Co2Neutralp Smernice za nosilce odločanja

S M E R N I C E Z A N O S I L C E O D L O Č A N J A 1

PROJEKT JE SOFINANCIRAN S SREDSTVI EVROPSKEGA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA SKLADA

Smernice za nosilce odločanja

Obnovljivi viri energije v prometuLOKALNA AKT I VNOST ZA SPODBUJANJE PREHODA NA SOLARNO MOB ILNOST

CO2N

EUTR

ALP

- CO

2-NE

UTRA

L TR

ANSP

ORT

FOR

THE

ALPI

NE S

PACE

Vodi

lni p

artn

er:

> B

.A.U

.M. C

onsu

lt M

ünch

en (D

E)

Part

nerji

:

> A

llgäu

Netz

Gm

bH &

Co.

KG

(DE)

> C

omun

e di

Tor

ino

(IT)

> C

omun

e di

Pad

ova

(IT)

> D

olom

iti B

us S

pa (I

T)

> A

ustri

an M

obili

ty R

esea

rch

FGM

- A

MOR

(AT)

> H

oldi

ng G

raz

(AT)

> H

elm

holtz

Zen

trum

Mün

chen

(DE)

> P

arco

Naz

iona

le C

inqu

e Te

rre

(IT)

> P

rovi

ncia

di B

ellu

no (I

T)

> P

rovi

ncia

di B

resc

ia (I

T)

> R

CL –

Cen

ter z

a ra

zvoj

Liti

ja (S

I)

> R

hôna

lpén

ergi

e En

viro

nnem

ent (

FR)

> U

nive

rsity

Boc

coni

CER

TeT

(IT)

> U

nive

rza

v M

arib

oru

- FC

E, IT

S (S

I)


Mobilnost je postala ena izmed najpomembnejših potreb in hkrati zahtev sodobnega časa. Življenjski stil

iz dneva v dan postaja vse bolj dinamičen, potrebe po mobilnosti naraščajo. Zato bi bilo nesmiselno iskati

rešitev v zmanjšanju mobilnosti. Kljub temu pa lahko poskrbimo, da bodo prevozni sistemi trajnostni, tako

v ekološkem, gospodarskem kot tudi socialnem smislu. Najti moramo rešitev, kako zadovoljiti vse večje

potrebe po mobilnosti in hkrati zmanjšati negativne učinke.

Alpski prostor je občutljivo območje. Odvisen je od dobrih in hkrati okolju in ozračju prijaznih oblik mobilno-

sti, do določene mere še bolj kot druga območja. Prebivalcem in obiskovalcem je treba omogočiti mobilnost

ter obenem preprečiti, da bi pri tem onesnaževali zrak. Poskrbeti je treba tudi, da prometni zastoji ne bodo

vplivali na kvaliteto življenja ali ogrožali gospodarske rasti in blaginje. Vlečne sisteme pa je potrebno obli-

kovati tako, da bo energija za njihov pogon učinkovito uporabljena.

Transnacionalni projekt CO2NeuTrAlp povezuje 15 partnerjev iz različnih mest in regij, ki so se odločili

preizkusiti nove vzorce mobilnosti. Želeli so dokazati - in uspelo jim je! - da je možno obdržati prožnost

in kvalitetno življenje ter hkrati v Alpah ohranjati raznolikost. Uporabili so vozila z električnimi sistemi in

avtomobile z biogenimi gorivi. Vozili so se s kolesi, avtomobili, tovornjaki, ladjami, po strmih vinogradih pa

celo z električnimi enotirnimi vlaki. Preizkusili so tudi kombinirane sisteme z avtobusi, avtomobili in celo

žičnicami ter taksiji na vodi. V prometne povezave pa so začeli vključevati električne sisteme ter sisteme

obnovljivih energijskih virov.

Ugotovili so, da spreminjanje tradicionalnih sistemov mobilnosti in uporaba novih pogonskih sistemov zah-

teva veliko mero sodelovanja in zdravega razuma. Potrebuje nosilce odločanja na lokalni ravni, ki znajo

prisluhniti novim idejam, ter ljudi z vizijo na vodilnih položajih prevoznih in energetskih podjetij. Predvsem

pa je potrebno najti motivirane ljudi, ki so pripravljeni pokazati, da uporaba okolju prijaznih vozil in drugih

prevoznih sredstev ne zmanjšuje, temveč izboljšuje kakovost življenja.

Dovolite mi, da kot vodja partnerstva CO2NeuTrAlp izrazim globoko spoštovanje do vseh sodelujočih pri

projektu. Orali smo ledino in uspelo nam je preseči več organizacijskih in tehnoloških ovir. Te smernice

nudijo vpogled v delovne procese in rezultate. Nosilcem odločanja z različnih področij pomagajo razumeti,

zakaj je trajnostna mobilnost smiselna, ter jim pomagajo pri oblikovanju lastne zgodbe o uspehu.

V imenu vseh sodelujočih bi se rad zahvalil institucijam na evropski, nacionalni in regionalni ravni, ki so

finančno podprle ta projekt. Z njihovo pomočjo nam je za območje Alp uspelo razviti dobre zglede pro-

metnih sistemov, ki so CO2 nevtralni in trajnostno usmerjeni. Upamo, da bodo tisti, ki nam bodo sledili,

imeli zadostno mero poguma in volje za posodobitev prometnih sistemov in uspeli dolgoročno spremeniti

odnos do okolja. To bo dobro za vse; ne samo za edinstven alpski ekosistem, temveč tudi za prebivalce in

obiskovalce.

Ludwig Karg, izvršni direktor vodilnega projektnega partnerja B.A.U.M.

