Evropski svet v letu 2013

FEBRUAR 2014

SL

Evropski svet v letu 2013

FEBRUAR 2014

To publikacijo je pripravil generalni sekretariat Sveta.www.european-council.europa.euLuxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014

ISBN 978-92-824-4176-3doi:10.2860/79447ISSN 1977-3307© Evropska unija, 2014Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.Printed in BelgiumTiskano na ekološkem papirju

http://www.european-council.europa.eu

3

Na poti k okrevanju 5

Stabilnejše območje evra 6

Rast in delovna mesta 10

Unija v svetu 15

Demokracija in soodvisnost 19

Prihodnja prenova 23

Sklepi Evropskega sveta in izjave voditeljev držav ali vlad 25

Kazalo

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy o Evropskem svetu v letu 2013

4

Evropski svet, decembra 2013

5

Za Evropo je bilo leto 2013 „vmesno“ leto; burne nevihte je bilo konec, a temni oblaki se še niso razkadili. Leta napornega gašenja požarov so obrodila prve sadove: napetosti na trgu so se v tem letu umirile in lahko bi rekli, da zaradi finančne krize vsekakor nismo več življenjsko ogroženi. A naše države so bile in so še vedno v globoki gospodarski krizi, največje skrbi pa povzročata zaposlovanje in rast. Zato smo glavno pozornost namenili spodbujanju prizadevanj za gospodarsko okrevanje.

V brošuri Evropski svet v letu 2013 so zajete dejavnosti te institucije v preteklem letu. Voditelji so se vse leto največ ukvarjali z bojem za delovna mesta. Obenem smo z novimi ukrepi za vzpostavitev bančne unije še okrepili ekonomsko in monetarno unijo, določili proračun EU za preostanek desetletja ter namenili pozornost strateškim odnosom s svetovnimi partnerji in sosednjimi državami, zlasti Ukrajino.

V naši instituciji za isto mizo sedijo najvišji voditelji Evropske unije: 28 voditeljev držav ali vlad, predsednik Komisije in predsednik Evropskega sveta. Naša naloga je določitev strateške usmeritve Unije. Določamo politične prednostne naloge in prevzemamo odgovornost v kriznih razmerah. Na začetku naših zasedanj izmenjamo mnenje s predsednikom Evropskega parlamenta. Visoka predstavnica EU sodeluje v vseh razpravah o zunanjih zadevah, pri pogovorih o gospodarskih temah pa se nam redno pridruži predsednik Evropske centralne banke. Na zasedanjih Evropskega sveta se veliko dogaja in sprejemajo se odločitve, a obenem so del procesa in že ob njihovi napovedi stečejo priprave po vsej Uniji.

V letu 2013 smo pozdravili nove kolege in se poslovili od starih, potem ko so se zamenjale vlade v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Italiji, Luksemburgu, na Malti in v Sloveniji. Skupno smo organizirali šest uradnih zasedanj Evropskega sveta in eno vrhunsko srečanje voditeljev območja evra, kar je dokaz, da smo zapluli v mirnejše vode.

Sredi leta smo z zadovoljstvom pozdravili Hrvaško kot 28. državo članico Unije, pripravljeni pa smo tudi na pogajanja z drugimi državami v tej regiji, zlasti s Srbijo. To je odličen opomin za drugi skupni cilj: da si skupaj prizadevamo za blagostanje evropskih državljanov, pa tudi utrditev miru med evropskimi državami.

Na poti k okrevanju

6

do stabilne končne točke zahteva neke vrste gradnjo mostov.

Bančne unije so sestavljene iz treh delov: nadzora nad sodelujočimi bankami, reševanja bank v težavah in jamstev za vloge varčevalcev. Na področju nadzora smo skoraj že prečkali most. Ob koncu faze vzpostavljanja nadzora konec leta 2013 je bila Danièle Nouy imenovana za predsednico enotnega nadzornega odbora, Evropska centralna banka pa je kot bodoča nadzornica začela preglede vseh bank. Enotni mehanizem nadzora bo začel delovati novembra 2014.

Dogovor o reševanju bank je bil glavna politična naloga v letu 2013. Ko bo vzpostavljen evropski nadzor nad bankami, težav bank preprosto ne bo več mogoče reševati na nacionalni ravni. Na zadnjem zasedanju v letu 2012 smo določili jasen časovni rok: dogovor o rešitvi mora biti dosežen pred koncem leta 2013. Čeprav so se

Glavni cilj v letu 2013 ni bila več zaščita stabilnosti območja evra, pač pa utiranje in krajšanje poti h gospodarskemu okrevanju po vsej Uniji. To je pomenilo delo na štirih frontah hkrati. Prva je bila ohranitev finančne stabilnosti; čeprav se je najhujša kriza umirila, je bilo v tem letu večkrat treba hitro ukrepati, zlasti kar zadeva bančni sistem na Cipru. Druga fronta je bila usmeritev pozornosti na nadaljnja prizadevanja za okrepitev temeljev ekonomske in monetarne unije. Tretja je bila izboljšanje odpornosti naših gospodarstev s stabilnimi in vzdržnimi javnimi financami ter izboljšanjem konkurenčnosti, četrta in zadnja fronta – zlasti nujna zaradi socialne stiske – pa je bil boj proti brezposelnosti s takojšnjimi in posebej prilagojenimi ukrepi.

Ta splošna strategija je vse leto usmerjala gospodarske odločitve članov Evropskega sveta. V nekaterih primerih smo se osredotočili na določene elemente, v drugih spet na druge, a vsekakor nismo nobenega zanemarili. Voditelji se dobro zavedajo, da so vsi elementi medsebojno povezani ter da kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov ni mogoče obravnavati ločeno. Poglejte na primer naše delo na področju vzpostavitve bančne unije, ki ni namenjeno le okrepitvi ustroja monetarne unije, pač pa je v razmerah, ko je kreditna suša v nekaterih državah ovirala gospodarsko okrevanje, postalo bistveni del naših prizadevanj za zagotovitev delovnih mest.

Obravnava bank

Ko je Evropski svet junija 2012 sklenil, da bo Unija od skupka nacionalnih bančnih okvirov napredovala k bančni uniji, smo se zavedali, da bo to postopek, ki bo potekal v več fazah. Premik od nevzdržnega izhodišča

Evropski svet za mizo

Stabilnejše območje evra

7

najmanj za polovico nižji. Fiskalna konsolidacija ni bila nikoli sama sebi namen, temveč le sredstvo za ponovno zagotovitev trajnostne rasti in delovnih mest.

Kljub temu je spomladi 2013 potekala še živahnejša razprava o skupni proračunski strategiji v 28 gospodarstvih. A zame in za vse člane Evropskega sveta razprava o izbiri med varčevalnimi ukrepi in rastjo ni prava dilema. Seveda nihče ne nasprotuje gospodarski rasti, vendar dolžniške krize ni mogoče rešiti s povečanjem javnega ali zasebnega dolga. Nekaterim državam preprosto ni preostalo drugega, kot da naredijo vse, da bi bile spet finančno verodostojne.

Pravi temi razprave, ki je potekala na naših zasedanjih marca in junija, sta bili čas in potek konsolidacije. Vsaka država mora v prizadevanjih za zmanjšanje svojega primanjkljaja in dolga sama najti pravi tempo in ravnotežje, vendar mora pri tem upoštevati posledice za celotno območje. Skupni predpisi EU državam omogočajo, da poleg nominalnih in fiskalnih namenijo pozornost tudi strukturnim ciljem. Kot smo znova poudarili marca, obstajajo možnosti za to, bodisi v okviru Pakta o stabilnosti in rasti ali fiskalnega pakta, ki je začel veljati 1. januarja 2013. Smer je pomembnejša od hitrosti.

Voditelji so marca in junija obravnavali tudi socialno razsežnost ekonomske in monetarne unije, na primer s socialnimi in zaposlitvenimi kazalniki. Poudarili smo potrebo po konstruktivnem socialnem dialogu. V delu junijskega zasedanja Evropskega sveta so se nam prvič pridružili tudi evropski socialni partnerji, ki zastopajo

s tem v glavnem ukvarjali finančni ministri, je Evropski svet podrobno spremljal njihovo delo in se na skoraj vsakem zasedanju seznanil z napredkom. Decembra 2013 – spet pozno ponoči, tik pred zasedanjem Evropskega sveta – so se finančni ministri dogovorili o enotnem mehanizmu za reševanje, vključno z enotnim skladom za reševanje. Sledil bo dokončen dogovor z Evropskim parlamentom, ki naj bi ga dosegli pred koncem njegovega zakonodajnega mandata spomladi 2014.

Kar zadeva zaščito vlog varčevalcev, je bil decembra sprejet dogovor o novi direktivi, s katero bo v vseh državah članicah zagotovljen usklajen sistem zajamčenih vlog. Na vseh treh področjih mostovi torej že stojijo ali pa jih še gradimo, tako da jih bomo lahko kmalu prečkali. Ker smo komaj pred 18 meseci sprejeli sklep o vzpostavitvi bančne unije, ne bi smeli podcenjevati pomena tega dosežka. Za območje evra je to največji korak naprej vse od uvedbe evra, po merilih EU pa smo napredovali s svetlobno hitrostjo.

Razprava o proračunskih zadevahZmanjšanje javnega dolga in primanjkljajev je bil ključni element pri umirjanju finančne krize. Od leta 2010 dalje smo na različne načine poostrili fiskalna pravila, zlasti države območja evra pa so začele tesneje usklajevati svoje proračunske cikle. To je pomembno prispevalo k vnovični vzpostavitvi zaupanja v javne finance, o čemer pričajo „razlike v donosnosti“, ki so bile očitno manjše kot v prejšnjih letih. Med leti 2009 in 2013 so bili javnofinančni primanjkljaji v območju evra povprečno

8

odgovornost) in se dogovorili o ciljih. Voditelji so na decembrskem zasedanju razpravljali in sprejeli dogovor o naravi teh partnerstev, ki bodo temeljila na sistemu vzajemno dogovorjenih pogodbenih ureditev in mehanizmov solidarnosti, povezanih z njimi, ni pa jim uspelo doseči soglasja o vseh vidikih. Evropski svet bo to vprašanje zato znova obravnaval jeseni 2014.

Nekatera zasedanja Evropskega sveta so bila pomembna, ker jih sploh ni bilo. Pri tem zlasti izstopajo lanski finančni pretresi na Cipru. Zardi izpostavljenosti njihovega bančnega sektorja razmeram v Grčiji je bila država več mesecev na robu hude finančne krize. Voditelji, ki so bili sicer zaskrbljeni, so zadevo prepustili finančnim ministrom. Ko je marca 2013 res zavrelo, so se ministri držav iz območja evra na pogajanjih s ciprsko vlado dogovorili o paketu za reševanje v višini 10 milijard evrov. Parlament v Nikoziji je nekaj dni zatem zavrnil pogoje dogovora, ki so vplivali na lokalne varčevalce in tudi na premožne tuje vlagatelje, kar je povzročilo politični zastoj in negotovost. Kriznemu ukrepu, da bi zaradi Cipra v nekaj urah sklical zasedanje celotnega Evropskega sveta, sem se raje izognil. Čeprav sem bil v tesnih stikih z drugimi člani, sem v Bruslju sklical sestanek z novim ciprskim predsednikom Nicosom Anastasiadesom ter predsedniki Komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine, pa tudi direktorjem Mednarodnega denarnega sklada. V takšni sestavi smo nekaj pred polnočjo v nedeljo 24. marca, po celodnevnih napornih pogovorih, našli rešitev. Ta dogovor so nato obravnavali in podprli še finančni ministri.

