I. MERILA ZA IZBOR OPERACIJ ZA OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV

Merila za izbor operacij, financiranih iz evropskega

socialnega sklada OP RČV

mag. Nena Dokuzov, 6.12.2007

I. MERILA ZA IZBOR OPERACIJ ZA OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA

ČLOVEŠKIH VIROV

1. CILJ OP RČV

2. STRUKTURA OP RČV

3. SPLOŠNI IN SPECIFIČNI CILJI NA RAVNI RAZVOJNIH PRIORITET OP RČV Z MERILI ZA IZBOR OPERACIJ

1. CILJ OP RČV

Ključna splošna usmeritev v izvajanju Operativnega programa razvoja človeških

virov za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju OP RČV) je: vlagati v ljudi, katerih človeški

kapital bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske

rasti, kar je tudi najboljši način za večjo zaposlenost, socialno vključenost,

zmanjšanje regionalnih razlik in visok življenjski standard.

OP RČV

2. STRUKTURA OP RČV

OP RČV je po vsebini razdeljen na štiri ravni izvajanja, in sicer:

- prva raven: operativni program- druga raven: razvojne prioritete (prednostne osi)- tretja raven: prednostne usmeritve (ključna področja)- četrta raven: javni razpis za izbor operacij oziroma

operacije (projekti, skupine projektov, programi)

1. RAZVOJNA PRIORITETA: SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA IN

PRILAGODLJIVOSTI Sestavljajo jo štiri prednostne usmeritve: 1. Strokovnjaki in raziskovalci za konkurenčnost podjetij, ki jo izvajata

MG in MVZT 2. Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost podjetij, ki jo

izvaja MDDSZ 3. Štipendijske sheme, ki jo izvaja MDDSZ 4. Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti, ki jo izvaja

MDDSZ Splošni cilj razvojne prioritete je vzpostavljanje prilagodljivega in

konkurenčnega gospodarstva z vlaganji v razvoj človeških virov za pridobitev znanj in spretnosti, z usposabljanjem, izobraževanjem, štipendiranjem ter povezovanjem gospodarske, izobraževalne, razvojno-raziskovalne in zaposlovalne sfere.

1. RAZVOJNA PRIORITETA: SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA IN PRILAGODLJIVOSTI

Specifični cilji na ravni razvojne prioritete: Krepitev raziskovalno-razvojne sposobnosti podjetij ter izboljšana

povezanost med akademsko, raziskovalno in gospodarsko sfero. Spodbujanje razvoja človeških virov v podjetjih z namenom

povečevanja zaposljivosti in mobilnosti delojemalcev na eni strani ter krepitve konkurenčnosti delodajalcev na drugi.

S sistematičnim in celovitim pristopom vzpostaviti sistem spodbud za povezovanje izobraževanja in potreb na trgu dela, ki bodo odpravljale strukturna neskladja v zaposlovanju, izboljšala kvalifikacijsko strukturo človeških virov in povečevala zaposljivost.

Ustvariti nove zaposlitvene možnosti s spodbujanjem podjetništva, fleksibilnejših oblik zaposlovanja in drugih inovativnih pristopov k preprečevanju prehoda v brezposelnost.


Usmeritve za oblikovanje meril za izbor operacij, financiranih iz evropskega socialnega sklada niso izključne ter v najširšem okviru omogočajo:

uresničevanje ciljev razvojne prioritete uresničevanje ciljev horizontalnih politik, ki se smiselno uporabljajo v

skladu z določili OP RČV za obdobje 2007-2013 skladnost s cilji, navedenimi v SRS in v Programu reform za

izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji


Merila na ravni prednostne usmeritve: Strokovnjaki in raziskovalci za konkurenčnost podjetij

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati:

krepitev raziskovalno-razvojne sposobnosti podjetij ter izboljšanje povezanosti med akademsko, raziskovalno in gospodarsko sfero;

povečanje zaposljivosti in mobilnosti delojemalcev in krepitev poslovne uspešnosti delodajalcev;

ustreznost kandidata, mentorjev, ustreznost programa raziskovalnega dela; ustreznost programa podiplomskega študija;


ustreznost raziskovalno-razvojne aktivnosti in inovativnosti predlagatelja in zunanjih raziskovalnih skupin;

kvaliteta raziskovalca oz. raziskovalne/izvajalske skupine (vključno z referencami in usposobljenostjo);

ustreznost upravičenca/podjetja; kvaliteta in pričakovani učinki raziskovalno-razvojnega (RR)

projekta,


Merila na ravni prednostne usmeritve: Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost in zaposljivost

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: ustreznost in utemeljenost vsebine predlagane operacije glede na

razpisane pogoje (ali bo operacija prispevala k dvigu izobrazbenega nivoja, k večji fleksibilnosti na trgu dela, k razvoju ključnih kompetenc ipd.);

izkušnje in reference predlagatelja za izvedbo predlagane operacije; ali se bo predlagana operacija izvajala v območju z višjo stopnjo

brezposelnosti od povprečne v RS (če je relevantno); prispevek k uveljavljanju koncepta enakih možnosti; prispevek k medgeneracijskem prenosu znanja, veščin in

kompetenc (če je relevantno).


