Gradivo za 26 sejo obcinskega sveta obcine sevnica 29 01 2014

OBČINA SEVNICA OBČINSKI SVET

2. t.d.r.

26. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA

29.1.2014

ZADEVA: Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 25. redne seje

občinskega sveta, z dne 27.11.2013 Številka: 011-0007/2013

Pripravljavka gradiva: Lidija Udovč, višja svetovalka občinskega sveta

1

OBČINA SEVNICA OBČINSKI SVET Številka: 011-0007/2013 Datum: 10.12.2013

Z A P I S N I K

25. redne seje Občinskega sveta Občine Sevnica,

ki je bila v sredo, 27.11. 2013, ob 15.30 uri, v konferenčni dvorani sevniškega gradu

PRISOTNI člani občinskega sveta: Božidar Beci, Irena Dobnik, Breda Drenek Sotošek, Stanislav Erman, Jože Gorišek, Božidar Groboljšek, Jože Imperl, Janoš Janc, Rado Kostrevc, Drago Krošelj, Janez Kukec, Tomaž Lisec, Ivan Orešnik, Rok Petančič, Janez Podlesnik, Maksimilijan Redenšek, Jožef Roštohar, Gregor Simončič, Vincenc Sitar, Hermina Šantej, Štefan Teraž, Zvonko Tuhtar, Alojz Zalašček, Jožef Žnidarič, Jože Županc. Lista prisotnosti je sestavni del zapisnika. Sejo vodi: Srečko Ocvirk, župan. Prisotni uslužbenci občinske uprave: - Zvone Košmerl, direktor občinske uprave - Roman Perčič, vodja Oddelka za okolje in prostor - Vlasta Kuzmički, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti - mag. Vlasta Marn, vodja Oddelka za finance - Mojca Sešlar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti - Alenka Mirt, vodja Splošne službe - Lidija Udovč, višja svetovalka občinskega sveta - Jelka Tršinar, višja svetovalka župana Prisotni poročevalci: - mag. Vojko Sotošek, direktor podjetja INFRA d.o.o.; Aljoša Preskar, vodja tehničnega

sektorja v podjetju INFRA d.o.o., k 5. t.d.r., - Andrej Štricelj, vodja službe kontrolinga v HESS d.o.o.; k 5. t.d.r., - Andrej Unetič, HSE Invest, vodja poslovne enote Brežice, k 5. t.d.r. - Andrej Štricelj, predsednik Nadzornega odbora Občine Sevnica, k 6.t.d.r. Prisotni predstavnici javnih medijev: Smilja Radi – Posavski obzornik, Anja Kerin - Televizija Novo mesto. Župan Občine Sevnica, Srečko Ocvirk: Pozdravi podžupana, članice in člane občinskega sveta, predstavnike javnih medijev, poročevalce ter sodelavce. Odpre 25. redno sejo.

2

Ad 1

Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 25. redne seje Lidija Udovč: Ob začetku seje je bilo prisotnih 20 članov sveta, kar pomeni, da je občinski svet sklepčen. Župan: Ugotovi, da je občinski svet sklepčen. Župan: Predlagal je dnevni red, kot je naveden v vabilu, s tem, da se po skrajšanem postopku obravnava 9. točka dnevnega reda: Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica. Na klop so bili dani naslednji dokumenti: mnenje Nadzornega odbora Občine Sevnica in stališče Odbora za finance in proračun ter amandma Oddelka za okolje in prostor k 6. točki dnevnega reda. Župan: Odpre razpravo o predlaganem dnevnem redu. Ni razprave. *Pride Jožef Roštohar (prisotnih 21). Župan: Predlaga sprejem dnevnega reda. SKLEP: Občinski svet je sprejel predlagani dnevni red, s tem, da se po skrajšanem postopku obravnava 9. točka dnevnega reda-Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica. Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21). Sklep je sprejet. SPREJET DNEVNI RED JE SLEDEČ:

1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 25. redne seje 2. Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 24. redne seje občinskega sveta, z dne

23.10.2013 3. Predlog Pravilnika o dodeljevanju enkratne občinske denarne pomoči v Občini

Sevnica 4. Predlog Pravilnika o sofinanciranje letnega programa športa v Občini Sevnica 5. Poročilo o poteku del izgradnje verige HE na spodnji Savi na območju Občine

Sevnica za obdobje od januarja do oktobra 2013 6. *Predlog Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2014 – prva obravnava 7. Predlog Sklepa o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v letu 2014 8. Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2014 9. Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v