To ni bil ravno trenutek slave za Evropsko unijo, a finančni trgi so se odzvali razmeroma mirno. To je očitno pomenilo, da je obdobja pretirane nestabilnosti konec. Očitno so razumeli jasno sporočilo, da bodo evropski voditelji naredili „vse, kar je treba“, da bi zagotovili finančno stabilnost. Tri mesece kasneje je bila potrditev Latvije, da se bo januarja 2014 pridružila območju evra, dodatna potrditev zaupanja v ekonomsko in monetarno unijo.

velika ter mala in srednja podjetja, javne službe in sindikate.

Spodbujanje gospodarskih reformVoditelji so v okviru „evropskega semestra“ redno izmenjavali izkušnje s prizadevanji za izvedbo težavnih gospodarskih reform. Te potekajo po vsej Evropi, zlasti v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, in prvi sadovi so že vidni. To, da je rast višja predvsem po zaslugi izvoza, je dobro znamenje, da smo bolj konkurenčni.

To je dobra novica za vse. Kriza je jasno pokazala, da lahko dogodki v eni državi vplivajo na vse druge. Nacionalne odločitve za reforme ali prilagoditev se ne sprejemajo izolirano: vse države imajo sosede, trgovinske partnerje, valutne sodruge. To zlasti velja za območje evra, ki ni le vsota svojih sestavnih delov, saj je soodvisnost pomembna. Ukrepi, ki so morda smiselni za posamezno državo, če se jih presoja ločeno, v širšem okviru najbrž ne bi imeli istega učinka. Treba je upoštevati celotno sliko, kar je naloga Evropskega sveta.

V tem letu smo obravnavali nove načine za spodbujanje nacionalnih gospodarskih reform v okviru utrjevanja ekonomske in monetarne unije. Ena možnost je vzpostavljanje partnerstev med nacionalnimi vladami in institucijami EU, da bi spodbudili reforme za rast, delovna mesta in konkurenčnost. Ker je to še vedno korak v neznano, smo junija opredelili vrsto načel (na primer potrebo po močnem čutu za nacionalno

9

Razprave na zasedanju Evropskega sveta

10

mladih, ki jo je julija v Berlinu gostila kanclerka Angela Merkel, novembra v Parizu pa predsednik Francois Hollande. Voditelji so se na več zasedanjih Evropskega sveta med letom dogovorili o ukrepih na ravni EU, kot so spodbujanje poklicnega usposabljanja, visoko kakovostna vajeništva ali čezmejna mobilnost prek portala EURES in programa Erasmus+, h katerim so skušali pritegniti vse partnerje – šole, družbene organizacije, pa tudi lokalne organe ter velika in mala podjetja.

Od marca do decembra smo sodelovali z Evropsko investicijsko banko v prizadevanjih za odpravo finančne razdrobljenosti v šibkih gospodarstvih ter za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do posojil. Sklep Evropskega sveta iz leta 2012 o povečanju kapitala za 10 milijard evrov je banki omogočil, da je lahko povečala svoja posojila za 38 odstotkov, kar je v letu 2013 znašalo 62 milijard evrov, namenjenih financiranju projektov za rast in delovna mesta po vsej Uniji.

Konkurenčnost v digitalni dobi

Izzivi, kot so novi konkurenti, staranje prebivalstva, deindustrializacija in tehnološke revolucije, vplivajo na vse države, sicer različno, a brez izjeme. Treba je odgovoriti nanje, pa naj bo z evrom ali brez njega, v okviru Unije ali brez nje. Zato sem na vseh zasedanjih Evropskega sveta vztrajal, da je treba veliko pozornosti nameniti evropski konkurenčnosti.

Naše države ne smejo spregledati dolgoročnih trendov, ki se skrivajo za nekaterimi trenutnimi izzivi. Tak primer so visoke cene energije, ki so veliko breme za podjetja in potrošnike po vsej Evropi. Brez resnično enotnega evropskega energetskega trga naše države članice najbrž ne bodo mogle uspešno tekmovati v svetu, v katerem bo

Ob izteku leta se je rast vrnila, počasi, a vendarle. Seveda obstaja časovni zamik med ponovno rastjo in zaposlovanjem. Čim hitrejše ustvarjanje novih delovnih mest je bilo zato v letu 2013 še vedno glavna prednostna naloga Evropskega sveta.

Bitka za delovna mesta

Vse preveč držav je, kjer je pet let nizke rasti ali recesije pogubno vplivalo na zaposlovanje. Voditelji so se v zadnjih letih dobro zavedali, da je brezposelnost po vsej Uniji skrb vseh nas in da smo zato vsi odgovorni za gospodarski, socialni in politični boj proti njej. To zlasti drži za brezposelnost mladih, ki je dosegla nesprejemljivo stopnjo, kar je tragično zapravljanje talenta in energije.

Ukrepi za zaposlovanje so seveda najprej naloga nacionalnih vlad. Vendar je Evropski svet zagotovil sprejetje ukrepov EU, ki so podprli nacionalne. Februarja smo prav za to namenili znatna sredstva iz proračuna Unije za prihodnjih sedem let: 6 milijard evrov (po pogajanjih z Evropskim parlamentom se je znesek povišal na 8 milijard evrov). Večina teh sredstev bo na voljo do leta 2015. Ta pobuda za zaposlovanje mladih bo v pomoč najhuje prizadetim državam članicam ob začetku izvajanja programov jamstev za mlade, tj. vrste ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili, da vsi mladi v štirih mesecih po tem, ko končajo šolanje ali postanejo brezposelni, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, izobraževanje ali pripravništvo. Po uspehu takšnih programov na Finskem in v Avstriji so se vse države članice aprila zavezale, da bodo v svojih državah sprejele akcijske načrte glede jamstev za mlade.

Predsedniki držav in vlad so podrobno spremljali te načrte, med drugim konferenco o zaposlovanju

Rast in delovna mesta

11

Izjave za javnost po pariški konferenci o zaposlovanju mladih, novembra 2013

Voditelji in ministri za zaposlovanje na berlinski konferenci o zaposlovanju mladih, julija 2013

12

Evropa ima na področju spletnega in telekomunikacijskega gospodarstva še vedno močno razdrobljen trg. Medtem ko smo bili nekoč na področju digitalne tehnologije med vodilnimi v svetu, naša gospodarstva zdaj zaostajajo. Na zasedanju Evropskega sveta oktobra lani, namenjenem digitalnim temam, je bilo jasno čutiti zaskrbljenost zaradi tega. Dogovorili smo se o vrsti ukrepov, s katerimi bi povezali celino in nadoknadili zaostanek za digitalnim razvojem, kar bi zelo koristilo podjetjem. Poleg infrastrukture in predpisov je to tudi vprašanje znanja; delovna mesta bodo v prihodnosti povsem ali vsaj deloma digitalna in do leta 2015 bo v Evropi verjetno 900 000 prostih delovnih mest na področju informacijske tehnologije. Zato smo oktobra podvojili sredstva za digitalno usposabljanje ali prekvalificiranje ter ustanovili koalicijo za digitalna delovna mesta na ravni EU.

Voditelji so na istem vrhunskem zasedanju vztrajali, da je treba v naši družbi spodbujati inovacije in podjetniške spretnosti ter zagotoviti, da bi lahko raziskave in ideje

Evropa verjetno edina celina, odvisna od uvoza energije; revolucija s plinom iz skrilavca v ZDA je le ena od stvari, ki lahko prevesijo jeziček na tehtnici. Zato je Evropski svet majsko zasedanje v celoti namenil temu vprašanju ter sprejel sklepe o odpravi energetskih ovir, večji izbiri energije in zmanjšanju stroškov energije za podjetja in gospodinjstva.

Poleg energetike tudi številni drugi sektorji enotnega trga niso izpolnili pričakovanj. Zlasti na področju storitev, digitalnega gospodarstva, v sektorju telekomunikacij in prometne infrastrukture bi odprava ovir pomenila veliko razliko. Potrebna so ohlapna in prilagojena pravila enotnega trga, da bi imela podjetja od njih večje koristi; to se vsem voditeljem Evropskega sveta zdi logično vprašanje, na katerega smo v tem letu nenehno opozarjali. Namen skupnih predpisov je prav zmanjšanje birokratskih ovir; če nam uspe, bomo 28 različnih sklopov pravil zamenjali z enim samim, kar pomeni enake konkurenčne pogoje za vse.

Prvo polletje 2013, ko je Svetu ministrov EU predsedovala Irska

13

24-urnem neprekinjenem vrhu februarja 2013, kar je bil moj najdaljši vrh doslej –, mi je uspelo voditelje prepričati k sklenitvi končnega dogovora. Vsak od njih si je seveda prizadeval, da bi svoji državi in državljanom zagotovil kar največje prednosti, kar je seveda legitimno. A zame je bilo pomembno, da smo dosegli dober dogovor za vso Evropo: sodoben realen proračun, ki je namenjen predvsem najnujnejšim potrebam in usmerjen v prihodnost.

Ta februarski dogovor je zahteval soglasje vseh 27 voditeljev v času zategovanja pasu v vseh državah. Tako kot drugod po Evropi je eno od osrednjih vprašanj, kako narediti več z manj denarja in kako zagotoviti, da bo vsak evro namenjen področju, na katerem bi lahko dosegel največji učinek. Kljub temu nikakor nismo smeli zamuditi priložnosti, da bi čim bolj spodbudili ustvarjanje delovnih mest in zagotovili rast na vsej celini. V tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo in njenim predsednikom Joséjem Manuelom Barrosom smo vendarle zagotovili 40-odstotno povečanje sredstev

vodile do poslovnih uspehov na svetovni ravni. Po naključju je Evropski patentni urad teden pred tem v Münchnu praznoval 40. obletnico ustanovitve, pa tudi uvedbo novega enotnega patenta EU, dolgo pričakovane novosti, ki bo kmalu zmanjšala stroške inovacij po vsej EU.

Vlaganje v prihodnostGlavni instrument Evropske unije za skupne ukrepe v zvezi z rastjo in zaposlovanjem je proračun v višini enega bilijona evrov. Ti proračuni se določajo vsakih sedem let in pozimi 2013 smo morali sprejeti odločitev o proračunu za obdobje do leta 2020. Čeprav je v primerjavi z nacionalnimi proračuni njegova višina omejena (1 % skupnega BDP), je to v glavnem naložbeni proračun in lahko zato vseeno pomembno vpliva na rast.

O običajnih treh vprašanjih – Koliko denarja? Od kod denar? Za kaj ga bomo porabili? – odločajo voditelji Evropskega sveta. Na dveh zasedanjih, povezanih s tem – na uvodnem novembra 2012 in odločilnem

Drugo polletje 2013, ko je Svetu ministrov EU predsedovala Litva

14

zagon po več nacionalnih škandalih nam je omogočil, da smo na majskem zasedanju sklenili okrepiti prizadevanja v zvezi s tem občutljivim vprašanjem. Nihče od nas ni dvomil, da bomo le s skupnim ukrepanjem dobili svetovno bitko proti davčnim goljufijam in utajam davkov, kar je bilo odločno sporočilo, ki ga je nekaj tednov pozneje na zasedanju skupine G8 v Lough Erne predstavil gostitelj srečanja David Cameron. Stvari so se začele spreminjati in prepričan sem, da bomo v prihodnjem letu dosegli še večji napredek.

za inovacije in konkurenčnost ter takojšnje ukrepe proti brezposelnosti, obenem pa preprečili znižanje mednarodne razvojne pomoči. Do poletja, ko je Svetu ministrov predsedovala Irska, smo dosegli končni dogovor z Evropskim parlamentom, ki je omogočil uporabo sredstev že na začetku proračunskega obdobja.