Merila na ravni prednostne usmeritve: Štipendijske sheme Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno

upoštevati: izkušnje in reference predlagatelja za izvedbo predlagane

štipendijske sheme; prispevek k uskladitvi razmerja med ponudbo in povpraševanjem po

kadrih v posamezni regiji (če je relevantno); prispevek k dvigu ravni izobrazbene strukture v regiji (če je

relevantno); prispevek k dvigu ravni izobrazbene strukture ranljivih skupin na

trgu dela (invalidi, starejši ipd.) (če je relevantno);


prispevek k znižanju strukturne brezposelnosti (če je relevantno); prispevek k vračanju izšolanih kadrov iz univerzitetnih središč v

regijo (če je relevantno); prispevek k zmanjševanju odliva kadrov v velike centre (če je

relevantno); prispevek k povezovanju študija s potrebami gospodarstva v regiji

(če je relevantno); prispevek k uveljavljanju koncepta enakih možnosti


Merila na ravni prednostne usmeritve: Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: izkušnje in reference predlagatelja za izvedbo predlagane operacije; ali se bo predlagana operacija izvajala v območju z višjo stopnjo

brezposelnosti od povprečne v RS (če je relevantno); prispevek k uveljavitvi koncepta enakih možnosti; prispevek socialnih partnerjev in sodelovanja z njimi (če je

relevantno).

2. RAZVOJNA PRIORITETA: SPODBUJANJE

ZAPOSLJIVOSTI ISKALCEV DELA IN NEAKTIVNIH Razvojna prioriteta: Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in

neaktivnih je hkrati prednostna usmeritev, ki jo izvaja MDDSZ

Splošni cilj razvojne prioritete je izboljšanje pogojev vstopa na trg dela in v zaposlenost iskalcev zaposlitev in neaktivnih oseb.

Specifični cilji razvojne prioritete so naslednji: Spodbuditi neaktivne osebe za uspešen vstop na trg dela. Povečati odliv brezposelnih oseb v zaposlitev. Izboljšati izobrazbeno strukturo in usposobljenost brezposelnih in

neaktivnih

2. RAZVOJNA PRIORITETA: SPODBUJANJE ZAPOSLJIVOSTI ISKALCEV DELA IN NEAKTIVNIH





2. RAZVOJNA PRIORITETA: SPODBUJANJE ZAPOSLJIVOSTI ISKALCEV DELA IN NEAKTIVNIH

Merila na ravni razvojne prioritete: Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: izkušnje in reference predlagatelja za izvedbo predlagane operacije; ali se bo predlagana operacija izvajala v območju z višjo stopnjo

brezposelnosti od povprečne v RS (če je relevantno); izvedba operacije temelji na izmenjavi izkušenj, rezultatov in dobrih

praks (če je relevantno); transnacionalno sodelovanje in izmenjava dobrih praks (če je

relevantno); prispevek k uveljavitvi koncepta enakih možnosti.

3. RAZVOJNA PRIORITETA: RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV IN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA

Sestavljajo jo tri prednostne usmeritve:

1.Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki jo izvaja MŠŠ

2. Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju, ki jo izvaja MŠŠ

3. Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva, ki jo izvaja MVZT

Splošni cilj razvojne prioritete je razvoj človeških virov za delo in življenje v družbi temelječi na znanju s posodabljanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja in spodbujanjem vseživljenjskega učenja.


Specifična cilja razvojne prioritete: dvig kakovosti vzgojno izobraževalnega sistema na celotni vertikali

in sistema usposabljanja vključno z izboljšanjem usposobljenosti učiteljev in izobraževalcev in

povečanje udeležbe posameznika v procesu izobraževanja in usposabljanja z namenom povečanja njegovih zaposlitvenih možnosti in mobilnosti






Merila na ravni prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: doseganje ciljev, navedenih v Programu reform za izvajanje

