III. strokovni posvet psihologov DPS

Prepoznavanje nadarjenih učencev (Ljubljana, PeF UL, 11. februarja 2014)

Ali je možna objektivna prepoznava nadarjenosti?

red. prof. dr. Valentin Bucik

Katedra za psihološko metodologijo Oddelek za psihologijo

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

tine.bucik@ff.uni-lj.si

‐ "Teža" ocenjevalnih lestvic je prevelika - sporno, da je učenec identificiran kot nadarjen, ker sta ga dva

učitelja zelo visoko ocenila ("da ga ne bi za kaj prikrajšala"), na SPM in Torrancu pa doseže sredino - npr. 75

percentil na SPM.

‐ zanesljivost in veljavnost diagnostičnih inštrumentov, še posebej ocenjevalne lestvice

‐ diskrepanca med definicijo nadarjenosti in aktualno sliko prepoznanih nadarjenih učencev v šolah (odstotek

odkritih nadarjenih; sposobnosti in motivacija, ki jo ti učenci izkazujejo; ...)

‐ frustracije učencev (in njihovih staršev), ki niso povabljeni v postopek odkrivanja ("zakaj pa moj ne? Pa tako

lepo riše!")

‐ Menim, da bi bilo celoten postopek odkrivanja nadarjenih treba prevetriti in prenoviti. V prvi fazi postopek

narediti manj formalen (in dokončen) Formalno identifikacijo bolj smiselno prestaviti na konec

osnovnošolskega izobraževanja kot popotnico v srednjo šolo (kot včasih MFBT)?

‐ učitelji zaradi lastnega občutka varnosti, da slučajno ne bi bil kakšen nadarjen učenec, učenka izpuščen,

evidentirajo preveliko število učencev, učenk, torej po receptu bolj več, kot premalo, češ, saj bodo psihološki

testi zagotovo tisti, ki bodo opravili pravično in objektivno identifikacijo

‐ Meje med pridnostjo in prizadevnostjo ter nadarjenostjo - kako ločiti?

‐ Vedenjsko problematični nadarjeni učenci?!

‐ Kako rešiti problem preširoko zastavljenega koncepta/pojmovanja nadarjenosti. Sedaj učitelji pravijo, da so

že vsi nadarjeni in da to nima nobenega pomena več.

‐ Kako doseči objektivnost v prepoznavanju nadarjenih

‐ Če je učitelj ocenjevalec zgolj eden - ali je lestvica veljavna?

Nekatera vnaprejšnja vprašanja udeleženih:

‐ Ali bodo ocnenjevalne lestvice še vedno kriterij za prepoznavo nadarjenih, saj izkušnje kažejo, da so

žal zelo neobjektivne in odvisne od ocenjevalca učitelja - ne glede na vnaprejšno pripravo na

izpolnjevanje, nudenje opmoči, razlago postavk in informacije šolske svetovalne službe?

‐ V praksi se pojavljajo predvsem težave pri izpolnjevanju ocenjevalne lestvice (OLNAD 07), saj učitelji

menijo, da učence ne poznajo dovolj dobro in da niso njihove ocene dovolj objektivne in zanesljive.

‐ Ocenjevalne lestvice - zagotavljanje dveh ocenjevalcev ??

‐ Učitelji prepogosto prepoznavajo nadarjene učence subjektivno. Zakaj ni posebej izobraževanj za

učitelje v zvezi s prepoznavanjem nadarjenih otrok?

‐ Evidentiranje po Konceptu poteka v tretjem razredu. Otroci v tej starostni skupini še ne zmorejo

pokazati in razviti svojih sposobnosti, zato prihaja v izpolnjevanju ocenjevalnih lestvic do velikih

razkorakov v ocenah učiteljev. Zakaj ni evidentiranje kasneje npr. v 5. razredu?

‐ Nadarjenih učencev je iz leta v leto več, ker je število teh, ki imajo povprečno oceno 4,5 ali več,

vedno več. Po mojem mnenju bi morali kriterij učnega uspeha umakniti. Kakšno je vaše mnenje?

‐ Na predmetni stopnji imamo za posamezna predmetna področja enega učitelja (npr. učitelj športne

vzgoje ali učitelj likovne vzgoje ali učitelj glasbene vzgoje), zato za izpolnjevanje ocenjevalne lestvice

prosimo še zunanje izvajalce (npr. učitelje v glasbeni šoli, trenerje...). Ali se vam za prepoznanje

nadarjenosti učenca na nekem področju, zdi dovolj povprečna ocena DVEH ocenjevalcev?