Predgovor

1

23

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

Mob

ilnos

t na

čist

o ra

stlin

sko

olje

Pa

ys d

e Ro

man

s (F

R)

E-m

obiln

ost &

Pol

etni

pre

vozi

turis

tov

Safa

ri Pa

rk d

e Pe

augr

es (F

R)

E-m

obiln

ost i

n zi

msk

i tur

istič

ni p

revo

zPi

P Vi

llard

de

Lans

(FR)

Bio

plin

& J

avni

voz

ni p

ark

Graz

(AT)

Traj

nost

en la

dijs

ki in

jeze

rski

pre

voz

Lago

d’Id

ro (I

T)

Elek

trič

na v

ozila

za

mes

tno

logi

stik

oIn

terp

orto

Pad

ova

(IT)

Traj

nost

na m

obiln

ost v

gor

skem

obm

očju

Prov

inci

a di

Bel

luno

and

Dol

omiti

bus

(IT)

E-ko

lesa

& S

olar

no p

olnj

enje

in s

iste

m iz

poso

je

Com

une

di P

adov

a (IT

)

E-m

obiln

ost

Allg

äuNe

tz G

mbH

& C

o. K

G

E-m

obiln

ost i

n ja

vni t

er tu

ristič

ni tr

ansp

ort

Univ

ersi

ty o

f Mar

ibor

Traj

nost

na m

obiln

ost n

a ob

moč

ju S

rca

Slov

enije

RCL

- De

velo

pmen

t Cen

tre

Litij

a

Sola

rna

kom

pres

ija s

tisnj

eneg

a ze

mel

jske

ga p

lina

& E-

mob

ilnos

tCo

mun

e di

Tor

ino

(IT)

Alte

rnat

ivni

pog

onsk

i sis

tem

i in

dost

opno

st v

km

etijs

tvu

in tu

rizm

uPa

rco

Nazi

onal

e Ci

nque

Ter

re (I

T)

15 p

artn

erje

v bo

izva

jalo

13

pilo

tnih

pro

jekt

ov: e

lekt

rika

in b

iogo

riva

bodo

vpe

ljana

v ja

vni p

revo

z, a

vtom

obils

ki

vozn

i par

k, m

estn

i pro

met

, tur

izem

, km

etijs

tvo

in s

iste

m e

-kol

es.


Vsebina

PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3

1 POVZETEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6

2 PROBLEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9

Podnebne spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Izčrpanje fosilnih goriv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 Onesnaženost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 Prometni zastoji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 Zunanji stroški prometa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

3 IZZIV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

Preprečevanje pomanjkanja energije, ki lahko negativno vpliva na gospodarstvo in življenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

Dolgoročno zagotavljanje mobilnosti za gospodarske in družbene dejavnosti . . . . . . . .16 Razvijanje okolju in podnebju prijaznih tehnologij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 Vzpostavitev oskrbe z obnovljivimi viri energije ter potrebna infrastruktura . . . . . . . . .17 Upravljanje tehnologije, ki je skoraj nedostopna in uporabnikom neznana . . . . . . . . . .17

4 PRILOŽNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18

Na področju inovacij naj vodilna mesta prevzamejo regije, mesta in podjetja . . . . . . . .18 Ustvarjanje pozitivne podobe pionirjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 ravočasne priprave na neizogibne spremembe v prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Krepitev regionalnega in nacionalnega gospodarstva s pomočjo v prihodnost

usmerjenega sektorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 Zmanjševanje stroškov infrastrukture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 Zmanjševanje zunanjih stroškov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

5 NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21

Poiskati način, kako izpeljati zamenjavo vozil s pogonom na fosilna goriva v lokalnih voznih parkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21

Črpanje iz lastnih sredstev in iskanje alternativnih možnosti financiranja . . . . . . . . . . .21 Oblikovanje spodbudnih okvirnih pogojev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Ozaveščanje lokalnih uporabnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22

6 S M E R N I C E Z A N O S I L C E O D L O Č A N J A

Ta publikacija je nastala v okviru evropskega projekta CO2NeuTrAlp (CO2 nevtralni promet za ob-

močje Alp). V obdobju med leti 2008 in 2011 je 15 partnerjev iz 5 držav in različnih sektorjev, med

njimi lokalni in provincialni organi ter uradi, javne službe, komunalna podjetja, logistična podjetja na

področju prometa in urbanizma ter univerze in raziskovalne institucije, izvedlo 13 pilotnih projektov,

da bi preizkusili tehnologije in metodologije za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije ter

energetsko učinkovitost v prometu. Ta dokument predstavlja glavne izkušnje in ugotovitve, ki so

jih pridobili pri načrtovanju, organiziranju, financiranju in izvajanju inovativnih tehnologij ter praks na

različnih področjih, ki so povezana s prometom; prevoz z zasebnimi vozili, javni prevozi, vozni parki,

urbanizem, turistični prevozi, izposoja električnih koles, itd.

Smernice za nosilce odločanja nagovarjajo javne in zasebne akterje, ki na določenih področjih igrajo

ključno vlogo in odločajo o tehnologijah uporabljenih pri prevoznih storitvah, in sicer predvsem osebe s

področja javnih prevozov in voznih parkov, bodisi v zasebni bodisi v javni lasti:

župane

prometne ministre

direktorje prometnih oddelkov

vodje javnih in zasebnih prevoznih podjetij

vodje voznih parkov pri različnih podjetjih in organizacijah (npr. javna uprava, zasebna podjetja,

ponudniki storitev, nevladne organizacije, itd.).