Občini Sevnica – skrajšani postopek 10. Predlog Sklepa o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb,

stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo na območju Občine Sevnica za leto 2014

11. Predlog Sklepa o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega zemljišča v Občini Sevnica za leto 2014

12. Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet javnega zavoda Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž

3

13. Predlog ugotovitvenega sklepa o prenehanju članstva predstavnika ustanoviteljice Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica zaradi odstopa

14. Predlog sklepa o imenovanju novega predstavnika ustanoviteljice Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica

15. Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta 16. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta 17. Razno

Ad 2 Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 24. redne seje občinskega sveta,

z dne 23.10.2013 Župan: Odpre razpravo o zapisniku. Ni razprave. Župan: Predlaga potrditev zapisnika. SKLEP: Občinski svet je brez pripomb potrdil zapisnik 24. redne seje občinskega sveta z dne, 23.10.2013. Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21). Sklep je sprejet. Uvodno obrazložitev k pregledu sklepov je podala Lidija Udovč: Sklepi so bili zapisani v vsebini, kot so bili sprejeti. Posredovani so bili ustreznim organom in službam. Predloženi so odgovori na vprašanja in pobude svetnikov. Župan: Odpre razpravo. V razpravi sodelujeta Jožef Žnidarič in Lidija Udovč: Povzetek razprave: Svetnik Jožef Žnidarič je pripomnil, da v gradivu ni zasledil odgovora na svoje svetniško vprašanje, ki ga je zastavil na 24. redni seji v mesecu oktobru in se je nanašalo na poročilo o poteku izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja v Občini Sevnica. Pojasnjeno je bilo, da v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Sevnica velja tri mesečni poslovniški rok za odgovor na zastavljeno svetniško vprašanje, tako da občinska uprava v tem primeru ne zamuja z odgovorom. *Pride Jože Imperl (prisotnih 22). Župan: Predlaga sprejem sklepa o potrditvi pregleda sklepov 24. redne seje. SKLEP: Občinski svet je brez pripomb potrdil pregled sklepov 24. redne seje občinskega sveta z dne, 23.10.2013. Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22). Sklep je sprejet.

4

Ad 3 Predlog Pravilnika o dodeljevanju enkratne občinske denarne pomoči v Občini

Sevnica Uvodno obrazložitev sta podala Mojca Sešlar in Jožef Žnidarič, predsednik Odbora za zdravstveno varstvo in socialo: Sredstva za denarne pomoči zagotavlja Občina Sevnica v občinskem proračunu že vrsto let, ker pa se je zakonodaja na tem področju med tem časom že spremenila, pa tudi zaradi boljše preglednosti, je v obravnavo predložen nov pravilnik. Ta določa upravičence, pogoje za dodelitev, višino in način izplačila denarne pomoči iz sredstev proračuna Občine Sevnica ter postopek uveljavljanja pravice do občinske denarne pomoči. Izjemoma se lahko v posameznem primeru enkratna denarna pomoč ne dodeli, če je kdo od družinskih članov, ki prebivajo na istem naslovu oziroma v istem gospodinjstvu, v tekočem letu že pridobil denarno pomoč oziroma, če se ugotovijo kakršni koli utemeljeni razlogi za neupravičenost do denarne pomoči. Občinska denarna pomoč v Občini Sevnica po tem pravilniku je enkratna denarna pomoč, ki se upravičencem lahko podeli največ enkrat letno. Vlagatelju se izplača neposredno, lahko pa tudi v funkcionalni obliki, ko vlagatelj ne more zagotoviti namenske porabe. V funkcionalni obliki se denarna pomoč izplačuje s plačilom neplačanih terjatev do Občine Sevnica oziroma pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je Občina Sevnica. Prejemnik pomoči mora v roku 30 dni po njenem prejemu predložiti dokazila o namenski porabi sredstev. Če upravičenec tega ne stori, v naslednjem koledarskem letu ni upravičen do pomoči. *Pride Rado Kostrevc (prisotnih 23). *Pride Hermina Šantej (prisotnih 24). *Pride Božidar Groboljšek (prisotnih 25). Odbor za zdravstveno varstvo in socialo je obravnaval predlogo pravilnika, nanj nima pripomb in predlaga občinskemu svetu, da ga sprejme. Župan: Odpre razpravo. V razpravi sta sodelovala: Jože Imperl in Mojca Sešlar. Povzetek razprave: Podano je bilo vprašanje, ali je 265 EUR najvišji znesek, ki ga oseba (samska) lahko po pravilniku prejme na letni ravni, ker je to zelo nizek znesek. Podan je bil pritrdilen odgovor s pojasnilom, da je višina pomoči usklajena z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih. Župan: Predlaga sprejem predloženega pravilnika. SKLEP: Občinski svet je sprejel Pravilnik o dodeljevanju enkratne občinske denarne pomoči v Občini Sevnica. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet.

