornega sveta,prejema vsa gradiva za seje teh teles in imana sejah pravico do predstavitve mnenjasveta delavcev o obravnavanih gradivih.RTVS pa v sedanjih okolišèinah zaenkratnima delavskega direktorja.

Naèin in uèinkovitost svetapri opravljanju zakonskihpristojnosti

Temeljne naèine soupravljanja, kot soobvešèanje, skupno posvetovanje, soodlo-èanje in proaktivno (samoiniciativno) delo-vanje sveta sproti uveljavljamo na rednihskupnih sejah z vodstvom. Raven vzpo-stavljenega sodelovanja med svetom de-lavcev in vodstvom RTVS je dokaj visoka,vseeno pa potrebuje še veliko stalne po-zornosti.

Pravice zaèasnega zadr�anja odloèitvedelodajalca svet delavcev doslej še ni bilprisiljen uporabiti, saj je bil �e v prejšnjemmandatu podpisan arbitra�ni sporazum, kibi lahko v doloèenih primerih razrešil ne-rešljive zaplete. Naèeloma pa vsa, še takodelikatna vprašanja, razrešujemo na rednihskupnih sejah in v neposrednem stiku svetadelavcev z vodstvom RTVS.

Sodelovanju sveta delavcev z »bazo«bomo morali ob delovni preobremenjenostièlanov sveta posvetiti še veè pozornosti,posebej v èasu današnjih velikih premikovin sprememb. Posamezni(e) èlani(ce) raz-lièno, poveèini uspešno kontaktirajo ssvojim delovnim okoljem, iz katerega iz-

hajajo, kar se odra�a tudi v odzivih zapo-slenih. Sklici zborov zaposlenih so za�e-lena oblika obvešèanja, ki pa v sedanjihnezanesljivih èasih ne more postati edininaèin obvešèanja zaposlenih. Današnji,sodobnejši in hitrejši naèini (internet, in-tranet, e-pošta in drugo) omogoèajo zane-sljivo komunikacijo in verodostojnost ob-vestil.

Proaktivno (samoiniciativno)delovanje sveta delavcev

Svet delavcev je v zadnjem mandatu zakakovostno in uspešno delovanje sistemasoupravljanja spro�il nekaj sto pobud inpredlogov, od manj zaznavnih do najpo-membnejših. Dosledno opozarjanje na spo-štovanje zakonitosti oz. skladnosti delo-vanja vodstva RTVS z zakonodajo in pred-pisi je v delu sveta stalnica. Pobude so bilev veliki meri upoštevane, pravna podlaga zadelovanje sveta delavcev pa je z vsakimmandatom kakovostnejša.

Sodelovanje med svetom delavcev insindikati v RTVS poteka v omejenih okvirihin �al predvsem na osebni ravni predsed-nikov. Svet delavcev RTVS je vse tri sindi-kate povabil dvakrat (2003 in 2007) k pod-pisu dokumenta o sodelovanju, �al je bilodziv s strani sindikatov obakrat odklonilen.Upamo, da bo sedanja, na novo izvoljenaekipa sveta delavcev RTVS, uspela prepri-èati sindikate o nujnosti boljšega medse-bojnega sodelovanja. Lanskoletna pogaja-nja za zdaj veljavni in razlièno ocenjeni sis-tem plaè v javnem sektorju so vodili so-cialni partnerji brez svetov delavcev, v pri-meru ZSPJS (Zakona o sistemu plaè v jav-nem sektorju) pa trije sindikati RTV in po-gajalska skupina ministrstva za javno upra-vo.

Svet delavcev je zaradi zavedanja o po-membnosti sodelovanja s kadrovsko slu-�bo vnesel v participacijsko pogodboposeben 23. èlen, ki zahteva mnenje svetadelavcev o predlaganem kandidatu za vo-denje te slu�be. Nadalje ima svet delavcevpravico generalnemu direktorju predlagatirazrešitev vodilnega delavca za kadrovskoin socialno podroèje, èe njegovo delo po-vzroèa hujše motnje v medsebojnih od-nosih. Vodilni delavec za kadrovsko in so-cialno podroèje je dol�an redno sodelovati ssvetom delavcev, kar se tudi dogaja.