1. Povzetek


Tehnološki premiki v prometnem sektorju, s katerimi se bodo morale sodobne družbe soočiti v prihodnjih

desetletjih, prinašajo številne izzive. Vzajemno učenje, izmenjava izkušenj ter razvijanje rešitev bodo

ključnega pomena za hiter in nemoten prehod v prometnem sektorju. V ta namen smo oblikovali

smernice za tehnične strokovnjake, ki so odgovorni za načrtovanje in izvajanje potrebnih ukrepov. Te

smernice nudijo vpogled v tehnično znanje pridobljeno v tem pionirskem projektu.

Obstaja cela vrsta argumentov, ki spodbujajo javne kot tudi zasebne nosilce odločanja, da

postanejo pionirji na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v prometu:

Državljani in potrošniki od političnih voditeljev in uspešnih podjetnikov pričakujejo trajnostno in v

prihodnost usmerjeno ter odgovorno ravnanje.

Varstvo okolja in podnebja je postalo glavna skrb sodobne družbe, kar posledično zahteva

sprejemanje odločitev za doseganje skupnih ciljev.

Zaradi vedno manjših zalog fosilnih goriv, nafte, plina in urana je energetska varnost postala

ena izmed najpomembnejših zadev v zvezi z zagotavljanjem nemotenega prometnega delovanja,

od česar je sodobna družba, vključno z gospodarstvom, tako zelo odvisna. Izziv postaja vse večji,

predvsem zaradi naraščajoče politične nestabilnosti v državah proizvajalkah nafte.

Spodbujanje razvoja in uporaba prometnih tehnologij, ki temeljijo na obnovljivih energetskih

virih in učinkovitosti, spodbuja konkurenčnost v inovativnem in v prihodnost usmerjenem

gospodarskem sektorju. To posameznim mestom in regijam v hitro spreminjajočem se svetu

zagotavlja dolgoročen razvoj in rast.

Povečanje uporabe lokalnih virov obnovljive energije pomaga krepiti majhne gospodarske kro-

gotoke, ki koristijo lokalnemu in regionalnemu gospodarstvu.

8 S M E R N I C E Z A N O S I L C E O D L O Č A N J A

Namesto da bi zaradi uvoza fosilnih goriv izgubljali regionalno kupno moč, se bodo stroški za

oskrbo z energijo vračali v regionalno blagajno in posledično doprinesli h gospodarski rasti ter

ustvarjanju novih delovnih mest.

Ker je energijo iz obnovljivih virov najbolje proizvajati v manjših obratih razpršenih po vsej državi,

je to enkratna priložnost za spodbujanje gospodarskega razvoja podeželja, ki je bilo v zadnjih

desetletjih destabilizirano zaradi modernizacije, industrializacije in globalizacije.

Z upravljanjem mobilnosti se bomo izognili nepotrebnemu prometu, preostali promet pa bo okolju

prijazen, in sicer s pomočjo obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. To bo izboljšalo

kakovost življenja in okolja v mestih in regijah. Atraktivne lokacije pa bo vedno zanimive za

zasebne investicije, kar se bo odražalo v gospodarski rasti in zadovoljstvu prebivalcev ter tudi

obiskovalcev.

Brošura Smernice za nosilce odločanja je sestavljena iz več poglavij, ki bralcu v logičnem zaporedju

predstavijo idejo. Bralec se najprej seznani s »problemom« sedanjih »netrajnostno usmerjenih« prome-

tnih sistemov, nato z »izzivom«, ki je povezan s potrebnimi tehnološkimi premiki, ter dalje s »priložno-

stjo«, ki se tiče regionalnega gospodarskega razvoja in varstva okolja. V zadnjem delu je predstavljena

»naloga«, s katero se morajo spoprijeti nosilci odločitev in njihove institucije, da bi premagali izzive, s

katerimi se bomo na področju mobilnosti srečevali v prihodnjih desetletjih.


2. Problem

Podnebne spremembePodnebne spremembe predstavljajo enega izmed glavnih izzivov, s katerimi se bo človeštvo

soočalo v 21. stoletju. Prometni sektor vse bolj prispeva h globalnemu segrevanju; trenutno ustvari

več kot četrtino vseh emisij toplogrednih plinov.

Sl. 1: Podnebne spremembe: predvidena sprememba temperature površin v obdobju med 2081 in 2100 v primerjavi z ob-dobjem med 1951 in 1980.

Za območje Alp regionalni podnebni modeli napovedujejo, da se bodo temperature do konca 21.

stoletja zvišale za 2,6 do 3,9 °C. Prihodnje zvišanje temperatur v Alpah bo vidno zlasti v visokogorju.

Globalno segrevanje bo spremljalo vedno višje število ekstremnim vremenskih dogodkov, kot so

poplave in plazovi. Zaradi višjih temperatur se bodo začele taliti plasti permafrosta, to pa je nevarno

zaradi nestabilnosti pobočij in zemeljskih plazov.

Prometni sektor še naprej ogroža cilje podnebne politike glede zmanjševanja emisij, ker po-

treba po mobilnosti pri zasebnih uporabnikih, predvsem pa v proizvodnem sektorju, stalno narašča.

Doslej prizadevanja za zmanjševanje emisij ogljika pri vozilih in za spodbujanje sprememb pri

načinu prevoza potnikov in blaga, da bi povečali delež okolju prijaznejših prevoznih sredstev, še niso

prinesla zadovoljivih rezultatov. V primerjavi z mehkimi upravljalnimi ukrepi je celoten prevozni sektor

zelo robusten. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi na področju predpisov in tehnologije, na podlagi katerih

bodo sistemi mobilnosti tako v evropskem kot tudi v lokalnem in regionalnem merilu postali bolj zeleni.