Ad 4 Predlog Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Sevnica

Uvodno obrazložitev sta podala Mojca Sešlar in Tomaž Lisec, predsednik Odbora za šport: Zakon o športu lokalnim skupnostim nalaga skrb za uresničevanje javnega interesa v športu, in sicer z zagotavljanjem sredstev za izvajanje različnih športnih programov. Občina Sevnica

5

sredstva razdeljuje na podlagi pravilnika, ki določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev. Dosedanji pravilnik, ki je bil sprejet leta 2009, se je v praksi izkazal kot učinkovit, vendar nepregleden pri uporabi, predvsem s strani društev in komisije, ki je ocenjevala prejete vloge na razpis. Prišlo je do pobud o spremembi omenjenega pravilnika, zato je Občina Sevnica v sodelovanju z JZ KŠTM Sevnica ter Športno zvezo Sevnica pristopila k pripravi novega pravilnika. Bistvene spremembe v primerjavi s trenutno veljavnim pravilnikom so: društva bodo v bodoče dostavljala le letna vsebinska in finančna poročila in ne več dvakrat letno; članstvo v strokovni komisiji za ocenjevanje vlog je zmanjšano za enega člana; šolski šport ni več predmet pravilnika, ampak ga vodi in izvaja JZ KŠTM Sevnica; pri sistemu točkovanja je poenostavljeno in hkrati jasno zapisano, kaj se financira in kako se pridobivajo točke; skupno število točk je sestavljeno iz vadbenega dela (70%) in iz dobljenih rezultatov ter tradicije (30%). Vsaka tabela ima jasno opredeljene kriterije financiranja in dodelitve točk. Pravilnik je v skladu z vso veljavno zakonodajo, vendar vsebuje poenostavljene in transparentne tabele za ocenjevanje in posledično bo poenostavljena tudi razpisna dokumentacija, ki jo izpolnjujejo društva, ko se prijavljajo na javni razpis. Pravilnik je obravnavala tudi Športna zveza Sevnica, njihovo soglasje k pravilniku je priloga gradiva. Odbor za šport se je seznanil s predlogom pravilnika in ga predlaga občinskemu svetu v sprejem. Župan: Odpre razpravo. V razpravi so sodelovali: Jože Imperl, župan, Rok Petančič in Mojca Sešlar. Povzetek razprave: V javnosti se pojavljajo informacije, da Rokometni klub Sevnica, ki tekmuje v I. ligi, dolguje JZ KŠTM za uporabo dvorane. Glede na njihove rezultate, predlaga, da se jim dolg odpiše ter se jim za v bodoče omogoči brezplačna uporaba dvorane za vadbo. Župan je pripomnil, da predlog vsebinsko ni povezan z obravnavanim poslovnikom, zato se bo zapisal in obravnaval pod točko Vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Podana je bilo še vprašanje, zakaj v Tabeli 1, pri Interesni športni vzgoji šoloobveznih otrok, pri Planinstvu in taborništvu ni navedenih nobenih številk. Odgovorjeno je bilo, da obseg programa še ni bil predviden, zato ni navedenih številk. Župan: Predlaga sprejem predloženega pravilnika. SKLEP: Občinski svet je sprejel Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Sevnica. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet.

Ad 5 Poročilo o poteku del izgradnje verige HE na spodnji Savi na območju Občine Sevnica

za obdobje od januarja do oktobra 2013 Uvodno obrazložitev so podali župan; Zvone Košmerl, predsednik Posebne komisije za spremljanje izgradnje HE Blanca; Andrej Štricelj, vodja službe kontrolinga v HESS d.o.o.; mag. Vojko Sotošek, direktor podjetja INFRA d.o.o.; Aljoša Preskar, vodja tehničnega sektorja v podjetju INFRA d.o.o.; Andrej Unetič, HSE Invest, vodja poslovne enote Brežice: Dela so v zaključni fazi, izvajajo se še manjše ureditve, skladno z državnim lokacijskim načrtom. Občina Sevnica si prizadeva za dokončanje del na podlagi sprejetih aktov. Vodilo je kvalitetno zaključevanje del v dolini reke Save, ki imajo tudi velik vpliv na sam izgled na okolje. Posebna komisija in občinske strokovne službe dnevno spremljajo dogajanje na