V času fiskalne konsolidacije, ko so javne finance pod pritiskom, je pravičnost za državljane še pomembnejša. A vsako leto v Evropi izgubimo osupljivo veliko denarja zaradi davčnih goljufij in davčnih utaj. Nepričakovan

München, 40. obletnica ustanovitve Evropskega patentnega urada, oktobra 2013

15

demokratičnemu prehodu na tem območju. Nedavni dogodki v Egiptu, ki sem ga v začetku januarja 2013 tudi sam obiskal, so vnovič pokazali, kako velik izziv so lahko takšni prehodi. Skupno sosedstvo pomeni skupno odgovornost.

A tudi skupna meja pomeni skupno odgovornost. To še nikoli ni bilo tako jasno kot po tragični smrti več sto azilantov, ki so v začetku oktobra utonili v Sredozemskem morju ob obali Lampeduse. Ta dogodek je pretresel evropsko javnost. Voditelji so na srečanju kmalu zatem pozvali k odločnim ukrepom, s katerimi bi preprečili izgubo življenj na morju. Da bi se v prihodnje izognili takšnim tragedijam, mora Evropska unija nadaljevati prizadevanja, da bi skupaj z državami izvora in tranzita odpravili temeljne razloge za nezakonite migracijske tokove, in sicer na podlagi treh načel: preprečevanja, zaščite in solidarnosti. Evropski svet je decembra obravnaval poročilo projektne skupine za Sredozemlje kot podlago za nadaljnje ukrepe.

Maja sem obiskal državo kandidatko Turčijo in predsednika vlade Erdogana povabil v Bruselj. Turški poziv k trdnim odnosom z Evropsko unijo je bil jasen. Čeprav so bile domače razmere v državi od takrat večkrat precej napete, so pristopna pogajanja, med katerimi smo jeseni odprli novo poglavje, še vedno pomembna gonilna sila reform.

Mednarodna srečanja

V letu 2013 smo stalno spremljali dramatične razmere v Siriji; spomladi smo razpravljali o embargu na orožje, konec leta pa se je ta proces nadaljeval z mirovno konferenco Geneva II. Ob robu zasedanja skupine G20 v Sankt Peterburgu je bilo nekaj vroče krvi, temu pa je sledilo odločno skupno stališče, ki ga je v Vilni

Evromajdan

Najbolj prelomni dogodki leta z evropskega vidika so se nedvomno odvijali konec leta na Trgu neodvisnosti „Majdan“ v Kijevu. Novembra, v času priprav na vrhunsko srečanje EU z našimi vzhodnimi sosedi v Vilni, smo bili tik pred podpisom pridružitvenega sporazuma z Ukrajino, ki bi tej državi omogočil politično in gospodarsko zbližanje z Evropo. Na vrhu v Vilni, ki smo ga pripravili ob tesnem sodelovanju z litovskim predsedstvom Sveta, smo dosegli znaten napredek pri podobnih sporazumih z Gruzijo in Moldavijo. A ukrajinsko vodstvo si je v zadnjem trenutku premislilo in se raje odločilo za tesnejše vezi z Rusijo, kar je po vsej državi sprožilo velike proteste. V začetku leta 2014 so ti protesti pripeljali do globoke politične krize ter zaostrovanja z nasiljem in uboji.

V trenutku nastajanja tega besedila je politična usoda Ukrajine še vedno negotova, a evropska ponudba za tesnejše povezovanje še vedno velja. Pogoji so bili skoraj povem izpolnjeni. Prebivalci Ukrajine so pogumno in jasno izrazili voljo, da bi živeli v svobodni, neodvisni in enotni državi, ki bi imela tesne vezi z Evropsko unijo. Čas je na njihovi strani.

Delitev odgovornosti

Medtem ko je bila Ukrajina – če rahlo pretiravam – še pred petimi leti zanimiva le za vzhodno Evropo, se danes vsi voditelji, od Portugalske do Nizozemske ali Irske, dobro zavedajo, da so dogodki v Kijevu v skupnem interesu vseh. Prav tako so zdaj vsi spoznali, da pretresi v severni Afriki ne zadevajo le Italije, Malte ali Španije, ampak vso Evropo. Na februarskem zasedanju Evropskega sveta, na drugo obletnico začetka arabske pomladi, so voditelji pregledali podporo Evrope

Unija v svetu

16

sprejelo 28 zunanjih ministrov. Unija ostaja zavezana načelu politične rešitve. Ponovno smo potrdili polno zavezanost Evropske unije, da sodeluje v prizadevanjih ZN za ustavitev nedopustnega nasilja in pogajanja med vsemi vpletenimi stranmi. Uspešni pogovori bi lahko prispevali tudi k splošni pozitivni dinamiki v vsej regiji, kar je vprašanje, ki sem ga v imenu Unije obravnaval v svojem govoru na septembrskem zasedanju generalne skupščine ZN. Evropska unija je medtem še vedno v ospredju humanitarnih prizadevanj v Siriji, za kar smo skupno namenili več kot 2,6 milijarde evrov, zagotavlja pa tudi odločno podporo Organizaciji za prepoved kemičnega orožja pri uničevanju sirijskih zalog kemičnega orožja.

Izboljšanje notranjih gospodarskih razmer v Evropi se je odražalo tudi navzven. Prvič po letu 2010 območje evra ni bilo več predmet razprave na srečanjih skupine G8 in G20. Udeleženci septembrskega vrha G20 v Sankt Peterburgu so komaj omenili evro. Ob robu junijskega srečanja G8 v Lough Erne smo skupaj s predsednikom Obamo začeli čezatlantska pogajanja o prosti trgovini, kar je obetavna in pomembna pobuda, s katero bi lahko ustvarili na tisoče novih delovnih mest na obeh straneh Atlantskega oceana. Evropska unija je obenem tik pred sklenitvijo sporazuma s Kanado, prizadeva pa si tudi za sporazume z Vietnamom, Indijo, Indonezijo, Mercosurjem in Japonsko. Evropski svet je podrobno spremljal obtožbe o ameriški obveščevalni dejavnosti in s tem povezane skrbi zaradi varstva podatkov, ki so se pojavile med letom. O tem vprašanju smo obširno razpravljali na oktobrskem zasedanju, na katerem smo sprožili skupno pobudo za dvostranske pogovore z ZDA, v katerih lahko sodelujejo vse države članice.

Na vrhunskem srečanju v Santiagu de Chile ob vznožju Andov se je januarja 2013 sestalo več deset voditeljev Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav ter Evropske unije. V tem letu je potekalo tudi dvostransko vrhunsko srečanje med Evropsko unijo in Rusijo – o njunih težavnih odnosih smo obširno razpravljali na zasedanju Evropskega sveta v marcu –, pa tudi s Kitajsko, Japonsko, Južno Afriko, Brazilijo, Republiko Korejo in drugimi strateškimi partnerji.

ObrambaZadnje zasedanje Evropskega sveta v tem letu je bilo v glavnem namenjeno obrambi, njenim varnostnim vidikom, pa tudi njeni povezavi z industrijo in delovnimi

mesti. O tej temi smo na tako visoki ravni poglobljeno razpravljali prvič po letu 2008. Od naših držav se pričakuje, da bodo v času vsesplošnih proračunskih omejitev prevzele večjo odgovornost za varnost v naši širši regiji. Na zasedanju decembra 2012 smo začeli priprave na treh področjih: obrambne zmogljivosti, obrambna industrija in naše skupne operacije na ravni EU. Skupaj z generalnim sekretarjem zveze Nato, ki se nam je pridružil na začetku, smo se dogovorili o konkretnih ukrepih na vseh treh področjih. Glavna točka naših razprav je bila opredelitev načinov in sredstev, da bi tiste države članice, ki to želijo, lahko bolje sodelovale pri uporabi obrambnih sredstev ter pri razvoju, pridobivanju, uporabi in vzdrževanju sredstev, kot so zrakoplovi brez posadke, sistemi za oskrbo z gorivom v zraku ali satelitske komunikacije naslednje generacije. Z dolgoročnimi naložbami lahko ustvarimo zagon za inovacije in tehnologijo, ki prinaša širše koristi in nenazadnje tudi delovna mesta. Na področju skupne varnostne in obrambne politike je bil naš cilj boljše in hitrejše odzivanje v okviru skupnega posredovanja pri vojaških in tudi civilnih operacijah, izboljšati pa je treba tudi sistem financiranja. Evropski svet bo konkreten napredek pri vseh teh vprašanjih ocenil junija 2015.

Evropa je bila v letu 2013 znova dejavna tudi v Afriki. Varnostna in razvojna vprašanja na območju Sahela in Sahare neposredno vplivajo tudi na našo varnost. Evropska unija je podprla mirovna prizadevanja pod francoskim vodstvom, da bi preprečili prevlado teroristov v Maliju in ustavili državljansko vojno v Srednjeafriški republiki. V slednji smo za afriško mirovno misijo namenili 50 milijonov evrov, 60 milijonov evrov pa za humanitarno pomoč, namenjeno prizadetemu prebivalstvu.

Evropski svet je na decembrskem zasedanju visoko predstavnico Catherine Ashton zaprosil, naj v letu 2014 pripravi načrte za misijo EU v Banguiju.

To kaže, kako pomembno je, da imajo evropske države na voljo ustrezne zmogljivosti za posredovanje ter možnosti za usklajevanje, da se lahko odgovorno odzovemo, kadar je treba.

17

Vrhunska zasedanja in srečanja s tretjimi državami

18

Voditelji Latinske Amerike, karibskih in evropskih držav na vrhu CELAC-EU, Santiago de Chile, januarja 2013

19

prepričani, da bo Evropa kljub bolečinam in težavam po tej krizi še močnejša in odpornejša.

Dvojna legitimnostV naših demokracijah imajo končno besedo državljani. Imeti morajo pravico, da se izrečejo in glasujejo o daljnosežnih evropskih odločitvah, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Zapleten ustroj naše Unije, ki ni posledica slabih namer ali pomanjkljivosti v zasnovi, temveč v glavnem raznolikosti Evrope ter vgrajenega sistema zavor in ravnotežja, pomeni, da čudežnih rešitev ni. Vedno bodo napetosti med demokracijo in soodvisnostjo, med prosto izbiro držav in njihovim članstvom v Uniji. Te napetosti bi lahko bolje reševali.

Skupno delo evropskih voditeljev in institucij v zadnjih letih je bilo pod vplivom dolžniške krize. Pojavile so se nove prakse, spremenili so se odnosi in razmerja, to pa je sprožilo nova vprašanja glede javne legitimnosti skupnih odločitev. Zaradi narave krize je bila potrebna kombinacija evropskih in nacionalnih političnih odzivov, pa naj gre za skupne odločitve na ravni EU, reforme posameznih držav ali za uporabo denarja nacionalnih davkoplačevalcev za evropska krizna sredstva.

Odgovornost za nacionalne odločitve nosijo na splošno nacionalni parlamenti, medtem ko je odgovornost za evropske odločitve v skupnih rokah Evropskega parlamenta in Sveta, njegovi ministri pa odgovarjajo nacionalnim parlamentom. To je torej dvojna zaščita, ki pa je tudi dvakrat bolj zapletena.

Vendar pravilo, da bi morala biti odgovornost na ravni, na kateri se „sprejemajo in izvajajo“ odločitve, ne ponuja vseh odgovorov. Včasih se odločitev politično sprejme

Evropska ideja je bila v zadnjih štirih ali petih letih hudo na udaru. Za rešitev krize so bile potrebne težke in nepriljubljene odločitve; institucije EU so bile pri tem prisiljene prevzeti nove vloge, da bi preprečile ponovitev krize. Pred evropskimi volitvami maja 2014 moramo priznati, da je razočaranje javnosti nad Unijo razlog za veliko skrb.

Rezultati in prepričanjeLjudi bodo na koncu najbolj prepričali rezultati: vnovična rast, ustvarjanje delovnih mest, jasna znamenja, da so prizadevanja družb in vlad – vsake posebej in skupno v Uniji – obrodila sadove. In ker je brezposelnost največja skrb ljudi po vsej Evropi, je pravi preizkus odpiranje novih delovnih mest. Voditelji so v zvezi s tem v letu 2013 naredili vse, kar je mogoče, da bi se to v letu, ki je pred nami, tudi zgodilo.