1 0 S M E R N I C E Z A N O S I L C E O D L O Č A N J A

Izčrpanje fosilnih gorivŽe od 70. let prejšnjega stoletja povpraševanje po nafti presega število na novo odkritih naftnih

polj. Znanstveniki, okoljske nevladne organizacije, politiki in dobavitelji nafte burno razpravljajo o tem,

v katerem letu bo svetovna proizvodnja nafte začela neustavljivo upadati (t. i. »peak oil« oz. vr-

hunec črpanja nafte). Dejstvo je, da je večina držav proizvajalk nafte že presegla vrhunec pri nacionalni

prodaji nafte. Vse večji razkorak med ponudbo in povpraševanjem bo treba zapolniti z dragimi alternativi

in z zmanjševanjem svetovne porabe nafte. Razsežnost tega izziva postane še bolj očitna, če upošte-

vamo, da se bo po pričakovanjih število svetovnega prebivalstva v naslednjih 15 letih povečalo

za več kot milijardo. S tem bo narasla tudi potreba po mobilnosti, ki je značilna za globalizacijo sve-

tovnega gospodarstva, predvsem za gospodarske velikane, kot so Kitajska, Indija, Indonezija in Brazilija.

Največje tveganje za katero koli nacionalno gospodarstvo in tudi lokalne skupnosti izhaja iz dejstva,

da dobava nafte najverjetneje ne bo upadala postopoma, posledično pa to isto pomeni tudi za cene

energije; tudi te se ne bodo dvigovale postopoma. Kot je pokazala finančna kriza leta 2008 in nemiri

v Severni Afriki v letu 2011, se cene nafte dvigajo, če na svetovnih trgih vladata nestabilnost

in zaskrbljenost. Glede na to, da prometni sektor pomembno vpliva na vse vidike gospodarskega

in družbenega življenja, je še toliko bolj očitno, da je potreba po spodbujanju na prehajanje naših

Sl. 2: Dramatične nevarnosti (500 milijonov US $), v letih med 1980 in 2008 (vir: München RE)

45

40

35

30

25

Štev

ilo

Meteorološki dogodki(nevihta)

Hidrološki dogodki(poplava)

Podnebni dogodki(ekstremne temperature)

Geofizični dogodki (potres, cunami)

20

15

10

5

1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008

S M E R N I C E Z A N O S I L C E O D L O Č A N J A 1 1

prevoznih sistemov na energetsko učinkovite in dolgoročno avtonomne sisteme, ki bodo v večji meri

neodvisni od zunanje oskrbe z energijo, nujno potrebna. Razvoj in vzpostavitev sedanjih verig

oskrbe z energijo ter cestnoprometnih infrastruktur v Evropski uniji, od česar je kar 98 % odvisnih

od nafte, sta trajala več desetletij. Čas je, da se tudi mi pripravimo na izzive v prihodnosti, ki jih je

mogoče premagati zgolj z eno samo vizijo: doba solarne mobilnosti.

120

100

80

60

40

20

0

1990 2000 2010 2020 2030

Tekoči zemeljski plin

Nekonvencionalno olje

Nafta - v razvoju (vklj. EOR) ali jo je potrebno najti

Nafta - trenutno proizvajajoča polja

mb/

d

Sl. 3: Vse večja vrzel med ponudbo in povpraševanjem glede surove nafte po vsem svetu (Vir: IEA 2008)

Sl. 4: Porast odvisnosti EU od zunanje oskrbe z nafto (Vir: IEA 2008)

OECD Severna Amerika 2007

20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %

2030Združene države

Kitajska

Druge azijske države

OECD Evropa

OECD pacifiške države

Evropska unija

Indija


Onesnaženost zrakaČezalpski tovorni promet (več kot 100 milijonov ton na leto), čezalpski potniški promet ter promet

znotraj Alp so pomembni dejavniki pri onesnaževanju zraka. Več kot 60 % vsega blaga se prevaža s

tovornjaki in več kot 80 % ljudi potuje po cestah. V letu 2009 je avtocestni predor Brenner prečkalo 1,6

milijona težkih vozil in 9,6 milijona avtomobilov.

Sl. 5: Koncentracija NO2 ob prometnih žilah (Foto: Gemeente Utrecht)

Dramatično povečanje čezalpskega prometa je osredotočeno le na nekaj alpskih dolin. To močno vpliva

na ljudi in ekosisteme, zlasti v bližini cest. Obseg prometa na vzhodnem delu doline reke Inn se je v

letih med 1980 in 2000 podvojil in se še naprej povečuje. Alpske doline so občutljive na onesnaženost

zraka, ker emisije nastajajo v dolinah, topografija s kanalnimi učinki in tipičnimi vremenskimi razmerami

s temperaturnimi inverzijami, še posebej pozimi in ponoči, pa stanje še poslabša.


Prometni zastojiPrometni zastoji se odražajo v razmeroma visokih posrednih stroških za mestna gospodarstva.

Gospodarstvo posredno trpi zaradi časa, ki ga zaposleni zaradi zastojev izgubijo za volanom, ter okolj-

skih problemov, predvsem hrupa in onesnaževanja zraka. Ekološke probleme je mogoče delno rešiti z

uvedbo alternativnih pogonskih sistemov. Vendar pa lahko poleg hoje, kolesarjenja in uporabe javnih

prevoznih sredstev le tako imenovana lahka električna vozila (LEV), kot npr. e-skuterji in e-kolesa, nudijo

učinkovito rešitve za vse večje izzive, s katerimi se srečujemo na področju prometnih zastojev.

Sl. 6 : Notranji tovorni promet (Eurostat, Mednarodni prometni forum, OECD, »Evropska energija in promet: trendi do leta 2030, posodobljeno 2007«, EC 2008, PRIMES, »Predvidevanje o globalnem prometu in povpraševanju po energiji«, študija TRIAS 2007).