Program dela

Program dela sveta delavcev RTVS slo-ni na rednem meseènem in letnem pre-gledovanju realizacije dogovorjenih in


sprejetih sklepov in dogovorov ter nasprotnem razreševanju aktualnih proble-mov iz vseh delovnih okolij. Dogovori,sprejeti na rednih meseènih sejah svetadelavcev z vodstvom RTVS, se v najveèjimeri sproti razrešujejo. Tak naèin se je vtem obdobju izkazal kot uèinkovit predvsemzaradi sprotnega urejanja problemov zvodstvom RTVS. Ugotavljanje delovnegazadovoljstva zaposlenih je stalna nalogaèlanic in èlanov sveta delavcev, a tudi aktu-alnega vodstva. Pod toèko dnevnega reda»Aktualno« se na vsaki seji redno in sprotispro�a in razrešuje zaznane probleme. Po-sebno pozornost bo moral svet delavcevposvetiti tudi ustrezni aktivnosti svojihodborov – odbora za pravno varnost, od-bora za prepreèevanje mobbinga (trpin-èenja na delovnem mestu) in komisije zarazlago doloèil participacijske pogodbe, sèimer se »mora« zagotoviti visoka stopnjauèinkovitosti v stalno spreminjajoèih serazmerah v RTVS.

Svet delavcev velik del svoje aktivnostinaslanja tudi na svoje strokovne komisije(za akte in pravilnike, poèitnikovanje, va-rovanje zdravja zaposlenih, tehnièna vpra-

šanja…). Uèinkovitost predhodno dobropripravljenega predloga za redne seje SDopazno poveèuje uèinkovitost delovanjaSD.

Zakljuèek

Trenutna ocena razmer in stanja vRTVS je povezana s prièakovanjem novegaZakona o RTVS, ki bo okolišèine v delovnihokoljih lahko, kot vsakiè znova, obèutnospremenil. Vpliv sprememb v dru�benemokolju se odra�a tudi na razmere v RTVS.Samostojnost in neodvisnost programskeprodukcije RTV pa danes ni bli�e evropskodeklarirani kot pred leti.

Naš glavni trenutni cilj je ohranjanjezakonitih pogojev dela in obstoja delovnihmest v RTVS, s stalnim poveèevanjemstrokovnosti ob izboljševanju pogojev dela.Kljuènega pomena za umirjeno delo zapo-slenih na RTVS je stopnja zunanjega pri-tiska s ponavljajoèimi se zahtevami (parla-menta in politike) po zmanjševanju številaredno zaposlenih. Take zahteve danes vsebolj vplivajo na poèutje in strokovno ravenredno zaposlenih. Status RTVS je vse-

nacionalni projekt, ki ga bo treba izpeljati obvsenacionalnem konsenzu in predvsem ponaèelih, ki jih Evropa sprejema �e daljšeobdobje.

Svet delavcev je pripravil predlog Mini-strstvu za kulturo, da naj prevelika organaRTVS (nadzorni in programski svet) ustrez-no zmanjša in sestavi tako, da bosta boljstrokovna in s tem bolj uèinkovita, pred-vsem s poveèanjem števila predstavnikovzaposlenih v teh organih.

Vsem problemom navkljub je v RTVSše danes prisotna dokaj visoka stopnjalojalnosti zaposlenih do hiše kot medija inustanove. Tudi podroèje dela s èloveškimiviri v RTVS je bilo kadrovsko dolga letaoslabljeno. Temu bi morali posvetiti veèpozornosti in uvesti ustrezne posodobitve.Za veèjo uèinkovitost dogovorov med sve-tom delavcev in vodstvom pa se bo moralveèji del vodstva in srednjega mene-d�menta èim prej poglobljeno in celovitoseznaniti z delovnopravno zakonodajo,predvsem pa s sodobnimi metodami inprincipi uèinkovitega ter prijaznega vodenjadelavcev in delovnih procesov.

Pogled na pretekli mandatPrvi svet delavcev je bil v dru�bi UNIOR d.d. ustanovljen leta 1998, sedanji pa je nastopil mandat23. 7. 2005 in ravno zdaj smo sredi priprav na nove volitve, ki bodo 30. 6. 2009. Upam, da se bodovolitev zaposleni udele�ili v èim veèjem številu. Na prvih treh volitvah za èlane sveta delavcev je bilaudele�ba volivcev nad 60-odstotna.

Sestava sedanjegasveta delavcev

Svet delavcev šteje 17 èlanov, od tegaso tri �enske. V prvih mandatih nismo imelienakomerne zastopanosti po programih(dru�ba ima 5 programov), kar smo s spre-membo poslovnika popravili, tako da ima-

mo sedaj dokaj dobro pokritost. V svetudelavcev imamo tako tudi predstavnike zu-nanjih obratov, kar se nam zdi zelo po-membno pri prenosu informacij izven ma-tiène firme.

Èlani sveta delavcev so razdeljeni vštiri odbore. To so: odbor za urejanje polo-�aja posebnih skupin delavcev (�enske,

invalidi, mladi delavci itd.), odbor za varstvopri delu in delovne razmere, odbor zaspremljanje uresnièevanja zakonodaje inkolektivnih pogodb ter odbor za informi-ranje. V odboru za informiranje so namest-nik predsednika sveta delavcev in pred-sedniki odborov. Odbori se sestajajo kvar-talno oziroma po potrebi. Problematiko, ki

Piše:

Anton Zalo�nik

Svet delavcev dru�be Unior d.d. Zreèe


jo obravnavajo na sestankih, predstavijo nasejah sveta delavcev, kjer se potem izobli-kuje skupno stališèe in sprejmejo sklepi.

Ohranili smo tudi paritetnosestavo nadzornega sveta

Svet delavcev dru�be UNIOR d.d. so-deluje pri upravljanju dru�be tudi prek svojihpredstavnikov v nadzornem svetu. Predzadnjim mandatom nadzornega sveta namje kljub pritiskom s strani predstavnikovlastnikov uspelo zadr�ati polovièno zasto-panost delavskih predstavnikov (sestava4 : 4) v nadzornem svetu. Èlani nadzorne-ga sveta se pred svojimi sejami posvetujejos svetom delavcev in po sejah o njih rednoporoèajo.

Participacijski dogovor

V dru�bi imamo sklenjen participacijskidogovor med poslovodstvom in svetomdelavcev, katerega se obe strani poskušataèim bolj dr�ati. V njem imamo zapisane tudimo�nosti za profesionalno opravljanjenekaterih funkcij, ki pa jih do sedaj nismouveljavili. Vedno bolj pa ugotavljamo, da boza dobro delovanje sveta delavcev potreb-no imeti vsaj profesionalnega predsed-nika sveta delavcev. V participacijskemdogovoru imamo prav tako dogovorjenasredstva za delovanje sveta delavcev inurejeno tudi nagrajevanje nepoklicnih èla-nov sveta delavcev.

Seje sveta delavcevin sodelovanje z upravo

Na leto imamo do 7 sej, na katerih sovedno prisotni tudi predsednik uprave,predstavniki delavcev v nadzornem svetuter direktor kadrovske slu�be. Seje svetadelavcev se planirajo glede na seje nad-

zornega sveta. Drugi naèin rednega sodelo-vanja sveta delavcev z upravo so rednimeseèni sestanki, na katerih sodelujejotudi predstavniki vseh treh reprezentativnihsindikatov v podjetju. Na teh sestankihuprava poroèa o zadevah, ki se tièejo sin-dikatov in sveta delavcev. Tu se predstavijoin usklajujejo stališèa vseh strani, tako dapotem pridejo na seje sveta delavcev dokajenotni predlogi.

Svet delavcev se je �e v preteklih letihveliko anga�iral v zvezi z ureditvijo partici-pacije zaposlenih pri dobièku, po sprejetjuzakona pa je takoj spro�il postopek zauvrstitev predloga o udele�bi zaposlenih pridobièku na dnevni red skupšèine. Prav takosmo bili z odborom za varstvo pri delu indelovne razmere vkljuèeni v projekt »izjavao varnosti z oceno tveganja«, ki pa na �a-lost še vedno ni v celoti zakljuèena, oziromaniso izvedeni vsi zahtevani ukrepi.

Odnos uprave do sveta delavcev je zelokorekten, na kar posebej ka�e tudi �eomenjeno dejstvo, da sta na vseh sejah na-vzoèa predsednik uprave in izvršilni direktorza kadrovske zadeve.

Sodelovanje svetadelavcev z ”bazo”

Ker imamo v svetu delavcev zastopanevse programe, imajo èlani zadol�itev, dazaposlenim poroèajo o sklepih, sprejetih naseji. Poroèajo jim tudi o rezultatih poslo-vanja, prav tako pa zbirajo pripombe inpobude zaposlenih v posameznih okoljih, kijih potem posredujejo na seji sveta delav-cev. Po vseh programih imamo namešèenepoštne nabiralnike, v katere lahko delavcianonimno oddajo pripombe in predloge,vzpostavljeno pa imamo tudi intranetnostran, kjer lahko prav tako postavijo more-bitne predloge in vprašanja. Na intranetni

strani so objavljeni vsi zapisniki sveta de-lavcev, �al omenjene mo�nosti zaposleniuporabljajo zelo malo.