Lizbonske strategije v Sloveniji; zagotavljanje kar najbolj odprtega nabora prijaviteljev; zagotavljanje kakovosti, učinkovitosti in konkurenčnosti prijaviteljev; prispevek k posodabljanju ter razvoju novih bolj fleksibilnih in

kvalitetnejših programov vzgoje in izobraževanja; prispevek k razvoju mehanizmov in instrumentov za dvig kakovosti

vzgojno-izobraževalnega dela ter sistemov evalvacije; prispevek k izboljšanju usposobljenosti učiteljev in drugih

izobraževalcev v izobraževanju in usposabljanju mladine in odraslih za uporabo (naj)sodobnejših oblik in metod učenja in poučevanja, v povezavi z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije;


prispevek k izboljšanju usposobljenosti ravnateljev in drugih vodilnih delavcev za avtonomno vlogo vzgojno-izobraževalnih zavodov in sodelovanje z okoljem;

prispevek k večji dostopnosti do IKT, digitalizaciji gradiv in razvoju e-vsebin ter njihovi implementaciji v izobraževalne procese in procese usposabljanja;

prispevek k vzpostavljanju ustreznih partnerstev med izobraževanjem, zaposlovanjem in gospodarstvom, vključno s socialnimi partnerji (predvsem na področju izvajanja izobraževanja in usposabljanja v delovnem okolju)


Merila na ravni prednostne usmeritve: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: doseganje ciljev, navedenih v Programu reform za izvajanje

Lizbonske strategije v Sloveniji; prispevek k dvigu izobrazbene ravni odraslih; prispevek k zviševanju ravni pismenosti; prispevek k razvijanju novih kompetenc.


Merila na ravni prednostne usmeritve: Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: ustreznost programov, glede na Bolonjske cilje; doseganje ciljev, navedenih v Resoluciji o Nacionalnem programu

visokega šolstva; prispevek k skladnemu regionalnemu razvoju RS; kakovost in usposobljenost izvajalcev za izvajanje institucionalne in

programske evalvacije; izvedljivost projektov; prispevek k izboljšanju povezovanja med visokim šolstvom,

znanostjo in gospodarstvom;


prispevek k mednarodni primerljivosti za doseganje ciljev, navedenih v Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva;

prispevek k razvijanju novih oblik poučevanja in učenja, zlasti uveljavljanje koncepta vseživljenjskega učenja;

izkušnje in akademske reference prijaviteljev; utemeljenost programov z ustrezno finančno konstrukcijo

4. RAZVOJNA PRIORITETA: ENAKOST MOŽNOSTI IN SPODBUJANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI

Sestavljajo jo tri prednostne usmeritve:

1. Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti, ki jo izvaja MDDSZ

2. Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki jo izvaja MŠŠ

3. Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture

in podpora njihovi socialni vključenosti, ki jo izvaja MK

Splošni cilj razvojne prioritete je doseči večjo socialno vključenost in zmanjšano materialno ogroženost ranljivih skupin ter z bojem proti vsem oblikam diskriminacije prispevati k uveljavljanju koncepta

enakih možnosti


Specifični cilji razvojne prioritete: Omogočiti dostop do zaposlitve in usposabljanja ranljivim skupinam

z razvojem socialnega in drugih inovativnih oblik podjetništva, ki ustvarjajo nova delovna mesta ter širijo socialne in druge storitve javnega pomena.

Spodbujanje enakih možnosti ter socialne vključenosti med mladimi še posebej v okviru sistema vzgoje in izobraževanja.

Okrepiti osveščenost javnosti o enakih možnostih kot pozitivni družbeni vrednoti in spodbuditi delodajalce k odpravi diskriminatornih praks pri zaposlovanju.







Merila na ravni prednostne usmeritve: Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: izkušnje in reference predlagatelja za izvedbo predlagane operacije ali se bo predlagana operacija izvajala v območju z višjo stopnjo

brezposelnosti od povprečne v RS (če je relevantno); prispevek k usklajevanju poklicnega in družinskega življenja (če je

relevantno); prispevek k razvoju storitvenih dejavnosti in nevladnega sektorja (če

je relevantno); prispevek k spodbujanju razvoja socialnega podjetništva (če je

relevantno);


prispevek k promociji aktivnosti s področja zaposlovanja pripadnikov ranljivih skupin z namenom promocije njihovega socialnega vključevanja in osveščanja delodajalcev in javnosti (če je relevantno);

izvedba operacije temelji na izmenjavi izkušenj, rezultatov in dobrih praks (če je relevantno);

povečevanje socialne vključenosti invalidov (npr. osebna asistenca, družabništvo, socialne aktivnosti) (če je relevantno);