Sl. 7 : Notranji potniški promet (Eurostat, Mednarodni prometni forum, OECD, »Evropska energija in promet: trendi do leta 2030, posodobljeno 2007«, EC 2008, PRIMES, »Predvidevanje o globalnem prometu in povpraševanju po energiji«, študija TRIAS 2007).

7000

6000

5000

1000

M T

n-km

Notranji tovorni promet

4000

3000

2000

1000

0

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030 2040 2050

14000

12000

10000

1000

M p

ax-k

m

Notranji potniški promet

8000

6000

4000

2000

0

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030 2040 2050

7000

6000

5000

1000

M T

n-km

Notranji tovorni promet

4000

3000

2000

1000

0

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030 2040 2050

14000

12000

10000

1000

M p

ax-k

m

Notranji potniški promet

8000

6000

4000

2000

0

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030 2040 2050


Zunanji stroški prometa

Prometne dejavnosti povzročajo onesnaževanje zraka, hrup, podnebne spremembe, zastoje in

nesreče. Stroškov teh učinkov, t.i. zunanjih stroškov, običajno niso financirani neposredno s strani

uporabnikov prometnih storitev in se zato ne upoštevajo pri odločitvah na področju prevozov.

Zunanji stroški v prometnem sektorju so veliki (ocenjeni na okoli 8 % BDP EU), veliko vlogo pa pri

tem igra vrsta vozila in prometne razmere.

1000

MtCO2

900

800

700

600

500

400

300

200

100

1990 2007

0Celotni

transportAvtomobili Tovorna in

lahka tovorna vozila

Domači zračni promet

Železnica Navigacija

Sl. 8: Emisije CO2 iz prometa v EU, 1990-2007 (Vir: www.co2-emissionen-vergleichen.de)


Poleg zunanjih stroškov se velike količine javnega denarja porabijo za prevoz avtomobilov, vključno

z izdelavo, vzdrževanjem, čiščenjem in osvetlitvijo ulic in parkirišč, prometnimi signali in prometno

policijo. Ti stroške, ki vsekakor niso zanemarljivi, se le delno pokrijejo z denarjem, ki priteka v

proračun preko glob, cestnin in parkirnin, ki jih neposredno plačajo uporabniki zasebnih vozil. Štu-

dija, ki jo je izvedla mednarodna mreža lokalnih organov za trajnost ICLEI, je pokazala, da lokalne

oblasti po vsej Evropi subvencionirajo uporabo zasebnih avtomobilov do 250 € na državljana letno.

Študija, ki so jo izvedli za Svetovno mednarodno organizacijo (WHO) leta 1999 je pokazala dodatne

zunanje stroške zdravljenja, ki jih povzroča prometni sektor. Stroški presegajo 300 € na osebo na

leto v številnih alpskih državah.

Medtem ko so subvencije javnega prevoza pogosto predmet kritike, s tovrstnimi subvencijami

za osebna motorna vozila širša javnost ni seznanjena. V večini primerov s tem niso seznanjeni

niti pomembni politični akterji, saj občinski proračun ne obsega seznama prihodkov in odhodkov

posameznega prevoza - ti so skriti v skoraj vseh proračunskih postavkah. Zato je težko javnosti

pokazati, koliko javnega denarja porabimo za zasebni prevoz.


3. Izziv

Preprečevanje pomanjkanja energije, ki lahko negativno vpliva na gospodarstvo in življenje

Sodobne družbe in gospodarski sistemi so v veliki meri odvisni od prevoznih storitev in mobilnosti.

Ti namreč omogočajo državljanom, da zadovoljijo vse osnovne potrebe v povezavi z gospodarskim,

socialnim, kulturnim, itd. vidikom življenja. Proizvodnja in distribucija blaga ter tudi izmenjava storitev

so vedno bolj odvisne od prevoznih storitev, ki jih lahko le delno in na dolgi rok nadomestijo teleko-

munikacijska sredstva ali zmanjšani gospodarski cikli. Stabilen gospodarski in družbeni razvoj ogroža

več dejavnikov; stroški energije se nenehno povečujejo zaradi izčrpavanja virov poleg tega pa obstaja

nevarnost dobavne krize tudi zaradi politične nestabilnosti v regijah z glavnimi proizvajalkami nafte. Ker

sta naša družba in gospodarstvo še vedno močno odvisna od nafte, to predstavlja velik problem.

Dolgoročno zagotavljanje mobilnosti za gospodarske in druž-bene dejavnosti

Čeprav si mnogi politični in gospodarski voditelji v prvi vrsti prizadevajo zadovoljiti potrebe kratkoročnih vo-

lilnih ciklov in kmalu žeti sadove, je treba predvideti tudi dolgoročne grožnje, obenem pa začeti pripravljati

strategijo, kako se jim pravočasno zoperstaviti. Kar 98 % cestnega prometa v EU je odvisnih od fosilnih

goriv, kar pomeni, da sta gospodarstvo in družba zelo ranljiva in da lahko pride do kriz z oskrbo z energijo

za daljša časovna obdobja. Zato je potrebno ukrepati takoj in poskrbeti, da se bo začelo obdobje

dolgoročnega prehoda na energetsko učinkovite oblike prevoza ter povečano uporabo obnovljivih

virov energije v prometnem sektorju.