Prepričati ljudi, da je Evropa del rešitve, vsekakor ni le vprašanje ekonomije in gospodarskih rezultatov. Pomembne so tudi besede. Treba jim je povedati resnico, in ena takšnih resnic je, da ni hitrih rešitev ter da reforme, usmerjene v rast in delovna mesta, zahtevajo čas. Druga je ta, da končni odgovor na krizo ni v novih finančnih instrumentih ali vrnitvi k nacionalnim valutam, temveč v spremembah realne ekonomije. Politiki morajo jasno povedati, kaj je na kocki.

Danes, ko je odločanje na evropski in nacionalni ravni prepleteno bolj kot kdajkoli prej, takšna sporočila ne morejo prihajati le iz „Bruslja“, ampak so za njih odgovorni tudi nacionalni voditelji. Na zasedanjih Evropskega sveta pogosto pozivam kolege, naj to, kar smo dosegli, zagovarjajo tudi doma; ne polovičarsko, ampak s trdnim prepričanjem. Vsi skupaj smo namreč

Demokracija in soodvisnost

20

Evropski in mednarodni mediji čakajo na prihod voditeljev držav ali vlad

na eni ravni, izvaja pa na drugi; npr. odločitev o likvidaciji ciprske banke marca 2013. V takšnih primerih je smiselno imeti nekakšen dvojni demokratični nadzor.

V nacionalnem in tudi v evropskem interesu je zagotoviti, da je gospodarstvo vsake države pripravljeno na prihodnost. Unija je močna le toliko kot njen najšibkejši člen. A pri razmišljanju o demokratični legitimnosti se je treba izogniti neproduktivnemu pristopu „bodisi/ali“; bodisi 28 nacionalnih parlamentov

z enakim številom vetov ali Evropski parlament s svojimi političnimi omejitvami. Kar zadeva gospodarska vprašanja, ki so bistvena za nacionalno politično življenje, a tudi v skupnem interesu, potrebujemo dvojno legitimnost. Ker ju ni mogoče hierarhično razvrstiti, sta potrebna politični dialog in usklajevanje med evropsko in nacionalno ravnjo demokracije. Pri tem je mogoče v prihodnjih letih marsikaj izboljšati na obeh straneh enačbe, kar bo utrdilo podporo javnosti Uniji.

21

V ozadju zasedanja Evropskega sveta

23

gospodarstva. Evropa bo poleg tega v letu 2014 gostila vrhunski srečanji z dvema celinama – z Afriko aprila v Bruslju in z azijskimi voditelji oktobra v Milanu –, države po vsem svetu pa bodo obeležile izbruh prve svetovne vojne.

Politični vrhunec leta bodo volitve v Evropski parlament maja 2014. To bo čas za razpravo med državljani, čas, da se ozremo na pretekla leta hude finančne krize, ki je zdaj za nami, in začrtamo prihodnjo skupno pot. Še nikoli ni bilo tako pomembno stopiti v bran Evropi.

Leto 2014 bo leto konsolidacije in sprememb. Čeprav se bo z evropskimi volitvami konec maja v Uniji začel nov politični cikel, je treba vse leto nadaljevati delo, da bi spodbudili ustvarjanje delovnih mest, okrepili območje evra in izboljšali konkurenčnost. Pospešiti je treba gospodarsko okrevanje.

Januarja bomo začeli izvajati proračun EU za obdobje 2014–2020, med drugim za pobudo za zaposlovanje mladih, Erasmus+ in največji raziskovalni program na svetu, Obzorje 2020. Spomladi bo politična prednostna naloga dokončno oblikovanje bančne unije pred koncem sedanjega mandata, zato ne bomo smeli izgubljati časa.

Bližje domu in po svetu bodo vso našo pozornost zahtevali hiter razvoj dogodkov v Ukrajini, razmere na širšem območju Bližnjega vzhoda in stanje svetovnega HERMAN VAN ROMPUY

Prihodnja prenova

25

Evropski svet – 7. in 8. februar 2013 27Večletni finančni okvir 30

Evropski svet in vrh držav euroobmočja – 14. in 15. marec 2013 48Pravila za organizacijo zasedanj vrha držav euroobmočja 52

Evropski svet – 22. maj 2013 54

Evropski svet – 27. in 28. junij 2013 57

Evropski svet – 24. in 25. oktober 2013 62

Evropski svet – 19. in 20. december 2013 68

Sklepi Evropskega sveta in izjave

voditeljev držav ali vlad

27

I. TRGOVINA1. Krepitev trajnostne rasti in ustvarjanje novih delovnih

mest sta ključni prednostni nalogi EU. Pri tem imajo lahko zelo pomembno vlogo trgovina z blagom in storitvami ter naložbe. Z ambiciozno trgovinsko agendo naj bi po ocenah srednjeročno dosegli splošno 2-odstotno povečanje rasti in ustvarili 2 milijona novih delovnih mest. Da bi bile koristi od trgovine čim večje, mora EU oblikovati ustrezen notranjepolitični okvir, naklonjen konkurenčnost, liberalizaciji trgovine s storitvami, krepitvi industrijskih temeljev v Evropi in izboljšanju položaja Evrope v svetovnih vrednostnih verigah.

2. Da bi trgovino bolje uporabili kot gonilo rasti in ustvarjanja delovnih mest, Evropski svet ponovno poudarja, da je EU odločena spodbujati svobodno, pravično in odprto trgovino ter hkrati uveljavljati svoje interese v duhu vzajemnosti in skupnih koristi. EU je v svoje načrte glede trgovinskih odnosov uvrstila spodbujanje standardov EU in mednarodno zbliževanje pravnih ureditev. EU se še naprej odločno zavzema za močan večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih. Izjemno pomembno je preprečevati vse oblike protekcionizma, tudi netarifne trgovinske ovire, zagotavljati boljši dostop do trga, spodbujati ustrezne naložbene pogoje, tudi kar zadeva zaščito naložb, uveljavljati in spodbujati pravice intelektualne lastnine in odpreti trge javnih naročil. Nadaljuje se delo v zvezi s predlogom o dostopu do trgov javnih naročil.

3. EU bo zagotovila učinkovito in dosledno uveljavljanje svojih pravic v okviru obstoječih pravil, vključno z uporabo sistema STO za reševanje sporov oziroma lastnih instrumentov trgovinske zaščite. Evropski svet z zanimanjem pričakuje naslednje poročilo Komisije o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe.

4. EU si bo še naprej prizadevala za uspešen zaključek pogajanj v okviru razvojne agende STO iz Dohe. V ta namen bodo potrebna prizadevanja vseh udeležencev v pogajanjih, zlasti velikih gospodarstev v vzponu. Kratkoročno, tj. do ministrske konference STO decembra 2013 na Baliju, je treba doseči napredek pri sklepanju večstranskega sporazuma o lajšanju trgovine, pa tudi pri drugih vidikih razvojne agende iz Dohe. Tak napredek bi koristil celotnemu svetovnemu gospodarstvu in ponovno tudi širše spodbudil pogajanja o razvojni agendi iz Dohe. EU je pripravljena, da skupaj s partnericami razmisli o agendi STO po konferenci na Baliju, vključno z razvojno agendo iz Dohe.

5. Večstranski in sektorski dogovori lahko prispevajo k agendi EU za rast. EU z zadovoljstvom pričakuje bližnja pogajanja o storitvah in čim hitrejši zaključek pregleda Sporazuma o trgovini z izdelki informacijske tehnologije.

Potreben je nadaljnji napredek proti liberalizaciji trgovine z okoljskimi dobrinami in storitvami, kar bi bil pozitiven prispevek k doseganju bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire.

6. EU sicer ostaja zavezana nadaljnjemu razvoju večstranskega trgovinskega sistema, neposredno pozornost pa namenja razvoju dvostranskih trgovinskih odnosov, ki lahko pozitivno prispevajo in morajo pozitivno prispevati k večstranskemu sistemu. Dvostranski sporazumi EU bodo na osnovi pravil STO ter z dejavnejšim in hitrejšim spodbujanjem odprtosti pomagali zagotoviti nadaljnji napredek na večstranski ravni.

7. Na osnovi očitnega napredka, ki je bil v zadnjih mesecih dosežen pri načrtih glede dvostranskih trgovinskih odnosov EU, bi morali vsa prizadevanja usmeriti v sklepanje sporazumov s ključnimi partnerji in nameniti prednost tistim pogajanjem, ki bodo najbolj koristna za rast in delovna mesta. Evropski svet zlasti:

(a) z zanimanjem pričakuje poročilo in priporočila Delovne skupine EU/ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje. Evropski svet poziva Komisijo in Svet, naj takoj ukrepajo v skladu s temi priporočili še v času sedanjega predsedstva. Ponovno poudarja svojo podporo celovitemu trgovinskemu sporazumu, v katerem bi bilo treba posebno pozornost nameniti temu, kako še bolj zbližati predpise z obeh strani Atlantika;

(b) po sprejetju pogajalskega mandata konec leta 2012 z zanimanjem pričakuje začetek pogajanj z Japonsko na prihodnjem vrhu med EU in to državo;

(c) pričakuje, da bodo pogajanja s Kanado v kratkem zaključena;

(d) poudarja, da mora v zvezi z Rusijo kratkoročna prednostna naloga ostati izvajanje njenih obveznosti, ki so posledica pristopa k STO. Pogajanja o celovitem novem sporazumu bi morala bolj napredovati;

(e) ugotavlja, da ima EU obsežne in ambiciozne načrte glede odnosov s Kitajsko. Kratkoročne prednostne naloge bi morale biti predvsem naložbe, dostop do trga, javna naročila in pravice intelektualne lastnine, k čemur bi morali pristopiti konstruktivno in strateško. Obe strani sta se zavezali k hitremu začetku pogajanj glede obsežnega sporazuma o naložbah;

(f) opozarja, da so pogajanja s ključnimi gospodarstvi v vzponu pomembna za EU:– pri pogajanjih z Indijo se bo treba še bolj truditi;– po zaključku pogajanj s Singapurjem bi bilo treba

poglobiti trgovinske odnose z drugimi državami ASEAN;

EVROPSKI SVET – 7. IN 8. FEBRUAR 2013

SKLEPI

28

čemer bodo večje podpore deležne države, ki si odločneje prizadevajo za demokratične reforme. To vključuje:

(a) pomoč pri demokratični preobrazbi, razvoju civilne družbe in pravne države, spoštovanju človekovih pravic in enakosti spolov ter boljši preglednosti in učinkovitosti volilnih procesov, med drugim z zagotavljanjem tehničnega svetovanja in sodelovanjem ter napotitvijo misij za opazovanje volitev;

(b) intenzivnejše sodelovanje na področju svobode, varnosti in pravice, zlasti z dialogi o migracijah, mobilnosti in varnosti ter razvojem partnerstev za mobilnost, pa tudi s podporo pri vzpostavljanju pravne države, reformi varnostnega sektorja in izzivih pri upravljanja meja;

(c) spodbujanje skupne gospodarske blaginje, med drugim s prispevanjem k makroekonomski stabilnosti, spodbujanjem gospodarskih reform in razmer, ugodnih za podjetja in naložbe, in ohranjanjem zagona v pogajanjih o poglobljenih in celovitih sporazumih o prosti trgovini, ki bodo ustvarili več možnosti za trgovinsko menjavo in rast;

(d) medosebne stike, zlasti pri spodbujanju izmenjav med mladimi iz EU in držav južnega sosedstva, predvsem v okviru programa Erasmus Mundus. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spodbujanju zaposljivosti mladih in žensk. Komisija bo zlasti zagotavljala pomoč in strokovno znanje, da bi se izboljšala kakovost izobraževanja in poklicnega usposabljanja, dodatno povečalo število študentskih izmenjav, razvil politični dialog na temo izobraževanja, zaposljivosti in poklicnega usposabljanja ter spodbudile izmenjave mladih;

(e) intenzivnejše sodelovanje na številnih področjih, kot so raziskave, podjetništvo in MSP, kmetijstvo, promet, vključno z letalskimi in pomorskimi storitvami, okolje, podnebne spremembe, energetika, telekomunikacije, vzpostavljanje upravnih zmogljivosti, kultura ter delitev znanja in izmenjava strokovnjakov s področja procesov tranzicije.