Merila na ravni prednostne usmeritve: Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: zagotavljanje enakosti možnosti in podporo socialni vključenosti v

procesu vzgoje in izobraževanja. skladnost programov s potrebami ciljne populacije z namenom

učinkovitejšega vključevanja v sistem vzgoje in izobraževanja


Merila na ravni prednostne usmeritve: Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: prispevek k povečanju števila delovnih mest; prispevek operacije k ciljem razvojne prioritete; prispevek operacije k uveljavljanju koncepta enakih možnosti;

prispevek operacije k trajnostnim učinkom

5. RAZVOJNA PRIORITETA: INSTITUCIONALNA IN ADMINISTRATIVNA USPOSOBLJENOST

Sestavljajo jo štiri prednostne usmeritve:

1. Učinkovita in uspešna javna uprava, ki jo izvajata MP in MJU

2. Reforma institucij na trgu dela, ki jo izvaja MDDSZ

3. Spodbujanje razvoja nevladnih institucij in civilnega dialoga, ki jo izvaja MJU

4. Zdravstvo v informacijski dobi, ki jo izvaja MZ

Splošni cilj razvojne prioritete je razvoj ustrezne institucionalne in administrativne usposobljenosti za učinkovito strukturno prilagajanje, rast, delovna mesta in ekonomski razvoj.


• Specifični cilji razvojne prioritete so naslednji: Učinkovite in uspešne storitve javnega sektorja, vključno s

storitvami sodstva in zdravstva, za prebivalstvo in gospodarstvo primerljivo z drugimi razvitimi državami EU in veljavnimi standardi.

Povečati nivo kakovosti in učinkovitosti institucij trga dela pri posredovanju zaposlitev in zagotavljanju večje zaposljivosti uporabnikov storitev.

Okrepiti civilni in socialni dialog ter sposobnost nevladnega sektorja in socialnih partnerjev za zagotavljanje storitev, ki prispevajo k rasti in ustvarjanju delovnih mest.







Merila na ravni prednostne usmeritve: Učinkovita in uspešna javna uprava

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: privlačno poslovno okolje, vlaganje v znanje in inovacije,

poenostavitev zakonodaje, storitve za razvoj inovacij itd. (doseganje ciljev Lizbonske strategije);

doseganje ciljev državnih razvojnih dokumentov (Strategija razvoja Slovenije, Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji, Okvir gospodarskih in socialnih reform, Strategija razvoja e-pravosodja);

večja usposobljenost za delo z IKT, spodbujanje podjetništva, razvoj informacijske družbe;


razvoj ustrezne institucionalne in administrativne usposobljenosti za učinkovito strukturno prilagajanje, rast, delovna mesta in ekonomski razvoj;

učinkovitost zagotavljanja javnih storitev, modernizacija in optimizacija procesov, informatizacija, razvoj kadrov;

izkazovanje nevtralnega, delno pozitivnega ali pozitivnega vpliva na okolje, enake možnosti in trajnostni razvoj;

finančna in časovna izvedljivost operacij.


Merila na ravni prednostne usmeritve: Reforma institucij na trgu dela

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: izkušnje in reference predlagatelja za izvedbo predlagane operacije; prispevek k uvajanju bolj individualnega pristopa do strank (če je

relevantno); prispevek k dvigu kakovosti storitev institucij na trgu dela (npr.

izobraževanje zaposlenih) (če je relevantno); prispevek k razvoju informacijske tehnologije (če je relevantno); prispevek k večjemu informiranju in obveščanju različnih javnosti (če

je relevantno); prispevek k nadgrajevanju storitev za pospeševanje zaposlitvene

mobilnosti v EU (če je relevantno); spodbujanje partnerstva med institucijami na trgu dela, NVO in

socialnimi partnerji (če je relevantno).


Merila na ravni prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih institucij in civilnega dialoga

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: izboljšanje usposobljenosti NVO in njihove prepoznavnosti ter

pomen v družbi; izkazovanje delno pozitivnega ali pozitivnega vpliva na trajnostni

razvoj, okolje ter enake možnosti; delno ali celotno spodbujanje uporabe IKT orodij; operacije ne izkrivljajo konkurence ne trgu in niso namenjene

ustvarjanju dobičkov; finančna in časovna izvedljivost;

sposobnost izvajanja operacij s strani upravičencev.


Merila na ravni prednostne usmeritve: Zdravstvo v informacijski dobi

Pri opredeljevanju meril za izbor operacij je potrebno upoštevati: vpliv predlaganih aktivnosti za ključne akterje v zdravstvu

(državljani, izvajalci, zdravstveni sistem v celoti); učinkovitost zagotavljanja javnih storitev, modernizacija in

optimizacija procesov, informatizacija, razvoj kadrov; finančna in časovna izvedljivost operacij

Hvala za pozornost!

Obiščite nas tudi na:http://www.svlr.gov.si

Nena Dokuzov

[email protected]

Documents

I. MERILA ZA IZBOR OPERACIJ ZA OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV