UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

HARMONIZACIJA POKOJNINSKIH SISTEMOV V EVROPSKI UNIJI

Kandidatka: Tina Franca Študentka rednega študija Številka indeksa: 81609695 Program: univerzitetni Študijska smer: splošna ekonomija Mentor: dr. Tanja Markovič Hribernik

Koper, december 2007

2

PREDGOVOR V zadnjem času je tako v Sloveniji kot drugod po Evropi vse več govora o pokojninah, pokojninskih sistemih, pogojih upokojitve itd. Vedno glasnejše so tudi govorice, da ljudje srednjih let in mlajša generacija sploh ne bomo dočakali pokojnine, saj da jo bodo do takrat, ko bo prišel čas naše upokojitve, ukinili. Kot razloge za takšen izid navajajo predvsem demografske razmere v svetu, to je vse manj rojstev in vedno daljša dočakana starost. Ker o dotični problematiki nisem vedela ravno veliko in ker me je zanimalo, ali imajo govorice v sebi kaj resnice, sem se odločila, da o tej temi napišem diplomsko nalogo. Vanjo sem poleg vsega omenjenega vključila tudi harmonizacijo tega področja v Evropi, saj imajo direktive in uredbe Evropske unije neposreden vpliv na našo zakonodajo. V Evropski uniji obstajajo tri vrste sistemov socialne varnosti, kar je posledica ekonomske razvitosti, politične usmerjenosti držav, njihovega pravnega sistema in socialne politike. Pokojninski sistemi urejajo pravice in obveznosti ljudi, njihovo delovanje pa človeka spremlja od prve zaposlitve do konca življenjske poti. Prav razlike v pokojninskih zakonodajah držav članic Evropske unije ovirajo eno temeljnih svoboščin Evropske unije-to je pravico do prostega gibanja oseb. Evropska skupnost te ovire zmanjšuje s pravili, ki pa so zaradi značilnosti nacionalnih zakonodaj na področju socialne varnosti, lahko zgolj koordinacijska. Njihov namen je preprečitev izgube pravic pri selitvi znotraj ozemlja Evropske unije. Diplomsko nalogo sem razdelila na sedem poglavij. V uvodnem poglavju sem predstavila namen in cilje diplomske naloge. V drugem in tretjem poglavju sem opisala razvoj pokojninskih sistemov v Evropski uniji in njihovo ureditev ter navedla načine financiranja pokojninskih sistemov. Četrto poglavje je namenjeno javnim pokojninskim sistemom v Evropski uniji in njihovemu financiranju, peto pa privatnim pokojninskim zavarovanjem. V slednjem poglavju sem se dotaknila tudi davčne obravnave pokojninskih skladov. Globalni problemi in vzroki za krizo pokojninskih sistemov so opisani v šestem poglavju. Osrednje poglavje v diplomski nalogi je sedmo poglavje z naslovom »Harmonizacija pokojninskih sistemov v Evropski uniji«. V tem poglavju sem najprej predstavila upokojitvene starosti v članicah Evropske unije in podrobneje opisala pogoje za pridobitev starostne pokojnine v Sloveniji. Sledi spoznavanje Evropske zakonodaje na področju pokojnin. Najprej spoznamo direktivo 2003/41/ES, ki govori o dejavnostih in nadzoru institucij, ki izvajajo poklicna pokojninska zavarovanja. Sledi ji direktiva 98/49/ES o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti. Kot tretja pa je predstavljena Uredba 1408/71 o uporabi socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in člane njihovih družin, ki se gibljejo v Skupnosti. Na podlagi vsega navedenega sem poskušala prikazati, kakšno je stanje in kaj se nam obeta v prihodnosti na pokojninskem področju v Sloveniji in v državah članicah Evropske unije.

3

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................................5

1.1 Opredelitev problema ...................................................................................................5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve.....................................................................................5

1.3 Predpostavke in omejitve..............................................................................................6

1.4 Predvidene metode raziskovanja .................................................................................6

2 RAZVOJ IN UREDITEV POKOJNINSKIH SISTEMOV V EVROPI ......................7

2.1 Sistemi socialne varnosti v Evropi ...............................................................................7 2.1.1 Bismarckov sistem.......................................................................................................7 2.1.2 Beveridge sistem .........................................................................................................8 2.1.3 Skandinavski model.....................................................................................................9

2.2 Trije stebri pokojninskega zavarovanja......................................................................9

3 OBLIKE FINANCIRANJA POKOJNINSKIH SISTEMOV .....................................11

3.1 Dokladni sistem............................................................................................................11

3.2 Naložbeni sistem ..........................................................................................................12

3.3 Kombinirani sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja...........................14

4 JAVNI POKOJNINSKI SISTEM ZNOTRAJ EVROPSKE UNIJE..........................15

4.1 Financiranje evropskih javnih pokojninskih sistemov ............................................18

5 PRIVATNA POKOJNINSKA ZAVAROVANJA........................................................21

5.1 Poklicni pokojninski načrti.........................................................................................21 5.1.1 Pokojninski načrti z vnaprej določenimi pravicami ..................................................22 5.1.2 Pokojninski načrt z vnaprej določenimi prispevki ....................................................22

5.2 Individualni pokojninski načrti..................................................................................23

5.3 Davčno obravnavanje pokojninskih skladov ............................................................23

6 GLOBALNI PROBLEMI POKOJNINSKIH SISTEMOV.........................................25

6.1 Vzroki za krizo pokojninskih sistemov......................................................................26 6.1.1 Demografske spremembe ..........................................................................................26 6.1.2 Previsoka raven pravic...............................................................................................29 6.1.3 Visoka brezposelnost.................................................................................................29 6.1.4 Predčasno upokojevanje ............................................................................................30

7 HARMONIZACIJA POKOJNINSKIH SISTEMOV V EVROPSKI UNIJI ............32

7.1 Evropski pristopi k starosti ob upokojitvi.................................................................32

4

7.1.1 Upokojitvena starost v Sloveniji ...............................................................................34

7.2 Direktiva o dejavnostih in nadzoru institucij, ki izvajajo poklicna pokojninska zavarovanja (Direktiva 2003/41/ES) ......................................................................................37

7.3 Direktiva o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (Direktiva 98/49/ES) ...............................40

7.3.1 Stvarna in osebna veljavnost Direktive 98/49/ES .....................................................40 7.3.2 Ukrepi za zaščito pravic delavcev, ki so dodatno pokojninsko zavarovani in se gibljejo znotraj Skupnosti ......................................................................................................41

7.4 Koordinacija sistemov socialne varnosti (uredba 1408/71) .....................................42 7.4.1 Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih lahko uveljavljamo na podlagi Uredbe 1408/71 ........................................................................................................43 7.4.2 Temeljna načela uredbe.............................................................................................44 7.4.3 Družinska pokojnina za otroke v skladu z Uredbo 1408/71......................................47 7.4.4 Zdravstveno zavarovanje upokojencev .....................................................................48 7.4.5 Kraj vložitve zahtevka za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz držav članic....................................................................................................49

7.5 Predlog za izboljšane pravic dodatnega pokojninskega zavarovanja ....................49

8 SKLEP..............................................................................................................................52

9 POVZETEK.....................................................................................................................54

SEZNAM VIROV....................................................................................................................57

KAZALO TABEL ...................................................................................................................59

KAZALO SLIK .......................................................................................................................59

PRILOGE: .................................................................................................................................1

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Pokojnino opredelimo kot stalen mesečni prejemek iz naslova pokojninskega zavarovanja. Pokojninsko zavarovanje smatramo kot del socialnega zavarovanja, v katerem si zavarovanec zagotovi pravico do pokojnine na podlagi predhodnih vplačil v posebne pokojninske sklade. Pokojninska zavarovanja so namenjena zagotavljanju socialne varnosti delavcem in njihovim družinskim članom. Današnja aktivna generacija ni več prepričana ali bo svojo pokojnino sploh prejemala, kaj šele, da bi se z njo lahko preživljala. Razlog za to je iskati predvsem v demografskih spremembah. Te se kažejo v tem, da se življenjska doba vedno bolj podaljšuje, rojstev pa je vse manj. To ima za posledico, vedno večje razmerje med upokojenci in zaposlenimi, seveda v prid upokojencem. Zaradi podaljševanja življenjske dobe, se podaljšuje tudi obdobje, ki ga posameznik preživi v pokoju. Če so pred dobrimi sto leti ljudje preživeli kot upokojenci nekaj let, jih danes večina po koncu svoje aktivne dobe živi ne le še dve desetletji, ampak tudi več-tri ali celo štiri desetletja. Ker ljudje ne želijo na stara leta živeti v revščini ali s slabšim standardom kot v aktivni dobi svojega življenja so pričeli varčevati v pokojninskih skladih. Ti predstavljajo načrt varčevanja za zaposlene, ki ga lahko izkoristijo ob upokojitvi. Sistemi dodatnega pokojninskega zavarovanja se v državah članicah razvijajo zelo neenakomerno. Danes, ko ima Evropska unija 27 držav članic, je področje pokojnin v Evropski uniji postalo še bolj raznoliko. To ne velja samo za sisteme obveznega pokojninskega zavarovanja, ampak tudi za sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je spoznati različne pokojninske sisteme, ki jih najdemo v državah Evropske unije. Spoznali bomo glavne značilnosti le-teh ter kako se ti financirajo. Seznanili se bomo tudi z težavami s katerimi se srečujejo pokojninski sistemi. Na področju pokojninskih sistemov v Evropski uniji ni veliko zavezujoče zakonodaje, ker odgovornost za organizacijo nacionalnih pokojninskih sistemov sodi v pristojnost držav članic samih. Vendar je usklajevanje pokojninskih sistemov, ki je pomembna podlaga za mobilnost delovne sile, določena z uredbo 1408/71 ter z direktivama 98/41/ES in 2003/41/ES. V nalogi bomo spoznali tudi kakšno harmonizacijo pokojninskih sistemov predvideva Evropska unija za svoje članice. Poleg zgoraj navedenih direktiv se bomo seznanili tudi s predlogom direktive, katerega je Evropska Komisija predlagala Evropskemu Svetu in Parlamentu za sprejetje.

6

Cilji diplomske naloge so sledeči: • prikazati vrste socialnih sistemov v Evropi in spoznati njihove značilnosti, • spoznati oblike financiranja pokojninskih sistemov, • analizirati vzroke za nastalo krizo pokojninskih sistemov, • spoznati dokumente, ki so temelj harmonizacije pokojninskih sistemov v Evropski uniji, • seznaniti se z evropsko harmonizacijsko politiko na področju pokojninskih sistemov. Osnovne trditve: • prebivalstvo v Evropski uniji se nezadržno stara, • razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom bo še naprej padalo, • javni pokojninski sistemi bodo v bodoče nudili vse manj socialne varnosti, • raven pravic iz PAYG sistemov je glede na razmere previsoka, • vedno večjo vlogo bodo prevzemale naložbene pokojninske sheme, • potrebna bodo dodatna pokojninska zavarovanja. 1.3 Predpostavke in omejitve V diplomski nalogi predpostavljamo, da se predpisi s področja pokojninskega zavarovanja v času raziskave ne bodo bistveno spreminjali. Pri pisanju naloge bomo uporabljali predvsem podatke, objavljene v javno dostopnih publikacijah. Zaradi omejenosti naloge, se ne bomo spuščala v podrobnosti, ampak se bomo odločili za splošnejši pogled na tematiko. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V okviru diplomske naloge bomo uporabili statično in komparativno analizo. Proučevali bomo vzroke določenih pojavov, ugotavljali učinke ukrepov, medsebojne podobnosti ter prednosti in slabosti različnih pokojninskih sistemov. K nalogi bomo pristopili z deskriptivnim pristopom. Metode, ki jih bomo uporabili bodo sledeče: • metoda deskripcije (opisovanje dejstev procesov in pojavov), ki daje prednost opisu

strukture, delovanju ali razvoju določenega gospodarskega pojava oziroma procesa, • komparativna metoda (primerjava posameznih dejstev oziroma pojavov), • metoda kompilacije (sestavljanje besedil s pomočjo primerjav in ugotovitev različnih

avtorjev), • zgodovinska metoda, s katero bomo na osnovi različnih dokumentov in podatkov

ugotavljali kaj se je v preteklosti zgodilo in zakaj. Informacije bomo pridobivali predvsem iz že zbranih, torej sekundarnih virov.

7

2 RAZVOJ IN UREDITEV POKOJNINSKIH SISTEMOV V EVROPI 2.1 Sistemi socialne varnosti v Evropi Vsaka razvita država ima razvite programe socialne varnosti za obdobje, ko posameznik ni pridobitno sposoben in sicer v primeru brezposelnosti, bolezni, materinstva, invalidnosti in starosti. Del socialnega sistema je sistem varstva starejših oseb, ki pridobiva med vsemi socialnimi programi politično, ekonomsko in socialno vedno pomembnejšo vlogo, saj delež starejših prebivalcev v razvitem svetu narašča, po drugi strani pa je javni pokojninski sistem v večini razvitih držav dolgo predstavljal glavni oziroma edini vir finančnih sredstev starejših ljudi. Med državami obstajajo različne ureditve pokojninskih sistemov, različni pogoji in načini za pridobitev pravice do pokojnine, namen pa je pri vseh enak, to je zagotovitev primernega dohodka starejšim prebivalcem. Včasih smo poznali neformalno in formalno ureditev, vendar pa je neformalna zaradi industrializacije počasi razpadla. Pri neformalni ureditvi, ki je značilna za manj razvite dežele, gre za medgeneracijski dogovor znotraj družine, da bodo mlajši člani družine skrbeli za starejše. Pri formalni ureditvi pa mora država oziroma podjetje ustanoviti pokojninski načrt, katerega namen je zagotoviti starejšim, delovno neaktivnim, sredstva za preživetje. Sistemi pokojninskih zavarovanj v državah Evropske unije se zaradi razvoja na različnih geografskih področjih razlikujejo. Vsi pa imajo enak cilj, to je zagotavljanje primernega vira dohodkov starejšemu prebivalstvu. Glede na zgodovinski razvoj izhaja delitev sistemov socialne varnosti in s tem javnih pokojninskih sistemov v Evropi na tako imenovani Beveridgeov model, Bismarckov model in Skandinavski model. Razlike med modeli so v obsegu in kvaliteti socialnih pravic, ki jih ti sistemi nudijo prebivalcem. 2.1.1 Bismarckov sistem Bismarckov pokojninski sistem je nastal v Nemčiji, ki je pogosto omenjena kot zibelka sodobnih pokojninskih sistemov. Sistem je poimenovan po snovalcu, Otto von Bismarck-u. Ta sistem je v osnovi do danes ohranjen v večini kontinentalnih evropskih držav pa tudi nekaterih drugih, zato ga imenujemo tudi evropski kontinentalni pokojninski sklad. To je državni zavarovalniški sistem, ki temelji na obveznem zavarovanju zaposlenih ter na medgeneracijskem sporazumu. Za države, ki so prevzele ta tip pokojninskega sistema, je značilna široka paleta socialnih pravic in visok obseg pravic iz sistema socialne varnosti po preteku delovne dobe ali nastopu nezmožnosti za delo. Zajema dosmrtno prejemanje starostne ali invalidske pokojnine, poklicno rehabilitacijo ob delni nezmožnosti, pokojnine za preživele družinske člane zavarovanca in razne dodatne pravice (Ramovš 2003, 283-292).

8

Za ta sistem je značilno, da prispevke plačujejo delodajalci in delojemalci, višina pokojnine pa je v veliki meri odvisna od zaslužka v določenem obdobju. Sistem temelji na načelu PAYG1. Prispevki in pokojnine so pogosto limitirane. Jamstvo, da bodo pokojnine v prihodnosti izplačane, daje država, ki prisili in obdavči bodoče generacije. Značilnost sistema je tudi dokaj visoka raven pokojnin, ki se ne razlikujejo pomembno od prejemkov v aktivni dobi. Javni pokojninski skladi so zato v mnogih evropskih državah dokaj velikodušni (Bešir 1996, 17). Zaradi staranja prebivalstva pa se bo ta sistem v prihodnosti najverjetneje spremenil. Sistem najdemo v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, Španiji, Sloveniji itd. 2.1.2 Beveridge sistem Beveridge sistem izhaja iz Velike Britanije in se imenuje po angleškem reformatorju Beveridgu. Leta 1942 objavljen »Beveridge report« temelji na zgodovinskem razvoju pokojninskih zavarovanj v Angliji, kjer se je uveljavila minimalna pokojnina, ki pokriva celotno starejšo populacijo in bogata izbira dodatnih pokojninskih načrtov, s katerimi si posameznik v starosti lahko zagotovi višji standard. To je bilo izhodišče za oblikovanje javnega pokojninskega zavarovanja po drugi svetovni vojni. Anglosaški pokojninski sistem je povsem drugačen od evropskega kontinentalnega. Beveridge sistem zagotavlja za razliko od Bismarckovega relativno nizko pokojnino, ki ni povezana z zaposlitvijo in ne z višino zaslužka. Enotna minimalna pokojnina pogosto pripada vsem državljanom nad določeno starostno mejo, sistem pa je običajno financiran iz proračuna-torej z davki. Beveridge sistem je za države veliko cenejši kakor evropski kontinentalni sistem. Tako bo na primer Nemčija ob nespremenjenem sedanjem sistemu leta 2035 porabila kar 17% BDP za pokojnine, Velika Britanija pa le 6% (Ramovš 2003, 284). Beveridge pokojninski sistem so z določenimi prilagoditvami povzele tudi skandinavske države in Nizozemska. Javno pokojninsko zavarovanje na Nizozemskem je financirano po principu pay-as-you-go in zagotavlja enotno minimalno pokojnino. Privatni pokojninski skladi so se skozi dolgo obdobje razvili predvsem kot rezultat kolektivnih pogajanj in jih imenujemo industrijski pokojninski skladi, ki jih ustanavljajo velika podjetja. Ta model najdemo v Veliki Britaniji, določeni elementi tega modela prevladujejo tudi na Nizozemskem, v Belgiji in mediteranskih državah. 1PAYG oziroma »Pay-as-you-go« je sistem sprotnega prispevnega kritja, kjer se prispevki zavarovancev sproti in neposredno namenjajo za izplačilo pokojnin (Stanovnik 2004, 198).

9

2.1.3 Skandinavski model Za ta model je značilen visok obseg državnega intervencionizma, ki z davčnimi prihodki napaja sistem socialne varnosti. V tem sistemu so prispevki manj pomembni in tvorijo manjši del prihodkov. Obseg pravic v tem modelu je dokaj visok. Posledica takšnega davčnega financiranja je, da je večina pravic iz sistema socialne varnosti univerzalnih, to pomeni, da izvirajo že iz naslova državljanstva. Ta sistem vključuje tudi sistem socialnega zavarovanja, ki zaposlenim zagotavlja še dodaten obseg pravic. Pretirana razširitev pravic socialnega zavarovanja je v večini držav povzročila deformacijo javnega pokojninskega sistema in težko obvladljivo naraščanje stroškov. Zaradi naraščajočih stroškov pokojnin se v zadnjih letih morda pretirano poudarja prednosti privatnih oblik pred javnimi sistemi in kritizira slabosti javnih sistemov. Neredko se pojavljajo celo ideje o demontaži sistemov javnega zavarovanja, ki bi jih v celoti nadomestili privatni pokojninski načrti. Zagovorniki tako radikalnih stališč pozabljajo, da določenih funkcij socialnega pokojninskega zavarovanja ne bodo mogli prevzeti privatni skladi. Uspešnost delovanja celotnega sistema starostnega zavarovanja je odvisna od pravega razmerja med javnimi in privatnimi pokojninskimi načrti, ki je usklajeno s stopnjo ekonomskega razvoja in možnostmi gospodarstva (Bubnov-Škoberne 1992a, 7). TABELA 1: MODELI SOCIALNE VARNOSTI IN KLASIFIKACIJA IZBRANIH DRŽAV

Model socialne varnosti Bismarckov model Beveridgeov model Skandinavski model

Model glede na ideološko izhodišče Konzervativni model Liberalni model Socialno-

demokratski model Financiranje sistema Prispevki od dohodka Davki Davki/prispevki Temelj za obseg pravic Pretekli dohodki Dohodkovni preizkus Univerzalne pravice

Države Nemčija, Slovenija, Avstrija, Madžarska

Velika Britanija, ZDA, Kanada

Švedska, Nizozemska, Danska

Vir: Van Voorhis 2002. 2.2 Trije stebri pokojninskega zavarovanja Celoten pokojninski sistem praviloma tvorijo naslednji trije stebri (Stanovnik 2004, 166-167): • prvi steber je splošni javni steber financiran s prispevki in/ali davki. Način financiranja je skoraj izključno na osnovi sprotnega prispevnega kritja (PAYG), kar pomeni, da se iz tekočih prihodkov financirajo pokojnine; • drugi steber sestavljajo različne poklice sheme. Le-te vključujejo predvsem zaposlene, pri čemer so te sheme lahko na ravni podjetja, panoge ali kar države. Participacija je za zaposlene

10

praviloma obvezna, financiranje pa je lahko preko naložbenih skladov ali po sistemu PAYG. Kljub temu, da so te sheme »obvezne«, pa niso sestavni del prvega stebra, ker ta obveznost velja le za manjši del aktivnega prebivalstva; • tretji steber sestavljajo različne oblike prostovoljnega individualnega varčevanja za starost, ki delujejo neodvisno od prvih dveh stebrov. To obliko ponujajo predvsem razne zavarovalnice, pokojninski kapitalski skladi itd. Meja med prvim (javnim) in drugim (privatnim) stebrom ni ravno razločna. Sheme drugega stebra so deležne podrobne državne regulative, poleg tega pa je v razvoj drugega stebra država finančno posredno vpletena. Z dodeljevanjem davčnih olajšav za tovrstne pokojninske prispevke se zmanjša osnova za dohodnino in s tem se zmanjšajo tudi davčni prihodki. Država nadalje zagotavlja garancije, kar predstavlja potencialno finančno obveznost za državni proračun (Stanovnik 2002, 167). Tudi v Sloveniji je pokojninski sistem sestavljen iz treh stebrov kakor prikazuje tabela 2. V prvem stebru za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposleni skupaj z delodajalci plačujejo prispevke za pokojninsko blagajno Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugi steber zajema obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je nadomestilo za beneficirano delovno dobo. To zavarovanje plačujejo delodajalci zaposlenim, ki opravljajo dela, katerih po določeni starosti ni več mogoče opravljati, ali dela, ki so zdravju škodljiva. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjeno vsem. Tretji steber zajema druge oblike rentnih varčevanj oziroma zavarovanj, vsem pa je skupno, da povečujejo socialno varnost. Tretji steber, za razliko od drugega, ni davčno stimuliran, saj zanj ne veljajo posebne davčne olajšave. TABELA 2: POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI

I. steber II. steber III. steber

Oblika zavarovanja obvezno pokojninsko

in invalidsko zavarovanje

obvezno in prostovoljno dodatno

pokojninsko zavarovanje

različne oblike zavarovanj oziroma

varčevanj

Izvajalec Zavod za invalidsko

in pokojninsko zavarovanje

obvezno zavarovanje izvaja Kapitalska

družba, prostovoljna zavarovanja pa

vzajemni pokojninski skladi, pokojninske

družbe in zavarovalnice

banke, zavarovalnice, vzajemni skladi…

Vrsta prejemka pokojnina iz obveznega

zavarovanja

dodatna pokojnina (doživljenjsko)

renta, enkratno izplačilo

Vir: Kapitalska družba 2007.

11

3 OBLIKE FINANCIRANJA POKOJNINSKIH SISTEMOV V večini držav so razviti tako javni kot tudi privatni pokojninski načrti. Slednji so pogosto nastali z združitvijo in regulacijo privatnih podjetniških ali sindikalnih pokojninskih zavarovanj. Razširjenost privatnih oblik zavarovanj je odvisna od obsega in velikodušnosti javnega sistema. Visoke in (pre)lahko dosegljive pravice namreč preprečujejo razvoj privatnih pokojninskih sistemov. Strokovnjaki poudarjajo, da je meja med javnimi in privatnimi pokojninskimi načrti zabrisana in da obeh vrst sistemov ne moremo ostro ločiti med seboj. Javni in privatni sistem imata vsak svoje dobre in slabe strani in se med seboj dopolnjujeta. Osnovni cilj tako enih kot drugih je zagotovitev primernih sredstev za prebivalce, ki zaradi starosti ali nezmožnosti za delo niso več zaposleni. Glede na način financiranja sta najpogostejši obliki: • sistem »Pay as you go« (PAYG) ali sistem sprotnega prispevnega kritja ali dokladni sistem: temelji na tem, da se sredstva za izplačevanje pokojnin zagotavljajo sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev (uporablja se za financiranje prvega stebra), • naložbeni sistem financiranja, temelji na akumuliranju sredstev posameznikov in njihovi kapitalizaciji, ta sredstva pa nato služijo za izplačilo zavarovančeve pokojnine (uporablja se za financiranje drugega in tretjega stebra). 3.1 Dokladni sistem Dokladni sistem pokojninskega zavarovanja se uporablja kot način javnega pokojninskega zavarovanja, saj je obvezen za vse prebivalce in ima kot posledico medgeneracijske izmenjave tudi prerazdelitveno funkcijo, ker prerazdeljuje sredstva od bolj sposobnih in produktivnih k manj sposobnim in revnejšim prebivalcem, saj je zgornja meja pravic iz pokojninskega zavarovanja administrativno določena. Gre za to, da sedanji aktivni zavarovanci vplačujejo prispevke, iz katerih se izplačujejo pokojnine sedanjim upokojencem. Višino teh prispevkov določi država in sicer tako za delodajalca kot tudi za delojemalca. Značilnost tega sistema je medgeneracijska pogodba, saj sedanji aktivni zavarovanci pričakujejo, da jim bo ob upokojitvi pokojnina izplačana iz prispevkov, ki jih bodo vplačali prihodnji aktivni zavarovanci. Ta sistem lahko uspešno deluje samo ob predpostavki, da obstaja ravnotežje med številom zavarovancem in številom upokojencev. Zaradi neugodnih demografskih gibanj v razvitih državah postaja financiranje tega sistema izredno obremenjujoče za javne finance. Zato so se že v skoraj vseh razvitih državah pričele reforme takšnega pokojninskega sistema.

12

Ukrepi, ki so sprejeti v okviru pokojninske reforme, skušajo: • zvišati število aktivnih zavarovancev predvsem z zvišanjem starostne meje za upokojitev in z izenačevanjem pogojev za starostno upokojevanje pri moških in ženskah, • zmanjšati razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino predvsem z novimi načeli indeksiranja pokojnin in upoštevanja večjega števila let pri odmeri pokojnine ter • zvišati prispevno stopnjo oziroma izločiti izjeme in privilegije iz pokojninskega zavarovanja, kar posredno zvišuje dejansko efektivno prispevno stopnjo. Naslednja pomanjkljivost dokladnega sistema je slabša razvitost kapitalskega trga in majhna tržna kapitalizacija. Omenjeni sistem je radodaren, zmanjšuje varčevanje ter akumulacijo kapitala (Davis 1998, 14). 3.2 Naložbeni sistem Naložbeni sistem se uporablja predvsem za financiranje drugega pokojninskega stebra oziroma dodatnega prostovoljnega in obveznega zavarovanja. Pri njem nista predpisana niti višina niti način pokojninskega varčevanja. Prav tako ni predpisana razdelitev prispevka med delodajalca in delojemalca, kot je to urejeno pri obveznih pokojninskih sistemih. Omejena je le višina zneska, ki jo lahko izkoristi kot davčno olajšavo tako delodajalec kot tudi delojemalec. Za osebna zavarovanja je v primerjavi s podjetniškimi zavarovanji značilno, da posameznik sam določi, kakšno višino prispevkov bo plačal, s tem je določena tudi višina pokojnine, ki jo bo prejemal (Škobrne 1992, 938). V naložbenem sistemu torej zavarovanci nalagajo pokojninske prispevke na osebne pokojninske račune v pokojninske sklade. Ti skladi upravljajo s premoženjem, ki so ga pridobili s prispevki in ob upokojitvi izplačujejo pokojnine. Ta sistem odpravlja glavno pomanjkljivost dokladnega sistema-demografske spremembe. Pri tem sistemu torej ne občutimo prerazdelitvene funkcije, saj sistem temelji izključno na vplačanih prispevkih in donosu, ki izhaja iz njih.

13

SLIKA 1: SHEMA NALOŽBENEGA FINANCIRANJA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

Vir: Gollier 2001, 250. Slabosti naložbenega sistema (Harrison 1998, 18): • inflacijsko tveganje: visoka inflacija lahko zmanjša vrednost naložb pokojninskih skladov in posledično višino pokojnin; • zavarovanec tvega, da bo prišlo do goljufij pri poslovanju skladov; • uspešnost poslovanja skladov je različna in zavarovanci velikokrat nimajo informacij, na podlagi katerih bi lahko ocenili uspešnost poslovanja; • zavarovanci ne vedo, če bodo lahko skozi celotno zavarovalno dobo prispevali v sklad in kakšno višino prispevkov bodo lahko vplačevali; • vlada lahko s svojimi ukrepi izrabi pokojninske sklade za polnjenje državnega proračuna. Kljub vsem naštetim slabostim, ima naložbeni sistem več prednosti kot slabosti. Zato so zahodna razvita gospodarstva uvedla več stebrno ureditev pokojninskega sistema, ki na eni strani preko dokladnega sistema zagotavlja minimalno socialno varnost, na drugi strani pa preko naložbenega sistema omogoča nalaganje na osebne račune pri pokojninskih skladih, kar daje zavarovancem ob upokojitvi dodatno pokojnino.

Zaposlitev/vključitev v zavarovanje

Upokojitev Smrt

Obdobje varčevanja Obdobje črpanja pravic

Zbiranje prispevkov

Izplačevanje pokojnin

Plačevanje prispevkov

14

TABELA 3: PREDNOSTI IN SLABOSTI NALOŽBENEGA IN DOKLADNEGA SISTEMA Dokladni sistem Naložbeni sistem Zavarovanje proti: Medgeneracijski neenakosti + - Demografskim šokom - + Naložbenemu tveganju + - Političnemu riziku - + Močne vzpodbude za: Varčevanje - + Delo - + Nizki administrativni stroški + - Vir: Disney 1998, 69. V tabeli 3 povzemamo glavne razlike dokladnega in naložbenega sistema. Dejstvo, da so prednosti dokladnega sistema hkrati slabosti naložbenega in obratno, kaže na potrebo po ugotavljanju optimalne kombinacije in soodvisnega delovanja obeh sistemov. Največja prednost naložbenega sistema pred dokladnim je njegova sposobnost pospeševanja gospodarske rasti. Dokladni sistem financiranja pokojninskega zavarovanja pa pospešuje osebno porabo in zavira gospodarsko rast. Naložbeni sistem, ki praviloma spodbuja varčevanje in ustvarja rezerve za trajne naložbe, pa je lahko generator gospodarske rasti. Naložbeni sistem prinaša tudi pozitivne učinke na trgu dela in veča mednarodno konkurenčnost gospodarstva (Belopavlovič in Ružnič 1997, 217). 3.3 Kombinirani sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja Kombiniran sistem pokojninskega zavarovanja je sestavljen iz naložbenega in dokladnega sistema. Pridobljena sredstva v posameznem sistemu bi bila prenizka za izplačilo pokojnin in drugih denarnih dajatev. Glede na demografske in druge razmere, ki vplivajo na delovanje pokojninskega sistema, sam dokladni sistem ne more delovati. Zato je bistvenega pomena, da se naložbeni in dokladni sistem dopolnjujeta v enoten sistem financiranja.

15

4 JAVNI POKOJNINSKI SISTEM ZNOTRAJ EVROPSKE UNIJE V svetu se pojavljajo tri osnovne oblike pokojninskih sistemov (Belopavlovič in Ružnič 1997, 15): • sistem socialne pomoči, • sistem enotnih nacionalnih pokojnin ter • sistem socialnih pokojninskih zavarovanj. Zgoraj našteti pokojninskih sistemi se razlikujejo glede na krog upravičencev, cilje, vrsto in višino denarnih dajatev in po načinu financiranja. Sistem socialnih pomoči je namenjen starejšim osebam nad določeno starostjo, ki so ekonomsko ogrožene in potrebujejo pomoč. Sistem financira država iz sredstev državnega proračuna. Višina denarne pomoči je določena v višini minimalnih sredstev potrebnih za preživetje. Za sistem enotnih nacionalnih pokojnin je značilna državna pokojnina, ki jo prejemajo vsi državljani v enaki višini, ne glede na ekonomski položaj in ne glede na to, ali so bili v aktivni dobi zaposleni. Sistem se financira iz državnega proračuna, lahko pa se financira tudi iz prispevkov vseh upravičencev. Sistem pozitivno deluje na razvoj dodatnih, privatnih pokojninskih sistemov. Sistem socialnih pokojninskih zavarovanj je značilen za večino Evropskih držav. V tem sistemu so do pokojnine upravičeni tisti, ki so bili zaposleni ali samozaposleni. Sistem se financira s prispevki zaposlenih in njihovih delodajalcev, ter prispevkov samozaposlenih. Pokojnine so odmerjene v določenem odstotku od povprečne plače posameznika in so odvisne od tega, koliko je posameznik zaslužil v svoji aktivni dobi. Ta vrsta pokojnin zagotavlja upravičencu življenjski standard, ki ni pomembno nižji od standarda, ki ga je užival v svoji aktivni dobi (Belopavlovič in Ružnič 1997, 15). Javne pokojninske sisteme v Evropski uniji razdelimo, kot je prikazano v tabeli 4.

16

TABELA 4: KLASIFIKACIJA JAVNIH POKOJNINSKIH SISTEMOV V EVROPSKIH DRŽAVAH Enotna

(univerzalna) shema Dualna shema Enotna (zaposlitvena) shema

Pogoji za pokojnino/izračun pokojnine

Leta bivanja Leta

zaposlitve/pretekli dohodki

Oblika pokojnine Enotna Dvodelna Enotna, vezana na prejšnje dohodke

Viri financiranja Splošni davčni prihodki

Splošni davčni prihodki ter prispevki Predvsem prispevki

Države Nizozemska, Irska, Islandija

Danska, Finska, Švica, Norveška, Švedska, Velika

Britanija

Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija,

Grčija, Italija, Španija, Luksemburg,

Slovenija, Portugalska.

Vir: Stanovnik 2002, 168. Pri dualnih pokojninah je pokojnina sestavljena iz dveh delov (Stanovnik 2002, 168): • prvi del zagotavlja tako rekoč univerzalno in enotno pokojnino; • drugi del pa zagotavlja dodatno pokojnino, osnovano na obveznih prispevkih. Velikost tega dela je odvisna od vplačanih prispevkov. Večina dualnih shem je nastala iz enotnih univerzalnih shem, tako, da je država sama organizirala ali pa je v javni sistem vključila poklicne sheme drugega stebra. V preteklosti so skandinavske države in Velika Britanija tako imele enotno univerzalno javno shemo (Stanovnik 2002, 168). V vseh državah članicah Evropske Unije sta socialna varnost in pokojninski sistem predmet številnih diskusij in podrobnega preučevanja. Krize državnih sistemov pokojninskih zavarovanj se poglabljajo že od začetka 70. let. Značilno je, da so bile kontinentalne evropske države, ki so razvile Bismarckov sistem socialnega zavarovanja, zelo velikodušne pri odmerjanju pravic, zato so tudi stroški pokojnin v razmerju do BDP bistveno večji kot v anglosaksonskih državah, ki so razvile Beveridgov model in so na socialnem področju mnogo bolj skromne (Bubnov-Škobrne 1992b, 930). Dva glavna vidika strukturnih omejitev, ki vplivata na pokojninske sisteme v večini držav članic Evropske unije, sta demografski dejavnik, povezan z učinkom starajočega se prebivalstva v Evropi ter padcem stopnje rodnosti in gospodarski dejavnik, povezan z učinkom visoke stopnje brezposelnosti in nizke stopnje gospodarske rasti.

17

V tabeli 5 lahko vidimo, kako se bo v prihodnjih desetletjih predvidoma povečevalo število upokojencev. V Sloveniji se bo po teh predvidevanjih število upokojencev v obdobju 2004-2050 povečalo za približno 49 odstotkov. TABELA 5: ŠTEVILO UPOKOJENCEV V JAVNEM POKOJNINSKEM NAČRTU

Javne pokojnine, število upokojencev Država 2004 2010 2015 2020 2025 2030 2040 2050 BE CZ DK DE EE

2501 2629 1255

23840 378

2635 2795 1395

25684 369

2870 2893 1511

26829 357

3144 2984 1598

28256 352

3456 3099 1657 30066 356

3748 3215 1749

32082 359

4052 3483 1787 33792 365

4050 3496 1708

34441 377

GR ES FR IE IT

8519

12925 606

15595

9089

13815 721

15665

9676

15023 814

16088

10392 16288

916 16783

11389 17471 1033 17777

12623 18484 1162

19131

14715 19948 1416 20774

15059 19931 1674

20206 CY LV LT LU HU

89 599 1248 128 3069

113 533

1292 142

3210

138 529 1205 158 3262

166 544

1314 178

3343

194 567

1335 204

3353

218 575 1367 235 3353

243 588

1388 293

3520

293 611 1402 336 3467

MT NL AT PL PT

60 3317 2337 7652 3048

74 3437 2449 7254 3304

86 3818 2525 7445 3585

97 4166 2611 7975 4005

107 4514 2777 8392 4351

113 4879 2912 8635 4698

122 5291 3023 9139 5244

130 5120 2892 9574 5454

SL SK FI SE UK

524 1212 1282 2126

571 1282 1413 2275

609 1347 1530 2507

647 1458 1640 2715

686 1570 1721 2902

722 1664 1771 3079

778 1833 1748 3297

781 1919 1714 3327

EU 15 EU 10 EU 12 EU 25

77481 17460 74100 94941

79093 17572 75630 96665

79892 17560 76388 97453

80731 17545 77177 98276

81347 17521 77737 98869

82023 17491 78354 99515

83703 17578 79889

101281

85882 17816 81928

103698 Vir: European Commission 2006, 96. V državah tržnega gospodarstva naraščajoči stroški socialnih prispevkov in še posebej prispevki v pokojninski sistem, povzročajo dodatne finančne obremenitve in s tem zahteve po omejevanju takih socialnih izdatkov in socialnih prispevkov (Evropa.si 1998).

18

4.1 Financiranje evropskih javnih pokojninskih sistemov Državno pokojninsko zavarovanje je obvezno za vse zaposlene v zasebnem in javnem sektorju ter za samozaposlene. V večini primerov se prvi steber pokojninskega zavarovanja za zaposlene v zasebnem sektorju (javni pokojninski sistem) financira po PAYG sistemu ali pa po PAYG sistemu in iz proračuna skupaj. Izjema je Danska, kjer se pokojninski načrt zaposlenih v zasebnem sektorju v celoti financira iz državnega proračuna in Švedska, kjer se načrt financira po PAYG sistemu, naložbenem sistemu in iz državnega proračuna. Izjema je tudi Finska, kjer pa se načrt financira iz državnega proračuna in po sistemu PAYG (European Commission 2006). Tudi za zaposlene v javnem sektorju je obvezna udeležba v javnem pokojninskem zavarovanju. V Belgiji, Nemčiji, Grčiji in na Danskem se pokojnine javnega sektorja financirajo iz državnega proračuna. Na Nizozemskem, Irskem in v Veliki Britaniji pa se financirajo v skladu s PAYG sistemom. V Španiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Avstriji in na Portugalskem se pokojnine javnega sektorja financirajo tako iz državnega proračuna kot po sistemu PAYG. Več o financiranju evropskih javnih pokojninskih skladov je razvidno iz tabele 6. Razlike med državami članicami obstajajo tudi med pokojninskimi načrti za samozaposlene. Najpogosteje so ti financirani s PAYG sistemom in iz državnega proračuna. Na Danskem se taki načrti financirajo samo iz proračuna, na Švedskem pa s kombinacijo financiranja s PAYG sistemom, naložbenim sistemom in iz državnega proračuna. V Veliki Britaniji, na Irskem in na Nizozemskem pa se financirajo le s sistemom PAYG (European Commission 2006).

19

TABELA 6: POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ZNOTRAJ PRVEGA STEBRA V ZASEBNEM IN JAVNEM SEKTORJU TER MED SAMOZAPOSLENIMI V ČLANICAH EVROPSKE UNIJE

Zaposleni v zasebnem sektorju

Zaposleni v javnem sektorju Samozaposleni

Obvezna udeležba

Način financiranja

Obvezna udeležba

Način financiranja

Obvezna udeležba

Način financiranja

PAYG Nizozemska

Irska V. Britanija

PAYG Nizozemska

Irska V. Britanija

PAYG Nizozemska

Irska V. Britanija

PAYG+P2 Belgija

Nemčija Grčija

Španija Francija Italija

Luksemburg Avstrija

Portugalska Slovenija

PAYG+P Belgija Nemčija Grčija Španija Francija Italija

Luksemburg Avstrija

Portugalska Finska

Slovenija Proračun Danska

PAYG+P Španija Francija Italija

Luksemburg Avstrija

Portugalska

Proračun Danska

PAYG+P+N3 Švedska

PAYG+P+N Švedska

Belgija Irska

Nemčija Grčija Italija

Španija Luksemburg

Avstrija Danska Francija Finska

Švedska Nizozemska Portugalska V. Britanija Slovenija

PAYG+N4 Finska

Belgija Irska

Nemčija Grčija Italija

Španija Luksemburg

Avstrija Danska Francija Finska

Švedska Nizozemska Portugalska V. Britanija Slovenija

PAYG+N Finska

Belgija Irska

Nemčija Grčija Italija

Španija Luksemburg

Avstrija Danska Francija Finska

Švedska Nizozemska Portugalska V. Britanija Slovenija

PAYG+P+N Švedska

Vir: Economic policy committee 2002. V vseh državah članicah EU je mogoče opaziti splošen trend prenašanja dela bremena pokojninskih sistemov iz javnega v zasebni sektor, pri čemer postanejo dodatne pokojninske sheme dosti bolj pomembne pri celotnem pokrivanju starosti. Financiranje javnih pokojninskih shem ni le dolgoročno finančno vprašanje, temveč tudi težava države in kratkoročne državne politike. 2 PAYG+P-kombinacija financiranja s sistemom PAYG in s proračunom. 3 PAYG+P+N-kombinacija financiranja s PAYG sistemom, proračunom in naložbenim sistemom. 4 PAYG+N-kombinacija financiranja s PAYG sistemom in naložbenim sistemom.

20

Za pokojninske sisteme v državah članicah EU je tudi značilno, da 88 odstotkov vseh prihodkov dobivajo upokojenci iz državnih sistemov pokojninskega zavarovanja, iz pokojninskega zavarovanja drugega stebra pa prejemajo le 7 odstotkov svojih prihodkov. V pokojninska zavarovanja drugega stebra (predvsem pri delodajalcih) je vključenih 22 odstotkov populacije. Povprečni strošek državnih pokojnin v državah članicah znaša 13 odstotkov BDP, vendar pričakujejo, da se bo le-ta ob nespremenjenih ureditvah do leta 2030 zelo povečal.

SLIKA 2: STROŠEK POKOJNIN KOT ODSTOTEK V BDP V LETU 2003

Vir: European Communities 2007, 128. Zaradi demografskih pritiskov in vse višjih stroškov izplačevanja pokojnin, je reformiranje državnih, javnih pokojninskih sistemov neizogibno (Evropa.si 1998). Osnovna pokojnina v državah Evropske Unije znaša od 46 % do 60 % najvišjega neto osebnega dohodka v izbranem obdobju (Pokojnina.com 2005). Zaradi precejšnje razlike med pokojninskimi sistemi v Evropski uniji in zaradi dejstva, da posamezne države članice, ki se soočajo z enakimi dramatičnimi demografskimi in finančnimi trendi v svojem pokojninskem sistemu, vedno poiščejo svoje lastne in nestandardne rešitve, ki najbolje ustrezajo njihovi kulturi, tradiciji in pristopu, je koordinacija pokojninskih pravic v Evropski uniji slaba in nezadovoljiva.

21

5 PRIVATNA POKOJNINSKA ZAVAROVANJA Poleg javnega sistema pokojninskega varstva, so se v Zahodni Evropi in ZDA z namenom dopolnjevanja osnovnega javnega pokojninskega sistema razvile tudi različne dodatne oblike privatnih pokojninskih zavarovanj. Te so organizirane predvsem na osnovi kapitalskih skladov, za katere je značilno, da ne obremenjujejo javnih financ in da prispevki ne sodijo med prispevke za socialno zavarovanje (Bešter in Bregar 1992, 27). Zaradi demografskih težav in s tem naraščajočih izdatkov za izplačevanje pokojnin pridobivajo omenjeni zasebni pokojninski sistemi vse večji pomen. Ker pa je tudi od privatnih oblik pokojninskega zavarovanja odvisna socialna varnost velikega števila ljudi, je razumljiva prisotnost močne državne regulative tudi tu in lahko trdimo, da tvorijo sistem pokojninskega zavarovanja v neki državi javni sistem pokojninskega zavarovanja skupaj z različnimi oblikami privatnih pokojninskih zavarovanj. V osnovi se ti sistemi razlikujejo v porazdelitvi investicijskega tveganja. V naložbenih sistemih z vnaprej določenimi pravicami investicijsko tveganje prevzame ustanovitelj, medtem ko v naložbenih sistemih privatnih pokojninskih zavarovanj z vnaprej določenimi prispevki to tveganje prevzamejo člani teh pokojninskih oblik-zavarovanci (Bešter 1996, 34). Razvoj privatnih pokojninskih zavarovanj je v veliki meri odvisen od razvitosti javnega pokojninskega zavarovanja, višine pokojnin javnega sistema in drugih ugodnosti, ki jih javni sistem ponuja. Poleg osnov, kot so zaupanje prebivalstva v finančni sistem in zadostna sredstva prebivalstva, je pomembno tudi zagotoviti primerno okolje, in sicer z obveščanjem ter stimuliranjem preko davčnih olajšav. V sistemih zasebnih pokojninskih zavarovanj poznamo: • poklicne pokojninske načrte in • osebne pokojninske načrte. 5.1 Poklicni pokojninski načrti Poklicne pokojninske načrte ustanavljajo delodajalci za svoje zaposlene. Pri tem imajo možnost izbire med dvema možnima oblikama pokojninskih načrtov (Novak 1998, 777): • načrti z vnaprej določenimi pravicami in • načrti z vnaprej določenimi prispevki. Omenjena pokojninska načrta se med seboj ločita predvsem glede na investicijsko tveganje. V poklicne pokojninske načrte prispevke vplačujejo delodajalci oziroma delodajalci in zaposleni. Vplačana sredstva se nato plemenitijo na zavarovančevem računu.

22

5.1.1 Pokojninski načrti z vnaprej določenimi pravicami Podjetje, ki organizira tako vrsto načrta, mora poskrbeti za pokritje bodočih obveznosti pokojninskega načrta. Višina pokojnine je določena v načrtu običajno kot odstotek končnega zaslužka ali kot odstotek od povprečnega zaslužka zadnjih nekaj let pred upokojitvijo. Posameznik torej že vnaprej ve, kakšno pokojnino bo prejemal. Celotno investicijsko tveganje nosi ustanovitelj načrta, ki upravlja s sredstvi ter sodeluje pri morebitnih kapitalskih zaslužkih ali izgubah. Višina pokojnine torej ni odvisna od uspešnosti upravljanja s sredstvi, temveč je vnaprej predvidljiva, določena s končno oziroma povprečno plačo, upoštevaje delovno dobo (Bešter 1996, 35). Delodajalec vplačuje denar v sklad, ki je ločen od družbenega premoženja in ga v dobro zaposlenih upravlja pooblaščena družba, ki vplačana sredstva upravlja in ob upokojitvi zavarovancem tudi izplačuje pokojnine. V kolikor vrednost in donosnost sklada nista na predvideni ravni, ki še zagotavlja izplačilo pokojnin, bo delodajalec pozvan, naj poviša prispevke na raven, ki bo zavarovancem zagotovila vnaprej obljubljeno višino pokojnine. Zaradi gospodarsko-ekonomskih nihanj in s tem povezanim spreminjanjem vrednosti sredstev v poklicnih pokojninskih načrtih, vedno več podjetij novih zaposlenih ne vključuje več v pokojninske načrte z vnaprej določenimi pravicami ampak v pokojninske načrte z vnaprej določenimi prispevki. Na ta način prenesejo tveganje na člane pokojninskega načrta. 5.1.2 Pokojninski načrt z vnaprej določenimi prispevki Investicijsko tveganje v tem načrtu v celoti prevzamejo člani pokojninskega načrta. Delodajalec vplačuje vnaprej določen znesek na zavarovančev račun, prejemki, do katerih bo upravičen zavarovanec, pa so odvisni od donosa naložb sredstev na finančnem trgu. Sredstva posameznika se vodijo ločeno na individualnem računu, njihova vrednost je odvisna od vplačil in donosnosti sredstev sklada. Višina pokojnine se lahko le predvideva, saj je odvisna od donosnosti sredstev oziroma uspešnosti finančnih naložb. Tako ima morebitni zlom finančnih trgov tik pred upokojitvijo negativne posledice za člane teh pokojninskih načrtov (Bešter 1996, 35). Poklicni načrti pokojninskega zavarovanja v večini držav Evropske Unije niso obvezni. Obvezni so na Nizozemskem, kjer je zavarovanje znotraj drugega stebra obvezno za zaposlene v javnem sektorju in za večino v zasebnem sektorju, v Franciji, kjer so obvezni za zaposlene v zasebnem sektorju in na Danskem, kjer so obvezni za zaposlene v javnem sektorju. Na Švedskem izhaja obveznost zavarovanja znotraj drugega stebra iz kolektivnih pogodb med sindikati in delodajalci. V poklicne pokojninske načrte je vključenih kar 90% zaposlenih. V Nemčiji so s kolektivnimi pogodbami v poklicna pokojninska zavarovanja vključeni zaposleni v javnem sektorju (Commission of the European Communities 2003, 62). Višina pokojnin drugega stebra se med posameznimi državami močno razlikuje. V Veliki Britaniji in na Nizozemskem te pokojnine predstavljajo okoli 40% celotne pokojnine. Na

23

Irskem in Danskem njihov delež zavzema med 25 in 35%, v Belgiji, Luksemburgu in na Švedskem pa 10-25% celotne pokojnine. V preostalih državah EU je ta delež manjši od 10% (Commission of the European Communities 2003, 64). Za zmanjševanje finančnega bremena na javnih pokojninskih shemah je bilo v zadnjem času uvedenih veliko ukrepov, ki vplivajo na obračunske osnove in formulo, z namenom okrepiti povezavo med pravicami in prispevki ter postopoma spreminjati sisteme, kjer so vnaprej določene pravice, v sisteme, kjer pravice neposredno izhajajo iz vplačanih prispevkov. Od leta 1994 se v Franciji višina pokojnine izračunava na podlagi indeksa cen in ne na podlagi indeksa rasti plač. V Italiji in na Švedskem je bila vzpostavljena neposredna povezava med dejanskimi prispevki, zabeleženimi na individualnih računih in višino pravic iz pokojninskega zavarovanja (Evropa.si 1998). 5.2 Individualni pokojninski načrti Pri individualnih pokojninskih načrtih ima vsak zavarovanec svoj individualni račun, na katerem se zbirajo in plemenitijo vplačana sredstva. Višina sredstev, ki jih zavarovanec vplačuje, je lahko odvisna od države, omejena na določen odstotek plače ali pa neomejena. Osebni pokojninski načrti so predvsem načrti z vnaprej določenimi prispevki. Investicijsko tveganje nosijo zavarovanci sami. Višina pokojnine v tem primeru ni znana in je odvisna od višine vplačanega zneska, dolžine varčevanja, uspešnosti upravljanja s premoženjem in od ekonomskih razmer. Namenjeni so samozaposlenim in zaposlenim v podjetjih brez poklicnega pokojninskega načrta. Lahko pa delodajalec, ki nima svojega pokojninskega načrta, zaposlene vključi v osebni pokojninski načrt, ter zanje vplačuje vanj premije (The crumbling pilars of old age 2003, 74). V osebni pokojninski načrt se lahko vključijo tudi tisti, katerih potreb poklicni pokojninski načrt ne zadovoljuje oziroma si želijo povišat svoje prejemke po upokojitvi. Značilnost te oblike načrta je, da je deležna nižjih davčnih olajšav. 5.3 Davčno obravnavanje pokojninskih skladov Predmet davčnega obravnavanja so lahko tri točke pokojninskega načrta in sicer vplačilo v načrt-premija, ustvarjen donos sklada in izplačilo-pokojnina. Glede na to, v kateri točki so pokojninska zavarovanja obdavčljiva, ločimo v evropskih državah dva glavna davčna režima: • ETT (Exempted, Taxed, Taxed): premije tega davčnega režima so neobdavčene, obdavčeni pa so donosi sklada in pokojnine. Režim je za razvoj skladov neprijazen, saj so obdavčeni tudi donosi sklada. • EET (Exempted, Exempted, Taxed): slednji predvideva neobdavčene premije in donose sklada ter obdavčene pokojnine. Ta režim spodbuja razvoj skladov, saj so v obeh primerih

24

prihodki sklada neobdavčeni. Režim poznajo na Nizozemskem, Avstriji, Španiji, Irski, Nemčiji, Franciji in Sloveniji. TABELA 7: PREMOŽENJE POKOJNINSKIH SKLADOV V LETU 2002

Država Premoženje v mio € Kot % celote Avstrija 15,9000 0,65 Belgija 13,3711 0,55 Danska 42,1970 1,72 Finska 11,0500 0,45 Francija 47,4000 1,93 Nemčija 354,1000 14,45 Irska 44,8102 1,83 Italija 34,4940 1,41 Nizozemska 436,1200 17,80 Portugalska 15,8796 0,65 Španija 45,7678 1,87 Švedska 116,2421 4,75 Združeno kraljestvo 949,6025 38,76 Celotna EU 2.126,9343 86,82 Hrvaška 0,2848 0,01 Islandija 7,8759 0,32 Norway 11,2672 0,46 Poljska 7,9188 0,32 Švica 295,4267 12,06 Celotno ne-EU 322,7734 13,18 Skupaj 2.449,7077 100,00

Vir: EFRP 2004. Tabela 7 prikazuje premoženje pokojninskih skladov v letu 2002. Predvideva se, da se bo to v naslednjih letih še zelo povečevalo. V prihodnosti se pričakuje vedno večja vloga zasebnih pokojninskih zavarovanj (tretji steber). Tako je npr. v Belgiji že danes 45% prebivalstva vključenega v tretji pokojninski steber. Tudi v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in na Danskem zasebna zavarovanja predstavljajo pomemben del prispevkov znotraj pokojninskega sistema (European commission 2003).

25

6 GLOBALNI PROBLEMI POKOJNINSKIH SISTEMOV Zaradi podaljševanja življenjske dobe narašča pomen vseh institucij, ki so tako ali drugače povezane s skrbjo za tretje življenjsko obdobje. Ljudje živijo vse dlje in so tudi vse bolj zdravi. Po drugi svetovni vojni je v Veliki Britaniji povprečen moški živel še eno leto po upokojitvi, zdaj pa živijo britanski upokojenci v povprečju 19 let po upokojitvi. Ko je v drugi polovici prejšnjega stoletja nemški kancler Bismarck postavil temelje današnjega kontinentalnega državnega pokojninskega sistema, je le eden od šestih zaposlenih dosegel normalno upokojitveno starost, preostali so umrli dosti prej. Zato ni presenetljivo, da pravila, postavljena pred skoraj 150 leti, danes ne ustrezajo več. TABELA 8: ODSTOTEK PREBIVALSTVA PRI STAROSTI 80 LET ALI VEČ V OBDOBJU 1963-2004 V EU-25

Leto % 1960 1,5 1965 1,6 1970 1,8 1975 2,0 1980 2,2 1985 2,7 1990 3,2 1995 3,6 2000 3,4 2004 4,0

Vir: Europa.eu 2007. Dolgo življenje je lepo, vendar stane: »Greying is paying«. Strokovnjaki napovedujejo, da bo brez pokojnin iz pokojninskih skladov delež pokojnin iz državnih sistemov narasel s sedanjih povprečnih 10 odstotkov na 15-20 odstotkov BDP. Pokojninski sistemi, ki so uveljavljeni v razvitih državah, se torej soočajo z velikimi težavami in še slabšimi napovedmi za prihodnost. Pravila in principi, na katerih temelji večina javnih pokojninskih blagajn, ne držijo več. Sistemi, postavljeni v času visoke gospodarske rasti, visoke zaposlenosti in številčno močne aktivne populacije, so v spremenjenih okoliščinah postali predragi. Izdatki za socialno varnost starejše, upokojene generacije, so postali skoraj neobvladljivi. Problem pokojnin tako ali drugače obremenjuje vse plasti prebivalstva: mlade, ki se zavedajo, da ob pomanjkanju sredstev za lastno dostojno življenje ne bodo več sposobni plačevati pokojnin svojim staršem in starim staršem; srednjo generacijo, ki se boji negotove prihodnosti, zaostrovanja pogojev za upokojitev in zniževanja pravic ter upokojence, ki se sklicujejo na »prislužene pokojnine«. Mit o državi blaginje, ki od rojstva do smrti na tak ali drugačen način skrbi za svoje državljane, se je sesul. Delež sredstev za pokojninsko zavarovanje v bruto domačem proizvodu se je v večini držav močno povečal, v nekaterih pa celo podvojil (Kuhar 1992, 803).

26

Zaradi naraščajočih stroškov za pokojnine so se pojavile zahteve po spremembi obstoječih pokojninskih sistemov. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe nujne, v nasprotnem primeru bodo stroški dela previsoki, katastrofalne pa bodo tudi posledice za javne finance. 6.1 Vzroki za krizo pokojninskih sistemov Večina pokojninskih sistemov po svetu je zabredla v težave, razlogov za te je več: • demografske spremembe (podaljšanje življenjske dobe ob hkratnem upadanju rojstev), • previsoka raven pravic, • visoka brezposelnost in • predčasno upokojevanje. 6.1.1 Demografske spremembe Demografske spremembe pomenijo zmanjšanje starostne skupine, v kateri prevladuje aktivno prebivalstvo in povečanje deleža skupine, v kateri prevladuje neaktivno prebivalstvo oziroma upokojenci. Daljša življenjska doba je privilegij sodobnega časa, ki pomeni veliko ugodnost in obenem povzroča visoke stroške tako posamezniku kot tudi državi. Pred stotimi leti večina ljudi ni dočakala niti 60 let, danes pa človek v razvitih industrijskih državah pri 65-ih letih pričakuje, da bo živel še 15 ali celo 20 let. Slednje je razvidno iz slike 3. V prihodnjih desetletjih naj bi se podvojil delež ljudi starejših od 80 let in sicer s sedanjih štirih odstotkov na več kot šest odstotkov.

27

SLIKA 3: PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA PRI STAROSTI 65 LET

Vir: Commission of the European Communities 2003, 92. Kombinacija krčenja prebivalstva z višanjem pričakovane življenjske starosti je z ekonomskopolitičnega vidika alarmantna. V Evropi je razmerje med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom 35:100. Ob obstoječih demografskih trendih se pričakuje, da se bo to razmerje dvignilo na 75:100. Za Španijo in Italijo napovedujejo celo razmerje 100:100 (Europe´s population implosion 2003, 27). Vzrok za krizo pokojninskih sistemov ni le vedno višja dočakana starost, ampak tudi upadanje rodnosti, kar ima za posledico zniževanje števila delavno aktivnega prebivalstva. Kljub ukrepom, ki jih sprejemajo posamezne države, je določene uspehe na tem področju dosegla le Švedska, ki jo nekateri imenujejo kar »najstarejša država na svetu«. Podobno stopnjo rodnosti ima med razvitimi državami le še Amerika. Glede na trenutne demografske trende se predvideva, da se bo število delovno aktivnega prebivalstva v Evropi do leta 2050 znižalo za 40 milijonov oziroma za 18%, v enakem obdobju pa se bo število prebivalstva starejšega od 65 let povečalo za 40 milijonov. Strokovnjaki zato svarijo pred kratkoročnimi posledicami, saj je aktivna generacija dvojno obremenjena: plačevati mora za otroke in za starejše. Po drugi strani pa bo nizko število rojstev povzročilo čez leta primanjkljaj na trgu delovne sile (The Crumbling pillars of old age 2003, 72). Sistem PAYG je učinkovit v državah, kjer lahko številno aktivno prebivalstvo s svojimi prispevki pokriva prispevke za pokojnine upokojencev. Vendar se v vseh evropskih državah, z izjemo Irske, zmanjšuje razmerje med zaposlenimi in upokojenimi ljudmi. Pričakujejo, da se bo število upokojencev še dodatno povečalo z upokojevanjem t.i. »baby boom« generacije. Upokojevanje te generacije naj bi potekalo med leti 2005 in 2040.

28

Za demografijo evropskih držav veljajo naslednje značilnosti (Homan 2002, 26): • staranje številčne generacije, rojene po drugi svetovni vojni, ki se bo upokojevala v obdobju 2005-2040; • daljšanje pričakovane življenjske dobe starejših od 65 let; • upadanje števila rojstev in • omejena stopnja priseljevanja v prihodnosti. TABELA 9: DEMOGRAFSKI VPLIV NA DELEŽ POKOJNINSKIH IZDATKOV V BRUTO DOMAČEM PROIZVODU 1984 2000 2020 2040 AVSTRALIJA Pokojnine kot % BDP Prispevek na osebo, skupina 15-64 5

6,0

6,7 100

9,1 112

12,4 130

KANADA Pokojnine kot % BDP Prispevek na osebo, skupina 15-64

6,1

7,7 103

11,6 125

15,2 145

NEMČIJA Pokojnine kot % BDP Prispevek na osebo, skupina 15-64

13,7

16,4 106

21,6 124

31,1 154

JAPONSKA Pokojnine kot % BDP Prispevek na osebo, skupina 15-64

6,0

9,4 115

14,0 142

15,7 154

ŠVEDSKA Pokojnine kot % BDP Prispevek na osebo, skupina 15-64

12,9

12,1 95

15,9 110

18,0 122

VELIKA BRITANIJA Pokojnine kot % BDP Prispevek na osebo, skupina 15-64

7,7

7,5 93

8,6 101

11,2 111

ZDA Pokojnine kot % BDP Prispevek na osebo, skupina 15-64

8,1

8,2 96

11,3 117

14,6 131

Vir: Barr 1996, 47. Iz tabele 9 lahko razberemo, da bodo imele pokojnine v naslednjih desetletjih vse višji delež v BDP. Po predvidevanjih se bo tako delež pokojnin v BDP Avstralije od leta 1984 do leta 2040 povečal za kar 50 odstotkov. Enako se bo zgodilo tudi s prispevki aktivnega prebivalstva.

5 1984=100. Skupina 15-64 pomeni starostno skupino v obdobju od 15 do 64 let starosti.

29

6.1.2 Previsoka raven pravic Za javne sisteme pokojninskega zavarovanja je značilno, da so v šestdesetih in sedemdesetih letih velikodušno povečevali pravice, ki so pripadale zavarovancem in njihovim družinskim članom. To je bilo v skladu s takratno idejo o socialni državi, pripomogla pa je tudi visoka gospodarska rast, visoka stopnja zaposlenosti in ugodno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom. Tudi v državah, ki so po vojni skušale javni pokojninski sistem postaviti na kapitalske temelje (ZDA, Velika Britanija), so zaradi vse večjih izdatkov potiho prešli na princip med-generacijske izmenjave. Zato lahko rečemo, da je načelo izplačevanja pokojnin iz sprotnih prispevkov (pay-as-you-go) značilno za vse razvite države. Povezava med prispevki in pravicami je postajala vse bolj šibka. V obdobju gospodarskega razcveta to ni bilo problematično, naftni šok in finančna kriza proti koncu sedemdesetih let pa sta pokazala mnoge pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so se prikradle v sistem. Sedaj, ko postajajo obljubljene pravice preveliko breme, jih je upravičencem težko odvzeti, zato se evropske vlade kljub slabim napovedim in alarmantnim podatkom le počasi odločajo za posege v uveljavljene oblike javnih pokojninskih zavarovanj (Bešter 1996, 130). Kot pravi Rupnik (1992, 107): »Po eni strani gre za politično izjemno občutljivo področje pridobljenih pravic prebivalstva (utemeljenih z dolgoletnim plačevanjem prispevkov), po drugi strani pa nastavlja politikom zlasti pri pokojninskih sistemih njihova dolgoročnost svojevrstno politično zanko: omejevanje pravic (seveda le za naprej) je takoj močno nepopularno, občutnejše prihranke pa povzroči šele čez nekaj desetletij«. 6.1.3 Visoka brezposelnost Socialna država brezposelnosti ni predvidela kot pravilo, ampak le kot trenutno izjemo. Zato je zmanjšanje aktivne populacije zaradi konstantno visoke brezposelnosti eden od vzrokov za primanjkljaj v javnih pokojninskih blagajnah. Delež brezposelnih prispeva k poslabšanju razmerja med aktivno populacijo in upokojenimi, po drugi strani pa povzroča visoke socialne stroške. Visoka stopnja brezposelnosti je značilna v večji meri za evropske države, manj pa za ZDA. Tudi nova tehnologija ne deluje v prid novim delovnim mestom: ameriška podjetja odpuščajo celo takrat, ko poslujejo z dobičkom.

30

TABELA 10: STOPNJA BREZPOSELNOSTI V NEKATERIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE IN ZDA

Država Stopnja brezposelnosti v letu 2006

Belgija 8,2 Češka 7,1 Danska 3,9 Nemčija 8,4 Irska 4,4 Španija 8,5 Francija 9,5 Italija 6,8 Nizozemska 3,9 Avstrija 4,7 Poljska 13,8 Slovenija 6,0 Slovaška 13,4 Finska 7,7 Švedska 7,1 Velika Britanija 5,3 Norveška 4,6 ZDA 4,6 EU-27 7,9 EU-25 7,9 EU-15 7,4

Vir: Eurostat 2006. 6.1.4 Predčasno upokojevanje Stopnja brezposelnosti bi bila v večini držav še bistveno višja, če ne bi veliko zaposlenih enostavno upokojili. Prihaja do pravega paradoksa: medtem ko ljudje živijo vse dlje, se upokojujejo vse mlajši, primanjkljaji javnih pokojninskih blagajn pa so vse večji. Upokojitev brezposelnih je bila pogosto najpreprostejša rešitev za obe strani, delodajalce in zaposlene. Vlade so se trudile za ohranitev brezposelnosti v sprejemljivih mejah, zato so sprejemale predpise, kateri so omogočali zgodnejše upokojevanje. To pomeni, da so se lahko državljani, ki jim je manjkalo le malo do upokojitve, predčasno upokojili. Prav tako so se lahko predčasno upokojile tudi brezposelne osebe, ki so bile na zavodu za zaposlovanju prijavljene kot nezaposlene. Tako so države zmanjšale stopnjo brezposelnosti in povečale obremenitev pokojninske blagajne. Istočasno so s tem aktivni generaciji izstavile račun, ki ga bo potrebno plačevati naslednjih 20 in več let (Bešter 1996, 132).

31

Pokojninski sistemi večine držav ne spodbujajo dela v starejših letih. Tako je upad interesa do dela zaznati takoj, ko posameznik lahko začne prejemati pokojnino. Vzrok je iskati v neznatnem povečanju pokojnine kot nagrade za delo po času, ko bi posameznik lahko pričel prejemati pokojnino. To pa je nerazumljivo, saj je za ta čas odloženo prejemanje pokojnine, dodatno k temu pa posamezniki plačujejo še prispevke pokojninskega zavarovanja. Opaziti je mogoče tudi, da pokojninski sistemi mnogih držav ne stimulirajo niti dela v obdobju pred upokojitvijo. Povišanje pokojnin za dodatno leto dela je, če sploh je prisotno, minimalno in je nezadostno za pokritje dodatnih prispevkov, ki jih mora delavec v tem obdobju plačati (Sveinbjörn 1997, 8).

32

7 HARMONIZACIJA POKOJNINSKIH SISTEMOV V EVROPSKI UNIJI Pokojninski sistemi držav članic Evropske unije se močno razlikujejo in Evropska unija na pokojninskem področju ne predpisuje specifičnega sistema. Znotraj Evropske unije tudi ne obstajajo priporočila, kako naj bi države članice navedeno pokojninsko problematiko reševale. Pri harmonizaciji ne gre za unifikacijo-harmonizacija torej ne pomeni istovetnosti pravnih norm, temveč neko vrsto enakovrednosti. Razlike v pokojninskih zakonodajah držav članic Evropske unije ovirajo eno temeljnih svoboščin EU, to je pravico do prostega gibanja oseb. Evropska skupnost zato te ovire poskuša zmanjševati s pravili, ki pa so, zaradi posebnih značilnosti nacionalnih zakonodaj zgolj koordinacijska. Njihov namen ni uskladitev različnih pokojninskih sistemov temveč preprečitev izgube pravic pri selitvi oseb znotraj držav članic Evropske unije. Evropska unija ureja področje pokojninskih sistemov z različnimi direktivami. V nadaljevanju bomo spoznali direktivi, ki urejata različne težave s področja pokojninskih sistemov in uredbo koordinacije socialne varnosti. Seznanili se bomo tudi z upokojitvenimi starostmi v državah Evropske unije in kako se-le te spreminjajo. 7.1 Evropski pristopi k starosti ob upokojitvi Za države članice Evropske unije so značilni različni pristopi glede upokojitvene starosti. V večini držav je upokojitvena starost podobna in znaša za ženske od 60 do 65 let in za moške od 62 do 65 let. Leta 2005 je povprečna upokojitvena starost za ženske znašala 59,4 leta in 60,7 let za moške (Romans F. 2007, 2).

33

TABELA 11: UPOKOJITVENA STAROST V EVROPSKIH DRŽAVAH

Država Moški Ženske Avstrija6 65 60 ->(65) Belgija 65 64 ->(65) Ciper 65 65 Češka 62 57-617 Danska 65 65 Estonija 63 598 Francija 60 60 Finska 65 65 Grčija 65 65 Italija 65 60 Irska 65 65 Latvija 62 60,5 Litva 62,5 60 Luksemburg 65 65 Madžarska 62 55 Malta 61 60 Nemčija 65 65 Nizozemska 65 65 Poljska 65 60 Portugalska 65 65 Slovaška 61,5 58,6 Slovenija 61 55 Španija 65 65 Švedska 61-65 61-65 Združeno kraljestvo 65 60 ->(65)

Vir: Finnish Centre for Pensions 2005. Iz tabele 11 je razvidno, da se v večini evropskih držav postopoma podaljšuje upokojitvena starost. V Grčiji je reforma iz leta 1992 dvignila zakonsko določeno upokojitveno starost na 65 let. V Veliki Britaniji je izenačenje na enako upokojitveno starost 65 let predvideno med letoma 2010 in 2020. V Belgiji je v letu 2006 znašala upokojitvena starost za ženske 64 let, v letu 2009 pa predvidevajo izenačenje upokojitvene starosti za ženske in moške. V Avstriji se bo v obdobju 2024-2033 upokojitvena starost za ženske povečevala za 6 mesecev na leto, dokler ne bo dosegla 65 let. 6 Poleg starosti mora kandidat imeti tudi 180 mesecev (15 let) zavarovalne dobe s plačanimi prispevki ali 180 mesecev (15 let) pokojninske dobe v zadnjih 360 koledarskih mesecih pred dnem nastanka zavarovalnega primera ali 300 mesecev (25 let) pokojninske dobe. 7 Upokojitvena starost za ženske je odvisna od števila otrok. Če ima 5 ali več otrok bo starost 57 let, če ima 3 oziroma 4 otroke 58 let, 2 otroka 59 let, 1 otrok 60 let in 61 let za ženske brez otrok. 8 Starost za ženske se povečuje za 6 mesecev letno, dokler ne bo dosežena starost 63 let-predvidoma leta 2016.

34

Na Finskem se upokojitvena starost zaposlenih v javnem sektorju izenačuje z zaposlenimi v zasebnem sektorju in sicer s 63 na 65 let. V Italiji bo po novi reformi znašala upokojitvena starost med 57 in 65 letom starosti, prav tako na Švedskem, kjer bo uvedena gibka upokojitvena starost in bonusi za odloženo upokojitev nad 61-im letom starosti (Evropa.si 1998). Podobne usmeritve, z namenom zmanjševanja finančnega bremena javnih pokojninskih shem, bodo države upoštevale daljše časovno obdobje za odmero najugodnejše pokojnine. Tako na primer reforma v Franciji do leta 2020 predvideva podaljšanje obdobja plačevanja prispevkov za polno pokojninsko dobo s sedanjih 40 na 42 let, tri leta dlje pa naj bi delali tudi državni uslužbenci. Odmero so podaljšali iz 10 najboljših let na 25 let, na Portugalskem 10 najboljših let v zadnjih 15 letih dohodka in ne več najboljših 5 v zadnjih 10 letih. Na Finskem se je največja pokojnina v javnem sektorju zmanjšala s 65% na 60% zadnjih plač. V večini evropskih držav je razlika v povprečni upokojitveni starosti med moškimi in ženskami majhna, razen v Bolgariji, Češki, Estoniji, Avstriji, Sloveniji, Slovaški in v Združenemu kraljestvu. V naštetih državah je bila ta razlika v letu 2005 višja od treh let (Romans 2007, 2). Podrobnejša starost in pogoji za izpolnjevanje starostne, invalidske, družinske, vdovske oziroma predčasne pokojnine v državah članicah Evropske unije so razvidni iz priloge 1. 7.1.1 Upokojitvena starost v Sloveniji

Splošni pogoji Pravica do starostne pokojnine v Sloveniji je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta glede na spol zavarovanca. Predpisane so tri različne možnosti in sicer (ZPIZ 2007): • za ženske: Starost Pokojninska doba 55 let in 8 mesecev 36 let in 6 mesecev 60 let in 8 mesecev najmanj 20 let 62 let in 8 mesecev najmanj 15 let

• za moške: Starost Pokojninska doba 58 let 40 let 63 let najmanj 20 let 65 let najmanj 15 let

35

Upokojitev pri nižji starosti Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine je mogoče v določenih primerih izpolniti tudi pri nižji starosti. Znižanje starostne meje je mogoče (ZPIZ 2007): a) za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, slovenskega državljana, za katerega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let Možno znižanje starostne meje za starostno pokojnino za otroke je odvisno od njihovega števila in znaša (ZPIZ 2007): Število otrok Znižanje starosti za 1 4 mesece 2 10 mesecev 3 18 mesecev 4. in vsak naslednji 10 mesecev

Za žensko se lahko starost na tej podlagi zniža največ do starosti 53 let, za moškega pa do starosti 58 let. b) zaradi dela na delovnem mestu, na katerem se je zavarovancu štela zavarovalna doba s povečanjem ali dela v poklicih, ki ga zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni mogoče uspešno opravljati Zavarovancem, ki so 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in so dopolnili 23 let pokojninske dobe (ženske) oziroma 25 let (moški), se starost zniža za toliko mesecev, kot so jih pridobili na račun štetja zavarovalne dobe s povečanjem. Pri zavarovancih s krajšo pokojninsko dobo oziroma tistih, ki so na takih delovnih mestih delali v preteklosti, pa je določena spodnja meja starosti, do katere se jim lahko zniža starost za pridobitev pravice do pokojnine. c) zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem zavarovanca Zavarovancem v delovnem razmerju ali na drugem delu s telesno okvaro najmanj 70%, vojaškim invalidom od I. do VI. stopnje, civilnim invalidom vojne od I. do VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi in paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji, se starost zniža za eno leto za vsaka štiri leta prebita v zavarovanju. d) zaradi vključitve ženske v obvezno zavarovanje pred dopolnitvijo 18. leta starosti Ženska, ki je vstopila v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti lahko uveljavi starostno pokojnino pri nižji starosti, vendar samo v primeru upokojitve pri starosti 55

36

let 8 mesecev in 36 letih in 6 mesecih pokojninske dobe. Znižanje starosti ustreza v letu 2007 šestim dvanajstinam časa, prebitega v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Dodatna doba za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine V letu 2007 se lahko za izpolnitev manjkajoče pokojninske dobe, določene za pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe zavarovanca upošteva kot dodana doba tudi šest dvanajstin (ZPIZ 2007): • časa zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju, • časa dejanskega obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in • časa, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba.

Poznejša upokojitev Če ženska ostane kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine še naprej v zavarovanju po dopolnitvi 61. leta starosti, podaljšanje zavarovanja vpliva na višji znesek starostne pokojnine. V tem primeru vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi 61. leta starosti v določenem obdobju vpliva na povečanje starostne pokojnine za: Višina povečanja starostne pokojnine

Starost v času uveljavitve pravice do pokojnine

0,3% od 61. do 62. leta 0,2% od 62. do 63. leta 0,1% od 63. do 64. leta

Povečanja se seštevajo. Največje možno povečanje starostne pokojnine na tej podlagi lahko v letu 2007 znaša 7,2%. Če moški ostane kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine še naprej v zavarovanju po dopolnitvi 63. leta starosti, podaljšanje zavarovanja prav tako vpliva na višji znesek starostne pokojne. V tem primeru vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi 63. leta starosti v določenem obdobju vpliva na povečanje starostne pokojnine za: Višina povečanja starostne pokojnine

Starost v času uveljavitve pravice do pokojnine

0,3% od 63. do 64. leta 0,2% od 64. do 65. leta 0,1% od 65. do 66. leta

Tudi moškemu se lahko na tej podlagi starostna pokojnina v letu 2007 poveča za največ 7,2 %.

37

Povišanje starostne pokojnine zaradi odložitve upokojitve po dopolnjenem 61. oziroma 63. letu starosti, ki se nanaša le na zavarovalno dobo, dopolnjeno v zavarovanju od 1. januarja 2000 dalje, je trajno. 7.2 Direktiva o dejavnostih in nadzoru institucij, ki izvajajo poklicna pokojninska zavarovanja (Direktiva 2003/41/ES) Na področju pokojninskega zavarovanja je pomembna direktiva 2003/41/ES, ki je bila sprejeta na sestanku ministrov za finance držav članic Evropske skupnosti junija leta 2003. Direktiva določa pravila za ustanovitev in začetek izvajanja dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje. Omenjena direktiva ureja delovanje tistih institucij, ki sklepajo naložbena pokojninska zavarovanja in so izključene iz sistemov socialne varnosti, hkrati pa v to direktivo niso zajete tiste finančne institucije, katerih delovanje je že pokrito z evropsko zakonodajo. Glede na to, da poklicna pokojninska zavarovanja pridobivajo vedno večji socialni in ekonomski pomen, se je Komisija odločila, da je potrebno poenotiti delovanje teh institucij in vzpostaviti enotno evropsko zakonodajo ter jim na ta način omogočiti poslovanje na enotnem trgu. Direktiva določa usklajevanje čezmejnih pokojninskih načrtov med »gostiteljsko državo članico9« in »matično državo članico10«. S tem predstavlja ta direktiva prvi korak na poti k notranjemu trgu za zagotavljanje poklicnega pokojninskega zavarovanja, organiziranega v evropskem merilu. Direktiva poudarja, da bi morale države članice v celoti obdržati odgovornost za organizacijo nacionalnih pokojninskih sistemov, kot tudi za odločanje o vlogi vsakega od treh stebrov pokojninskega sistema v posameznih državah članicah. V okviru drugega stebra bi morale v celoti obdržati tudi odgovornost za vlogo in naloge različnih institucij, ki zagotavljajo prejemke iz poklicnega pokojninskega zavarovanja (Eror 2005, 5). Cilji, ki jih Evropska komisija zasleduje z direktivo, so predvsem večja varnost in učinkovitost naložb pokojninskih skladov ter vzpostavitev enotnega trga dodatnih pokojninskih zavarovanj. Direktiva omogoča prosto izbiro upravljalcev premoženja in skrbnikov znotraj enotnega trga, izenačuje pogoje delovanja med ponudniki teh storitev ter omogoča čezmejno delovanje institucij, kar pa je mogoče doseči z uskladitvijo skrbnega in varnega poslovanja, medsebojnim priznavanjem nacionalnih sistemov ter medsebojnim priznavanjem in sodelovanjem nadzornih institucij.

9 Gostiteljska država članica pomeni državo članico, katere socialno in delovno pravo, ki je merodajno za področje poklicnega pokojninskega zavarovanja, se uporablja za odnos med podjetjem in člani. Navadno tudi pomeni državo članico, v kateri ima sedež podjetje, ki plačuje prispevke v institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje. 10 Matična država članica pomeni državo članico, v kateri ima institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje svoj uradni sedež in svojo glavno upravo ali, če nima sedeža, svojo glavno upravo.

38

S postavitvijo preudarnostnih pravil in z omogočanjem institucijam opravljanja dejavnosti na tujih trgih, se spodbuja preusmeritev prihrankov v sektor poklicnega pokojninskega zavarovanja, kar prispeva h gospodarskemu in socialnemu napredku. Pravila o preudarnosti so namenjena zagotavljanju visoke ravni varnosti za bodoče upokojence prek uvedbe strogih nadzornih standardov in pripravi poti učinkovitemu upravljanju poklicnih pokojninskih načrtov. Institucije, ki opravljajo svojo dejavnost izključno s ciljem zagotavljanja pokojnine, bi morale imeti svobodo opravljanja storitev in vlaganj, pogoj za to pa je le upoštevanje usklajenih preudarnih predpisov. Vsaka država članica Evropske unije lahko od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki se nahajajo na njenem ozemlju, zahteva, da omejijo svoje dejavnosti na pokojninske posle in z njimi povezane dejavnosti. Vsaka država članica mora glede vsake institucije, ki se nahaja na njenem ozemlju, zagotoviti naslednje (Evropski parlament in Svet Evropske unije 2003): • da je institucija vpisana v nacionalni register, • da institucijo dejansko vodijo ugledne osebe, ki imajo ustrezne poklicne kvalifikacije in izkušnje, • da je delovanje vsakega pokojninskega načrta, ki ga upravlja institucija, urejeno s predpisi, • da vse zavarovalno-tehnične rezervacije izračuna in overi aktuar v skladu z nacionalno zakonodajo, • da je ustanoviteljsko podjetje zavezano k rednemu financiranju, če jamči za izplačevanje pokojnin in • da so člani zadostno obveščeni o pogojih pokojninskega načrta. Država članica lahko zaradi zaščite interesov upravičencev postavi instituciji pogoje delovanja, ki so odvisni od drugih zahtev. Država ima tudi možnost, da zahteva ali dovoli, da institucije v celoti ali delno prenesejo upravljanje teh institucij na osebe, ki delujejo v imenu teh institucij. V skladu z načelom subsidiarnosti in ob upoštevanju obsega pokojnin, ki jih ponujajo sistemi socialne varnosti, lahko države članice predvidijo, da se upravičencem izbirno ponudijo kritje dolgoživosti in invalidnosti ter oskrba za preživele nepreskrbljene osebe in jamstvo za povračilo vplačanih prispevkov ter dodatnih prejemkov, če se delodajalci in delojemalci ali njihovi zastopniki o tem sporazumejo. Vsaka institucija mora državi članici, na katere ozemlju se nahaja, pripraviti letne računovodske izkaze in letna poročila, v katerih so upoštevani vsi pokojninski načrti, s katerimi institucija upravlja. Po potrebi pa mora zagotoviti tudi letne računovodske izkaze in poročila za vsak pokojninski načrt posebej. Ti izkazi in poročila namreč odražajo dejansko stanje premoženja, obveznosti in finančnega položaja institucije. Država članica ima tudi nalogo, da zagotovi, da institucije poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki se nahajajo na njenem območju, svojim članom zagotavljajo letne računovodske izkaze, letna poročila in pomembne informacije glede sprememb pravil

39

pokojninskega načrta v razumnem roku. Institucija mora dati svojim članom na voljo tudi izjavo o načelih naložbene politike. Vsak član prejme na zahtevo tudi podrobne in bistvene informacije o (Evropski parlament in Svet Evropske unije 2003): • ciljni višini pokojnine; • ravni prejemkov v primeru prenehanja zaposlitve; • obsegu možnih oblik naložb in dejanskem naložbenem portfelju, kot tudi o izpostavljenosti tveganju in z vlaganji povezanih stroških, če prevzema naložbeno tveganje član; • ureditve glede prenosa pokojninskih pravic na drugo institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje v primeru prenehanja delovnega razmerja. Prav tako prejmejo člani vsako leto kratke informacije o stanju institucije in o tekoči ravni financiranja njihovih pridobljenih individualnih pravic. Vsak upravičenec prejme ob upokojitvi ali ob zapadlosti drugih prejemkov tudi primerne informacije o zapadlih prejemkih in ustreznih možnih oblikah izplačila. Vsaka država članica mora zagotoviti, da institucije na njenem območju pripravijo in najmanj vsaka tri leta revidirajo pisno izjavo o načelih naložbene politike. To izjavo je potrebno ob vsaki spremembi naložbene politike nemudoma spremeniti. Države članice morajo zagotoviti, da omenjene izjave vsebujejo informacije o metodi ocenjevanja naložbenega tveganja, izvajanih postopkih obvladovanj tveganj in strateški porazdelitvi sredstev glede na vrsto in trajanje pokojninskih obveznosti. Pristojni organi vsake države članice morajo imeti glede vsake institucije potrebna pooblastila in sredstva (Evropski parlament in Svet Evropske unije 2003): • da lahko zahtevajo od institucije predložitev informacij o vseh poslovnih zadevah ali posredovanje vse poslovne dokumentacije; • da nadzorujejo odnos med institucijo in drugimi podjetji ali med institucijami, le te prenesejo funkcije na ta podjetja ali na druge institucije; • da redno prejemajo izjave o načelih naložbene politike, letne računovodske izkaze in letna poročila ter drugo dokumentacijo, ki je potrebna za nadzor in • da na kraju samem opravljajo preglede poslovanja v prostorih institucije in na ta način preverijo, če je izvajanje dejavnosti v skladu z nadzornimi predpisi. Pristojni organi lahko tudi prepovejo ali omejijo dejavnosti institucije, če ta ustrezno ne ščiti interesov članov in upravičencev, ne izpolnjuje pogojev poslovanja in zanemarja svoje obveznosti ali v primeru, če institucija pri opravljanju dejavnosti na tujem trgu ne upošteva zahtev socialnega in delovnega prava gostiteljske države članice, ki velja za področje poklicnih pokojninskih zavarovanj. Institucije poklicnih pokojninskih zavarovanj morajo glede na obseg svojih pokojninskih načrtov vzpostaviti primeren obseg zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki ustreza finančnim obveznostim, ki izhajajo iz njihovega portfelja obstoječih pokojninskih pogodb. Zavarovalno-

40

tehnične rezervacije se morajo izračunati vsako leto. Vendar pa lahko država članica tudi dovoli, da se izračunavajo na vsake tri leta, če institucija predloži poročilo o prilagoditvah za vmesna leta. Najmanjši znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij se izračuna po aktuarskem postopku, ki upošteva vse obveznosti glede prejemkov in prispevkov v sklad s pokojninskim režimom institucije. Znesek mora zadoščati tako za pokojnine in prejemke, ki se že izplačujejo upravičencem in se bodo izplačevale še naprej, kot tudi odražati obveznosti, ki izhajajo iz pridobljenih pokojninskih pravic članov. Države članice zahtevajo od institucij na njihovem območju, da nalagajo finančna sredstva v skladu s »pravilom preudarne osebe« in zlasti v skladu z naslednjimi pravili (Evropski parlament in Svet Evropske unije): • premoženje se naloži ob kar največji koristi za člane in upravičence; • premoženje se naloži na varen, kakovosten in likvidnosten način, ki bo zagotavljal kar najboljšo donosnost portfelja kot celote; • premoženje se pretežno naloži na urejenih trgih; • naložbe v izvedene finančne instrumente so dopustne le pod pogojem, da prispevajo k zmanjšanju naložbenih tveganj ali olajšujejo učinkovito upravljanje portfelja; • naložbe morajo biti razpršene na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na določeno imetje, izdajatelja ali skupino podjetij in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti; • naložbe v ustanoviteljsko podjetje ne smejo znašati več kot 5% skupnega portfelja, če pa pripada ustanoviteljsko podjetje skupini, vlaganja v podjetja, ki pripadajo isti skupini kot ustanoviteljsko podjetje, ne smejo presegati 10% portfelja. 7.3 Direktiva o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (Direktiva 98/49/ES) Zaradi zagotavljanja prostega pretoka delovne sile je bila 29. junija 1998 sprejeta direktiva o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti. Direktiva jamči pokojninske pravice pri prostem gibanju delavcev znotraj Evropske unije (Eror 2005, 4). Cilj direktive je zaščititi pravice zavarovancev sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se preselijo iz ene države članice v drugo, in tako prispevati k odpravi ovir za prosto gibanje zaposlenih in samozaposlenih oseb znotraj Skupnosti. Takšna zaščita se nanaša na pravice do pokojnine na podlagi obveznega in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, razen tistih, ki jih obravnava uredba 1408/71. 7.3.1 Stvarna in osebna veljavnost Direktive 98/49/ES Direktiva 98/49/ES se nanaša na vse sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja: sisteme poklicnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene, oblikovane v skladu z nacionalno

41

zakonodajo in prakso (pogodbe kolektivnega zavarovanja), dokladne sisteme, naložbene sisteme, pokojninske obljube ali katere druge skupinske režime za zagotavljanje dodatne pokojnine za zaposlene in samozaposlene. Direktiva se uporablja za zavarovance sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja in druge upravičence po teh sistemih, ki so pridobili pravice ali so v postopku pridobivanja pravic v eni ali več državah članicah (Svet Evropske unije 1998). 7.3.2 Ukrepi za zaščito pravic delavcev, ki so dodatno pokojninsko zavarovani in se

gibljejo znotraj Skupnosti a) Ukrepi za zagotovitev enakosti obravnave v zvezi z zaščito pravic do pokojnine Države članice morajo sprejeti ukrepe, da zagotovijo ohranitev pridobljenih pravic do pokojnine za zavarovance sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, za katere se ne plačujejo več prispevki v ta sistem, ker so se preselili iz ene države članice v drugo, v enaki meri kakor za člane, za katere se prispevkov ne plačuje več, vendar ostanejo na ozemlju iste države članice. b) Ukrepi za zagotovitev čezmejnih izplačil Države članice morajo tudi zagotoviti, da se dajatve iz sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja zavarovancev izplačujejo tudi v druge države članice brez dodatnih davkov ali transakcijskih stroškov. c) Ukrepi za detaširane delavce Države članice morajo sprejeti ukrepe, kateri zagotavljajo, da detaširani11 delavec, ki je zavarovanec sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, vzpostavljenega v državi članici, prispevke med opravljanjem dela v drugi državi članici, še naprej plačuje v ta sistem. Če se na primer plačujejo prispevki v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja še naprej v eni državi, potem sta detaširani delavec in po potrebi njegov delodajalec oproščena plačevanja prispevkov v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja v drugi državi članici, v kateri je trenutno na delu (Svet Evropske unije 1998). Nekatere države članice so sprejele posebne ukrepe, da bi zagotovile nadaljevanje plačevanja med obdobjem napotitve na delo. Takšni ukrepi so bili sprejeti v Franciji, Grčiji, Luksemburgu, Malti, Nizozemski, Norveški, Portugalski, Švedski, Združenem kraljestvu in Norveški. V Grčiji je potrebno pravico za plačevanje prispevkov uveljaviti v tridesetih dneh od prejetja obvestila o napotitvi delavca na delo, v drugih navedenih državah ni nobenih posebnih omejitev v zvezi z uveljavljanjem te pravice. Določbe Luksemburga in Švedske pa 11 »Detaširani delavec« pomeni osebo, ki je poslana na delo v drugo državo članico in za katero še naprej velja zakonodaja matične države članice.

42

določajo, da se plačevanje ne samo lahko nadaljuje, ampak ga je celo treba nadaljevati med obdobjem napotitve na delo (Evropski parlament in Svet Evropske unije 2003). d) Informacije za člane sistema Države članice morajo sprejeti tudi ukrepe, s katerimi zagotovijo, da delodajalci, upravitelji in druge osebe, pooblaščene za vodenje sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, zagotovijo zadostne informacije zavarovancem sistema, če se preselijo v drugo državo članico, v zvezi s pravico do pokojnine in možnostmi, ki jim jih daje sistem. Informacije se morajo ujemati vsaj s tistimi, veljavnimi za zavarovance, ki še naprej bivajo v matični državi, vendar prispevkov ne plačujejo več (Svet Evropske unije 1998). 7.4 Koordinacija sistemov socialne varnosti (uredba 1408/71) Področje obveznega pokojninskega zavarovanja v Evropski uniji ureja Uredba 1408/71 z dne 14. junij 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti. Za njeno izvedbo je bila sprejeta Uredba Sveta št. 574/72 z dne 21. marec 1972 o določitvi postopka za izvajanje uredbe 1408/71. Obe uredbi sta bili naknadno še velikokrat spremenjeni in dopolnjeni. Uredbi 1408/71 in 574/72 sta nadomestili veljavne bilateralne sporazume o socialnem zavarovanju, sklenjene z državami članicami Evropske skupnosti. Bilateralni sporazumi med državami članicami so ostali v veljavi v tistih delih, ki so izven stvarne, osebne in teritorialne veljavnosti navedenih uredb (ZPIZ 2006). Uredba o uporabi sistemov socialne varnosti ureja pravila koordinacije, ki so jih države članice dolžne upoštevati v zvezi s pravicami nacionalnih sistemov socialne varnosti, za zaposlene in samozaposlene državljane drugih držav članic. V skladu z uredbo je določanje nacionalnih sistemov socialne varnosti v izključni pristojnosti posamezne države članice, pravice iz sistemov socialne varnosti posamezne države članice pa pridobivajo državljani drugih držav članic praviloma pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot domači državljani. To konkretno za Slovenijo pomeni, da tudi po priključitvi k Evropski uniji sama ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter samostojno določa vrste in obseg dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pravice iz naslova slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa lahko pod enakimi pogoji kot slovenski državljani uveljavljajo tudi drugi državljani držav članic. Prav tako lahko tudi slovenski državljani v drugih državah članicah uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja posamezne države članice pod enakimi pogoji, kot državljani te države članice (ZPIZ 2006). Uredba 1408/71 je na začetku veljala le za delavce, ki so bili državljani ene od držav članic Evropske unije ter za osebe brez državljanstva in begunce, ki so stalno prebivali na območju ene od držav članic. Kasneje se je osebna veljavnost razširila naprej na samozaposlene osebe, nato pa še na uradnike in študente. Uredba 883/2004 je uporabo razširila na vse državljane

43

Evropske unije zavarovane v okviru nacionalnih pravil. V celoti so vključene tudi neaktivne osebe. Od junija 2003 koordinacijska pravila veljajo tudi za državljane tretjih držav članic in njihove družinske člane, ki zakonito prebivajo na območju države članice in njihov položaj ni omejen izključno na eno samo državo članico12 (Uredba 859/2003, 2003). Koordinacijska pravila, ki jih določa uredba, so za državo obvezujoča in neposredno uporabljiva. Kljub temu zaradi različnosti v nacionalnih zakonodajah, ki urejajo posamezne prejemke na področju socialne varnosti, in zaradi bilateralnih sporazumov o socialni varnosti, ki so jih države sklenile med seboj, veljajo določene posebnosti pri uveljavljanju pravic v posameznih državah. Ob vstopu v Evropsko unijo je tudi v Sloveniji, na področju zagotavljanja pravic delavcem migrantom, stopila v veljavo uredba 1408/71. S tem so prenehali veljati nekateri bilateralni sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila oziroma sklenila v preteklosti. V Sloveniji se koordinacijska pravila uporabljajo za prejemke, ki jih urejajo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2005). 7.4.1 Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih lahko uveljavljamo

na podlagi Uredbe 1408/71 Uredba ne uvaja novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato se na podlagi uredbe lahko uveljavijo le pravice, ki so določene z nacionalno zakonodajo posamezne države članice. Tako se v Sloveniji na podlagi uredbe lahko uveljavi pravica do starostne, invalidske, vdovske, družinske in državne pokojnine, pravica do varstvenega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo, invalidnine, odpravnine in oskrbnine. Do državne pokojnine, varstvenega dodatka in oskrbnine za vdove in vdovce so na predlog Republike Slovenije upravičene le osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, saj se te dajatve ne izplačujejo v druge države članice. Vsaka država članica odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi svoje interne zakonodaje. Za pridobitev pravic posamezne države morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni z zakonodajo države članice, ki pravico prizna. Ker se pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic razlikujejo od države do države, ni nujno, da bo predlagatelj istočasno pridobil pravico do pokojnine oziroma druge dajatve v vseh državah članicah v katerih je dopolnil zavarovalno dobo. Če predlagatelj še ne izpolnjuje pogojev po predpisih vseh držav članic, v katerih je dopolnil zavarovalno dobo, lahko uveljavi pokojnino ali sorazmerni del pokojnine v državi, v kateri pogoje izpolnjuje. Naknadno, ko izpolni pogoje tudi po predpisih države v kateri na podlagi prvotnega zahtevka ni pridobil pravic, bo lahko to pravico uveljavil tudi iz te države članice. 12 Ali zavarovanec izpolnjuje pogoje osebne veljavnosti se ugotavlja na dan nastanka zavarovalnega primera (npr. ko dopolni upokojitveno starost, ali na dan smrti zavarovanca).

44

V primeru, ko zavarovanec istočasno ne izpolnjuje pogojev v vseh državah članicah, v katerih je bil zavarovan, vsak nosilec (v državah, v katerih izpolnjuje pogoje za upokojitev) izračuna v skladu z določbami Uredbe 1408/71 znesek pokojnine, ki mu pripada. Vendar pa se v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje najmanj dveh zakonodaj, brez upoštevanja zavarovalnih dob, ki so bile dopolnjene pod zakonodajami, katerih pogoji še niso izpolnjeni, te dobe pri izračunu pokojnine ne upoštevajo, razen če upoštevanje teh dob omogoča določitev višjega zneska dajatve. Primer: Gospod Janez, 65 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je bil zaposlen v Sloveniji 11 let, v Nemčiji 7 let in 4 leta na Norveškem (zahtevana starost na Norveškem je 67 let). Ko vloži zahtevek za upokojitev v Sloveniji, se mu izračuna pokojnina v Sloveniji. Najprej teoretični znesek 39,5 % (odstotek odmere pokojnine) x 10.000 (pokojninska osnova) = 3.950. Potem se izračuna dejanski znesek 3.950 x 132/213 = 2413,9. Ko dopolni 67 let, se pokojnina preračuna. Teoretični znesek je sedaj 46,75 % x 10.000 = 4.675. Dejanski znesek pa je 4.675 x 132/264 = 2.337,5. Zgoraj navedena pravila se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko zavarovanec izrecno zaprosi za odlog priznanja pravice do pokojnine. 7.4.2 Temeljna načela uredbe Osnovna načela uredbe so (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2005): a) Načelo enakega obravnavanja To načelo velja za temeljno načelo Evropske unije. Državi prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo zaradi državljanstva. To pomeni, da osebe, ki prebivajo v katerikoli državi članici in za katere uredba velja, imajo enake obveznosti in uživajo enake pravice kot državljani matične države. b) Določitev zakonodaje, ki se uporablja-načelo lex loci laboris Posameznik je vključen v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja po pravu države, v kateri je zaposlen, ne glede na državljanstvo in ne glede na to, kje ima stalno prebivališče. Ob izpolnitvi pogojev za upokojitev vsaka od držav članic, v kateri je bil prosilec zaposlen, določi upravičenost do pokojnine po njeni zakonodaji. To načelo preprečuje, da bi bila oseba vključena v pokojninski sistem več držav hkrati. c) Pravilo seštevanja obdobij Pristojni nosilec pri ugotavljanju ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do pokojnine, po potrebi upošteva obdobja (zavarovanja ali zaposlitve ali prebivanja), ki jih je oseba

45

dopolnila v drugih državah. S tem je osebam, ki so bile zaposlene, oziroma zavarovane v več državah članicah, omogočeno, da s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji posamezne države članice, izpolnijo predpisane pogoje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine v posamezni državi članici. Vendar pa se zavarovalne dobe, dopolnjene v državah članicah, seštevajo le, če se časovna obdobja ne prekrivajo. V primeru, da pride do prekrivanja, v skladu s 15. členom izvedbene Uredbe 574/72 veljajo sledeča pravila: • kadar se doba, dopolnjena v obveznem zavarovanju v eni državi članici, prekriva z dobo dopolnjeno v prostovoljnem zavarovanju v drugi državi članici, se vedno upošteva obvezno zavarovanje; • pri prekrivanju dob, dopolnjenih v obveznem zavarovanju, ni pravila, katera doba je prioritetna. Vsaka država članica pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice, izračunu teoretičnega zneska in sorazmernega dela pokojnine upošteva svojo dobo. Tako pride do večkratnega upoštevanja dob, kar pa lahko upravičimo z večkratnimi stroški za prispevek; • v primeru prekrivanja dveh dob, ki se obravnavata kot zavarovalni dobi, upošteva dobo država, v kateri je bil zavarovanec nazadnje obvezno zavarovan pred omenjeno dobo. Če pred to dobo, ki se obravnava kot zavarovalna doba, oseba ni bila obvezno zavarovana, upošteva to dobo država, v kateri se oseba zavaruje prvič po omenjeni dobi; • v primeru, da gre za zavarovalno dobo, za katero ni mogoče natančno določiti časovnega obdobja, se domneva, da se te dobe ne prekrivajo z zavarovalnimi dobami v drugih državah članicah. Takšno dobo se uporabi za zapolnitev nepojasnjenih obdobij zavarovanja; • kadar se prekrivata obdobji prostovoljnega zavarovanja v dveh državah članicah, prednostni red, enako kot v primeru prekrivanja dveh obveznih zavarovanj, ni določen, tako da ne pride do prioritetnega upoštevanja. Vsaka država upošteva svojo dobo in tudi tu pride do večkratnega upoštevanja; • zavarovalna doba v eni državi članici se prednostno upošteva pred dobo, ki se obravnava kot taka, dopolnjeno v drugi državi članici. Potrebno je opozoriti, da se načelo seštevanja obdobij upošteva le pri ugotavljanju pogojev za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do pokojnine, ne pa tudi za njen izračun. Pri slednjem vsaka država upošteva le relevantna obdobja dopolnjena po njeni zakonodaji. d) Načela za odmero pokojnine Starostna pokojnina se odmeri po metodi delnih pokojnin in v skladu s pravili preprečevanja prekrivanja dajatev. • Načelo delnih pokojnin Pokojnine so dolgoročna dajatev. Ker bi bilo, predvsem iz ekonomskega vidika, neprimerno, da bi oseba, ki je delala v več državah, ostala v breme le zadnji državi, glede njih ne velja načelo integracije (vsak je upravičen le do dajatev iz ene države), temveč je uveljavljena

46

metoda delnih pokojnin. To pomeni, da je posameznik upravičen do sorazmernih pokojnin iz vseh držav, v katerih je bil zavarovan. Če osebi pripada pravica do starostne pokojnine le na podlagi pravila o seštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih v državah članicah, se mu pokojnina odmeri v sorazmernem delu. Pristojni nosilec najprej izračuna teoretični znesek, ki je enak dajatvi, ki bi jo oseba lahko zahtevala, če bi bile zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, ki so bile dopolnjene po zakonodajah drugih držav, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja na dan dodelitve dajatve. Nato pa, na podlagi teoretičnega zneska, glede na sorazmerje med trajanjem dob, dopolnjenih pred nastopom zavarovalnega primera po zakonodaji, ki jo uporablja, in med skupnim trajanjem dob, dopolnjenih po zakonodaji vseh držav članic pred nastopom zavarovalnega primera, določi dejanski znesek sorazmerne pokojnine. Kolikor pa zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine že zgolj z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene izključno po nacionalni zakonodaji (in prištevanje dob zavarovanja iz drugih držav članic ni potrebno), pristojni nosilec najprej izračuna višino pokojnine po zakonodaji, ki jo uporablja. Nato pa odmeri še sorazmerni del pokojnine z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v vseh državah članicah. Zavarovanec je upravičen do pokojnine po tistem izračunu, ki je zanj ugodnejši. Primer: Gospod Janez je bil zaposlen v Sloveniji 15 let in v Nemčiji 25 let. Ko dopolni 58 let, v Sloveniji vloži zahtevek za upokojitev. Najprej se izračuna teoretični znesek: 82,75% (odstotek odmere pokojnine) x 10000 (pokojninska osnova) = 8.275. Potem se izračuna dejanski znesek: 8.275 x 180/480 = 3.103,1 Državi članici ni potrebno dodeliti pokojnine zavarovancu, ki je pod njeno zakonodajo dopolnil manj kot eno leto zavarovalne dobe, razen če so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do pokojnine izključno z upoštevanjem te dobe po tej zakonodaji. Zavarovalno dobo, krajšo od enega leta, prevzame v breme pristojni nosilec zavarovanja druge države. Če je drugih nosilcev z zavarovalno dobo, daljšo od 11 mesecev več, vsak prevzame del zavarovalne dobe, krajše od enega leta, v sorazmernem delu, glede na lastno zavarovalno dobo. • Preprečevanje prekrivanja dajatev Pravila preprečevanja prekrivanja dajatev preprečujejo primere, ko bi bila oseba hkrati upravičena do enakih prejemkov po zakonodajah več držav članic. e) Pravilo izplačevanja prejemkov v drugi državi članici: Zagotavlja izplačilo prejemkov, pridobljenih v eni državi članici, v katerokoli drugo državo članico, v kateri prebiva upravičenec, brez sprememb, znižanj ali mirovanja prejemkov.

47

7.4.3 Družinska pokojnina za otroke v skladu z Uredbo 1408/71 V skladu z Uredbo 1408/71 je družinska pokojnina za otroke po glavnem pravilu obravnavana v določbah poglavja »Starost in smrt«. 10. člen Uredbe 1408/71 pravi, da se družinsko pokojnino za otroke v vsaki državi dodeli v sorazmerju z dobo plačevanja prispevkov umrlega roditelja. Navedeno velja ne glede na stalno prebivališče otroka. Če je bil umrli roditelj zaposlen oziroma je zanj veljala zakonodaja dveh ali več držav članic, od katerih vsaj ena ne pozna dajatve družinska pokojnina za otroke, temveč namesto tega družinski dodatek, dodatek k dajatvi ali poseben dodatek za otroke, ki so izgubili enega ali oba starša, se uporabijo določbe 8. poglavja Uredbe 1408/71. Države, ki ne poznajo družinske pokojnine za otroke so Belgija, Danska, Francija, Irska ter Združeno kraljestvo. a) Pokojnina za otroke brez staršev v skladu z Uredbo 1408/71 Pravica in višina do pokojnine za otroke brez staršev je odvisna od države članice, v kateri je bil umrli roditelj zaposlen. V skladu z Uredbo 1408/71 se pokojnina za otroke brez staršev od 1.9.1999 načeloma odmeri na osnovi vseh obdobij zavarovanja, ki jih je umrli roditelj dopolnil v različnih državah članicah, pod pogojem, da vse zakonodaje pristojnih držav članic vsebujejo institut dajatev, kot je pokojnina za otroke brez staršev. To pomeni, da je otrok v vseh državah članicah, v katerih je bil umrli roditelj zaposlen, upravičen do sorazmernega dela pokojnine za otroke brez staršev. Primer: Umrli roditelj je bil zavarovan v Sloveniji in v Nemčiji. Obe državi poznata institut družinske pokojnine za otroka. Zahtevek za družinsko pokojnino se obravnava v skladu z določbami 3. poglavja Uredbe. Otrok umrlega je torej v tem primeru upravičen do sorazmernega dela pokojnine v Sloveniji in do sorazmernega dela pokojnine v Nemčiji. Otrok, ki prejema slovensko družinsko pokojnino in prebiva v tujini, je lahko upravičen tudi do slovenskega otroškega dodatka. b) Dodatek k pokojnini za otroke brez staršev Če se uporabi 8. poglavje Uredbe, pokojnino za otroke brez staršev izplačuje samo ena država članica, ne glede na to, v koliko državah članicah je bil umrli roditelj zaposlen. Če je bil roditelj zaposlen v dveh ali več državah članicah, od katerih vsaj ena ne pozna instituta pokojnine za otroke brez staršev, dajatev izplačuje država stalnega prebivališča, medtem ko morajo druge pristojne države članice izplačevati dodatek k dajatvi. Pri odmeri dodatka se pokojnina za otroke brez staršev in druge družinske dajatve seštevajo. Vsota teh se primerja z vsoto dajatev, ki jih izplačuje država članica, v kateri otrok prebiva. Če je vsota družinskih dajatev druge države članice višja od vsote dajatev, ki jih izplačuje država članica, v kateri otrok prebiva, mora druga država članica izplačevati dodatek.

48

Primer: Umrli roditelj je bil 15 let zaposlen v Sloveniji in 10 let na Danskem. Družinski član umrlega prebiva z otrokom v Sloveniji. Pristojna država je Slovenija. Otrok bi bil v skladu z notranjimi predpisi posamezne države upravičen do dajatve 75 denarnih enot (družinska pokojnina in otroški dodatek) v Sloveniji in 135 denarnih enot na Danskem. Slovenija izplačuje dajatev v višini 75 denarnih enot, Danska pa razliko do 135 enot, torej 60 denarnih enot. c) Preselitev v drugo državo članico Če se otrok iz Slovenije preseli v drugo državo članico, postane nova država stalnega prebivališča pristojna država, ki v skladu s svojimi predpisi izplačuje pokojnino za otroke brez staršev v višini teoretičnega zneska, pod pogojem, da ima otrok v tej državi pravico do pokojnine za otroke brez staršev ali druge enakovredne dajatve. Če je slovenska pokojnina za otroke brez staršev vključno z otroškim dodatkom višja, mora Slovenija izplačevati razliko. d) Samo slovenska pokojnina za otroke brez staršev 78/2a. člen Uredbe 1408/71 pravi, da če je za umrlega roditelja veljala samo slovenska zakonodaja, se pokojnina za otroke brez staršev odmeri v skladu z določbami te zakonodaje, ne glede na to, kje otrok ali oseba, ki dejansko vzdržuje otroka, prebiva. V tem primeru se torej pokojnina nakazuje v državo prebivanja, kar je treba še posebej upoštevati v primerih, ko je za umrlega roditelja veljala zakonodaja samo ene države članice. e) Pravica do otroških dodatkov v skladu z zakonodajo dveh ali več držav članic otrokom, ki prejemajo pokojnino za otroke brez staršev Uživalci pokojnin z otroci in otroci, ki prejemajo pokojnino za otroke brez staršev, so lahko upravičeni do otroških dodatkov v dveh ali več državah članicah hkrati. Da bi preprečili neupravičeno izplačevanje previsokih zneskov dodatkov, Uredba vsebuje določbe o usklajevanju dodatkov. Poleg tega Uredba vsebuje tudi določbe, ki državam članicam predpisujejo izplačevanje dodatkov k pokojninam in tako preprečujejo, da bi bila dajatev, ki jo prejema uživalec pokojnine, ki se seli iz ene države v drugo, prenizka. 7.4.4 Zdravstveno zavarovanje upokojencev 27. člen Uredbe 1408/71 pravi, da je upokojenec praviloma zdravstveno zavarovan v državi stalnega prebivališča. Ta določba ne velja v primeru, če upokojenec v državi stalnega prebivališča ni upravičen do pokojnine. Prav tako ne velja, če upokojenec, v skladu z zakonodajo države stalnega prebivališča, ni upravičen do zdravstvene oskrbe. V tem primeru stroške zdravstvene oskrbe krije država, v kateri je upokojenec upravičen do pokojnine, pod pogojem, da je v tej državi zdravstveno zavarovan. Uredba 1408/71 odpravlja pogoje stalnega prebivališča te zakonodaje (28. člen), če ti obstajajo, tako da ti zavarovancu ne preprečujejo

49

možnosti zdravstvenega zavarovanja. Tako je upokojenec v državi stalnega prebivališča upravičen do storitev, stroške pa krije država, v kateri je zdravstveno zavarovan. Primer: Slovenski upokojenec, upravičen do storitev v okviru zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, pravico do teh ohrani, če se preseli v Španijo, tudi če tam ni upravičen do storitev ali pokojnine. Vendar pa, če je upokojenec upravičen tudi do španske pokojnine in je zavarovan v okviru španskega zdravstvenega zavarovanja, stroške krije špansko zdravstveno zavarovanje. Če družinski člani ne prebivajo v isti državi kot upokojenec, jim storitve zagotavlja nosilec v kraju prebivanja v skladu z določbami zakonodaje, ki jo ta nosilec izvaja. Stroške krije nosilec pristojne države. V primerih, ko je upokojenec upravičen do storitev v dveh ali več državah članicah, ne pa tudi v državi prebivanja, veljajo naslednje prednostne določbe. Načeloma je pristojna država, v okviru katere je bil upokojenec najdlje zavarovan. Če ta določba ne prinese rešitve, stroške krije nosilec, ki izvaja zakonodajo, v okviru katere je bil upokojenec nazadnje zavarovan. 7.4.5 Kraj vložitve zahtevka za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega

zavarovanja iz držav članic Upravičenec vloži zahtevek za pokojnino pri pristojnem nosilcu v državi članici stalnega prebivališča. Če upravičenec nima stalnega prebivališča v nobeni od držav članic, pa je zanj veljala zakonodaja več držav članic ali če v državi prebivanja ni dopolnil zavarovalne dobe, vloži zahtevek v državi članici, katere zakonodaji je nazadnje pripadal. Zahtevek za pokojnino, vložen v eni državi članici, ima za posledico priznanje pokojnine v vseh državah članicah, v katerih je bil vlagatelj zahtevka zaposlen, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice. Navedeno ne velja v primeru, če vlagatelj zahtevka zahteva odložitev priznanja pravice do starostne pokojnine iz države članice.

Uredba ima tako dva cilja, ki naj bi zagotavljala (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2005): • enotni mednarodni okvir socialnega varstva držav članic ter • mednarodno učinkovito socialno varstvo. 7.5 Predlog za izboljšane pravic dodatnega pokojninskega zavarovanja Evropska komisija je 20. oktobra 2005 predlagala ukrepe za prenos pokojninskih pravic med različnimi zaposlitvami in državami v Evropski uniji. Nova pravila naj bi prispevala k večji

50

mobilnosti delovne sile z enega delovnega mesta na drugo in prek meja med državami članicami. Cilj tega predloga je zmanjšati ovire za prost pretok med državami članicami in ovire za mobilnost znotraj posamezne države članice, ki jih povzročajo nekatere določbe sistemov dodatnih pokojninskih zavarovanj. Te ovire se nanašajo na (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 2): • pogoje za pridobitev pravic do pokojnine, • pogoje za ohranitev pravic do mirujoče pokojnine, • prenosljivost pridobljenih pravic. Cilj tega predloga je izboljšati informacije delavcev o tem, kako mobilnost lahko vpliva na pravice do dodatne pokojnine. Mobilnost delavcev, tako znotraj posamezne države članice kakor med državami članicami, je bistven dejavnik za dobro delovanje evropskega trga dela in je sestavni del prizadevanj lizbonske strategije13 za povečanje zaposlovanja in gospodarsko rast. Zato je treba izboljšati ne samo mobilnost med eno in drugo državo članico, temveč tudi poklicno mobilnost znotraj posamezne države članice. Nekatera pravila, ki urejajo sisteme pokojninskega zavarovanja, zlasti pravila s področja pridobitve pokojninskih pravic, zavirajo to notranjo mobilnost. Vse to zlasti ovira razvoj podjetij iz druge države članice zaradi težav pri zaposlovanju usposobljenega osebja (ker je to osebje zadržano v njihovih podjetjih zaradi pravil, ki urejajo sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja). Skladno s tem je cilj te predlagane direktive približevanje zakonodaj držav članic na tem področju, zato da bi se izboljšali pogoji konkurence na evropskem trgu dela (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 4). Da bi se zmanjšali negativni učinki pogojev za pridobitev pravic do dodatne pokojnine na uresničevanje pravice do prostega gibanja, predlog direktive predvideva naslednje olajšave (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 7): • delavec, ki še ni pridobil pravic iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, vendar je že plačal prispevke, jih ne sme izgubiti. Skladno s tem je treba vse prispevke povrniti ali prenesti; • zahteva po zvišanju najnižje starosti najbolj zavira mobilnost mladih delavcev, če odhod pred dopolnjeno najnižjo starostjo povzroči izgubo pravic do pokojnine za obdobje zaposlitve pred dopolnjeno najnižjo starostjo. Delavec mora začeti pridobivati pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja najpozneje pri starosti 21 let; • treba je skrajšati čakalno obdobje, v katerem delavec še ne more vstopiti v sistem. To obdobje ne sme biti daljše od enega leta (razen kadar najnižja starost še ni dopolnjena). Tako 13 Lizbonska strategija predstavlja za ustanove Evropske unije in države članice usmeritev pri izvajanju gospodarskih in socialnih reform. Njen cilj je, da postane Evropa do leta 2010 najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Sprejel jo je Evropski svet marca 2000 v Lizboni (Evropa.si 2000).

51

sistemi obdržijo zlasti možnost, da povežejo čakalno obdobje s poskusno dobo (ki običajno ni daljša od enega leta); • da bi odhajajoči delavci lahko pridobili zadostne pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v času zaposlitve, zlasti tisti, ki so imeli več zaporednih zaposlitev, je treba omejiti možnost uporabe poskusnih dob, to je obdobja vključenosti v sistem, po katerem delavec doseže pridobljene pravice. To obdobje ne sme biti daljše od dveh let. Mobilni delavec ne sme utrpeti občutnega zmanjšanja pridobljenih pravic, ki jih je pustil v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja iz svojega prejšnjega delovnega razmerja. Države članice imajo na voljo različne instrumente za zagotovitev prilagoditve, odvisno zlasti od načina razvoja pravic aktivnih članov. Da ne pride do prevelikih upravnih stroškov, ki nastanejo pri upravljanju z velikim številom mirujočih pravic manjše vrednosti, je treba sistemom omogočiti, da ne ohranjajo pridobljenih pravic, ampak uporabijo prenos ali plačilo sredstev, ki pomenijo pridobljene pravice, kadar te ne presežejo mejne vrednosti, določene v zadevni državi članici. Cilj predlagane direktive je odhajajočemu delavcu zagotoviti izbiro med odločitvijo obdržati pravice v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja iz svojega prejšnjega delovnega razmerja in med prenosom svojih pridobljenih pravic. Odhajajoči delavec, ki se odloči za prenos svojih pravic, ne sme biti kaznovan z izračuni vrednosti prenesenih pravic, ki jih izvedeta sistema, vključena v prenos, niti s previsokimi upravnimi stroški. Direktiva 2003/41/ES ne predvideva dolžnosti obveščanja zavarovancev in upravičencev, zato naj bi omenjeni predlog to področje dopolnil z dolžnostjo obveščanja vseh morebitnih odhajajočih delavcev, zavarovancev ali nezavarovanih delavcev, o posledicah za pravice do dodatne pokojnine, ki nastanejo zaradi prenehanja delovnega razmerja. 310 Evropska komisija je 9. oktobra 2007 objavila spremenjeni predlog direktive o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v Evropski uniji. Komisija s spremenjenim predlogom postavlja le minimalne zahtevke za boljši dostop do pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, o prenosljivosti pravic, najbolj spornem delu prvotnega predloga direktive, pa spremenjena različica ne govori (Rgl.si 2007). Spremenjeni predlog morata zdaj v drugem branju potrditi Evropski parlament in Svet EU. Direktiva predvideva večletni rok za uveljavitev in uporabo novih pravil, po petih letih pa naj bi komisija preverila, ali naj v direktivo vključi tudi prenosljivost pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (Rgl.si 2007). Prvotni predlog komisije naj bi bil zahtevnejši in bolj v prid mobilnosti zaposlenih, a je naletel na nasprotovanje zlasti s strani Nizozemske in skandinavskih držav. Vendar pa naj bi tudi nov, okleščen predlog prispeval k večji mobilnosti zaposlenih v Evropski uniji.

52

8 SKLEP V vseh državah članicah Evropske Unije sta socialna varnost in pokojninski sistem predmet številnih diskusij in podrobnega preučevanja. Krize državnih sistemov pokojninskih zavarovanj se poglabljajo že od začetka 70.let. Glede na zgodovinski razvoj izhaja delitev sistemov socialne varnosti in s tem javnih pokojninskih sistemov v Evropi na tako imenovani Bismarckov model, Beveridgeov model in Skandinavski model. Razlike med modeli se kažejo v obsegu in kvaliteti socialnih pravic, ki jih ti sistemi nudijo prebivalcem. Za financiranje pokojninskih sistemov se najpogosteje uporabljata dve obliki in sicer sistem PAYG in naložbeni sistem financiranja. Prvi temelji na tem, da se sredstva za izplačevanje pokojnin zagotavljajo sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev, naložbeni sistem pa temelji na akumuliranju sredstev posameznikov in njihovi kapitalizaciji, ta sredstva pa nato služijo za izplačilo zavarovančeve pokojnine. Pokojninski sistemi držav članic Evropske unije se močno razlikujejo in Evropska unija na pokojninskem področju ne predpisuje specifičnega sistema. Znotraj Evropske unije tudi ne obstajajo priporočila, kako naj bi države članice navedeno pokojninsko problematiko reševale. V vseh državah članicah Evropske unije pa je mogoče opaziti splošen trend prenašanja dela bremena pokojninskih sistemov iz javnega v zasebni sektor, pri čemer postanejo dodatne pokojninske sheme dosti bolj pomembne pri celotnem pokrivanju starosti. Financiranje javnih pokojninskih shem ni le dolgoročno finančno vprašanje, temveč tudi težava države in kratkoročne državne politike. Za pokojninske sisteme v državah članicah Evropske unije je značilno, da 88 odstotkov vseh prihodkov dobivajo upokojenci iz državnih sistemov pokojninskega zavarovanja, iz pokojninskega zavarovanja drugega stebra pa prejemajo 7 odstotkov svojih prihodkov. Povprečni strošek državnih pokojnin v državah članicah je trenutno 13 odstotkov BDP, vendar pričakujejo, da se bo ob nespremenjenih ureditvah do leta 2030 zelo povečal. Evropska Unija ureja področje pokojnin z dvema direktivama in uredbo: • Direktiva o dejavnostih in nadzoru institucij, ki izvajajo poklicna pokojninska zavarovanja (Direktiva 2003/41/ES), • Direktiva o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (Direktiva 98/49/ES) in • Koordinacija sistemov socialne varnosti (uredba 1408/71). Direktiva 98/49/ES določa ukrepe za zaščito pravic delavcev, ki so dodatno pokojninsko zavarovani in se gibljejo znotraj skupnosti. Po določilih direktive države članice sprejemajo take ukrepe, ki zagotavljajo:

53

• enakost obravnave v zvezi z zaščito pravic do pokojnine, • čezmejna izplačila brez dodatnih davkov ali transakcijskih stroškov, • da detaširani delavec, ki je zavarovanec sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, vzpostavljenega v državi članici, ali druge osebe v njegovem imenu, prispevke med detaširanjem v drugi državi članici, še naprej plačujejo v ta sistem, • če se še vedno plačujejo prispevki v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja v eni državi članici, sta detaširani delavec in po potrebi njegov delodajalec oproščena vsake obveznosti plačevanja prispevkov v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja v drugi državi članici, • informacije za člane sistema-države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da delodajalci, upravitelji in druge osebe, pooblaščene za vodenje sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, zagotovijo zadostne informacije zavarovancem sistema, če se preselijo v drugo državo članico, v zvezi s pravico do pokojnine in možnostmi, ki jim jih daje sistem. Informacije se morajo ujemati vsaj s tistimi, veljavnimi za zavarovance, ki še naprej bivajo v matični državi, vendar prispevkov ne plačujejo več. Osnova načela direktive 2003/41/ES so: • zagotavljane visoke stopnje varnosti uporabnikom pokojninskih skladov, • zlasti v primerih čezmejne dejavnosti direktiva zahteva vzajemno priznavanje v državah članicah veljavnih načel nadzora, • metode in običajni postopki nadzora se od ene do druge države članice razlikujejo. Zaradi tega bi morale imeti države članice pravico do lastne presoje predpisov o naložbah, ki jih želijo uvesti za institucije z lokacijo na njihovem ozemlju. Vendar pa ti predpisi ne smejo omejevati prostega pretoka kapitala, razen če jih ne opravičujejo preudarni razlogi. Uredba 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in člane njihovih družin, ki se gibljejo v državah članicah Evropske unije, ureja pravila koordinacije, ki so jih države članice dolžne upoštevat v zvezi s pravicami nacionalnih sistemov socialne varnosti, za zaposlene in samozaposlene državljane drugih držav. V skladu z Uredbo je določanje nacionalnih sistemov socialne varnosti v izključni pristojnosti države članice, pravice iz sistemov socialne varnosti posamezne države članice pa pridobivajo državljani držav članic praviloma pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot domači državljani. Pri pisanju diplomske naloge sem ugotovila, da današnja aktivna generacija najverjetneje ne bo ostala brez svojih pokojnin, vendar pa te zagotovo ne bodo tako visoke kot so pokojnine današnjih upokojencev. V veliki meri bodo namreč odvisne od vplačevanja zavarovanca v dodatno pokojninsko zavarovanje in od varčevanja. Menim pa, da bodo v prihodnosti zagotovo nastopile spremembe pri sistemih socialne varnosti, te bodo največje pri Bismarckovem sistemu. Omenjene spremembe bodo posledica demografskih sprememb.

54

9 POVZETEK Države članice Evropske unije se srečujejo z resnimi težavami na področju pokojninskih sistemov. Najpogostejši vzrok tem težavam so demografske spremembe, kar pomeni, da rodnost upada, povečuje pa se življenjska doba. Pokojninski sistemi držav članic Evropske unije se močno razlikujejo in Evropska unija na pokojninskem področju ne predpisuje specifičnega sistema. Znotraj Evropske unije tudi ne obstajajo priporočila, kako naj bi države članice navedeno pokojninsko problematiko reševale. Evropska unija ureja področje pokojninskih sistemov z direktivo o dejavnostih in nadzoru institucij, ki izvajajo poklicna pokojninska zavarovanja (Direktiva 2003/41/ES), z direktivo o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (Direktiva 98/49/ES) in z Uredbo 1408/71 za koordinacijo sistemov socialne varnosti. Ključne besede: pokojninski sistem, demografske spremembe, poklicna pokojninska zavarovanja, dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje SUMMARY The European Union countries have serious problems with a pensions system. The reasons for this are demographic changes, which mean that fertility is low and life period is longer than ten or twenty years ago. The pension systems of European Union countries are different and European Union does not prescribe a specific system on this field. Inside the European Union are not recommended introduction for how to solve this problems. The European Union is arranging field of pension system with directive 2003/41/EC on the activities and supervision of institutions for occupational retirement provision, with directive 98/48/EC on safeguarding the supplementary pension rights of employed and self-employed persons moving within the Community and with regulation 1408/71 on the application of social security schemes to employed persons, to self-employed persons and members of their families moving within the Community. Key words: pension system, demographic changes, occupational retirement provision, voluntary supplementary pension insurance,

55

SEZNAM LITERATURE 1. Barr, Nicholas. 1994. Current issue in the economics of welfare. Hampshire: Macmillan. 2. Belopavlovič, N., G. Ružič itd. 1997. Bela knjiga o reformi pokojninskega in

invalidskega zavarovanja. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS.

3. Bešter, Helena. 1996. Pokojninski sistemi v svetu in pri nas. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

4. Bešter, Maja in Lea Bregar. 1992. Zbirka vaj za ekonomsko statistiko. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

5. Bubnov-Škoberne, Anjuta. 1992a. Zvezna republika Nemčija. Sistemi pokojninskega varstva-pravni vidiki-primerjalni del. Ljubljana: Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

6. Bubnov-Škoberne, Anjuta. 1992b. Primerjalni pregled sistemov pokojninskega varstva. Podjetje in delo 8: 926-940.

7. Commission of the European Communities. 2003. Join report by the Commission and the Council on adequate and sustainable pension. [Online] Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/economy_finance/epc/documents/pension_report_2003.pdf [20.4.2007].

8. Davis, E. Philip. 1998. Policy and implementation issues in reforming pension system. [Online] Dostopno na: http://www.ebrd.com/pubs/econo/wp0031.pdf

9. Disney, Richard. 1998. Can We Afford to Grow Older? The Hague: Netherlands Bureau for Economic Policy Analysis.

10. Economic policy committee. 2002. Reform challenges facing public pension system: the impact of certain parametrics reforms on pension expenditure. [Online] Dostopno na: http://ceps01.link.be/files/TF/EPCpensionparametricreforms_en.pdf. [20.4.2007].

11. Eror, Andrej. 2005. Pokojninsko zavarovanje v Evropski uniji: uredba 1408/71 ter direktivi 98/49/ES in 2003/41/ES. [Online] Dostopno na: www.dz-rs.si/index.php?id=230&o=40&new=1 - 58k. [18.5.2006].

12. European Commission. 2006. The impact of ageing on public expenditure projections for the EU25 member states on pensions, health care, long-term care, education and unemployment transfers (2004-2050). [Online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/economy_finance/epc/documents/2006/ageingreport_en.pdf [20.5.2006].

13. Europe´s population implosion. 2003. The Economist 8333, 27. 14. Gollier, Jean-Jacques. 2001. Insurance and Private Pension Compendium for Emerging

Countries. Paris: OECD. 15. Harrison, Debbie. 1998. Global Pension Strategies. London: FT Finance. 16. Homan, Nataša. 2002. Ureditev pokojninskih sistemov v svetu in v Sloveniji. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 17. Komisija Evropskih skupnosti. 2005. Predlog o izboljšanju pravic do dodatnega

pokojninskega zavarovanja. [Online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/employment_social/news/2005/oct/dir_191005_sl.pdf. [18.5.2007].

18. Kuhar, Avguština. 1992. Selitveno gibanje prebivalstva Republike Slovenije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko.

56

19. Novak, Aleš. 1998. Pokojninska ureditev v Veliki Britaniji s poudarkom na pokojninskih načrtih delodajalcev. Naše gospodarstvo 44, 774-790.

20. Ramovš, Jože. 2003. Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.

21. Rupnik, Lado. 1992. Sistem dajatev in pogoji gospodarjenja. Jb-revija 8-10, 105-114. 22. Stanovnik, Tine. 2004. Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 23. Svet Evropske unije. 1998. Direktiva o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega

zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti. [Online] Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/dd/05/03/31998L0049SL.pdf [10.10.2007].

24. The crumbling pillars of old age. 2003. The economist 8343, 71-73. 25. ZPIZ-Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2004. Pogoji za upokojitev v

državah članicah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice. Ljubljana: interno gradivo.

26. ZPIZ-Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2006. Uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi uredb 1408/71 in 574/72. [Online] Dostopno na: http://www.zpiz.si/att/pravice/mednarodni_sporazum.pdf [14.10.2007].

57

SEZNAM VIROV 1. EFRP. 2004. Premoženje pokojninskih skladov. [Online] Dostopno na:

http://www.efrp.org/downloads/basicStatistics/general%20statistics.update2.2004.pdf [20.4.2007]

2. Evropa.si. 1998. Pokojninske reforme v državah članicah Evropske unije. [Online] Dostopno na: http://evropa.gov.si/publikacije/evrobilten/evrobilten-09-06/ [20.4.2007].

3. Evropa.si. 2000. Lizbonska strategija. [Online] Dostopno na: http://evropa.gov.si/lizbonska-strategija/ [5.10.2007].

4. Evropski parlament in Svet Evropske unije. 2003. Direktiva o dejavnostih in nadzoru institucij, ki izvajajo poklicna pokojninska zavarovanja. [Online] Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32003L0041:SL:HTML [18.5.2007].

5. Europa.eu. 2007. Življenjska doba evropejcev se podaljšuje. [Online] Dostopno na: http://europa.eu/abc/keyfigures/sizeandpopulation/older/index_sl.htm#chart6 [9.8.2007].

6. European Communities. 2007. Europe in figures-Eurostat yearbook 2006-07. [Online] Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-CD-06-001/EN/KS-CD-06-001-EN.PDF [1.10.2007].

7. Eurostat. 2006. Unemployment rate-total. [Online] Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,39140985&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=detailref&language=en&product=STRIND_EMPLOI&root=STRIND_EMPLOI/emploi/em071 [25.7.2007].

8. Finnish Centre for Pensions. 2005. Retirement ages in the EU countries in 2005. [Online] Dostopno na: http//www.etk.fi/Binary.aspx?Section=44569&Item=2566 [9.8.2007].

9. Kapitalska družba. 2007. Pokojninski sistem v Sloveniji. [Online] Dostopno na: http://www.kapitalska-druzba.si/pokojninski_sistem [12.10.2007].

10. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2005. Uredba 1408/71. [Online] Dostopno na: http://www.sigov.si/mddsz/index.php?CID=160&ID=632 [18.5.2006].

11. Pokojnina.com. Pokojnine v Evropski uniji. 2005. [Online] Dostopno na: http://www.pokojnina.com/Vsebina/slovenskičpokojninskičsistem/PrimerjavačproblemačzčEU.htm [20.4.2006].

12. Rgl.si. 2007. Bruselj s spremembami glede pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. [Online] Dostopno na: http://www.rgl.si/rgl.php?p=novice [14.10.2007].

13. Romans, Fabrice. 2007. The transition of women and men from work to retirement. [Online] Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-07-097/EN/KS-SF-07-097-EN.PDF [25.9.2007].

14. Sveinbjörn, Blöndal. 1997. Early retirement in OECD countries: The role of social security sistems. [Online] Dostopno na: http://www.oecd.org/dataoecd/21/35/18378516.pdf [24.7.2007].

15. Van Voorhis, Rebecca A. 2002. Different types of welfare states? [Online] Dostopno na: http://www.findarticles.com/cf_0/m0CYZ/4_29/95445127/print.jhtml [12.10.2007].

58

16. ZPIZ-Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2007. Starostna pokojnina v letu 2007. [Online] Dostopno na: http://www.zpiz.si/src/pravice/starostna07.html [3.10.2007]

59

KAZALO TABEL Tabela 1: Modeli socialne varnosti in klasifikacija izbranih držav.............................................9

Tabela 2: Pokojninski sistem v Sloveniji ..................................................................................10

Tabela 3: Prednosti in slabosti naložbenega in dokladnega sistema .........................................14

Tabela 4: Klasifikacija javnih pokojninskih sistemov v Evropskih državah.............................16

Tabela 5: Število upokojencev v javnem pokojninskem načrtu ................................................17

Tabela 6: Pokojninsko zavarovanje znotraj prvega stebra v zasebnem in javnem sektorju ter

med samozaposlenimi v članicah Evropske unije .....................................................................19

Tabela 7: Premoženje pokojninskih skladov v letu 2002 ..........................................................24

Tabela 8: Odstotek prebivalstva pri starosti 80 let ali več obdobju 1963-2004 v EU-25..........25

Tabela 9: Demografski vpliv na delež pokojninskih izdatkov v bruto domačem proizvodu ....28

Tabela 10: Stopnja brezposelnosti v nekaterih državah Evropske unije in ZDA......................30

Tabela 11: Upokojitvena starost v Evropskih državah..............................................................33

KAZALO SLIK Slika 1: Shema naložbenega financiranja pokojninskega zavarovanja .....................................13

Slika 2: Strošek pokojnin kot odstotek v BDB v obdobju 1993-2004 ......................................20

Slika 3: Pričakovana življenjska doba pri starosti 65 let ...........................................................27

1

PRILOGE: PRILOGA 1: POGOJI ZA UPOKOJITEV V DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE 14 1. AVSTRIJA 1. Starostna pokojnina

65 let starosti-moški 60 let-ženske

in

180 mesecev (15 let) zavarovalne dobe s plačanimi prispevki ali 180 mesecev (15 let) pokojninske dobe v zadnjih 360 koledarskih mesecih pred dnem nastanka zavarovalnega primera ali 300 mesecev (25 let) pokojninske dobe

2. Pokojnina za dolgoletne zavarovance (Hacklerjev predpis) Če ima moški zavarovanec dopolnjenih 540 mesecev (45 let) in ženska 480 mesecev (40 let) zavarovalne dobe lahko pridobi pravico do pokojnine pri naslednji starosti:

Za moške rojene Upokojitvena starost

Za ženske rojene Upokojitvena starost

do 30.6.1950 60let do 30.6.1955 55 let1.7.1950 do 31.12.1950 60,5 let 1.7.1955 do 31.12.1955 55,5 let1.1.1951 do 31.12.1951 61 let 1.1.1956 do 31.12.1956 56 let 1.1.1952 do 31.12.1952 62 let 1.1.1957 do 31.12.1957 57 let1.1.1953 do 31.12.1953 63 let 1.1.1958 do 31.12.1958 58 let1.1.1954 do 31.12.1954 64 let 1.1.1959 do 31.12.1959 59 let

3. Invalidska pokojnina Če invalidnost nastopi pred dopolnjenim 50 letom starosti, je pogoj dobe izpolnjen: • če je zavarovanec v obdobju 120 koledarskih mesecev pred dnem nastanka zavarovalnega primera dopolnil najmanj 60 mesecev pokojninske dobe ali • 180 mesecev zavarovalne dobe ali • 300 mesecev pokojninske dobe. Če invalidnost nastopi pred 27 letom starosti, je pogoj dobe izpolnjen, če je od dneva nastanka zavarovanega primera dopolnil najmanj 6 mesecev pokojninske dobe. Če je invalidnost ali smrt nastopila kot posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali kot posledica poškodbe v času služenja vojaškega roka ali šolanja v avstrijski vojski, pogoj sobe odpade.

14 Povzeto po ZPIZ (2004, 3-44).

2

Če invalidnost nastopi po dopolnjenem 50 letu starosti, se pogoj potrebne pokojninske dobe60 mesecev zviša glede na starost in sicer se 60 mesecem pokojninske sobe za vsak mesec starosti nad 50 let, doda en mesec pokojninske dobe, vendar največ do 180 mesecev. Pogoj dobe je tudi izpolnjen, če je zavarovanec do dne zavarovanega primera dopolnil 180 mesecev zavarovalne sli 300 mesecev pokojninske dobe. Dodatni pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine: • invalidnost naj bi predvidoma trajala najmanj 6 mesecev, • prenehanje zaposlitve zaradi invalidnosti, • ni pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine ali predčasne pokojnine za dolgoletne zavarovance. 4. Vdovska pokojnina in pokojnina za otroke brez staršev Za te pokojnine je pogoj dobe enak, kot za invalidske pokojnine. Pravico do vdovske pokojnine pridobe vdova, vdovec ali razvezani zakonec, če je bil upravičen do preživnine. Starost preživelega zakonca, razlika v letih ter trajanje zakonske zveze lahko vpliva na pravico do družinske pokojnine tako, da je ob izpolnitvi določenih pogojev pravica do pokojnine časovno omejena. Pravico do pokojnine za otroke brez staršev imajo otroci načeloma do dopolnjenega 18 leta starosti, oziroma do 27 leta starosti, če se šolajo. Če je otrok nezmožen za del ima tudi pravico do pokojnine dokler traja delovna nezmožnost. 5. Predčasna pokojnina • Za dolgoletne zavarovance Predčasne pokojnine od 1.7.2004 dalje v Avstriji ni več. V prehodnem obdobju pa še lahko predčasno pokojnino za dolgoletne zavarovance uveljavijo moški rojeni pred 1.10.1952 in ženske, rojene pred 1.10.1957 z dopolnitvijo starosti, pod pogojem, da so dopolnili 420 mesecev pokojninske dobe. 6. Prehodna pokojnina Ta pokojnina se lahko uveljavi po dopolnitvi starosti 62 let, pod pogojem, da je zavarovanec dopolnil 450 mesecev pokojninske dobe (37,5 let) ter da na dan priznanja pravice ni več v obveznem pokojninskem zavarovanju oziroma, da ne prejema plače, ki bi presegala dovoljen znesek. V tem primeru se pokojnina z vsak mesec predčasnega uveljavljanja pokojnine zniža za 0,35%. Načelno lahko uveljavljajo predčasno pokojnino moški, rojeni po 1.1.1944 (dopolnitev 62 let starosti na dan 1.1.2006). Za ženske ta pokojnina zaenkrat ne pride v poštev, ker je redna upokojitvena starost za ženske pod 62 let.

3

2. BELGIJA 1. Starostna in predčasna pokojnina

PREDČASNA POKOJNINA STAROSTNA POKOJNINA

Starost Pokojninska doba Starost Pokojninska doba

Datum priznanja pravice do pokojnine Ženske/moški Ženske/moški Moški Ženske Moški Ženske

1.7.1997 60 20 65 61 45 41 1.1.1998 60 22 65 61 45 41 1.1.1999 60 24 65 61 45 41 1.1.2000 60 26 65 62 45 42 1.1.2001 60 28 65 62 45 42 1.1.2002 60 30 65 62 45 42 1.1.2003 60 32 65 63 45 43 1.1.2004 60 34 65 63 45 43 1.1.2005 60 35 65 63 45 43 1.1.2006 60 35 65 64 45 44 1.1.2007 60 35 65 64 45 44 1.1.2008 60 35 65 64 45 44 1.1.2009 60 35 65 65 45 45

• ni pogoja minimalne izpolnjene pokojninske dobe, • ni možen odlog starostne pokojnine. 2. Invalidska pokojnina • zavarovanec, katerega delovna zmožnost je zmanjšana vsaj za 66,66% zaradi bolezni ali telesne okvare in z istim delom ni sposoben zaslužiti tretjino dohodka zaposlenega v isti panogi, • v zadnjih 6 mesecih je delal ali bil zaposlen vsaj 120 dni, • ko zavarovanec doseže starost, ki je pogoj za starostno pokojnino, se invalidska pokojnina prevede v starostno 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, • umrli zakonec bil zavarovan oziroma je bil prejemnik pokojnine, • preživeli zakonec star vsaj 45 let (če preživlja otroka, je vsaj 66% invalid ali pa je umrli zakonec delal v rudniku 20 let ni starostne omejitve), poročen z umrlim vsaj eno leto (če ni pa skupen otrok, ali pa je smrt nesreča ali poklicne bolezni po poroki), • lahko zaposlen, vendar le do določenega zneska, • otroci niso upravičeni do pokojnine, ampak do drugih dodatkov.

4

3. CIPER 1. Starostna pokojnina • starost 65 let ženske in moški, 63 let ženske rojene pred 1.1.1935 in zavarovanci katerih povprečje plačanih prispevkov dosega določeno višino, • vsaj 3 leta plačevanja prispevkov. 2. Invalidska pokojnina • zavarovanci delovno nezmožni vsaj 156 dni in pri katerih se pričakuje, da bodo trajno delovno nezmožni v takšnem obsegu, ki jim ne bo omogočal več kot 1/3 sedanjega zaslužka, • vsaj 3 leta plačevanja prispevkov. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, otroci niso upravičeni do pokojnine, ampak so otroškega dodatka, • preživeli zakonec je upravičen do pokojnine, če je bil umrli uživalec starostne pokojnine oziroma je ob smrti izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino. 4. ČEŠKA 1. Starostna pokojnina • starost 62 za moške in 57-61 za ženske (odvisno od števila otrok), • za polno pokojnino je potrebno vsaj 25 let zavarovalne dobe. 2. Invalidska pokojnina • polna invalidska pokojnina-delovna zmožnost zmanjšana za vsaj 66% za kakršnokoli ekonomsko aktivnost, • delna invalidska pokojnina-delovna zmožnost zmanjšana vsaj za 33% za ekonomsko dejavnost ali občutno poslabšanje življenjskega standarda, • vsaj 5 let zavarovalne dobe po 28 letu starosti (za mlajše zavarovance se zahteva manj dobe, osebe, ki postanejo invalidne pred 18 letom starosti, pa so avtomatično upravičene do polne invalidske pokojnine). 3. Družinska (otroška) pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec in otroci (tudi posvojeni), • če je umrli že prejemal pokojnino ali izpolnjeval pogoje za pridobitev pokojnine ali umrl zaradi nesreče pri delu oziroma poklicne bolezni, • prvo leto po smrti prejemajo vdovsko pokojnino vsi preživeli zakonci, po enem letu pa tisti, ki so dopolnili 55 let (ženske) in 58 let (moški), ali skrbijo za mladoletnega ali delovno nezmožnega otroka ali so trajno delovno nezmožni ali skrbijo za starša, ki je star vsaj 80 let in je član skupnega gospodinjstva. Prenehanje zavarovanja oziroma ekonomske aktivnosti ni pogoj za pridobitev vdovske pokojnine,

5

• otroška pokojnina-do nje so upravičeni vsi otroci dokler ne končajo obvezno šolanje oziroma do 26. leta, če študirajo. 4. Predčasna pokojnina Možna je v določenih primerih (brezposelnost) 2 ali 3 leta pred redno upokojitveno starostjo, če ima zavarovanec minimalno 25 let zavarovalne dobe, v tem primeru se mu pokojnina ustrezno zniža. 5. DANSKA 1. Starostna pokojnina Nacionalna starostna pokojnina: • starost 65 let (za vse, ki so dopolnili 60 let 1.7.1999 ali kasneje, za ostale 65 let starosti) • upravičenci so danski državljani in državljani ostalih držav članic, ki so zaposleni ali samozaposleni na Danskem, • pogoj so vsaj 3 leta prebivanja na Danskem med 15 in 67 (65) letom starosti (za polno pokojnino je potrebno 40 let prebivanja), v primeru da je doba krajša, se pokojnina sorazmerno zmanjša. Iz naslova plačila prispevkov (ATP): • upravičenci so vse zavarovane osebe med 16 in 66 letom starosti, ki so zaposlene na Danskem in delajo vsaj 9 ur na teden, • to pokojnino lahko uveljavljajo ko dopolnijo 67 let starosti, zavarovanec lahko tudi odloži uveljavitev pravice do starostne pokojnine do 70 leta starosti (v tem primeru se mu pokojnina poveča) oziroma zahteva predčasno pokojnino ko dopolni 65 let starosti (v tem primeru se mu znesek zmanjša). 2. Invalidska pokojnina (predčasna pokojnina) • uveljavljajo jo lahko danski državljani in zaposleni oziroma samozaposleni državljani držav članic med 18 in 65 let, ki so prebivali na Danskem vsaj 3 leta od dopolnjenega 15 leta do dneva nastanka invalidnosti, • invalidnost-če se trajno zmanjša delovna sposobnost zavarovanca zaradi fizičnih ali psihičnih razlogov in zmanjšanje ni posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, • z dopolnjenim 67 (65) letom starosti se pokojnina prevede v nacionalno starostno pokojnino. 3. Družinska pokojnina • nacionalna družinska pokojnina se na Danskem ne izplačuje več od leta 1984 dalje, • do družinske pokojnine iz naslova zavarovanja s plačilom prispevkov (ATP) pa je upravičen preživeli zakonec in otroci do 18 leta starosti, • družinska pokojnina se izplača v enkratnem znesku.

6

6. ESTONIJA 1. Starostna pokojnina • starost 63 let moški in 59 let ženske ( starost za ženske se povečuje za 6 mesecev letno, dokler ne bo dosegla 63 let), • vsaj 15 let zavarovalne dobe, • možen neomejen odlog pravice do starostne pokojnine. 2. Invalidska pokojnina • zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v Estoniji, begunci in tujci z začasnim prebivališčem, • upravičeni zavarovanci med 16 in 63 letom starosti, katerih delovna zmožnost je zmanjšana vsaj za 40% in so dopolnili 1-14 let zavarovalne dobe, odvisno od starosti, • obstajata 2 kategoriji popolne delovne nezmožnosti in 1 kategorija delne delovne nezmožnosti. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, razvezani zakonec, vsi otroci, ki jih je umrli preživljal, bratje in sestre, vnuki (mlajši od 14 let), starši, krušni starši, posvojitelji in skrbniki, • umrli dopolnil določeno zavarovalno dobo (od 1 do 14 let), odvisno od starosti, • preživeli zakonec, noseča vdova od 12 tedna nosečnosti dalje, vdova, če je dopolnila upokojitveno starost ali je trajno delovno nezmožna in je bila z umrlim poročena vsaj eno leto, brezposelna vdova, ki vzgaja otroka umrlega mlajšega od 3 let, • razvezani zakonec, pri katerem je bila trajna delovna nezmožnost ugotovljena pred ločitvijo ali v enem letu po razvezi zakonske zveze ali je dopolnil upokojitveno starost v 3 letih po razvezi in je zakonska zveza trajala vsaj 25 let. 4. Predčasna pokojnina • možna do 5 let pred dopolnitvijo upokojitvene starosti v določenih primerih (vzgajanje večjega števila otrok, neupravičeno obsojeni zaporniki), • 5 do 10 let pred dopolnitvijo upokojitvene starosti za določene rizične poklice (rudarji, delavci v kemični industriji), 7. FINSKA 1. Starostna pokojnina • starost vsaj 65 let-velja za moške in ženske, • vsaj 3 leta prebivanja na Finskem po 16 letu starosti, • zavarovanec lahko odloži pravico do starostne pokojnine. Pokojnina se v tem primeru poveča.

7

2. Invalidska pokojnina Iz naslova plačila prispevkov: • uveljavljajo jo lahko zaposlene ali samozaposlene osebe, stare manj kot 65 let, katerih delovna zmožnost je zmanjšana zaradi bolezni, okvare ali poškodbe, • če je delovna zmožnost zmanjšana vsaj za 3/5, je zavarovanec upravičen do polne invalidske pokojnine, v primeru, da je delovna zmožnost zmanjšana vsaj za 2/5 je zavarovanec upravičen do delne invalidske pokojnine. Nacionalna invalidska pokojnina: • uveljavljajo jo lahko osebe stare med 64 in 65 let, ki prebivajo na Finskem ali drugi državi članici, • pogoj so vsaj leta bivanja na finskem v obdobju po 16 letu starosti (ta pogoj ne velja za osebe stare manj kot 21 let, pri katerih je nastala invalidnost v času bivanja na Finskem), • invalidnost: osebe katere zaradi bolezni, okvare ali poškodbe ne morejo opravljati svojega običajnega ali podobnega dela. 3. Družinska pokojnina Iz naslova plačila prispevkov: • upravičenci: preživeli zakonec, razvezani zakonec ter otroci do 18 leta starosti, • upošteva se zakonska zveza sklenjena preden je umrli dopolnil 65 let starosti, • v primeru, da sta imela otroka, ima vdova/vdovec vedno pravico, v primeru da nista imela otrok, pa mora biti preživeli zakonec star vsaj 50 let v času smrti zakonca ali pa prejemati invalidsko pokojnino vsaj 3 leta, poleg tega je morala biti zakonska zveza sklenjena preden je vdova/vdovec dopolnil 50 let in je trajala vsaj 5 let. Nacionalna družinska pokojnina: • upravičenci: preživeli zakonec in otroci do 18. leta starosti oziroma, če se šola do 21 leta starosti, • zakonska zveza je morala biti sklenjena preden je umrli dopolnil 65 let starosti in je prebival na Finskem vsaj 3 leta po 16 letu starosti, • preživeli zakonec star manj kot 65 let in prebiva na Finskem ali drugi državi članici, • v primeru, da sta imela otroka, ima vdova/vdovec vedno pravico, v primeru da nista imela otrok, pa mora biti preživeli zakonec star vsaj 50 let v času smrti zakonca ali pa prejemati invalidsko pokojnino vsaj 3 leta, poleg tega je morala biti zakonska zveza sklenjena preden je preživeli zakonec dopolnil 50 let in je trajala vsaj 5 let, • z dopolnjenim 65 letom starosti se nacionalna družinska pokojnina prevede v starostno pokojnino. 4. Predčasna pokojnina • starost 60 let-velja za ženske in moške, • vsaj 3 leta prebivanja na Finskem po 16 letu starosti, • pokojnina je zmanjšana, odbitki so trajni.

8

8. FRANCIJA 1. Starostna pokojnina • 60 let za moške in ženske • pokojnina je odvisna od števila izpolnjenih tromesečij ( za prejemanje polne pokojnine pri 60 letih starosti je potrebno imeti izpolnjenih 160 tromesečij, v primeru manjšega števila, se pokojnina niža), • od 65 leta dalje, je možen odlog, • ni predčasne upokojitve-pred 60 letom starosti, • posebni sistemi zavarovanja za kmete, rudarje, samozaposlene, mornarje, delavce na železnici, itd. 2. Invalidska pokojnina • upravičeni so vsi zavarovanci, stari manj kot 60 let, katerih delovna zmožnost v katerem koli poklicu, je zmanjšana vsaj za 66,66%, • vstop v zavarovanje vsaj 12 mesecev pred nastankom invalidnosti in 800 ur dejanskega opravljanja dela v zadnjih 12 mesecih, od tega 200 ur v zadnjih 3 mesecih pred nastankom invalidnosti, • od dopolnitvi 60 leta starosti se invalidska pokojnina prevede v starostno. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, • umrli v času smrti prejemal pokojnino, • pogoj starosti se postopoma ukinja: Minimalna starost za priznanje pravice do

družinske pokojnine Datum priznanja pokojnine

55 let pred 1.7.2005 52 let od 1.7.2005 51 let od 1.7.2007 50 let od 1.7.2009 pogoj starostne meje se ukine od 1.1.2011 • dohodkovni cenzus: višina dohodkov se preverja za obdobje 3 mesecev pred datumom priznanja družinske pokojnine. Pri preverjanju višine dohodkov se upoštevajo osebni dohodki zakonca, ki je vložil zahtevek za družinsko pokojnino ali dohodki gospodinjstva, če je sklenil novo zakonsko zvezo. Če je cenzus presežen, pravica do družinske pokojnine ni priznana. • če je bil umrli zavarovanec večkrat poročen, se družinska pokojnina deli med nekdanje zakonce sorazmerno s trajanjem zakonske zveze. 4. Vdovska podpora V prehodnem obdobju, ki traja do 1.1.2011, lahko osebe, ki ne izpolnjujejo pogoja starosti za družinsko pokojnino, uveljavljajo vdovsko podporo.

9

Do vdovske podpore so upravičene osebe: • starejše od 55 let, • če so na dan smrti zakonca še vedno poročene in njihovi dohodki ne presegajo določenega cenzusa, • ki prebivajo v Franciji ali čezmorskih departmanih, v eni držav članic ali v eni od držav, s katero ima Francija sklenjen bilateralni sporazum o socialni varnosti. Zahtevo za vdovsko podporo mora vdova/vdovec vložiti najkasneje v dveh letih po smrti zakonca. S 1.1.2011 vdovske podpore ne bo več mogoče uveljavljati. 5. Predčasna pokojnina S predčasno pokojnino je omogočena predčasna upokojitev (v obdobju med 56 in 59 letom starosti) zavarovancem, ki so se zaposlili mladi in imajo dolgo obdobje dopolnjene delovne dobe. Za predčasno upokojitev morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: • Obdobje starosti in plačevanja prispevkov

Upokojitvena starost v Franciji Pokojninska doba Obdobje plačanih

prispevkov 56 ali 57 let 42 let 42 let

58 let 42 let 41 let59 let 42 let 40 let

• Trajanje zavarovanja ob začetku zaposlitve: če je zavarovanec star med 56 in 59 let starosti mora imeti skupno vsaj 5 trimesečij ob koncu koledarskega leta ob starosti 16 ali 17 let. Ta določba se bo uporabljala vsaj do konca leta 2007. 9. GRČIJA 1. Starostna pokojnina • moški 65 let, ženske 60 let (če so vstopile v zavarovanje po 1.1.1993 65 let), • minimalno 4.500 delovnih dni zavarovanja, • moški 62 let, ženske 57 let in vsaj 10.000 delovnih dni, • moški in ženske 58 let in vsaj 10.500 delovnih dni. 2. Invalidska pokojnina • 4.500 delovnih dni ali obdobje plačevanja prispevkov, ki je odvisno od starosti, ali 1.500 delovnih dni, od tega 600 v zadnjih 5 letih pred nastankom invalidnosti, • invalidnost-vsaj 50% nezmožnost za delo zaradi invalidnosti, ki je posledica bolezni, fizične ali mentalne okvare in zavarovanec ne more ustvariti ene petine zaslužka, ki ga doseže delavec v isti panogi, • 3 kategorije invalidnosti, odvisno od ugotovljenega odstotka invalidnosti,

10

• če je invalidnost posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pridobi zavarovanec pravico ne glede na dopolnjeno dobo. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec in otroci, • umrli bil uživalec pokojnine oziroma je plačeval prispevke vsaj 4.500 dni ali 1.500 zavarovalnih dni, od tega 300 v zadnjih 5 letih pred smrtjo. Če je smrt posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, ne glede na dopolnjeno dobo, • preživeli zakonec upravičen ne glede na starost 3 leta po smrti zakonca, če pa je bil v času smrti star 40 let se mu izplačevanje pokojnine nadaljuje, če ni zaposlen oziroma upokojen. V primeru, da je zaposlen oziroma upokojen, prejema 50% normalne družinske pokojnine, • otroci do 18. leta starosti oziroma 24, če se šolajo, otroci, kateri so postali delovno nezmožni pred 18. letom starosti, pa ne glede na starost. 4. Predčasna pokojnina • 60 let moški, 55 ženske, 4.500 delovnih dni in zaposlitev na težkih in zdravju nevarnih delovnih mestih, • 60 let moški, 55 ženske in vsaj 10.000 delovnih dni, • 53 let moški in ženske, 10.500 delovnih dni ali 35 let delovne dobe (od tega 7.500 dni zaposleni na težkih in zdravju nevarnih delih), • 50 let za matere z mladoletnim ali delovno nezmožnim otrokom, če so dopolnile vsaj 5.500 delovnih dni. 10. IRSKA 1. Starostna pokojnina a) Starostna pokojnina-65 let: • zavarovan pred 55 letom starosti, • plačal vsaj 260 polnih prispevkov, • ni možna predčasna upokojitev, niti odložitev pokojnine. b) Starostna pokojnina-66 let: • zavarovan pred 56 letom starosti, • plačal vsaj 260 polnih prispevkov, • ni možna predčasna upokojitev, niti odložitev pokojnine. 2. Invalidska pokojnina • uveljavlja jo lahko zavarovanec, ki je plačal vsaj 260 tedenskih prispevkov ali vsaj 48 tedenskih prispevkov v zadnjem letu zavarovanja pred nastankom invalidnosti, • invalidnost-zavarovanci, ki so prejemali bolniško nadomestilo vsaj 12 mesecev in katerih delovna nezmožnost bo trajna. Če je delovna nezmožnost take narave, da je zavarovanec trajno delovno nezmožen, pogoj 12 mesecev prejemanja bolniškega nadomestila ni potreben,

11

• invalidna pokojnina se ne prevede v starostno. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, ki ne živi z drugo osebo, otroci, • umrli, bil zaposlen vsaj 165 tednov, za katere so bili plačani prispevki in plačanih 39 tedenskih prispevkov v 3 do 5 letih pred dopolnitvijo 66 let starosti ali smrtjo, ali 48 plačanih tedenskih prispevkov pred vstopom v zavarovanje. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni ali s strani umrlega ali s strani preživelega zakonca, • preživeli zakonec ima pravico ne glede na starost, edini pogoj je, da ne živi z drugo osebo kot mož ali žena, • otroci do 18 leta starosti oziroma so 21, če se šolajo. 11. ITALIJA 1. Starostna pokojnina

Moški Ženske Leto upokojitve Starost Prispevki Starost Prispevki Od 2002 dalje 65 let 20 let 60 let 20 letVelja za

osebe, ki so imele

do 31.12.1995 vsaj 18

let prispevko

v

Delavci v odvisnem delovnem razmerju

in samozapo

sleni

Izjeme: -slepi in 80%

invalidi -delavci, ki so do

31.12.1992 že dopolnili 15 let

prispevkov ter so že bili stari 60 let moški oz. 55 let ženske, zadošča

15 let prispevkov

60 let 20 let 55 let 20 let

do 2007 57 let 5 let 57 let 5 letVelja za osebe, ki

so se zaposlile

po 1.1.1996

Delavci v odvisnem delovnem razmerju

in samozapo

sleni

leta 2008 se bo upok. starost

dvignila s 57 na 65 za moške in

na 60 let za ženske, možna

bo upokojitev ne glede na starost ob pogoju 40 let

prispevkov

57-65 let 5 let 57-60 let 5 let

12

2. Invalidska pokojnina Pokojnina za nezmožnost: • od zdravnika potrjena trajna nezmožnost opravljanja kakršnegakoli dela zaradi telesne ali duševne bolezni, • 5 let zavarovanja oziroma 260 tedenskih prispevkov, od katerih je vsaj 3 leta vplačanih v petih letih pred vložitvijo zahtevka za pokojnino, Pridobitev pokojnine za nezmožnost je nezdružljiva z opravljanjem kakršnekoli dejavnosti. Ta pokojnina ni dokončna, lahko je podvržena reviziji in se ne spremeni v starostno pokojnino. Invalidska pokojnina: • od zdravnika izvedenca potrjena trajno zmanjšana delazmožnost na manj od ene tretjine zaradi telesne ali duševne bolezni, na delih, ki ustrezajo njegovi zmožnosti, • 5 let zavarovanja oziroma 260 tedenskih prispevkov, od katerih je vsaj 3 leta vplačanih v petih letih pred vložitvijo zahtevka za pokojnino, • Vsaj 5 let zavarovanja pri INPS-u. Invalidska pokojnina se prizna za največ tri leta. Na zahtevo zavarovanca, ki mora opraviti nov pregled pri komisiji za izvedeništvo jo je možno obnoviti. Po treh zaporednih potrditvah postane dajatev dokončna. Ob izpolnitvi pogoja starosti se spremeni v starostno pokojnino. Prizna se tudi, če uživalec še dalje dela. V tem primeru mora vsako leto opraviti pregled pri komisiji za izvedeništvo. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: zakonec, mladoletni otroci oziroma študenti ali invalidi, mladoletni vnuki, ki jih je pokojni vzdrževal. Če ni zakonca, otrok in vnukov, so do družinske pokojnine pod določenimi pogoji upravičeni tudi starši (starejši od 65 let) in če teh ni, samski bratje in sestre, če so trajno nezmožni za delo ter če jih je umrli vzdrževal, • odmera: 60% za zakonca; 20% vsakemu od otrok, če zakonec obstaja; 40% vsakemu otroku, če so upravičeni le otroci (če je le en otrok 70%); 15% vsakemu roditelju, bratu ali sestri. 4. Predčasna pokojnina Od 1.1.2000 dalje Od 1.1.2008 dalje Zasebni sektor 35 let zav. dobe in 55 let

starosti ali 37 let zav. dobe35 let zav. dobe in 57 let

starosti ali 40 let zav. dobeJavni uslužbenci 35 let zav. dobe in 54 let

starosti ali 37 let zav. dobe35 let zav. dobe in 55 let

starosti ali 37 let zav. dobeSamozaposleni 35 let zav. dobe in 57 let

starosti ali 40 let zav. dobe35 let zav. dobe in 58 let

starosti ali 40 let zav. Dobe (od 1.1.2001)

13

12. LATVIJA 1. Starostna pokojnina • starost 62 let moški in 60,5 let ženske (od 1.1.2004 dalje se starost povečuje 6 mesecev vsako leto dokler ne bo dosežena starost 62 let), • vsaj 10 let zavarovalne dobe, • možen neomejen odlog pravice do starostne pokojnine. 2. Invalidska pokojnina • upravičeni zavarovanci, stari vsaj 169 let do upokojitve starosti, • 3 kategorije invalidnosti, • vsaj 3 leta zavarovalne dobe, • nesreče pri delu in poklicne bolezni so urejene s posebnim zakonom. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec ni upravičen do družinske pokojnine, otroci, posvojeni otroci, pastorki, bratje, sestre in vnuki, • umrli dopolnil vsaj 10 let zavarovalne dobe, • otroci do 18. leta starosti (24 če študirajo), pastorki, če ne prejemajo alimentov od svojih staršev, • bratje, sestre in vnuki (do 18 leta starosti), ki nimajo staršev sposobnih za delo in so bili odvisni od umrlega ali so delovno nezmožni. 4. Predčasna pokojnina • zavarovanci, ki so dopolnili vsaj 30 let zavarovalne dobe in so vzdrževali 5 ali več otrok ali vzgajali invalidnega otroka do 8 leta starosti, se lahko upokojijo 5 let pred dopolnitvijo redne upokojitvene starosti. 13. LITVA 1. Starostna pokojnina • starost 62,5 let za moške in 60 let za ženske, • vsaj 15 let zavarovalne dobe (za polno pokojnino potrebno 30 let zavarovalne dobe za moške in ženske), • možen odlog pokojnine za največ 5 let (pokojnina se poveča za 8% za vsako dodatno leto), • predčasna upokojitev ni možna. 2. Invalidska pokojnina • uveljavljajo jo lahko vse zaposlene osebe v Litvi glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, • po 35 letu starosti vsaj 5 let zavarovalne dobe, • delovna zmožnost zmanjšana vsaj za eno tretjino, • 3 kategorije invalidnosti.