13. Z nekaterimi od teh držav so bile vzpostavljene skupne projektne skupine, da bi zagotovili celovit in dosleden pristop EU. Pomembno je tudi, da se podpore iz EU, njenih držav članic in drugih akterjev medsebojno bolje dopolnjujejo in so bolj usklajene.

14. Na podlagi te odločne skupne zaveze so bila državam na prehodu odobrena dodatna sredstva in makrofinančna pomoč. EU si bo čim bolj prizadevala podpirati reforme in se odzivati na individualne potrebe teh držav v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Evropska investicijska banka naj na tem območju še bolj podpre naložbe v zasebni sektor ter na področju infrastrukture in podnebnih sprememb.

15. Treba je tudi poiskati nove možnosti za izboljšanje političnega dialoga, tudi dialoga na najvišji ravni, z državami na prehodu v demokracijo, ter spodbujati medsebojno dopolnjevanje regionalnih pobud, kot sta Unija za Sredozemlje in „dialog 5 + 5“. EU bo podpirala tudi prizadevanja za večjo regionalno povezovanje.

– pozdravljamo zavezo EU in Mercosurja, da si bosta prizadevala najpozneje v zadnjem četrtletju leta 2013 izmenjati ponudbi za dostop do trgov.

8. Evropski svet poziva tudi k napredku glede:(a) pridružitvenih sporazumov, vključno s poglobljenimi

in celovitimi sporazumi o prosti trgovini z Republiko Moldavijo, Gruzijo in Armenijo, da bi bili dokončno oblikovani še pred vrhunskim zasedanjem Vzhodnega partnerstva Vilni. Evropski svet v skladu s sklepi Sveta z dne 10. decembra 2012 ponovno potrjuje zavezanost podpisu sporazuma z Ukrajino;

(b) začetka pogajanj o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini z Marokom ter k hitremu napredku glede začetka pogajanj s Tunizijo, Egiptom in Jordanijo;

(c) vzpostavitve prenovljenega partnerstva z afriškimi/karibskimi/pacifiškimi državami s sklenitvijo sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

II. ZUNANJI ODNOSI

Arabska pomlad9. Evropa in njene partnerice v južnem Sredozemlju živijo

v sosedstvu ter imajo zato skupne interese in skrbi. EU je trdno odločena sodelovati v partnerstvu, ki bo prinašalo vzajemne koristi in omogočilo vzpostavitev območja skupne blaginje, tesnejše politične povezanosti in vedno močnejšega gospodarskega povezovanja ter bo temeljilo na spoštovanju univerzalnih vrednot, kot so demokracija, spoštovanje človekovih pravic, pravna država in enakost spolov. Civilna družba ima pomembno vlogo pri prehodu v demokracijo. Razvoj tega partnerstva bi morali zagotoviti v okviru širokega nabora instrumentov; zahteval bo dolgoročno predanost na obeh straneh.

10. V zadnjih dveh letih so se na tem območju zgodile velike spremembe, med katerimi je pomemben korak, ki je bil z arabsko pomladjo napravljen proti demokraciji. Več držav je prvič izvedlo demokratične volitve in postopoma uvaja temeljna načela demokracije. EU odločno podpira te procese in poziva vlade ter politične in družbene sile v teh državah, naj si še naprej prizadevajo, da bi poleg volitev, ki bi morale biti svobodne in poštene, zagotovile tudi stabilne demokracije na trdnih temeljih in vključujoče procese na osnovi dialoga.

11. Ta prehod v demokracijo, pri katerem bo treba upoštevati politično in družbeno realnost udeleženih lokalnih družb, bo dolgotrajen, vendar mora jasno temeljiti na spodbujanju in varovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in načel pravne države. Hkrati ima precej držav na tem območju tudi precejšnje socialno-ekonomske težave, ki jih je treba rešiti hitro, da bi ustvarili zdrave temelje za oživitev gospodarstev in pomagali utrditi demokratični prehod.

12. EU je v celoti zavezana temu novemu partnerstvu v duhu skupne odgovornosti vse od začetka arabske pomladi in je odločena, da bo v prihodnje še intenzivneje podpirala procese demokratične in ekonomske tranzicije na tem območju ter pri tem uporabljala diferenciran pristop, pri

29

Mali18. Evropski svet ob sklicevanju na sklepe Sveta z dne

31. januarja pozdravlja odločne ukrepe malijskih oboroženih sil, ki so jih podprle zlasti Francija, druge države članice EU in države v regiji, da bi ponovno vzpostavili ozemeljsko celovitost države in državni nadzor nad celotnim ozemljem. EU je pripravljena zagotoviti finančno in logistično pomoč za pospešeno napotitev mednarodne podporne misije pod afriškim vodstvom v Maliju. Sprejetje časovnega načrta za tranzicijo v malijski narodni skupščini je ključen korak na poti do ponovne vzpostavitve demokracije, ustavnega reda in civilnega nadzora nad oboroženimi silami v Maliju in bi ga bilo treba začeti čim prej izvajati. To bo omogočilo postopno vnovično zagotavljanje evropske razvojne pomoči, da se bo mogoče hitro odzvati na prednostne potrebe te države. EU je pripravljena podpreti izvajanje časovnega načrta, tudi s podporo volilnemu procesu. Ključno je ponovno vzpostaviti nacionalni dialog, ki bo vključujoč in odprt za prebivalce severa ter vse skupine, ki zavračajo terorizem in priznavajo ozemeljsko celovitost države. Malijske oblasti bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečile nadaljnje kršitve človekovih pravic in nekaznovanost. Skorajšnji začetek evropske misije za usposabljanje in hitra napotitev opazovalcev bosta prispevala k okrepitvi civilnega nadzora, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in spodbujanju človekovih pravic. Evropski svet pozdravlja izid srečanja skupine za podporo in nadaljnje ukrepanje v zvezi z razmerami v Maliju 5. februarja, ki je politično spodbudil izvajanje časovnega načrta.

III. VEČLETNI FINANČNI OKVIR

19. Evropski svet je dosegel dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru, ki je v dokumentu 37/13.

Evropski svet pozdravlja sporočilo o podpori tesnejšemu sodelovanju in regionalnemu povezovanju v Magrebu.

16. Evropski svet poziva institucije EU, države članice in sredozemske partnerice, naj ohranijo visoko stopnjo prizadevnosti in zavzetosti. Visoko predstavnico in Komisijo poziva, naj še naprej spremljata odnose z južnim sosedstvom, Svet pa poziva, naj oceni učinkovitost politik in instrumentov EU za pomoč pri politični in gospodarski tranziciji na tem območju ter o tem poroča do junija 2013.

17. Evropski svet obsoja zastrašujoče razmere v Siriji, ki je od vseh držav, katerih družbe so sodelovale v arabski pomladi, najbolj zaskrbljujoča. Poziva k takojšnjemu prenehanju nasilja ter izraža zaskrbljenost zaradi splošnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, za kar je odgovoren zlasti režim predsednika Asada. Ponovno podpira prizadevanja skupnega posebnega odposlanca Brahimija za politično rešitev. Podpira težnje sirskega prebivalstva in sirsko narodno koalicijo kot legitimnega predstavnika sirskega ljudstva ter meni, da je nujen političen prehod, ki bo omogočil prihodnost brez Asada in njegovega nelegitimnega režima. EU bo mobilizirala svoje vire, da bi lahko polno prispevali k utrjevanju miru in vzpostavljanju demokracije. Še naprej bo zagotavljala humanitarno pomoč in drugo civilno podporo sirskemu prebivalstvu. V tej zvezi in glede na izredne humanitarne razmere Evropski svet pozdravlja zajetne zaveze, dane na konferenci donatorjev v Kuvajtu, spodbuja države članice in Komisijo, naj še povečajo svoje prispevke, ter poziva vse sprte strani, naj poskrbijo za lažjo dostavo humanitarne pomoči. Evropski svet opozarja, da je decembra Svetu naložil, naj preuči vse možnosti za podporo in pomoč opoziciji ter omogoči več podpore za zaščito civilistov. V zvezi s tem ugotavlja, da bo Svet na prihodnji seji še pred rokom marca ocenil in po potrebi pregledal režim sankcij proti Siriji.

30

SPLOŠNO1. Evropska unija in njene države članice so v zadnjih letih sprejele pomembne ukrepe kot odgovor na izzive, ki jih povzročata

gospodarska in finančna kriza. Naslednji večletni finančni okvir mora v prihodnje zagotoviti, da bo proračun Evropske unije usmerjen tako, da bo Evropo popeljal iz krize. Proračun Evropske unije mora omogočati rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi, zlasti s spodbujanjem produktivnih naložb in naložb v človeške vire. Sredstva iz prihodnjega večletnega finančnega okvira bi bilo treba v skladu s strategijo Evropa 2020 uporabiti za podporo rasti, zaposlovanju, konkurenčnosti in konvergenci. Hkrati je v okviru krepitve fiskalne discipline v Evropi bistveno, da prihodnji večletni finančni okvir odraža prizadevanja držav članic za konsolidacijo, katerih cilj je večja vzdržnost primanjkljaja in dolga. Natančno je treba preučiti vrednost vsakega porabljenega eura, da bi lahko zagotovili, da se evropska dodana vrednost in kakovost porabe v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira izboljšata tudi z združevanjem virov, kar deluje kot spodbuda in zagotavlja ekonomijo obsega ter pozitivne čezmejne učinke in učinke prelivanja, s čimer se prispeva k učinkovitejšemu ali hitrejšemu doseganju skupno dogovorjenih političnih ciljev in zmanjšanju nacionalnih odhodkov. Ponovno trajnostno rast in zaposlovanje je mogoče zagotoviti le, če bomo uporabili dosleden in široko zasnovan pristop, ki združuje pametno fiskalno konsolidacijo, ki ohranja naložbe v prihodnjo rast, ter preudarne makroekonomske politike in strategijo aktivnega zaposlovanja, ki ohranja socialno kohezijo. Politike EU morajo biti skladne z načelom subsidiarnosti, sorazmernosti in solidarnosti ter zagotavljati resnično dodano vrednost.

2. Prihodnji finančni okvir mora poleg ustrezne ravni odhodkov zagotoviti tudi njihovo kakovost. Kakovostna poraba bo utrla pot boljšemu razvoju politik, saj bodo v celoti izkoriščene priložnosti, ki jih politike ponujajo s svojo evropsko dodano vrednostjo, zlasti v času, ko so nacionalni proračuni pod močnimi omejitvenimi pritiski. Vse instrumente financiranja bi zato morali uporabljati kar najbolj učinkovito. Prizadevanja za kakovostnejšo porabo sredstev Unije morajo med drugim temeljiti tudi na boljšem upravljanju politik, vključno z določeno pogojenostjo, koncentracijo in ciljnim usmerjanjem financiranja, če je le mogoče pri vseh instrumentih in programih financiranja iz naslova vseh razdelkov, na področjih, ki najbolj prispevajo k rasti, zaposlovanju in konkurenčnosti. Treba je poskrbeti za redno poročanje o oceni rezultatov za vse politike in instrumente financiranja. Poleg tega morajo biti med elementi, ki bodo zagotavljali ustrezno kakovost porabe, prožnost, pozitivne spodbude, koncentrirano usmerjanje sredstev v ukrepe za spodbujanje rasti, oceno in pregled, poudarek na rezultatih, poenostavitve pri izvajanju, ustrezno tehnično pomoč, uporabo načela konkurenčnosti pri izboru projektov in ustrezno uporabo instrumentov financiranja. V besedilu sklepov je navedena vrsta elementov, ki utirajo pot uporabi teh načel. Nadalje bi morale vse institucije Unije storiti vse, da bi področna zakonodaja ustreznih instrumentov financiranja vsebovala tudi določbe, usmerjene v boljšo kakovost porabe.

3. Da bi lahko podrobno ocenili kakovost porabe bo Komisija skladno z letnim poročilom o oceni financ Unije, ki ga pripravlja na podlagi člena 318 PDEU, Svetu in Evropskemu parlamentu vsako leto poslala zbirno poročilo o programih SSO (na podlagi letnih poročil o izvajanju iz držav članic), pa tudi povzetek vseh razpoložljivih ocen programov. Poleg tega bosta v programskem obdobju predloženi strateški poročili o programih SSO.

4. Novi večletni finančni okvir bo zajemal sedemletno obdobje med letoma 2014 in 2020 ter bo zasnovan za Evropsko unijo z 28 državami članicami, saj se predpostavlja, da bo Hrvaška leta 2013 postala članica Unije.

5. Odhodki bodo razvrščeni v šest razdelkov, ki so zasnovani tako, da odražajo politične prednostne naloge Unije in zagotavljajo potrebno prožnost z namenom učinkovitega dodeljevanja sredstev.Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 bo imel naslednjo strukturo:– podrazdelek 1a „Konkurenčnost za rast in zaposlovanje“, ki bo zajemal instrument za povezovanje Evrope;– podrazdelek 1b „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“;– razdelek 2 „Trajnostna rast: naravni viri“, ki bo zajemal podomejitev za odhodke, povezane s trgom, in neposredna izplačila;– razdelek 3 „Varnost in državljanstvo“;– razdelek 4 „Evropa v svetu“;– razdelek 5 „Uprava“, ki bo zajemal podomejitev za upravne odhodke;– razdelek 6 „Nadomestila“.

6. Evropski svet je dosegel politični dogovor, v skladu s katerim je najvišji skupni znesek odhodkov za EU-28 v obdobju 2014–2020 v odobritvah za prevzem obveznosti 959 988 milijonov EUR, kar znaša 1,00 % BND EU, in v odobritvah plačil 908 400 milijonov EUR, kar znaša 0,95 % BND EU. Razčlenitev odobritev za prevzem obveznosti je opisana v nadaljevanju. Enaki podatki so navedeni tudi v tabeli v Prilogi I, v kateri je določen tudi časovni načrt odobritev za plačila. Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011. Letna tehnična prilagoditev za inf lacijo bo izvedena samodejno. Svet bo na tej podlagi Evropski parlament zaprosil za odobritev v skladu s členom 312(2) PDEU, ki določa, da Svet uredbo o VFO sprejme po odobritvi Evropskega parlamenta.Da bi zagotovili, da bo Unija lahko izpolnjevala vse svoje finančne obveznosti, ki izhajajo iz sedanjih in prihodnjih prevzetih obveznosti v obdobju 2014–2020 v skladu s členom 323 PDEU, bodo določena posebna pravila za upravljanje letnih zgornjih meja za plačila.

VEČLETNI FINANČNI OKVIR

31

Statistični podatki in napovedi, uporabljeni za določitev upravičenosti in obsega sredstev za sklade SSO, pa tudi za izračun agregata BND, so isti, kot jih je uporabila Komisija ob posodobitvi predloga za uredbo o VFO julija 2012 (COM(2012) 388).

7. Ob upoštevanju finančnih potreb za razvoj naložb v Evropi in cilja, da se čim bolj poveča vzvodni učinek ukrepov, financiranih iz proračuna EU, se bodo pri izvajanju naslednjega večletnega finančnega načrta pogosteje uporabljali instrumenti financiranja, vključno s projektnimi obveznicami. Finančni instrumenti morajo izpolnjevati enega ali več posebnih političnih ciljev Unije, biti morajo nediskriminatorni, imeti jasen končni datum, spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja in dopolnjevati tradicionalne instrumente, kot so nepovratna sredstva. Finančna odgovornost Unije za takšne finančne instrumente v naslednjem večletnem finančnem okviru bo omejena na prispevek proračuna EU in ne bo nalagala pogojnih obveznosti za proračun Unije.Finančni instrumenti se lahko izvajajo le, kadar izpolnjujejo stroge pogoje, določene v novi finančni uredbi. Finančna sredstva iz proračuna EU bi bilo treba za finančne instrumente zagotavljati v razumnem obsegu in le če je s tem zagotovljena dodana vrednost.

8. Neporavnane obveznosti (R AL: reste à liquider) so neizbežen „stranski proizvod“ večletnega načrtovanja in diferenciranih odobritev. Vendar pa bodo do izteka finančnega okvira za obdobje 2007–2013 neporavnane obveznosti iz različnih razlogov znatno višje od pričakovanih. Da bi torej zagotovili obvladljivo raven in profil plačil v vseh razdelkih, dogovor o finančnem okviru za obdobje 2014–2020 sestavlja več pobud:– stopnja obveznosti je v vseh razdelkih ustrezno določena;– pravila o prenehanju obveznosti se bodo strogo uporabljala v vseh razdelkih, zlasti pravila o samodejnem prenehanju obveznosti;– stopnje vnaprejšnjega financiranja so nižje glede na obdobje 2007–2013;– nedegresivnost letnih obveznosti za varnostne mreže na regionalni ravni v okviru kohezijske politike kot prispevek k

obvladljivemu profilu obveznosti in plačil.9. EU je odgovorna, da z nekaterimi vrstami pogojenosti, strogim nadzorom in učinkovitim merjenjem uspešnosti zagotavlja boljšo

porabo sredstev. Upoštevati mora tudi potrebo po poenostavitvi programov porabe, da bi zmanjšala upravno obremenitev in stroške za njihove upravičence in za vse udeležence na ravni EU in na nacionalni ravni. Vsa področna zakonodaja, povezana z naslednjim večletnim finančnim okvirom, ter nova finančna uredba in Medinstitucionalni sporazum o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju bi zato morali vključevati vsebinske elemente, ki bi prispevali k poenostavitvi ter izboljšanju odgovornosti in učinkovitosti porabe sredstev EU. Tako pri zakonodaji sami kot pri njenem izvajanju bo veliko truda vloženega v skrb, da bi bili v celoti upoštevani načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter da bodo z določitvijo ohlapnejših pravil upoštevane posebnosti manjših programov v enoregijskih državah članicah.

10. Optimalno doseganje ciljev na nekaterih področjih politike je odvisno od vključevanja prednostnih nalog, kot je varstvo okolja, v vrsto instrumentov na drugih področjih politike. Cilji v zvezi s podnebnimi ukrepi bodo pomenili vsaj 20 % porabe EU v obdobju 2014–2020 in bodo zato vključeni v ustrezne instrumente, da se zagotovi, da bodo prispevali h krepitvi energetske varnosti in ustvarjanju nizkoogljičnega gospodarstva, ki bo gospodarno izkoriščalo vire, se uspešno odzivalo na podnebne spremembe, krepilo konkurenčnost Evrope ter ustvarjalo več delovnih mest, ki so prijaznejša okolju.

11. Da bi proračun EU lahko imel ključno vlogo pri spodbujanju rasti, ustvarjanja delovnih mest in konkurenčnosti, je treba zdaj čim prej sprejeti naslednja zakonodajna besedila v skladu s postopki iz Pogodbe in ob upoštevanju vloge različnih institucij. Natančneje:• uredbo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;• Medinstitucionalni sporazum o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju;• sklep o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in njegove izvedbene ukrepe.Svet in Evropski parlament naj na podlagi stopenj obveznosti iz tega sporazuma in ob upoštevanju okvirnih zneskov, ki jih je Komisija predlagala za cilje iz vseh razdelkov, hitro dosežeta soglasje o ustreznem financiranju vsakega od predlaganih instrumentov, programov in skladov, financiranih iz večletnega finančnega okvira, vključno z možnostjo pregleda.Evropski svet opozarja na intenzivne stike, ki jih je v zadnjih mesecih imel z Evropskim parlamentom, tako ob robu sej Sveta za splošne zadeve kot na ravni predsednikov institucij v skladu s členom 324 PDEU, in predsedstvo poziva, naj čim prej nadaljuje razprave z Evropskim parlamentom.Komisija naj zagotovi vso pomoč in podporo, ki se ji zdita smiselni za doseganje napredka v postopku odločanja.

12. Evropski svet sozakonodajalca poziva, naj hitro sprejmeta programe financiranja za izvajanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, da bi zagotovili njihovo pravočasno uveljavitev s 1. januarjem 2014. Opozarja na skupni cilj in odgovornost institucij in držav članic za poenostavitev pravil in postopkov financiranja. Evropski svet pozdravlja napredek, dosežen v trenutnih pogajanjih, in sozakonodajalca poziva, naj se dogovorita o programih, ki so preprostejši ter pomenijo jasno zmanjšanje upravnega bremena za javne organe in upravičence. To bi omogočilo, da bi bili programi dostopnejši, prilagodljivejši in trdno osredotočeni na doseganje rezultatov, kar zadeva rast in nova delovna mesta, v skladu z našo strategijo Evropa 2020.

32

DEL I: ODHODKI

PODRAZDELEK 1a – KONKURENČNOST ZA RAST IN DELOVNA MESTA13. Pametna in vključujoča rast je področje, na katerem imajo ukrepi EU precejšnjo dodano vrednost. Programi v okviru tega razdelka

lahko znatno prispevajo k uresničevanju strategije Evropa 2020, zlasti kar zadeva spodbujanje raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, posebne ukrepe za podporo konkurenčnosti družb in MSP, naložbe v izobraževanje in v strokovno znanje prek programa Erasmus za vse ter razvoj socialne agende. Pri dodeljevanju sredstev v okviru tega razdelka je treba posebno prednost nameniti znatni in postopni krepitvi prizadevanj EU na področju raziskav, izobraževanja in inovacij, tudi s poenostavitvijo postopkov.

14. Glede na znaten prispevek programov Obzorje 2020 in Erasmus za vse k ciljem strategije Evropa 2020 se bo financiranje za ta programa v primerjavi z ravnjo iz leta 2013 realno povišalo.

15. Stopnja obveznosti za ta podrazdelek ne bo presegala 125 614 milijonov EUR:

PODRAZDELEK 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2011)

2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

15 605 16 321 16 726 17 693 18 490 19 700 21 079

16. Nujno je treba okrepiti in razširiti odličnost znanstvene baze Unije. Prizadevanja na področju raziskav in razvoja bodo zato temeljila na odličnosti, pri čemer bo omogočen širok dostop udeležencev iz vseh držav članic; to bo skupaj s temeljito poenostavitvijo programa zagotovilo učinkovito in uspešno prihodnjo evropsko raziskovalno politiko, kar bo zagotovilo tudi boljše možnosti za sodelovanje MSP v programih. K povečanju konkurenčnosti naj bi prispevale vse politike, pri čemer bo posebna pozornost namenjena usklajevanju dejavnosti, ki se financirajo iz programa Obzorje 2020, s tistimi, ki dobivajo podporo iz drugih programov Unije, tudi v okviru kohezijske politike. V tem smislu bo treba doseči pomembne sinergije med programom Obzorje 2020 in strukturnima skladoma, da bi zgradili „pot k odličnosti“ in s tem povečali zmogljivosti za raziskave in inovacije na regionalni ravni ter zmožnost manj uspešnih in manj razvitih regij, da razvijejo grozde odličnosti.