6

terenu in ugotavljajo, da nekateri sklepi posebne komisije, občinskega sveta in Odbora za HE na spodnji Savi, ki izhajajo iz dokumentov, na osnovi katerih je potekala gradnja, še vedno niso realizirani. Občina Sevnica bo še naprej zahtevala njihovo čimprejšnjo realizacijo in zaključek izgradnje HE Boštanj, HE Arto Blanca in dela HE Krško, v skladu s sprejetimi dokumenti in izdanimi dovoljenji. Pregled tekočih aktivnosti po posamezni hidroelektrarni:

• HE Boštanj: Izgradnja HE Boštanj je v sklopu izvedbe predvidenih ureditev dokončana v večji meri, potrebno je še izvesti sanacijo in zavarovanje objektov na področju zaselka Dvorce. Izvedba je planirana za leto 2014. Na bazenu se izvajajo sanacijska zaradi vpliva visokih voda iz novembra 2012 ter redna vzdrževalna dela. Po investiciji na zaselku Dvorce v letu 2014 se bo zaključila izgradnja HE Boštanj in se lahko izvedla tudi primopredaja zgrajenih ureditev vsem končnim upravljavcem in vzdrževalcem.

• HE Arto Blanca: Investicija še ni dokončana, potrebno je dokončanje cestnih ureditev, dokončanje vzdrževalnih in kolesarskih poti, ureditve hortikulture, ruralnih in športih površin v okolici bazena ter nekatera druga manjša dela. Dela bodo izvedena v letu 2014, skladno z srednjeročnimi plani za financiranje ureditev na spodnji Savi. Obenem se že izvajajo vzdrževalna dela na akumulacijskem bazenu HE Arto Blanca, katera se bodo izvajala skladno z potrjenim letnim planom akumulacijskega bazena Blanca. Vložena je tožba krajanov obrtne cone Boštanj, kateri v tožbi do Republike Slovenije, podjetja INFRA d.o.o. ter Občine Sevnica zahtevajo odškodnino in sanacijske obsege, zaradi negativnih vplivov gradnje akumulacijskega bazena HE Blanca. V pričakovanju je nadaljevanje sodbenega postopka ali možnost izven sodne poravnave. Z Občino Sevnica je usklajena izgradnja športnih, urbanih in ruralnih površin na območju Občine Sevnica, z vzpostavitvijo štirih con, tako na levem kot na desnem bregu reke Save, ki naj bi bila dokončana do spomladi 2014. Na reki Mirni poteka izgradnja ribje drče, ki naj bi bila zaključena do spomladi 2014. V teku je izgradnja čistilne naprave Dolnje Brezovo, ki naj bi bila zaključena v roku dveh mesecev, nakar sledi še šestmesečno poskusno obratovanje, v katerem mora upravljavec prikazati pozitivne izsledke iz meritev izhodnih voda. Če bo temu tako, bo gradnja čistilne naprave zaključena ter predana Občini Sevnica v upravljanje. Poteka še načrtovanje rekonstrukcije železniškega prehoda na gornje brezovškem polju. Izdana je spremenjena odločba Ministrstva za infrastrukturo in promet, ki podaja obvezo izgradnje večnamenske poti iz Dolnjega Brezovega, ob Savi vse do Vranskega potoka, vključno z njegovo premostitvijo ter navezavo na cesto R3, pri tem se nezavarovani železniški prehod na Gornjem Brezovem ukine. Državni prostorski načrt za HE Arto Blanca zajema tudi izvedbo izven nivojskega oziroma nivojskega, odvisno od stališč, križanja prehoda na Blanci ter gradnjo in rekonstrukcijo dveh železniških prehodov južno od Sevnice. Državni lokacijski načrt določa izvedbo nivojskega križanja, odločba ministra pa izvedbo izven nivojskega križanja. Župan: Odpre razpravo. V razpravi so sodelovali: Janoš Janc, Andrej Unetič, Jožef Roštohar, župan, Andrej Štricelj, Zvonko Tuhtar, Aljoša Preskar, Štefan Teraž, mag. Vojko Sotošek, Alojz Zalašček. Povzetek razprave: Izpostavljeno je bilo, da na Artu dostop do požarne vode v potoku Štegina ni funkcionalno izveden ter, da še ni izvedena dovozna pot iz Arškega polje na most. Dan je bil odgovor, da je na omenjeni dovozni poti prevoznost ovirala ograja, ki pa je že premaknjena in je tako zagotovljena širina za dovozno pot za kmetijske in vzdrževalne namene. Izraženo je bilo mnenje, da je izgradnja verige HE za območje Občine Sevnica zelo malo doprinesla lokalnemu okolju, predvsem kar se tiče infrastrukturnih ureditev, saj ni urejen ne prometni režim ne vprašanje železniških prehodov ter da bi se za to morali bolj potruditi na nivoju celotnega Posavja.