14

3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, izvenzakonski partner in otroci, • umrli prejemal oziroma bil v času smrti upravičen do starostne oziroma invalidske pokojnine, • preživeli zakonec-bil poročen z umrlim vsaj 5 let oziroma preživlja otroka umrlega oziroma mu manjka manj kot 5 let do upokojitve ali je delovno nezmožen, • izvenzakonski partner-preživlja otroka umrlega in ni preživelega zakonca, ki bi bil upravičen do družinske pokojnine. 14. LUKSEMBURG 1. Starostna pokojnina • starost 65 let za moške in ženske, • 10 let zavarovalne dobe, • zavarovanec lahko do 68 leta odloži uveljavitev pravice do starostne pokojnine. V tem primeru se pokojnina ustrezno poveča. 2. Invalidska pokojnina • uveljavlja se lahko le pred dopolnjenim 65 letom starosti, • 1 leto zavarovalne dobe v zadnjih treh letih pred nastankom invalidnosti, • Invalidnost-nezmožnost za delo v poklicu, ki ga je nazadnje opravljal ali za drugi poklic, ki ustreza njegovim telesnim zmožnostim in strokovni usposobljenosti. Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, je pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine izpolnjen, ne glede na dopolnjeno zavarovalno dobo. Z dopolnjenim 65 letom starosti se invalidska pokojnina prevede v starostno. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, razvezani zakonec ter otroci do 18 leta starosti oziroma do 27 leta starosti, če se šolajo, • da je zakonska zveza trajala najmanj eno leto, • da je pokojni dopolnil 1 leto zavarovalne dobe v zadnjih treh letih pred smrtjo ali je bil že upokojen v času smrti, • če je bila vzrok smrti nesreča pri delu ali poklicna bolezen, ne glede na dopolnjeno zavarovalno dobo. 4. Predčasna pokojnina a) - starost 60 let-velja za ženske in moške, - 40 let zavarovalne ali izenačene dobe.

b) - starost 57 let-velja za ženske in moške, - 40 let izključno zavarovalne dobe iz obveznega zavarovanja.

15

15. MADŽARSKA 1. Starostna pokojnina • starost 62 moški in 55 ženske, vendar se postopoma zvišuje in bo leta 2009 za moške in ženske znašala 62 let, • do leta 2009 mora imeti zavarovanec dopolnjenih 20 let zavarovalne dobe zapolno pokojnino oziroma 15 let za delno pokojnino. 2. Invalidska pokojnina • uveljavljajo jo lahko osebe katerih delovna zmožnost je zmanjšana vsaj za 2/3 is so dopolnili določeno zavarovalno dobo, nimajo redne zaposlitve ali pa so sposobni delati le za občutno manjšo plačo in se ne pričakuje zboljšanja v 1 letu, • če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobi zavarovanec invalidsko pokojnino ne glede na dopolnjeno zavarovalno dobo. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, razvezani zakonec, izvenzakonski partner, otroci, starši, stari starši in krušni starši, • umrli prejemal starostno oziroma invalidsko pokojnino ali je imel v času smrti dovolj dopolnjene zavarovalne dobe za invalidsko pokojnino, • začasna družinska pokojnina-prvo leto po smrti zavarovanca prejemajo družinsko pokojnino preživeli zakonci, ki so živeli skupaj z umrlim zavarovancem, izvenzakonski partner, če je živel z umrlim vsaj eno leto in sta imela skupnega otroka oziroma je z njim prebival vsaj 10 let in razvezani zakonec, ki mu je umrli izplačeval preživnino, • trajna družinska pokojnina-pridobijo osebe, ki prejemajo starostno ali invalidsko pokojnino ali pa imajo vsaj dva otroka do 16 leta oziroma do 25 leta, če se redno šolajo, • otroci do 16 leta oziroma do 25 leta, če se redno šolajo, • starši oziroma stari starši pridobijo pokojnino, če so bili v času smrti delovno nezmožni in so dosegli starost 65 let ali pa jih je v zadnjem letu pred smrtjo vzdrževal umrli otrok. 4. Predčasna pokojnina • lahko uveljavljajo zaposleni v dejavnostih, ki so zdravju nevarne, • upokojitvena starost se zniža za 2 leti, če so bili zaposleni moški vsaj 10 let in ženske vsaj 8 let v taki dejavnosti (za daljše obdobje se povečuje tudi znižanje upokojitvene starosti). 16. MALTA 1. Starostna pokojnina • starost 61 let moški in 60 let ženske, • plačanih vsaj 156 tedenskih prispevkov, z letnim povprečjem 50 tedenskih plačanih prispevkov, zavarovanec pridobi pravico do znižane pokojnine, če je bilo plačanih med 15 in 49 tedenskih prispevkov letno. 2. Invalidsko pokojnina

16

• popolna delovna nezmožnost za ustrezno delo v polnem delovnem času ali za običajno delo v skrajšanem delovnem času, • plačanih vsaj 250 tedenskih prispevkov, z letnim povprečjem 50 tedenskih plačanih prispevkov, kot zaposleni oziroma samozaposleni zavarovanec, • zavarovanec pridobi pravico do znižane pokojnine, če je bilo tedensko povprečje plačanih prispevkov med 20 do 49. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, starši, otroci so upravičeni do otroškega dodatka, • družinska pokojnina in vdovska pokojnina za moške-umrli plačal 156 tedenskih prispevkov, z letnim povprečjem 50 tedenskih plačanih prispevkov, zavarovanec pridobi pravico do znižane pokojnine, če je bilo plačanih med 15 in 49 tedenskih prispevkov letno, • vdovska pokojnina za ženske-upravičene vdove ne glede na starost, ki niso zaposlene oziroma so zaposlene in vzdržujejo otroka mlajšega od 16 let, • starševska pokojnina-upravičen eden od staršev, zaposlene osebe, ki je umrla zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni in ki je preživljala otroke. 17. NEMČIJA 1. Starostna pokojnina a) Redna starostna pokojnina za moške in ženske • starost 65 let, • dopolnjenih 5 let pokojninske dobe. Pogoj dela je izpolnjen, če je zavarovanec do 65 leta prejemal invalidsko pokojnino ali pokojnino za vzgojo otrok. b) Starostna pokojnina za dolgoletne zavarovance z dopolnjeno pokojninsko dobo 35 let • starost 63 let, • dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, • da zavarovanec ni zaposlen ali samozaposlen oziroma je to le v omejenem obsegu. c) Starostna pokojnina za osebe s težko telesno ali duševno okvaro • 60 let starosti, • 35 let pokojninske dobe, • zavarovanec ni zaposlen ali samozaposlen ali je to le v omejenem obsegu. d) Starostna pokojnina za primer brezposelnosti in dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starosti Ta pokojnina bo postopoma prenehala. Uveljavljajo jo lahko le še zavarovanci, ki so rojeni pred 1.1.1952, pod naslednjimi pogoji: • starost 60 let,

17

• dopolnjenih 15 let pokojninske dobe, • so po dopolnjenem 58 letu in 6 mesecih starosti 52 tednov brezposelni ali pa so 24 koledarskih mesecev opravljali delo s skrajšanim delovnim časom zaradi starosti, • so v zadnjih desetih letih pred upokojitvijo osem let plačevali obvezne prispevke za pokojninsko zavarovanje. e) Starostne pokojnine za ženske Ta pokojnina bo tudi postopoma prenehala. Lahko jo uveljavljajo samo še ženske rojene pred 1.1.1952 pod poslednjimi pogoji: • starost 60 let, • 15 let dopolnjene pokojninske dobe, s tem, da je po dopolnitvi 40 leta starosti dopolnjenih 10 let zavarovalne dobe s plačanimi prispevki, • zavarovanka ni zaposlena ali samozaposlena ali je to le v omejenem obsegu. 2. Pokojnine zaradi zmanjšanja delovne zmožnosti a) Pokojnina zaradi popolnega zmanjšanja delovne zmožnosti • zavarovanec lahko dela manj kot tri ure na dan b) Pokojnina zaradi delno zmanjšane delovne zmožnosti • zavarovanec lahko dela od treh do manj kot šest ur na dan. Za obe zgoraj navedeni pokojnini mora biti dopolnjenih 5 let pokojninske dobe, od tega tri leta obveznih prispevkov v zadnjih petih letih pred nastankom invalidnosti oziroma zmanjšane delovne zmožnosti. Pogoj dobe je izpolnjen, če je vzrok nastanka invalidnosti nesreča pri delu. S 65 letom starosti se pokojnina zaradi zmanjšanja delovne zmožnosti avtomatično spremeni v starostno pokojnino. 3. Pokojnine za primer smrti a) Pokojnina za vdovce • da je umrli zavarovanec izpolnil splošni pogoj dobe 5 let ali da je že užival pokojnino, • da je ob smrti zavarovanca obstajala veljavna zakonska zveza, • da se vdovec ni ponovno poročil. Če se vdovec/vdova ponovno poroči, pravica do vdovske pokojnine preneha z iztekom meseca v katerem se je poročil/a. b) Družinska pokojnina za otroke • status otroka do umrlega zavarovanca, • da je umrli zavarovanec izpolnil splošni pogoj dobe 5 let,

18

• pravica gre do dopolnjenega 18 leta starosti, oziroma do 27 leta starosti,če se otrok šola, usposablja, je na civilnem služenju vojaškega roka, ali pa se zaradi telesne ali duševne okvare ne more sam preživljati. c) Pokojnina za vzgojo otrok razvezani vdovi/vdovcu • je bila njihova zakonska zveza razvezana, razglašena za nično ali razveljavljena ter je nekdanji zakonec umrl, • vzgajajo svojega otroka ali otroka nekdanjega zakonca, • se niso ponovno poročili, • so do smrti zakonca izpolnili splošni pogoj dobe 5 let. Po dopolnitvi 65 let starosti se namesto pokojnine za vzgojo otrok odmeri starostna pokojnina. 18. NIZOZEMSKA 1. Starostna pokojnina • 65 let za moške in ženske V obdobju, ko oseba med 15 in 65 letom starosti prebiva na Nizozemskem, je ne glede na državljanstvo in dohodek zavarovana po Splošnem zakonu o starostnih pokojninah-AOW. Po tem zakonu je zavarovana tudi oseba, ki je zaposlena na Nizozemskem, čeprav tam ne prebiva. Vsako leto zavarovanja se vrednoti 2%. Polno starostno pokojnino pridobi oseba, ki je bila po AOW zavarovana 50 let. Za vsako leto nezavarovanja se pokojnina zniža za 2%. Če eden od partnerjev še ni dopolnil 65 let starosti, je par upravičen do dodatka k starostni pokojnini, ki jo prejema starejši partner, dokler mlajši ne dopolni 65 let starosti. Z dopolnitvijo 65 let starosti bo tudi mlajši partner pridobil pravico do starostne pokojnine. 2. Invalidska pokojnina Do nje so upravičeni zavarovanci mlajši od 65 let, ki so po 52 tednih nesposobnosti za delo še vedno nezmožni opravljati zaposlitev, ki so jo opravljali dotlej. Ta pravica se pridobi za dobo 5 let. Za podaljšanje je potrebno vložiti zahtevek najmanj 3 mesece pred potekom obdobja 5 let. 3. Družinska pokojnina Pravico pridobi preživeli zakonec, s katerim je umrli živel, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: • je 55% ali več nezmožen za delo, • je rojen pred 1.1.1950 ali • ima neporočenega otroka, ki še ni dopolnil 18 let in živi z njim. Pravica preneha, če se upravičenec poroči ali začne živeti skupaj z novim partnerjem, ali dopolni 65 let starosti ali ne izpolnjuje več pogojev.

19

4. Dajatev za vzdrževanega otroka Svojec, s katerim živi v gospodinjstvu neporočen otrok mlajši od 18 let ter je brez enega roditelja, ima pravico do dajatve za vzdrževanega otroka. Pravica do dajatve preneha, ko otrok dopolni 18 let ali ga kdo posvoji, se preseli v drugo gospodinjstvo, se poroči ali začne živeti s partnerjem, umre ali ko upravičenec, ki skrbi za otroka, dopolni 65 let. 5. Pokojnina za otroke brez staršev Pravico do slednje imajo otroci do 16 leta starosti oziroma do 21 leta, če se šolajo in so izgubili oba starša. 19. POLJSKA 1. Starostna pokojnina • 65 let moški in 25 let pokojninske dobe, • 60 let ženske in 20 let pokojninske dobe. 2. Invalidska pokojnina • uveljavljajo jo lahko vse zaposlene osebe na Poljskem glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, • za osebe starejše od 30 let, 5 let zavarovalne dobe v zadnjih 10 letih od nastanka invalidnosti, osebe mlajše od 30 let pa morajo dopolniti od 1 do 4 let zavarovalne dobe, odvisno od starosti, • popolna delovna nezmožnost-nesposobnost izvajanja kakršnegakoli dela, • delna delovna nezmožnost-zavarovanec nesposoben opravljati svoje običajno delo, je pa sposoben opravljati drugo, manj zahtevno delo. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, razvezani zakonec, otroci, starši in posvojitelji, • umrli prejemal starostno ali invalidsko pokojnino oziroma je izpolnjeval pogoje za upokojitev; če je umrl zaradi nesreče pri delu, poklicne bolezni, je upravičen do pokojnine ne glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, • preživeli zakonec-star 50 let ali več ali popolnoma delovno nezmožen ali vzgaja vsaj enega otroka, ki je upravičen do družinske pokojnine ali je star manj kot 16 let, ali skrbi za delovno nezmožnega otroka, • otroci-stari manj kot 16 let oziroma do 25 let, če študirajo ali pa če so popolnoma delovno nezmožni. 4. Predčasna pokojnina • Možna le za zavarovance rojene pred 1.1.1949, • Ženske-starost 55 let in 30 let pokojninske dobe, • Zavarovanci zaposleni v nekaterih poklicih se upokojijo 5 oziroma 10 let prej.

20

20. PORTUGALSKA 1. Starostna pokojnina • starost 65 let za ženske in moške, • vsaj 15 let zavarovalne dobe, • zavarovanec lahko odloži uveljavitev pravice do starostne pokojnine. Pokojnina se v tem primeru poveča, če zavarovanec dopolni več kot 40 let zavarovalne dobe. 2. Invalidska pokojnina • uveljavljajo jo lahko zavarovanci pred dopolnjenim 65 letom starosti, • 5 let zavarovalne dobe. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, razvezani zakonec, izvenzakonski partner, otroci do 18 leta starosti oziroma do 27 leta, če se šolajo oziroma brez starostne omejitve,če so delovno nezmožni, • zakonska zveza trajala minimalno 1 leto, v primeru razvezanega zakonca pa, če je ta na dan smrti zavarovanca užival preživnino, v primeru izvenzakonskega partnerja pa v primeru, če je živel z umrlim zavarovancem več kot 2 leti v izvenzakonski skupnosti oziroma če je imel zakonsko priznano pravico do preživnine, • če je umrli zavarovanec dopolnil 3 leta zavarovalne dobe. 4. Predčasna pokojnina • starost 55 let za moške in ženske, • 30 let zavarovalne dobe, • pod posebnimi pogoji se lahko predčasno upokojijo zavarovanci v določenih poklicih in nezaposleni (pri starosti 55 ali 60 let). 21. SLOVENIJA 1. Starostna pokojnina • 55 let in 8 mesecev za ženske in 61 let za moške, • možna je odložitev uveljavitve pravic do starostne pokojnine, • možna je predčasna upokojitev. 2. Invalidska pokojnina • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I., II., ali III. kategorije, • zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, • v primeru posledic bolezni ali poškodbe izven dela pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine le, če ima določen status oziroma če je dopolnil predpisano pokojninsko dobo.

21

3. Družinska pokojnina • upravičenci: otroci, pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal, starši umrlega, če jih je zavarovanec preživljal, bratje in sestre, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje, • umrli dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali deset let pokojninske dobe ali izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine oziroma je bil prejemnik le te. 4. Vdovska pokojnina • Vdova/vdovec dopolnila 53 let oziroma 48 let, vendar v tem primeru le, če ob smrti zavarovanca pravic ni imela lastnosti zavarovanke, • ne glede na starost, če je bila ob smrti zavarovanca popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti ali ji je po smrti zavarovanca ali uživalca pravic ostal otrok, ki ga je dolžna preživljati, • če do zavarovančeve smrti še ni dopolnila 53 let starosti, dopolnila pa je 48 let, lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine po preteku čakalne dobe, to je, ko dopolni 53 let starosti, • vdova, ki ob smrti zavarovanca ali uživalca pravic ni imela lastnosti zavarovanke, še ni dopolnila 48 let starosti, dopolnila pa je 44 let, lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 48 let starosti, • če je umrli ob sklenitvi zakonske zveze že dopolnil 58 let starosti, pridobi vdova pravico do vdovske pokojnine le če je z umrlim zakoncem imela skupnega otroka ali pa če je zakonska zveza trajala najmanj eno leto. 22. SLOVAŠKA 1. Starostna pokojnina • 60 let moški, ženske od 53 do 57, odvisno od števila otrok, • vsaj 25 let pokojninske dobe, • delna pokojnina za moške ob starosti 65 let, če imajo vsaj 10 let zavarovalne dobe, za ženske ob starosti 60 let, če imajo vsaj 20 let zavarovalne dobe, • možen odlog pokojnine, • ni predčasne pokojnine. 2. Invalidska pokojnina • upravičeni vsi zavarovanci, ki so trajno nezmožni opravljati delo ali delno delovno nezmožni, • pogoj zavarovalne dobe, ki je odvisen od starosti zavarovanca, • ne izpolnjujejo pogojev za starostno pokojnino. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, razvezane ženske, otroci,

22

• umrli v času smrti bil upokojen, oziroma je izpolnjeval pogoje za starostno ali invalidsko upokojitev, • vdova poročena z umrlim v času njegove smrti praviloma prejema pokojnino eno leto, izplačevanje se podaljša, če je invalid, vzdržuje otroke, je stara 50 let in če je stara vsaj 40 let in je bila posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, • otroci do 25 leta. 23. ŠPANIJA 1. Starostna pokojnina • starost 65 let za moške in ženske, • vsaj 15 let plačevanja prispevkov, • za prejemanje polne pokojnine potrebno 35 let plačevanja prispevkov, • posebni sistemi zavarovanja za rudarje, mornarje, samozaposlene, javne uslužbence. 2. Invalidska pokojnina • osebe mlajše od 26 let, polovico časa med 16 letom starosti in dnevom nastanka oziroma priznanja invalidnosti, osebe starejše od 26 let, četrtino časa med 20 letom starosti in dnevom nastanka invalidnosti¸(ne manj kot 5 let), • invalidnost-stanje zavarovanca, ki po opravljenem zdravljenju trpi za fizično ali funkcionalno nezmožnostjo, ki jo je možno objektivno oceniti in je verjetno trajne narave in zaradi katere je delno ali popolnoma nezmožen za delo (vsaj 33%), • če je invalidnost posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pridobi zavarovanec pravico ne glede na dopolnjeno dobo, • ob izpolnitvi pogoja za starostno pokojnino se invalidska pokojnina prevede v starostno. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, ki je živel skupaj z umrlim, izvenzakonski partner, razvezani zakonec, otroci, vnuki, starši in stari starši, • umrli bil prejemnik pokojnine oziroma je bil zavarovan v času smrti. Če ni bil zavarovan in je plačeval prispevke vsaj 15 let. Če ni bil zavarovan in je umrl zaradi nepoklicne bolezni, če je plačeval prispevke vsaj 500 dni v zadnjih 5 letih. Če je smrt posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, ne glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, • preživeli zakonec živel skupaj z umrlim, v primeru, da je bil večkrat poročen, se pokojnina deli glede na obdobja bivanja z upravičenimi osebami, • otroci do 18 leta starosti, do 22 leta, če dohodki preživelega zakonca ne dosegajo 75% minimalne plače, do 24 leta, če je otrok ostal brez obeh staršev, • starši, vnuki, stari starši, če so živeli skupaj z umrlim vsaj 2 leti pred njegovo smrtjo in jih je umrli preživljal, ker nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali sorodnikov, ki bi jih bili dolžni preživljati v skladu s civilnim pravom. 4. Predčasna pokojnina • Starost 60 let moški in ženske, če so bili zavarovani pred 1.1.1967,

23

• Za vsako leto upokojitve pred 65. letom starosti 8% odbitka, • Predčasna upokojitev možna tudi v določenih poklicih, ki so lahko zdravju škodljivi. 24. ŠVEDSKA 1. Starostna pokojnina Od 1.1.1999 velja na Švedskem nova pokojninska zakonodaja za starostne pokojnine: • za zavarovance rojene leta 1937 ali prej velja samo stara zakonodaja, • za zavarovance rojene med leti 1938 in 1953 veljata obe zakonodaji, • za zavarovance rojene leta 1954 ali kasneje velja samo nova zakonodaja. a) Stara zakonodaja: • 65 let starosti za moške in ženske Nacionalna starostna pokojnina: • do nje so upravičeni zavarovanci, ki prebivajo oziroma so prebivali na Švedskem vsaj 3 leta ali so njihovi dohodki vsaj tri leta dosegali znesek potreben za pridobitev pravice do pokojnine iz naslova plačila prispevkov. Pokojnina iz naslova plačila prispevkov. • če dohodek zavarovanca presega določeno vsoto, ki jo določi vlada vsako leto, • dohodki zavarovanca dosegajo predpisan znesek vsaj 3 leta, • možna upokojitev med 60 in 64 letom, vendar z odbitki, • za prejemanje polne pokojnine potrebno vsaj 30 let plačevanja prispevkov, • možen odlog do 70. leta. b) Nova zakonodaja • možna upokojitev od 61 leta starosti dalje, • izračuna se na osnovi prispevkov, ki jih je zavarovanec plačeval vsako leto od 16 leta starosti dalje. 2. Invalidska pokojnina • pridobijo zavarovanci stari med 16 in 65 letom, katerih delovna zmožnost je trajno zmanjšana vsaj za četrtino zaradi bolezni ali drugih poslabšanj psihičnega in fizičnega zdravja, • odmeri se glede na ugotovljeno stopnjo zmanjšanja delovne zmožnosti; izplačuje se v polnem znesku, 75% znesku, 50% znesku ali 25% znesku. 3. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, izvenzakonski partner, otroci mlajši od 18 leta starosti, • umrli prebival vsaj 3 leta na Švedskem ali vsaj 3 leta plačeval prispevke, • preživeli zakonec ali izvenzakonski partner star manj kot 65 let in je živel skupaj z umrlim v času smrti in je: - v času smrti živel skupaj z otrokom mlajšim od 12 let,

- je neposredno pred smrtjo živel 5 let s svojim partnerjem,

24

- izplačuje se 10 mesecev, za otroke stare med 12 in 18 let pa 22 mesecev. • otroci mlajši od 18 let upravičeni do družinske pokojnine, če so brez enega ali obeh staršev. Izplačevanje se lahko podaljša do 20 leta, če se otrok redno šola. 25. ZDRUŽENO KRALJESTVO 1. Starostna pokojnina • starost 65 let moški in 60 let ženske (za ženske višanje na 65 let postopno od 2010 do 2020), • plačal vsaj 50 tedenskih prispevkov, • odlog pokojnine možen do 70 leta za moške in 65 leta za ženske, • ni možna predčasna upokojitev. 2. Pokojnina za starejše osebe • upravičene osebe stare vsaj 80 let katere ne uživajo nobene pokojnine ali njihova tedenska pokojnina ne dosega določenega zneska, • prebivali vsaj 10 zaporednih let v Združenem Kraljestvu po dopolnitvi 60 let starosti. 3. Invalidska pokojnina • upravičeni vsi zavarovanci, stari manj kot 65 let, ki so popolnoma delovno nezmožni, • predhodno prejemali vsaj 52 tednov kratkoročno nadomestilo zaradi delovne nezmožnosti, • prejemajo lahko le do 65 leta starosti, potem so upravičeni do starostne pokojnine. 4. Družinska pokojnina • upravičenci: preživeli zakonec, otroci so upravičeni le do otroškega dodatka, • umrli plačeval prispevke vsaj ¼ delovnih let od 16 leta starosti pa do smrti oziroma je v času smrti prejemal pokojnino, • zakonodaja pozna: vdovsko pokojnino, vdovski dodatek za mater, družinski vdovski dodatek, dajatev v primeru smrti. Vse navedene dajatve se izplačujejo v tujino.