‐ Tezko je razumeti, da uciteljica 3.razreda prepozna kot nadarjene tricetrt razreda, na testih

nadarjenosti pa se izkaze manj otrok kot pricakuje.

‐ OLNAD - usposabljanje učiteljev za izpolnjevanje lestvice

KONCEPT

Evidentiranje (en od šestih kriterijev…):

a) Učni uspeh

b) Dosežki na specifičnih področjih: likovna, glasbena, tehnična in športna vzgoja ter v raznih krožkih in drugih interesnih dejavnostih.

c) Učiteljevo mnenje – posebej tistim, ki kažejo znake nadarjenosti in nimajo izstopajočega učnega uspeha, in te, ki prihajajo iz socialno deprivilegiranega ali drugačnega kulturnega okolja oz. imajo specifične učne ali vedenjske težave.

d) Tekmovanje iz znanja.

e) Hobiji (prostovoljne aktivnosti).

f) Mnenje šolske svetovalne službe (predvsem tisti učenci, ki niso bili evidentirani na osnovi ostalih petih kriterijev).

Identifikacija:

a) Ocena učiteljev (na osnovi ocenjevalnih lestvic); za učence na specifičnih učnih in umetniških področjih ter pri identifikaciji tistih nadarjenih, ki se zaradi okoljskih in drugih razlogov ne pokažejo na psiholoških testih.

b) Test sposobnosti: Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za otroke (WISC), ali Ravenove progresivne matrice.

c) Test ustvarjalnosti: Torranceovei testi ustvarjalnega mišljenja.

Žagar (2012):

• Koncept kombinira prednosti dveh metodoloških pristopov:

• procesnega spoznavanja nadarjenih učencev v realni situaciji med VIZ procesom in v drugih situacijah (učitelji, svetovalna služba in starši) ter

• psihometričnega spoznavanja s pomočjo testov

• Odkrivanje nadarjenih učencev je večplastno in celovito, saj vključuje zbiranje široke palete informacij o učencih na 3 ravneh:

• evidentiranje,

• identifikacija in

• pridobitev mnenja staršev o otrokovi nadarjenosti.

• Postopek omogoča odkrivanje različnih vrst nadarjenosti.

Mönks, F.J. & Pflüger, R. (2005). Gifted education in 21 European countries: Inventory and perspective. Nijmegen: Radboud University.

Ali imamo v Sloveniji preveč nadarjenih?

Nadarjenih je toliko, kolikor smo jih opredelili: najprej

z definicijo, nato s kriterijem, ki opredeli »visoke

dosežke oz. potenciale« (Boben, 2012).

Vsak dober merski inštrument:

X = T + E

O Z V Objektivnost (oz. izločanje napake/subjektivnih dejavnikov): • pri konstrukciji inštrumenta • pri izvedbi (zbiranju rezultatov) • pri vrednotenju rezultatov • pri interpretaciji dosežka

Vendar!

O

Z

V

Veljavnost pa vedno prične (konča) pri opredelitvi fenomena, ki ga želimo meriti

3D: Description (defining), Discovery (identifying), Development (developing)

Nadarjeni so tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem

ali umetniškem področju in ki poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti.

Subotnik (2011): N je manifestacija dosežka ali produkta, ki je jasno na zgornjem delu distribucije v področju talenta, tudi glede na visoko zmogljive posameznike v tem področju. N lahko hkrati razumemo kot razvojno lastnost, kjer je na začetku potencial ključna spremenljivka; v poznejših stopnjah je mera N navadno dosežek; pri povsem razvitem talentu pa je mogoče govoriti o odličnosti kot znaku N. Psihosocialne spremenljivke igrajo ključno vlogo pri manifestaciji N na vsaki razvojni stopnji. Tako kognitivne kot psihosocialne spremenljivke so prilagodljive in morajo biti negovane premišljeno.

Giftedness and talent (Pfeiffer, 2009; Robinson, 2008):

• advanced language and reasoning skills,

• conversation,

• interests more aligned with older children and adults,

• impressive long-term memory,

• intuitive understanding of concepts,

• insatiable curiosity,

• advanced ability to connect disparate ideas and appreciate relationships,

• rapid learning,

• heightened sensitivity.

Along with • deliberate practice, • hard work, • delay of gratification, • self-discipline.