7

Opozorjeno je bilo na poškodbo obloge akumulacijskega jeza na Orehovem na levem bregu reke Save. Postavljeno je bilo vprašanje glede natančne opredelitve lokacij izgradnje športnih, urbanih in ruralnih površin na območju Občine Sevnica, z vzpostavitvijo štirih con ter o vzpostavitvi povezovalne poti na relaciji Lukovec-Log, ki je nevarna predvsem za pešce in kolesarje. Posamezne cone zajemajo sledeča območja: - cona A: na levem bregu, od Florjanskega potoka pa vse do Tanina. Obsega ureditev

nekaj poti in platojev za dostop do vode, zasaditev dreves ter postavitev klopi; - cona B: na desnem bregu, od izliva Mirne gorvodno do platoja, ki se uredi parkovno; - cona C: na Blanci, v območju predvidene obvoznice, kjer je že urejena travnata površina,

dokončan bo še dostop do vode, izvedena bo zasaditev dreves ter postavitev klopi; - cona D: lokacija še ni potrjena, locirana naj bi bila na Dolnjem Brezovem. Državni

prostorski načrt je ni točno lociral, zato se še išče mikrolokacija. Izvedba povezovalne poti Lukovec-Log ni obveza po državnem prostorskem načrtu, dogovori o morebitni izvedbi še potekajo. V nadaljevanju je potekala razprava še o rešitvi problema izven nivojskih križanj ceste z železnico, o asfaltaciji ceste Šupa-Šmarčna ter o ureditvi hodnika za pešce od brvi na Radni do odcepa za Lukovec. Ker gre v obeh primerih za zadevi, ki nista bili zajeti v državnem prostorskem načrtu, bodo usklajevanja in pogajanja za realizacijo še potekala. Župan: Predlaga sprejem sklepa o seznanitvi s poročilom, z dodatkom o zahtevi po realizaciji del, v skladu s sprejetimi akti in dovoljenji. SKLEP: Občinski svet je bil seznanjen s poročilom o poteku del izgradnje verige HE na spodnji Savi na območju Občine Sevnica za obdobje od januarja do oktobra 2013 in zahteva dokončanje izgradnje HE Boštanj, HE Arto-Blanca in HE Krško v delu, ki se nanaša na območje Občine Sevnica, v skladu z upravnimi in prostorskimi akti ter dovoljenji. Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet.

Ad 6 Predlog Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2014 – prva obravnava

Uvodno obrazložitev so podali: župan; Zvone Košmerl, direktor občinske uprave; mag. Vlasta Marn; Andrej Štricelj, predsednik Nadzornega odbora Občine Sevnica; Ivan Orešnik, predsednik Odbora za finance in proračun; Jožef Žnidarič, predsednik Odbora za zdravstveno varstvo in socialo; Tomaž Lisec, predsednik Odbora za šport; Breda Drenek Sotošek, predsednica Odbora za kulturo; Janez Kukec, predsednik Odbora za otroško varstvo in šolstvo; Drago Krošelj, predsednik Odbora za gospodarstvo; Božidar Beci, predsednik Odbora za kmetijstvo; Jože Županc, predsednik Odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo; Janez Podlesnik, predsednik Odbora za vodooskrbo; Gregor Simončič, predsednik Odbora za varstvo in urejanje okolja. Na klop je bilo dano mnenje Nadzornega odbora Občine Sevnica in stališče Odbora za finance in proračun k predlogu odloka ter predlog amandmaja Oddelka za okolje in prostor, ki gradnjo vodovodnih sistemov samo razdeli na več manjših projektov zaradi potreb razpisov. Nadzorni odbor Občine Sevnica, Odbor za finance in proračun ter druga delovna telesa občinskega sveta so obravnavali predlog odloka ter se z njim strinjajo. Podana je bila pripomba, da naj bo v prihodnje za obravnavo na sejah delovnih teles na razpolago tudi Načrt razvojnih programov, ker bo to olajšalo delo in razumevanje odbornikov. Proračun je pomemben dokument občine, ki omogoča nemoteno izvajanje in financiranje vseh načrtovanih investicij ter zakonskih nalog z novim letom. Temeljna naloga občinske

8

uprave je uresničitev proračuna za namene, ki so določeni ter hkrati spremljanje in pravočasno prilagajanje spremembam zakonodaje in pomembnejšim poslovnim dogodkom. Pomembno izhodišče, ki je v veliki meri spremljalo pripravo proračuna za prihodnje leto, predstavljajo aktualni predpisi na ravni države, ki vplivajo tudi na financiranje občin. Občinska uprava je proračun pripravila na osnovi znanih dejstev, ob upoštevanju širših regijskih in državnih razvojnih dokumentov ter z usklajevanjem z vsemi proračunskimi porabniki. Podrobna vsebinska obravnava je bila opravljena na sejah matičnih odborov občinskega sveta. Proračun za leto 2014 v višini dobrih 18 milijonov evrov je uravnotežen in realen, podprt z vsemi potrebnimi vsebinami in obrazložitvami, iz katerih je razvidno načrtovano delovanje občine v prihodnjem letu. Župan: Odpre razpravo. V razpravi sodelujejo: Tomaž Lisec, Štefan Teraž, župan, Zvonko Tuhtar, Božidar Beci, Jože Imperl, Drago Krošelj, Rado Kostrevc, Breda Drenek Sotošek, Božidar Groboljšek, Ivan Orešnik, Janez Kukec, Jožef Roštohar, Rok Petančič. Povzetek razprave: Svetniška skupina SDS je podala štiri uravnotežene amandmaje k predlogu odloka o proračunu (opomba: celotno besedilo amandmajev je priloga k zapisniku): - za vzpostavitev in začetek delovanja javne blagajne (10.000 EUR), - za vzpostavitev in zagotovitev snemanja in predvajanja prenosov in/ali posnetkov sej

občinskega sveta (20.000 EUR), - za začetek oziroma nadaljevanje urejanja projekta Pristan Orehovo (10.000 EUR), - za začetek projekta Lesni predelovalni center Posavje (20.000 EUR). Razprava je v nadaljevanju tekla o teh amandmajih, o podpori in nestrinjanju z njimi. Povzetek razprave o vsakem amandmaju: - za vzpostavitev in začetek delovanja javne blagajne:

izraženo je bilo nestrinjanje s predlogom, ker nima ocene ekonomske upravičenosti, glede na to, da bi bilo potrebno zagotoviti prostore v občinski uprave in zaposliti osebo;

- za vzpostavitev in zagotovitev snemanja in predvajanja prenosov in/ali posnetkov sej občinskega sveta: izraženo je bilo nestrinjanje s predlogom; če se bo pristopilo k projektu, se naj ne obremenjuje proračuna, ampak se naj za potreben znesek znižajo sejnine svetnikov;

- za začetke oziroma nadaljevanje urejanja projekta Pristan Orehovo: naj se zagotovi urejanje znotraj postavk urejanja javnih površin;

- za začetek projekta Lesni predelovalni center Posavje: izražena je bila podpora, kot tudi nestrinjanje z uvrstitvijo nove postavke v proračun; ni opredeljene vloge gospodarskih subjektov, ki so v tem projektu ključni; biti mora projekt regije Posavje, da pridobi ljudi za podporo v regiji; potrebno je predhodno pridobiti podatek o možnih pridobljenih finančnih sredstvih in številu novih delovnih mest; najprej mora biti znan nosilec dejavnosti, ki bo projekt vodil, šele nato se naj vključi občina; imamo dovolj lesa in znanja, da se projekt izvede;

Po zaključku skupne razprave se je župan do vseh amandmajev opredelil negativno, dal vsakega posebej na glasovanje ter pri vsakem amandmaju predlagal dodaten sklep: SKLEP: Občinski svet ni sprejel amandmaja, ki glasi: Pri uporabniku 3000 ŽUPAN se v okviru področja porabe 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE v okviru glavnega programa 1803 Programi v kulturi v okviru podprograma 18039003 Ljubiteljska kultura zmanjša postavka 18305 Transferji neprofitnim organizacijam za 10.000 EUR.

9

Pri uporabniku 4001 OBČINSKA UPRAVA – SPLOŠNA SLUŽBA se v okviru področja porabe 06 LOKALNA SAMOUPRAVA v okviru glavnega programa 0603 Dejavnost občinske uprave v okviru podprograma 06039001 Administracija občinske uprave poveča postavka 06441 Nakup osnovnih sredstev (za vzpostavitev in začetek delovanja javne blagajne) za 10.000 EUR.

Izid glasovanja: 5 za 14 proti (prisotnih 25) Amandma ni sprejet. Župan je predlagal sprejetje dodatnega sklepa: SKLEP: Občinski svet je sprejel sklep, da Občinska uprava Občine Sevnica skupaj s predlagateljem amandmaja (svetniška skupina SDS) ponovno preuči prostorske, kadrovske in finančne možnosti ter učinke za organizacijo javne blagajne na območju mesta Sevnica oziroma v stavbi Občinske uprave Občine Sevnica.

Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25) Sklep je sprejet.

SKLEP: Občinski svet ni sprejel amandmaja, ki glasi: Pri uporabniku 3000 ŽUPAN se v okviru področja porabe 01 POLITIČNI SISTEM v okviru glavnega programa 0101 Politični sistem v okviru podprograma 01019003 Dejavnosti župana in podžupana zmanjša postavka 01302 Materialni stroški urada župana za 20.000 EUR. Pri uporabniku 3000 ŽUPAN se v okviru področja porabe 01 POLITIČNI SISTEM v okviru glavnega programa 0101 Politični sistem v okviru podprograma 01019003 Dejavnosti župana in podžupana poveča postavka 01302 Materialni stroški urada župana (za vzpostavitev in zagotovitev snemanja in predvajanja prenosov in/ali posnetkov sej občinskega sveta) za 20.000 EUR.

Izid glasovanja: 5 za 13 proti (prisotnih 25) Amandma ni sprejet. Pri tem amandmaju je potekala razprava, v kateri so sodelovali: Božidar Beci, Tomaž Lisec, Rok Petančič, Drago Krošelj, župan. Povzetek razprave: Podano je bilo mnenje, da je v današnjem času splošne recesije in varčevanja, video snemanje sej nepotreben strošek. Seje se snemajo zvokovno in posnetek sej je dostopen na spletni strani Občine Sevnica. Predlagani strošek je previsok, ob današnji razpoložljivi tehniki se lahko dobijo poceni kamere, nakup se naj zagotovi v okviru razpoložljivih sredstev. Podan je bil predlog, da naj občinska uprava pridobi vrednostno ponudbo za izvedbo video snemanja ter predvajanja sej občinskega sveta. Na podlagi ponudbe bodo svetniki na naslednji seji občinskega sveta odločali o predlogu za video snemanje sej sveta.

SKLEP: Občinski svet ni sprejel amandmaja, ki glasi: Pri uporabniku 4001 OBČINSKA UPRAVA-SPLOŠNA SLUŽBA se v okviru področja porabe 06 LOKALNA SAMOUPRAVA v okviru glavnega programa 0603 Dejavnost občinske uprave v okviru podprograma 06039001 Administracija občinske uprave

10

zmanjša postavka 06420 Pisarniški material za 10.000 EUR. Pri uporabniku 4004 ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI se v okviru področja porabe 16 PROSTORSKO PLANIRANJE v okviru glavnega programa 1603 Komunalna dejavnost v okviru podprograma 16039003 Objekti za rekreacijo poveča postavka 16421 Gradnja športnih objektov (za začetek oziroma nadaljevanje urejanja projekta Pristan Orehovo) za 10.000 EUR. Izid glasovanja: 5 za 17 proti (prisotnih 25) Amandma ni sprejet. Župan je predlagal sprejetje dodatnega sklepa: SKLEP: Občinski svet je sprejel sklep, da se urejanje območja objektov Pristan Orehovo uvrsti in realizira v okviru postavk urejanja javnih površin. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25) Sklep je sprejet. SKLEP: Občinski svet ni sprejel amandmaja, ki glasi: Pri uporabniku 4003 ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR se v okviru področja porabe 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA v okviru glavnega programa 1302 Cestni promet in infrastruktura v okviru podprograma 13029001 Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest zmanjša postavka 13401 Tekoče vzdrževanje cest in obcestnih površin za 20.000 EUR. Pri uporabniku 4003 ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI se v okviru področja porabe 14 GOSPODARSTVO v okviru glavnega programa 1402 Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti v okviru podprograma 14029001 Spodbujanje razvoja malega gospodarstva poveča postavka 14404 Spodbude podjetniškemu razvoju (za pripravo projektne dokumentacije za pričetek projekta Lesno predelovani center Posavje) za 20.000 EUR. Izid glasovanja: 4 za 9 proti (prisotnih 25) Amandma ni sprejet. Župan je predlagal sprejetje dodatnega sklepa: SKLEP: Občinski svet je sprejel sklep, da se za projekt Lesno predelovalni center Posavje oblikuje nova proračunska vrstica v višini 20.000 EUR. Vir zanjo se zagotovi iz naslednjih postavk: 16401 Urbanizem in geodetske storitve/konto 420899 Urbanizem v višini 5.000 EUR, 10401 Spodbujanje zaposlovanja/konto 410299 Spodbujanje zaposlovanja v gospodarstvu v višini 10.000 EUR ter 23410 Proračunska rezervacija/konto 409000 Splošna proračunska rezervacija v višini 5.000 EUR. Nov projekt se uvrsti v proračunsko postavko 14404 Spodbude podjetniškemu razvoju za izdelavo projektne dokumentacije. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25) Sklep je sprejet.