INSTRUMENT ZA POVEZOVANJE EVROPE17. Medsebojno povezana prometna, energetska in digitalna omrežja so pomemben element za dokončno vzpostavitev enotnega

evropskega trga. Poleg tega lahko vlaganja v ključne infrastrukture z veliko dodano vrednostjo EU srednje- in dolgoročno spodbudijo konkurenčnost Evrope v težavnih gospodarskih razmerah, ki jih zaznamujeta počasna rast in omejeni javni proračuni. Takšna vlaganja v infrastrukturo EU omogočajo tudi doseganje ciljev na področju trajnostne rasti iz strategije Evropa 2020 ter ciljev EU „20-20-20“ na področju energetske in podnebne politike. Hkrati se bo pri ukrepih na tem področju upoštevala glavna odgovornost tržnih akterjev za načrtovanje ter naložbe v energetsko in digitalno infrastrukturo.Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju 2014–2020 bo 29 299 milijonov EUR, vključno z 10 000 milijoni EUR, ki bodo preneseni iz Kohezijskega sklada, kakor je določeno pod točko (a) spodaj. Ta znesek bo med sektorje razdeljen na naslednji način:

(a) promet: 23 174 milijonov EUR, od česar se 10 000 milijonov EUR v skladu z uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope prenese iz Kohezijskega sklada za porabo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(b) energija: 5 126 milijonov EUR;(c) telekomunikacije: 1 000 milijonov EUR.

Prenos iz Kohezijskega sklada za prometno infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope bo namenjen sofinanciranju predhodno določenih projektov s seznama iz priloge k uredbi o instrumentu za povezovanje Evrope; do 31. decembra 2016 bi bilo treba projekte, upravičene do financiranja, izbirati ob upoštevanju nacionalnih dodelitev, prenesenih iz Kohezijskega sklada v instrument za povezovanje Evrope. Nato bi bila lahko vsa neporabljena sredstva prerazporejena v nove projekte na podlagi novih konkurenčnih razpisov.

18. Trije veliki projekti na področju infrastrukture, namreč Galileo, ITER in GMES, bodo financirani v okviru podrazdelka 1a, v znesku 12 793 milijonov EUR . Da bi zagotovili dobro finančno poslovodenje in finančno disciplino, bo v uredbi o finančnem okviru za vsakega od teh projektov določena najvišja stopnja obveznosti, in sicer:

(a) Galileo: 6 300 milijonov EUR.(b) ITER: 2 707 milijonov EUR.(c) GMES: 3 786 milijonov EUR.

33

19. Da bi podprli jedrsko varnost v Evropi, bo podpora dodeljena za razgradnjo naslednjih jedrskih elektrarn1:– 400 milijonov EUR za Ignalino v Litvi za obdobje 2014–2020;– 200 milijonov EUR za Bohunice na Slovaškem za obdobje 2014–2020;– 260 milijonov EUR za Kozloduj v Bolgariji za obdobje 2014–2020.

PODRAZDELEK 1 – EKONOMSKA, SOCIALNA IN TERITORIALNA KOHEZIJA

KOHEZIJSKA POLITIKA20. Eden od pomembnih ciljev Evropske unije je spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter solidarnosti med

državami članicami. Kohezijska politika je pri tem glavni instrument za zmanjšanje razlik med evropskimi regijami ter mora biti zato usmerjena na manj razvite regije in države članice. Kohezijska politika je pomembno sredstvo za naložbe, rast in ustvarjanje delovnih mest na ravni EU ter za strukturne reforme na nacionalni ravni. Pomeni znaten delež javnih naložb v EU, prispeva h krepitvi notranjega trga in ima tako pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti. Kohezijska politika poleg tega prispeva k izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast po vsej Evropski uniji. Prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) bo ta politika usmerjena v doseganje ciljev „naložbe za rast in delovna mesta“ v državah članicah in regijah, ki bo financiran iz vseh skladov, ter „evropsko teritorialno sodelovanje“, ki bo financiran iz ESRR. Iz Kohezijskega sklada bodo financirani projekti na področju okolja in vseevropskih prometnih omrežij. Za potrebno podporo za razvoj človeškega kapitala bo poskrbljeno z zadostnim deležem ESS v kohezijski politiki.

21. Kar zadeva strukturo tega razdelka in posebnosti kohezijske politike, bodo odhodki za kohezijo zajeti v podrazdelku v okviru razdelka 1 pod naslovom „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“.

Skupna dodeljena sredstva22. Stopnja obveznosti za podrazdelek 1b „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ ne bo presegala 325 149 milijonov EUR:

PODRAZDELEK 1b: Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (v milijonih EUR, po cenah iz leta 2011)

2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

44 678 45 404 46 045 46 545 47 038 47 514 47 925

23. Cilju „naložbe za rast in delovna mesta“ bo namenjenih skupno 313 197 milijonov EUR, pri čemer bo dodeljeno:(a) skupno 164 279 milijonov EUR za manj razvite regije;

skupno 31 677 milijonov EUR za regije v prehodu;skupno 49 492 milijonov EUR za razvitejše regije; skupno 66 362 milijonov EUR za države članice, ki prejemajo pomoč iz Kohezijskega sklada;

(b) skupno 1 387 milijonov EUR kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 Pogodbe in severne redko poseljene regije, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Pogodbi o pristopu Avstrije, Finske in Švedske.

24. Cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ bo namenjenih skupno 8 948 milijonov EUR, pri čemer bo dodeljeno:(a) skupno 6 627 milijonov EUR za čezmejno sodelovanje;(b) skupno 1 822 milijonov EUR za nadnacionalno sodelovanje;(c) skupno 500 milijonov EUR za medregionalno sodelovanje.

25. Na pobudo Komisije bo 0,35 % skupnih virov dodeljenih za tehnično pomoč. Tehnična pomoč se uporabi predvsem v podporo krepitvi institucij in razvoju upravnih zmogljivosti za učinkovito upravljanje skladov ter v podporo državam članicam pri določanju in izvajanju koristnih projektov v okviru operativnih programov premagovanja trenutnih gospodarskih težav.

26. Na pobudo Komisije bo 330 milijonov EUR sredstev strukturnih skladov za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ dodeljenih inovativnim ukrepom na področju trajnostnega razvoja mest.

1 Brez poseganja v Protokol št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina v Litvi in Protokol št. 9 o enoti 1 in enoti 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem, priložena k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (UL L 236, 23.9.2003, str. 944), ter Protokol o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo.

34

Opredelitve in upravičenost27. Sredstva za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ bodo trem vrstam regij, določenim glede na to, kakšno je razmerje med njihovim

BDP na prebivalca, merjenim po paritetah kupne moči in izračunanim na podlagi podatkov Unije za obdobje 2007–2009, ter povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje, dodeljena, kot sledi:

(a) manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27;(b) regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca znaša med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27;(c) razvitejše regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27.

28. Iz Kohezijskega sklada bodo financirane države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2008–2010, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca v EU-27 za isto referenčno obdobje.

29. Pri čezmejnem sodelovanju bo pomoč namenjena regijam Unije na ravni NUTS 3 na vseh notranjih in zunanjih kopenskih mejah ter vsem regijam Unije na ravni NUTS 3 na morskih mejah, ki so med seboj oddaljene največ 150 km, brez poseganja v morebitne prilagoditve, potrebne za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti območij programskega sodelovanja iz programskega obdobja 2007–2013.

30. Pri nadnacionalnem sodelovanju bo Komisija sprejela seznam nadnacionalnih območij, upravičenih do pomoči, ki bo razčlenjen po programih sodelovanja in bo zajemal regije na ravni NUTS 2, pri čemer bo zagotovila neprekinjenost takega sodelovanja na večjih povezanih območjih iz predhodnih programov.

31. Pri medregionalnem sodelovanju bo pomoč iz ESRR zajemala celotno ozemlje Unije.32. Na zahtevo države članice so regije na ravni NUTS 2, ki so bile združene na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 31/2011 z dne

17. januarja 2011 in pri katerih je bil zaradi uporabe spremenjene klasifikacije NUTS spremenjen razred upravičenosti ene ali več zadevnih regij, del razreda, določenega na ravni spremenjene regije NUTS.

Metoda dodelitveMetoda dodelitve za manj razvite regije33. Stopnja sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, bo temeljila na objektivni metodi in se izračuna, kot sledi:

Sredstva, dodeljena posamezni državi članici, so vsota sredstev, dodeljenih njenim posameznim regijam, upravičenim do pridobitve sredstev, ki se izračuna po naslednjem postopku:

(i) absolutni znesek (v eurih) se določi z množenjem števila prebivalcev zadevne regije z razliko med BDP te regije na prebivalca, merjenim po paritetah kupne moči (SKM), in povprečnim BDP na prebivalca v EU-27 (SKM);

(ii) uporabi se odstotni delež zgornjega absolutnega zneska za določitev finančnega okvirja regije; ta odstotni delež je razvrščen tako, da v primerjavi s povprečjem EU-27 odraža relativno blaginjo, merjeno po paritetah kupne moči, v državi članici, v kateri je regija, upravičena do pridobitve sredstev, tj.:– za regije v državah članicah, katerih stopnja BND na prebivalca je pod 82 % povprečja EU: 3,15 %– za regije v državah članicah, katerih stopnja BND na prebivalca je med 82 % in 99 % povprečja EU: 2,70 %– za regije v državah članicah, katerih stopnja BND na prebivalca je nad 99 % povprečja EU: 1,65 %;

(iii) k znesku, izračunanemu v koraku (ii), se po potrebi prišteje znesek, ki izhaja iz dodelitve letne premije 1 300 EUR za vsako brezposelno osebo, vendar le za število brezposelnih v tej regiji, ki presega število ljudi, ki bi bili brezposelni, če bi se uporabila povprečna stopnja brezposelnosti v vseh manj razvitih regijah EU;

(iv) Mestne premije ni.34. Za rezultat, dosežen z uporabo te metode, se uporabi zgornja meja.Metoda dodelitve za regije v prehodu35. Stopnja sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, bo temeljila na objektivni metodi in se izračuna, kot sledi:

Sredstva, dodeljena posamezni državi članici, so vsota sredstev, dodeljenih njenim posameznim regijam, upravičenim do pridobitve sredstev, ki se izračuna po naslednjem postopku:

(i) določi se najmanjša in največja teoretična intenzivnost pomoči za vsako regijo v prehodu, upravičeno do pridobitve sredstev; najmanjša stopnja pomoči se določi glede na povprečno intenzivnost pomoči na prebivalca na državo članico brez 60 % neto varnostne mreže na regionalni ravni, dodeljene razvitejšim regijam te države članice; največja stopnja pomoči se nanaša na teoretično regijo z BDP na prebivalca v višini 75 % povprečja EU-27 in se izračuna po postopku, navedenem v točki 33(i) in (ii); od zneska, izračunanega po tem postopku, se upošteva 40 %;

(ii) izračuna se znesek začetnih regionalnih dodeljenih sredstev, pri čemer se upošteva BDP na prebivalca v regiji na podlagi linearne interpolacije relativne blaginje v regiji v primerjavi s povprečjem EU-27;

35

(iii) k znesku, izračunanemu v koraku (ii), se po potrebi prišteje znesek, ki izhaja iz dodelitve letne premije 1 100 EUR za vsako brezposelno osebo, vendar le za število brezposelnih v tej regiji, ki presega število ljudi, ki bi bili brezposelni, če bi se uporabila povprečna stopnja brezposelnosti v vseh manj razvitih regijah EU;

(iv) Mestne premije ni.36. Za rezultat, dosežen z uporabo te metode, se uporabi zgornja meja.Metoda dodelitve za razvitejše regije37. Skupni začetni teoretični finančni okvir se izračuna tako, da se povprečna intenzivnost pomoči na prebivalca in na leto v višini

19,8 EUR pomnoži s številom prebivalcev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev.38. Delež vsake zadevne države članice je vsota deležev regij te države, za katere je upravičena do sredstev, pri čemer se ti deleži določijo

v skladu z naslednjimi merili, ki so ponderirana, kot je navedeno:– skupno število prebivalcev regije (ponderirana vrednost 25 %),– število brezposelnih oseb v regijah na ravni NUTS 2 s stopnjo brezposelnosti nad povprečjem vseh razvitejših regij (ponderirana

vrednost 20 %),– nova delovna mesta, ki jih je treba ustvariti za dosego cilja strategije Evropa 2020 za regionalno stopnjo delovne aktivnosti

(starost od 20 do 64 let) v višini 75 % (ponderirana vrednost 20 %),– število oseb v starosti od 30 do 34 let s terciarno stopnjo izobrazbe, ki je potrebno za dosego cilja strategije Evropa 2020 v višini

40 % (ponderirana vrednost 12,5 %),– število oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje (v starosti od 18 do 24 let), ki ga je treba znižati za dosego cilja

strategije Evropa 2020 v višini 10 % (ponderirana vrednost 12,5 %),– razlika med izmerjenim BDP v regiji (po SKM) in teoretičnim BDP v regiji, če bi slednja imela enak BDP na prebivalca kot

najbogatejša regija na ravni NUTS 2 (ponderirana vrednost 7,5 %),– število prebivalcev regij na ravni NUTS 3 z gostoto prebivalstva pod 12,5 preb./km² (ponderirana vrednost 2,5 %).Mestne premije ni.