Razvijanje okolju in podnebju prijaznih tehnologij

Javni prevoz lahko pomaga zmanjševati negativne učinke prometa, vendar pa bo obseg, v katerem javni

promet, predvsem v razpršenih podeželskih območjih, lahko pomaga preprečiti motoriziran osebni prevoz,

vedno ostal omejen. Zato je potrebno tehnologije, na katerih temelji motorizirana mobilnost, preo-

blikovati, da bodo izpolnjevale strožje okoljske standarde. Ukrepe za spodbujanje sprememb pri načinih

prevoza, da bi zmanjšali individualne motorizirane prevoze, pa je treba dopolniti s prizadevanji, da bi moto-

rizirane oblike prevoza postale neodvisne od fosilnih goriv in da bi nadomestile neučinkovite pogonske

tehnologije. Čeprav je električna mobilnost danes še vezana na mešanje z drugimi viri energije, to odpira pot

brezogljični mobilnosti na dolgi rok.

Vzpostavitev oskrbe z obnovljivimi viri energije ter potrebna infrastruktura

Trenutni svetovni sistem oskrbe z energijo, od katerega so odvisne prevozne storitve industrializiranih držav, se

je pripravljal in izvajal več desetletij. Zamenjava trenutne infrastrukture, tehnologije in dobavne verige z novim

decentraliziranim sistemom, ki temelji na obnovljivih virih energije, je zelo kompleksna in zahtevna naloga, ki

bo v prihodnjih desetletjih predstavljala velik izziv za različne politične, raziskovalne in poslovne sek-

torje. Kar se tiče električne mobilnosti, bo ta prehod zahteval tesno sodelovanje prometnega in energetskega

sektorja, in sicer z namenom, da bi se izognili dramatičnim grožnjam in stroškom pri elektroenergetskem siste-

mu ter v postopek vključili električne avtomobile kot hrambe in blažilnike za hlapno proizvodnjo električne ener-

gije. V tem tranzicijskem tehnološkem procesu si vsa vodilna svetovna gospodarstva neposredno konkurirajo za

najboljše tehnološke rešitve in izdelke, ki se bodo v velikem obsegu v prihodnosti uporabljali na globalnih trgih.

Upravljanje tehnologije, ki je skoraj nedostopna in uporabni-kom neznana

V politiki in gospodarstvu nosilci odločanja z jasno vizijo stojijo pred izzivom, kako vzpostaviti ustrezne okvir-

ne pogoje za izvajanje novih prometnih tehnologij. To vključuje vzpostavitev nove verige oskrbe z energijo,

financiranje, upravljanje in vzdrževanje sistemov. Da bi tovrstnim pionirjem omogočili izmenjavo izkušenj in

da bi se kar čim več naučili, je projekt CO2NeuTrAlp združil številne partnerje iz različnih alpskih držav. Da pa

bi občina ali podjetje postalo uspešno pri uvajanju novih tehnoloških trendov v prometu, se je potrebno učiti

iz dosedanjih izkušenj in izhajati iz njih, kajti le tako se lahko izognem nepotrebnim težavam in preprekam.


4. Priložnost

Na področju inovacij naj vodilna mesta prevzamejo regije, mesta in podjetjaZnanstveniki so si enotni, da se »doba fosilnih goriv« počasi izteka. Brez pravočasnih in ustreznih

ukrepov se bo med gospodarstvi tako na nacionalni kot tudi regionalni ravni razvil hud boj za zaloge

energetskih virov, ki se bodo vztrajno manjšale, njihova cena pa bo čedalje bolj rasla. Po drugi strani pa

se bodo inovativna podjetja vse bolj razvijala, saj bo zahtev po sodobno zasnovanih izdelkih vse

več, v mestih in regijah, ki so spodbujala prevzem novih tehnologij za proizvodnjo obnovljive energije,

pa se bodo povečali blagostanje, stabilnost in življenjska raven. Kako pozitiven učinek imajo inova-

cije, si lahko ogledamo na primeru razvoja električnih koles: njihova prodaja v Evropi vsako leto naraste

za približno 50 odstotkov, najvišja pa je prav v regijah, ki spodbujajo tovrsten energetsko učinkovit in

okolju prijazen način prevoza. V švicarski podeželski skupnosti Emmental za izjemno hitro rast števila

delovnih mest skrbi prav proizvodnja električnih koles.

Ustvarjanje pozitivne podobe pionirjev

Splošno je znano, da izvrstna javna podoba koristi predvsem pionirjem, oziroma tistim, ki se določenih

zadev lotijo med prvimi. Tržni učinek si lahko podjetja, regije in celo mesta obetajo le, dokler je njihovo

prizadevanje za uvajanju čistih in inovativnih tehnologij na področju prevoza nekaj posebnega in edin-

stvenega. Pozitivna podoba je izjemno pomembna pri razvoju tržnih znamk, za zasebne vlagatelje,

ki podpirajo inovativnost mest in regij, pa je celo ključnega pomena. Tako je za dinamično podjetje ali

območje nujno, da sledi trendom na področju obnovljivih virov energije in spodbuja uporabo okolju

prijaznih prevoznih sredstev.

Pravočasne priprave na neizogibne spremembe v prihodnosti

Prehod iz dobe fosilnih goriv v dobo sončne energije je na področju prometa le še vprašanje časa. Z

zgodnjimi pripravami lahko ta prehod močno olajšamo, sunkovit preskok z uporabe fosilnih goriv na

druge vire energije, v katerega bi bili prisiljeni zaradi pomanjkanja zalog ali nepojmljivo visokih cen go-

riva, pa bi lahko povzročil resne težave v gospodarskem sektorju in družbenem življenju tistih družb, ki


so močno odvisne od fosilnih goriv. Če upoštevamo, da bo v prometnem sektorju za popoln prehod

na obnovljive vire energije in alternativne pogonske sisteme potrebnih nekaj desetletij, bi morali

nosilci odločanja zagotoviti, da bo ta na začetku vsaj na najosnovnejših področjih gospodarskega in

javnega življenja potekal nemoteno – to je mogoče kratkoročno doseči z učinkovitim kombiniranjem ob-

stoječih sistemov ter trajnostne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je potrebna uporaba najnovejših

tehnologij na področju proizvodnje, shranjevanja, prenosa in distribucije obnovljive energije.