Matura: Slovenščina (8.500 kandidatov vsako leto):

2014

„Odnos med opredeljenim konstruktom in njegovo manifestacijo skozi vedenjsko mero mora biti jasen“

Kje je lahko problem v objektivnosti našega sistema prepoznavanja?

Kje je lahko problem v objektivnosti našega sistema prepoznavanja?

Evidentiranje:

a) Učni uspeh

b) Dosežki na specifičnih področjih

c) Učiteljevo mnenje

d) Tekmovanje iz znanja

e) Hobiji.

f) Mnenje šolske svetovalne službe.

Identifikacija:

a) Ocena učiteljev (ocenjevalne lestvice).

b) Test sposobnosti

c) Test ustvarjalnosti

OLNAD07 – FILMSKO PODROČJE

Zavod RS za šolstvo, 2008

Spoštovana učiteljica, spoštovani učitelj!

Identifikacija nadarjenih učencev je odgovorno delo, ki poleg rezultatov psiholoških preizkusov vključuje učiteljevo oceno učenca. Prosimo

vas, da natančno preberete vsako trditev in ocenite (tako da obkrožite), v kolikšni meri opisano vedenje za določenega učenca* velja. Pri

tem izbirate ocene od 1 (ne velja) do 7 (popolnoma velja). Na koncu seštejte točke in jih zapišite v okvir SKUPAJ TOČK.

PRIIMEK IN IME UČENCA: ________________________________________________ RAZRED: __________________

PRIIMEK IN IME OCENJEVALCA: __________________________________________ DATUM: ___________________

ne velja pogosto ne velja

bolj ne

velja kot

velja

v enaki meri

velja

kot ne velja

bolj

velja kot ne

velja

pogosto velja

Popol-noma

velja

1. Med pripovedovanjem zna vzdrževati pozornost poslušalcev. 1 2 3 4 5 6 7

2. Zgodbo si lahko predstavlja v slikah. 1 2 3 4 5 6 7

3. Zanima se za filmske dejavnosti. 1 2 3 4 5 6 7

4. Rad fotografira. 1 2 3 4 5 6 7

5. Rad obiskuje filmske predstave in gleda filme. 1 2 3 4 5 6 7

6. Zna dobro opazovati vedenje drugih. 1 2 3 4 5 6 7

7. Ima občutek za kompozicijo (zna razporediti elemente v sliki). 1 2 3 4 5 6 7

8. Za svoje delo na filmskem področju si postavlja visoke cilje. 1 2 3 4 5 6 7

SKUPAJ TOČK:

(maks=56) FILM

Opombe:___________________________________________________________________________ Podpis: _______________

*Učenec pomeni tako učenca kot učenko.

SKUPAJ TOČK PO INTERPOLACIJI FILM

(vpiše SD)

Madžarski kolegi (Mező, 2008):

• 5. in 8. razred, 536 učencev in 39 učiteljev

• inteligentnost, fluentnost, originalnost, fleksibilnost

• P, E, N, konformnost

• Z inštrumenti in preko mnenj učiteljev

• Slabe korelacije med rezultati na testih in v oc. lestvicah (mnenjih – implicitne teorije)

• Napotek:

• vaditi percepcijo učencev pri učiteljih

• Skušati prebiti strukturo implicitnih teorij osebnosti, da bi prišli z ocenami učitelja čim bližje ocenam testov

Tudi druge študije o pomanjkljivostih ocenjevanja učiteljev:

(a) napačen koncept o lastnostih nadarjenega učenca (Achenbach, 1997),

(b) pristranskost pri učencih različnih kultur (Kaufman in Harrison, 1986) in

(c) neprimernost usposabljanja učiteljev (Ricovero, 2000).

Vendar (Yang, 2009):

- ocenjevanje učiteljev je kljub pomanjkljivostim pomemben vidik v procesu identifikacije nadarjenih učencev.

- učitelji, ki učenca poznajo zelo dobro, lahko identificirajo, čeprav testi tega niso pokazali.

- učitelji, ki so občutljivi za kulturne razlike, so lahko zelo dobri ocenjevalci učencev iz nizkih socialnih slojev ali različnega ali drugačnega kulturnega okolja.

- 30 od 43 držav v ZDA uporablja učiteljevo ali starševsko poročilo (podatke) kot prvi korak v postopku identifikacije.

Kaj zdaj?