Metoda dodelitve za Kohezijski sklad39. Skupni teoretični finančni okvir se izračuna tako, da se povprečna intenzivnost pomoči na prebivalca v višini 48 EUR pomnoži

s številom prebivalcev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev. Ta teoretični finančni okvir, ki je posamezni državi članici, upravičeni do pridobitve sredstev, dodeljen vnaprej, ustreza odstotnemu deležu, ki temelji na prebivalstvu, površini in nacionalni blaginji te države ter se določi po naslednjem postopku:

(i) izračuna se aritmetično povprečje deležev prebivalstva in površine zadevne države članice v odnosu do celotnega prebivalstva in površine vseh držav članic, upravičenih do pridobitve sredstev; če pa delež celotnega prebivalstva države članice presega njen delež celotne površine za faktor 5 ali več, kar odraža izjemno visoko gostoto prebivalstva, se bo za ta korak uporabil le delež celotnega prebivalstva;

(ii) tako pridobljeni odstotni deleži se prilagodijo s koeficientom, ki pomeni tretjino odstotnega deleža, za katerega BND te države članice na prebivalca (po SKM) za obdobje 2008–2010 presega povprečni BND na prebivalca vseh držav članic, upravičenih do pridobitve sredstev (povprečje je izraženo s 100 %), ali ga ne dosega.

40. Da bi se upoštevale znatne potrebe držav članic, ki so k Uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje, v smislu prometne in okoljske infrastrukture, bo njihov delež Kohezijskega sklada znašal tretjino celotnih dokončno dodeljenih finančnih sredstev po uporabi zgornje meje (strukturna sklada in Kohezijski sklad) v povprečju za obdobje.

41. Države članice, ki so v obdobju 2007–2013 v celoti upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, vendar njihov nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca v EU-27, prejmejo prehodno in posebno pomoč iz Kohezijskega sklada. Ta prehodna pomoč bo v letu 2014 znašala 48 EUR na prebivalca in bo nato postopno upadala do dokončne odprave leta 2020.

42. Za rezultat, dosežen z uporabo te metode, se uporabi zgornja meja.Metoda dodelitve za „evropsko teritorialno sodelovanje“43. Dodelitev sredstev po državah članicah, ki zajema čezmejno in nadnacionalno sodelovanje, se določi kot ponderirana vsota

deleža prebivalstva obmejnih regij in deleža celotnega prebivalstva posamezne države članice. Ponderirana vrednost se določi na podlagi deležev sklopa čezmejnega in sklopa nadnacionalnega sodelovanja. Deleža sklopa čezmejnega in sklopa nadnacionalnega sodelovanja znašata 77,9 % in 22,1 %.

Metoda dodelitve za najbolj oddaljene in redko poseljene regije ter otoke44. Najbolj oddaljenim regijam in severnim redko poseljenim regijam na ravni NUTS 2 bodo dodeljena dodatna posebna sredstva z

intenzivnostjo pomoči 30 EUR na prebivalca na leto. Razdeljena bodo po regijah in državah članicah, in sicer sorazmerno glede na celotno prebivalstvo teh regij. Upoštevati je treba tudi posebni položaj otoških regij.

36

Zgornje meje45. Da bi prispevali k doseganju ustrezne koncentracije kohezijskih sredstev v najmanj razvitih regijah in državah članicah ter k

zmanjšanju neskladij v povprečni intenzivnosti pomoči na prebivalca, bo največja stopnja prenosa na posamezno državo članico 2,35 % BDP. Zgornja meja se bo uporabila vsako leto, z njo pa se bodo po potrebi sorazmerno zmanjšali vsi prenosi (razen za bolj razvite regije in „evropsko teritorialno sodelovanje“) na zadevno državo članico, da bi dosegli največjo stopnjo prenosa. Za države članice, ki so k Uniji pristopile pred letom 2013 in katerih povprečna realna rast BDP v obdobju 2008–2010 je bila nižja od –1 %, se največja stopnja prenosa poveča za 10 %, da doseže zgornjo mejo 2,59 %.

46. Ob upoštevanju sedanjih gospodarskih razmer pravila o omejitvah ne morejo imeti za posledico nacionalnih dodelitev, ki bi realno presegale 110 % njihove ravni v obdobju 2007–2013.

Varnostne mreže47. Za vse regije, katerih BDP na prebivalca v obdobju 2007–2013 ni dosegal 75 % povprečja EU-25, vendar zdaj presega 75 % povprečja

EU-27, bo najmanjša stopnja podpore v obdobju 2014–2020 v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ vsako leto ustrezala 60 % njihovih prejšnjih okvirnih povprečnih letnih dodeljenih sredstev iz dodelitve za konvergenco, ki jih je Komisija izračunala za večletni finančni okvir 2007–2013.

48. Najnižja skupna sredstva (Kohezijski sklad in strukturna sklada), dodeljena državi članici, ustrezajo 55 % vseh sredstev, ki so ji bila posamično dodeljena za obdobje 2007–2013. Prilagoditve, potrebne za izpolnitev te zahteve, se izvedejo sorazmerno glede na dodeljena sredstva iz Kohezijskega sklada in strukturnih skladov, razen dodelitev v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“.

49. Nobena regija v prehodu ne prejme manj od tega, kar bi prejela, če bi bila razvitejša regija. Za določitev ravni teh najnižjih sredstev se metoda dodelitve za razvitejše regije uporabi za vse regije, katerih BDP na prebivalca dosega vsaj 75 % povprečja EU-27.

Druge določbe o posebnih dodelitvah50. Več držav članic je še posebej prizadela gospodarska kriza v euroobmočju, ki neposredno vpliva na njihovo raven blaginje. Za

odpravo teh razmer ter za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest v teh državah članicah se bodo iz strukturnih skladov zagotovila naslednja dodatna sredstva: 1,375 milijarde EUR za razvitejše regije Grčije, 1,0 milijarde EUR za razvitejše regije Portugalske, ki se razdeli na naslednji način: 450 milijonov EUR za razvitejše regije, od tega 150 milijonov EUR za Madeiro, 75 milijonov EUR za regijo v prehodu in 475 milijonov EUR za manj razvite regije, 100 milijonov EUR za obmejno, osrednjo in zahodno regijo Irske, 1,824 milijarde EUR za Španijo, od tega 500 milijonov EUR za Extremaduro, in 1,5 milijarde EUR za manj razvite regije Italije, od tega 500 milijonov EUR za neurbana območja.

51. Zaradi izzivov, ki jih prinašata položaj otoških držav članic in oddaljenost nekaterih delov Evropske unije, Malta in Ciper, potem ko bo uporabljena točka 48, prejmeta dodatna sredstva v višini 200 milijonov EUR oziroma 150 milijonov EUR v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, ki se razdelijo na naslednji način: ena tretjina za Kohezijski sklad in dve tretjini za strukturna sklada. Ceuti in Melilli se v okviru strukturnih skladov dodelijo dodatna sredstva v višini 50 milijonov EUR. Najbolj oddaljeni regiji Mayotte se v okviru strukturnih skladov dodelijo skupna sredstva v višini 200 milijonov EUR.

52. Da bi nekaterim regijam olajšali prilagoditev bodisi na spremembe njihovega statusa bodisi na dolgotrajne učinke nedavnih dogajanj v njihovem gospodarstvu, se dodelijo naslednja sredstva: Belgiji (133 milijonov EUR, od tega 66,5 milijonov EUR za Limburg in 66,5 milijonov EUR za Valonijo) ter Nemčiji (710 milijonov EUR, od tega 510 milijonov EUR za nekdanje konvergenčne regije in 200 milijonov EUR za Leipzig). Ne glede na točko 45 se v okviru strukturnih skladov manj razvitim regijam Madžarske dodelijo dodatna sredstva v višini 1,560 milijarde EUR, manj razvitim regijam Češke republike dodatna sredstva v višini 900 milijonov EUR (od tega bo 300 milijonov EUR preneseno iz dodelitve za razvoj podeželja Češke republike), manj razviti regiji Slovenije pa dodatna sredstva v višini 75 milijonov EUR.

53. Za program PEACE se dodelijo skupna sredstva v višini 150 milijonov EUR.

Klavzula o pregledu54. Da bi se upošteval izredno težek položaj Grčije in drugih držav, ki jih je prizadela kriza, bo Komisija leta 2016 pregledala skupna

dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike za obdobje 2017–2020 „naložbe za rast in delovna mesta“, pri čemer bo uporabljena metoda dodelitve, opredeljena v odstavkih 33 do 49, in sicer na podlagi najnovejših statističnih podatkov, ki bodo takrat na voljo, in primerjave kumulativnega nacionalnega BDP, izmerjenega v letih 2014–2015, in ocene kumulativnega nacionalnega BDP za leto 2012. Ta skupna dodeljena sredstva bo prilagodila, kadar koli bo kumulativno neskladje večje od +/–5 %. Skupni neto učinek prilagoditev ne sme presegati 4 milijard EUR. Potrebna prilagoditev se v enakih deležih razporedi po letih obdobja 2017–2020 in zadevna zgornja meja finančnega okvira se ustrezno spremeni.

Stopnje sofinanciranja55. Stopnja sofinanciranja na ravni vsake od prednostnih osi operativnih programov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“

ne bo presegala:(a) 85 % za Kohezijski sklad;

37

(b) 85 % za manj razvite regije držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 % povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije;

(c) 80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točke (b), ki so bile 1. januarja 2014 upravičene do prehodne ureditve v okviru Kohezijskega sklada;

(d) 80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točk (b) in (c), ter za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar zdaj presega 75 % povprečnega BDP EU-27, in regije, opredeljene v členu 8(1) Uredbe št. 1083/2006, ki za obdobje 2007–2013 prejemajo prehodno pomoč;

(e) 60 % za regije v prehodu, razen tistih iz točke (d);(f) 50 % za razvitejše regije, razen tistih iz točke (d).

Stopnja sofinanciranja na ravni vsake od prednostnih osi operativnih programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ ne bo presegla 85 %. Za programe, pri katerih sodeluje vsaj ena manj razvita regija, se lahko stopnja sofinanciranja v okviru cilja „evropsko teritoria