Krepitev regionalnega in nacionalnega gospodarstva s pomo-čjo v prihodnost usmerjenega sektorja

V času globalizacije inovacije niso več privilegij določenih regij, ki bi na tem področju ostajale vodilne

dolgo časa. Inovativnost je prisotna vsepovsod in se odvija istočasno: konkurenco evropskemu go-

spodarstvu predstavljajo celo nekatere azijske države. Uporaba obnovljivih virov energije na področju

prometa – predvsem električnih pogonskih sistemov, tretje generacije biogoriv in bioplina – predstavlja

trend, katerega pomen vedno bolj narašča in bo v prihodnosti vodil v industrijsko revolucijo, s katero

se bodo morale spoprijeti tudi industrijsko najrazvitejše sile. Prav zato bo raven konkurenčnosti na

svetovnem trgu obnovljivih virov energije in prometne tehnologije odločujočega pomena za

prihodnost in blagostanje določene regije. Politični in gospodarski voditelji morajo zato v domačem

obrtnem in industrijskem sektorju nemudoma pričeti s pripravami in spodbujanjem prehoda na teh-

nologije prihodnosti ter na ta način zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj. To so nujne taktične

poteze, ki upravičujejo investicije v omenjene tehnologije in tudi višje začetne stroške, dokler se ne

začne masovna proizvodnja na področju obnovljivih virov energije.


Zmanjševanje stroškov infrastrukture

Prehod na »sončno dobo mobilnosti« je neposredno povezan z zmanjševanjem pretoka prometa: za to

je potrebno decentralizirati zgoščenost poseljenosti, ki je na nekaterih območjih precej večja kot drugod,

ter zmanjšati oddaljenost med posameznimi členi dobavne verige v proizvodnji. Ukrepi na področju

upravljanja mobilnosti bodo pomagali odpraviti nepotrebna potovanja, izboljšana ponudba pa bo spod-

bujala prehod na okolju prijazne načine prevoza, ki bodo pokrili preostale potrebe po mobilnosti. Tako se

bodo na dolgi rok zmanjšali tudi sorazmerno visoki stroški infrastrukture, ki je potrebna za osebni prevoz

z motornimi vozili. Na področjih, kjer bodo vzorci mobilnosti pokazali, da je osebni prevoz z motornimi

vozili nujen, pa bo potrebno uporabljati vozila z alternativnimi pogonskimi sistemi ter zagotoviti zanje

primerno infrastrukturo. Zmanjšanje celotnih stroškov prometne infrastrukture, kot so npr. ceste,

parkirna mesta ipd., bo občinam in regijam pomagalo pokriti investicijske stroške spodbujanja

in uporabe alternativnih tehnologij v prometu ter ukrepov na področju upravljanja mobilnosti.

Zmanjševanje zunanjih stroškov

Velik del stroškov osebnega prevoza z motornimi vozili se običajno neopazno pretvori v zunanje stroške,

npr. z zagotavljanjem parkirnih mest v mestnih središčih, katerih cena je mnogo nižja od dejanske cene

zemljišča, ali s stroški prometnih nesreč, ki jih na koncu krije družba. Prehod na čistejše načine pre-

voza, kot so npr. hoja, kolesarjenje in javni prevoz, bo pripomogel k zmanjšanju zunanjih stroškov

za celotno družbo.


5. Naloge

Poiskati način, kako izpeljati zamenjavo vozil s pogonom na fosilna goriva v lokalnih voznih parkih

Nekatere občine in regije, ki imajo v lasti vozne parke, kot npr. Emilia Romagna v Italiji, so dokazale, da

je mogoče tudi z uporabo dražjih električnih avtomobilov bistveno zmanjšati stroške, saj je vzdrže-

vanje tovrstnih vozil cenejše, isto pa velja tudi za gorivo. Če se vozni park uporablja redno in znotraj

dnevnega dometa električnega avtomobila (med 100 in 150 km), je prehod na električna vozila izvedljiv

in finančno smiseln. Kot so pokazali rezultati pilotnih projektov izvedenih v okviru CO2NeuTrAlp je to mo-

goče vpeljati tudi v tako zahtevnih področjih prometnega sektorja, kot so mestna logistika, težka vozila

in javni prevoz. Analiza zahtev po mobilnosti znotraj posameznih podjetij bo najverjetneje pokazala, da

bi lahko nekaj vozil v voznem parku nadomestili celo z električnimi skuterji ali električnimi kolesi. Tako

bi lahko stroške in negativne učinke na okolje še dodatno zmanjšali.

Črpanje iz lastnih sredstev in iskanje alternativnih možnosti financiranja

Dokler bodo investicije v alternativne pogonske sisteme visoke, bodo morali investitorji z obilico izvir-

nosti iskati poti do najrazličnejših načinov financiranja in možnosti za zmanjševanje stroškov

ter tako zagotoviti prehod na uporabo čistejših prometnih tehnologij. Manjša podjetja si vozila

lahko delijo in jih uporabljajo izmenično. Vozilo iz voznega parka, ki ga določeno podjetje uporablja čez

dan, lahko zvečer služi tudi kot vozilo za skupinski prevoz (to npr. že izvaja združenje za javni prevoz

na območju Stuttgarta). Nekateri proizvajalci avtomobilov omogočijo svojim strankam najem električnih

avtomobilov ali celo akumulatorja, ki je drugače dokaj drag. V javnih voznih parkih lahko električna

vozila predstavljajo privlačen način oglaševanja za zasebna podjetja ter tako tudi dodaten vir dohodka.