- Mogoče manj časa/denarja/energije v teste (dobri rez. študij glede neverbalnih

testov, kakšen skupinski test ustvarjalnosti)

- bolj poglobljeno opazovanje, ocenjevanje učencev (učitelj, svetovalni delavec,

zunanji strokovnjak – umetnik, kulturni delavec, športnik, znanstvenik…)

- izboljšana informacija o kurikularnih dosežkih (NPZ? – sicer inflacija ocen)

- okrepiti sodelovanje s starši in učitelji in pomagati krepiti pomen učiteljeve vloge v procesu identifikacije ter organizirati usposabljanje za identifikacijo nadarjenih

- Jasnejši kriteriji določevanja (obteženih) vsot posameznih deležev pri končni odločitvi

- Morda se zgledovati po tujih lestvicah za učitelje (Boben, 2012): npr. GATES ali

GRS (Pfeiffer & Jarosewich, 2003); učitelji ocenjujejo GRS v 6 domenah: intelektualni, akademski, motivacijski, ustvarjalni, vodstveni in umetniški talenti. In še: od vseh ocenjevalnih lestvic širom sveta „To date, only scores on the GRS have shown substantial evidence of diagnostic efficiency and have been examined in several cultural groups.

- Združevanje kriterijev (ne le enega) in to iz evidentiranja in identifikacije

John Munro: Insights into the creativity process: Identifying and measuring creativity https://students.education.unimelb.edu.au/selage/pub/readings/creativity/UTC_Assessing__creativity_.pdf

Ocenjevanje nadarjenosti je podobno ocenjevanju veljavnosti:

- Je nikoli končan proces - Ne zanima me, ali je ali ni, pač pa stopnja - Vedno jo skušamo razumeti v kontekstu…

Pri morebitnem napačnem zajemu paziti na:

- Preozko opredelitev nadarjenosti

- Razlike v kulturnih in učnih stilih

- Nezmožnost učiteljev, da bi prepoznali nadarjenost

- Starševsko nezaupanje do šole

- Akademski podpovprečni dosežek nadarjenega učenca

- Nezmožnost računati na mnogotere inteligentnosti

- Šole s skromnimi sredstvi

- Kompetence in izvežbanost ocenjevalnega osebja

Posebej ogroženi so tisti nadarjeni, ki v šoli niso primerno učno uspešni oz. niso prepoznani kot nadarjeni.

Med nadarjenimi učenci zahtevajo posebno pozornost in strokovno presojo (Magajna, 2012):

− izjemno nadarjeni,

− nadarjeni v obdobju vstopa v šolo,

− nadarjeni, ki izhajajo iz drugih etničnih ali kulturnih okolij ali iz družin z nizkim socialno-ekonomskim položajem,

− nadarjeni učenci z dvojno izjemnostjo (nadarjeni s specifičnimi primanjkljaji

na posameznih področjih učenja/SUT/PPPU/, čustvenimi ali vedenjskimi motnjami ali

nadarjeni s senzornimi motnjami ali gibalno oviranostjo).

Učitelji (in svetovalni delavci!):

ves čas na preži (a ne na način, da bi otrok ali mladostnik to (ob)čutil)! Zahteva veliko psihološkega znanja o posamezniku in njegovem vedenju.

Vse to kliče po

visoko usposobljenem,

močno motiviranem in

empatičnem,

otroku brezmejno naklonjenem učitelju, vzgojitelju in staršu,

ki je pozoren pri opazovanju in občutljiv za drobne signale, ki jih je mogoče razbrati iz otrokovega vedenja.

Zato:

Učitelje čim bolje seznaniti s strukturo osebnosti, nadarjenostmi, načini detekcije nadarjenosti (metodami, tehnikami, orodji) in pastmi pri tem (halo efekt, pridni vs manj konvencionalni in manj konformistični posamezniki, nadarjenosti tudi na področjih, ki niso „učna“, sploh pa ne le „akademska“ …).

- Učiti učitelje, kako razmišlja kreativna in/ali visoko nadarjena oseba (na vseh različnih področjih!)

- Kakšne so njihove osebnostne lastnosti, posebnosti

- Ne le dosežek, temveč tudi proces in porivi

- Dobro mora biti seznanjen s postopkom E ter I

- Poznati opredelitev nadarjenosti in razumeti kriterije za njeno prepoznavanje

- inštrumenti E in I ne bi smeli nič drugega kot izhajati iz kriterijev oz. kazalnikov nadarjenosti na vseh možnih področjih

- Skratka: v N izobraženi učitelji, manjši razredi, več časa…

- A predvsem: z vidika veljavnosti še bolj reprezentativne oc. lestvice