Sodelovanje s sindikati

V dru�bi Unior d.d. imamo tri repre-zentativne sindikate (od teh ima glede naštevilo èlanov le eden profesionalnegapredsednika). Zaradi tega sem �e veèkratpredlagal, da bi se predstavniki vseh trehsindikatov in predstavniki sveta delavcevpred vsakomeseènimi sestanki z upravopredhodno sestali in izoblikovali stališèa inpredloge, ki bi jih potem skupno predstaviliupravi. �al v tem prizadevanju do sedajnisem bil najbolj uspešen.

Druga podroèja delovanja

Tudi sodelovanje sveta delavcev napodroèju ravnanja s kadri nam vsemomogoèa uèinkovitejše in kakovostnejšedelo v dru�bi. Zaposleni ob konkretnihte�avah išèejo odgovor in pomoè pri svojihpredstavnikih, zato svet delavcev še po-sebeh bdi nad pravilnim izvajanjem zako-nodaje na podroèju delovne zakonodaje,kar je njegova izjemno pomembna naloga.

Prav tako svet delavcev aktivno sode-luje pri reševanju problematike, ki je po-sledica sedanje gospodarske krize. �alsmo morali delovna mesta reševati tudi naraèun zni�anja plaè, saj smo smo �e prvimjanuarjem prešli na skrajšan delovni èas.Zdaj, ko je sprejet novi Zakon o delnempovraèilu nadomestila plaèe, ki je stopil vveljavo junija, pa se �e intenzivno dogo-varjamo, koliko zaposlenih bo napoteno na“zaèasno èakanje” in kateri profili. Vsi tisti,ki bodo ostali, pa naj bi nemudoma prešli naprvotni, to je 40-urni delovni èas in s temtudi na prejšnjo višino plaè.

Èe vas morda zanimajo èlanki iz prejšnjih letnikov Industrijske demokracije …

Obvešèamo zainteresirane bralce, da so vsi strokovni èlanki iz prejšnjih letnikov Indus-

trijske demokracije (skupaj veè kot 1.000 èlankov), razen tistih iz zadnjih številk revije,dostopni tudi na spletni strani Zdru�enja svetov delavcev slovenskih podjetij na URLnaslovu: www.delavska-participacija.com, in sicer v rubriki Strokovne informacije –Strokovni èlanki – Èlanki iz revije Industrijska demokracija. S pomoèjo posebnegaiskalnika lahko izbirate �elene èlanke po vsebinskih sklopih, naslovih, avtorjih, letnikih aliposameznih številkah.


Izdajatelj revije INDUSTRIJSKA DEMOKRACIJA je ŠCID – Študijski center za industrijsko demokracijo. Revija je vpisana v registerjavnih glasil pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 1394. Glavni in odgovorni urednik: dr. Mato Gostiša.Urednik: mag. Rajko Bakovnik. Tehnièni urednik: Alojzij Boc. Tisk: Tiskarna Po�gaj, Kranj. Naslov uredništva: Bavdkova ulica 50, 4000Kranj; tel.: (04) 231 44 70, fax: (04) 231 44 71, http://www.delavska-participacija.com, E-naslov: [email protected] Revija izhaja kotdvomeseènik, letna naroènina: 33 EUR + DDV. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija ID med izdelke, za katere seplaèuje 8,5 % DDV. ISSN 1408-1695

AVTORJI PRISPEVKOV: Janja Hojnik, doktorica pravnih znanosti, docentka za pravo EU na Pravni fakulteti Univerze vMariboru; Valentina Franca, doktorica znanosti s podroèja managementa, asistentka na fakulteti za managementUniverze na Primorskem; Nataša Samec, magistrica in doktorica pravnih znanosti, asistentka na Pravni fakulteti Univerzev Mariboru; Irena Prijoviæ, magistrica ekonomskih ved, generalna sekretarka Zdru�enja nadzornikov Slovenije; Jo�icaVindiš, univ. dipl. pravnica, odvetnica v Mariboru; Januš Luznar, predsednik sveta delavcev RTV Slovenije; AntonZalo�nik, predsednik sveta delavcev Unior d.d. Zreèe; Mato Gostiša, univ. dipl. pravnik in doktor sociologije s podroèjaindustrijskih odnosov, ŠCID – Študijski center za industrijsko demokracijo.

VODILNI DELAVEC KOTNADOMESTNI ÈLANSVETA DELAVCEV

Vprašanje:

Zaradi odstopa èlana sveta delavcev

je potrebna njegova nadomestitev v skla-

du z doloèbo 1. odstavka 47. èlena ZSDU,

po številu volilnih glasov naslednji (pr-

votno neizvoljeni) kandidat pa je pred

kratkim podpisal t. i. individualno pogod-

bo kot pomoènik direktorja sektorja. Ali

lahko kljub temu postane nadomestni

èlan sveta delavcev?

Odgovor:

Odgovor na to vprašanje je v celoti od-visen od odgovora na vprašanje, ali imakonkretni vodilni delavec (še) aktivno inpasivno volilno pravico za svet delavcev po12. in 13. èlenu Zakona o sodelovanju de-lavcev pri upravljanju (ZSDU) ali ne. Èe jezaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi po 72.èlenu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR)oziroma t. i. individualne pogodbe v smislu3. alineje 46. èlena ZSDU »izgubil pravicobiti voljen v svet delavcev«, seveda zdajtudi ne more nastopiti kot morebitni nado-mestni èlan sveta, in obratno.

Vendar pa je prav glede tega vprašanjanova doloèba 12. èlena, sprejeta v okvirunovele ZSDU-B, katere cilj je bil jasnejedefinirati prej povsem nedoreèen pojem»delavci s posebnimi pooblastili in odgo-vornostmi«, stvari v tem pogledu zapletlaše bistveno bolj kot so bile zapletene prej.Zaradi njenega povsem ponesreèenegasklicevanja na 72. èlen ZDR namreè neka-teri pravni teoretiki zdaj zagovarjajo stališ-èe, da omenjena prepoved volilne pravicevelja le za èlane o�jega poslovodstva, sepravi uprave ali upravnega odbora, èeš daimajo takšno pogodbo po ZDR lahko sklen-jeno le oni, ne pa tudi drugi vodilni delavcioziroma èlani širšega poslovodstva, kamorsicer oèitno sodi tudi vodilni delavec v va-šem primeru. A ta razlaga je po mojemmnenju moèno zgrešena, ker ne upoštevacelotnega konteksta doloèbe 12. èlenaZSDU, prav tako pa tudi ne temeljnega bist-va oziroma namena prepovedi aktivne inpasivne volilne pravice za svet delavcev (t.j. prepreèitev konflikta interesov, v kateremse lahko znajde posameznik v vlogi delav-skega predstavnika, èe sicer opravlja vod-stveno oziroma mened�ersko funkcijo viš-jega – ne pa nujno zgolj in samo najvišjega– ranga v dru�bi). Poleg tega pa je skoraj vposmeh široki praksi sklepanja t. i. indivi-dualnih pogodb, ki še zdaleè ni omejenazgolj na èlane o�jih poslovodstev dru�b.

Ne glede na to, kako si kdo razlaga do-loèbo 72. èlena Zakona o delovnih raz-merjih (glede vprašanja ali imajo pogodbopo tem èlenu lahko sklenjeno le èlani o�jegaposlovodstva ali tudi drugi vodilni delavci vdru�bi), je treba v kontekstu novega be-sedila 2. odstavka 12. èlena ZSDU šteti, dase doloèba nanaša na vse vodilne delavce,ki imajo – po bistvenih elementih iz 72.èlena ZDR – “drugaèno” pogodbo o zapo-slitvi od ostalih delavcev dru�be. Upošte-vaje dejstvo, da po 1.a èlenu ZSDU beseda“direktor” v vseh doloèbah tega zakonapomeni “poslovodstvo” v smislu doloèilZGD, se namreè doloèba 2. odst. 12. èlenaZSDU v bistvu glasi: “Poslovodstvo, de-lavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zapo-slitvi v skladu z 72. èlenom ZDR ter pro-kuristi ...”.

Popolnoma jasno je torej, da citiranadoloèba “delavcev, ki imajo sklenjeno po-godbo o zaposlitvi v skladu z 72. èlenomZDR” ne enaèi zgolj s èlani o�jega poslo-vodstva, ampak ima v mislih vse vodilnedelavce s t. i. individualno pogodbo, ne gle-de na to, ali bi jo po ZDR smeli imeti ali ne.Ne po gramatikalni ne po smiselni razlagizakona torej pomoènik direktorja sektorja,ki ima sklenjeno takšno pogodbo, po mo-jem mnenju ne more postati èlan sveta de-lavcev.

Odgovor pripravil:

dr. Mato Gostiša

VPRAŠANJA – ODGOVORI

32 Industrijska demokracija, št. 8, avgust 2007

Documents

Industrijska demokracija, št. 8, avgust 2006 1 · b) in drugiè zato, ker korporacijsko upravljanje, ki nosilce tega »najpomembnejšega kapitala« izloèa iz procesov sprejemanja