Tovrsten način financiranja je moč izkoristiti tudi pri postajališčih za izposojo električnih koles, ki lahko

znotraj mesta predstavljajo način oglaševanja za marketinška podjetja. Seveda pa je na razpolago tudi

obilica regionalnih in nacionalnih programov ter programov Evropske unije, ki zagotavljajo finančno

podporo pri izvajanju inovativnih ukrepov na področju prometa in novih poslovnih scenarijev.


Oblikovanje spodbudnih okvirnih pogojev

Celostni pristop do okolju prijaznega prometa vključuje tudi vprašanje oskrbe z energijo. Z dodatnimi

prispevki lahko podjetja in javna uprava spodbudijo povečanje notranje proizvodnje obnovljive energije.

Občine in regije – kot so pokazali že najrazličnejši pionirji v alpskem prostoru – lahko v sorazmerno

kratkem času dosežejo popolno samooskrbo na področju obnovljive energije, katere zaloge zadostujejo

za potrebe vseh lokalnih gospodinjstev in podjetij. Vendar pa bodo za to potrebni novi ukrepi, s katerimi

se bodo uravnovesili regionalna proizvodnja, shranjevanje in distribucija energije, kot se je izkazalo pri

alpskem raziskovalnem projektu AlpEnergy; ta poteka vzporedno s projektom CO2NeuTrAlp (glej www.

alpenergy.net). Ukrepi za zagotavljanje samooskrbe z energijo na vseh področjih, vključno s pro-

metom, ne bodo le koristili okolju, temveč bodo predstavljali tudi stalen vir dohodka in število delovnih

mest v določeni regiji. Državne in lokalne oblasti pa lahko s pomočjo številnih dopolnilnih ukrepov

spodbujajo uporabo alternativnih načinov prevoza: postavitev napajalnih postaj na področjih, kjer

za zasebno napajanje ni veliko možnosti, možnost brezplačnega parkiranja na privlačnih območjih v

mestnih središčih ter omejitev dostopa v mestno središče za običajna motorna vozila – vse to so mo-

žnosti, ki bi jih bilo potrebno natančneje preučiti. Dobavitelji energije, izvajalci gospodarskih javnih služb

in uprave bi lahko vzpostavili celo krožne sheme financiranja ter zasebnim investitorjem tako omogočili

nakup električnih ali drugih vozil, ki uporabljajo notranje proizvedene vire obnovljivih energij. S tem bi se

izognili visokim obrestnim meram.

Ozaveščanje lokalnih uporabnikov

Preobrazba prometnega sistema znotraj mesta ali regije je zahtevna naloga, ki se je ne moremo lotiti

brez sodelovanja številnih interesnih skupin in uporabnikov, kot so lokalne oblasti, javne energet-

ske službe, podjetja, dnevni migranti, šolarji, študenti, gospodinjstva. Učinek koristnih ukrepov bo tako

ostal omejen, dokler ne bo vzpostavljen intenziven proces komunikacije, s katerim se bo širilo znanje

in višala stopnja motiviranosti vseh potencialnih partnerjev in državljanov – le tako bo na področju

prometa mogoče znotraj mesta ali regije vpeljati uporabo novih tehnologij. Na voljo so najrazličnejše

možnosti, kot so sejmi, festivali, šolski projekti, ukrepi obveščanja javnosti, mediji. itd., ki jih lahko pri-

krojimo za potrebe in možnosti katerega koli mesta ali regije, kjer so pripravljeni prevzeti vodilno vlogo

na poti v sončno dobo mobilnosti.


O publikaciji

Smernice za nosilce odločanja, 1. izdaja, junij 2011

Založnik:B.A.U.M. Consult GmbH Gotzinger Straße 48/50, 81371 München, Nemčija www.baumgroup.de

Avtorji:Prof. Dr. Rainer Rothfuss, Vivien Führ, Anja Lehmann, Ludwig Karg

Prevod: Aleksandra Matjašič

Fotografije: Istock (str. 1, 7, 8, 14, 15, 16 desno, 18); Fotolia (str. 12 spodaj desno, 19); Dr. Manfred Kirchner (str. 12 levo spodaj); Partner (str. 6, 16 levo, 20).

Postavitev:Austrian Mobility Research FGM-AMOR, Austria (Družba za raziskavo mobilnosti, Avstrija), www.fgm.at

Dostopno na:Brošuro si lahko naložite s spletne strani: www.co2neutralp.eu.

Avtorske pravice ©B.A.U.M. Consult GmbH, München, Nemčija, 2011Izvodi brošure – kot tudi posamezni deli besedila – se lahko uporabijo le z dovoljenjem in navedbo založnika, poleg tega pa je potrebno založniku predložiti vzorčni izvod.

Zahvala:

Te smernice so izšle v okviru projekta CO2NeuTrAlp, ki ga podpira program Alpski prostor evropskega teritori-alnega sodelovanja in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, projekt št. 01/10-2-D.

Izključno odgovornost za vsebino tega dokumenta nosijo avtorji. Skladno s tem ni nujno, da brošura odraža mnenje Evropske skupnosti, organa za upravljanje Programa Alpski prostor evropskega teritorialnega sodelo-vanja (ETC-ASP), skupnega sekretariata ETC-ASP ali avstrijske zvezne dežele Salzburg. Nobena izmed navede-

nih organov in institucij ne nosi odgovornosti za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija.

PROJEKT JE SOFINANCIRAN S SREDSTVI EVROPSKEGA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA SKLADA

www.co2neutralp.eu

Documents

Co2Neutralp Smernice za nosilce odločanja