11

SKLEP: Občinski svet je sprejel amandma, ki glasi: V Odloku o proračuna Občine Sevnica se v posebnem delu v okviru proračunske postavke 16413 »INVESTICIJE V VODOSKRBNE SISTEME« iz konta 420402 »OBNOVITEV VODOVODNIH SISTEMOV« znesek 177.000 EUR prestavi v okviru iste proračunske postavke na več kontov 420402, in sicer: OBNOVITEV VODOVODNIH SISTEMOV v višini 33.620 EUR, SANACIJA VODOVODA STUDENEC v višini 38.000 EUR, UREDITEV VODOVODA RADEŽ v višini 34.620 EUR, UREDITEV VODOVODA BOŠTANJ v višini 38.800 EUR, OBNOVITEV VODOVODA NA GORNJEM BREZOVEM v višini 31.960 EUR. V Načrtu razvojnih programov 2014-2017 se pod številko projekta OB110-13-0060 »Obnovitev vodovodnih sistemov« uskladi znesek za leto 2014 kot je navedeno v prvi točki. Ostale štiri investicije pa bodo v Načrtu razvojnih programov 2014-2017 odprte pod novimi številkami projektov. Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 25) Amandma je sprejet. SKLEP: Občinski svet je združil prvo in drugo obravnavo Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2014. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25) Sklep je sprejet. SKLEP: Občinski svet je sprejel Odlok o proračunu Občine Sevnica za leto 2014. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25) Sklep je sprejet. SKLEP: Občinski svet je sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014, ki zajema Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Sevnica za leto 2014 in Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014. V primeru spremenjenih prostorskih potreb, katerih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklepajo pravni posli, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, do največ 20 % skupne vrednosti obeh načrtov, kar znaša največ 68.200 EUR. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25) Sklep je sprejet.

Ad 7 Predlog Sklepa o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v letu 2014

Uvodno obrazložitev je podal župan: Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Sevnica določa, da se višina denarne pomoči določi s sklepom ob sprejemu proračuna za posamezno koledarsko leto in

12

velja do uveljavitve proračuna za naslednje koledarsko leto. Predlagal je, da bi višina enkratne denarne pomoči v letu 2014 ostala enaka kot v letu 2013, in sicer v znesku 240 EUR. Župan: Odpre razpravo. V razpravi je sodeloval Rok Petančič. Povzetek razprave: Podana je bila pobuda, da bi se bon lahko porabil pri različnih ponudnikih in ne samo pri enem, kot do sedaj. Župan: Predlaga sprejem sklepa o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v letu 2014. SKLEP: Občinski svet je sprejel sklep o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Sevnica v letu 2014, ki znaša 240 EUR. Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 22). Sklep je sprejet.

Ad 8 Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2014

Uvodno obrazložitev sta podala Mojca Sešlar in Tomaž Lisec, predsednik Odbora za šport: Na podlagi veljavne zakonodaje je lokalna skupnost dolžna skrbeti za uresničevanje javnega interesa v športu in sicer z zagotavljanjem sredstev za realizacijo nacionalnega programa, ki se nanaša na lokalne skupnosti in izvedbo lokalnih programov športa, s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti ter načrtovanjem in vzdrževanjem lokalno pomembnih športnih objektov. Izvajanje nacionalnega programa športa se določi z letnim programom, ki ga sprejme vlada in letnimi programi, ki jih sprejmejo lokalne skupnosti, katere so dolžne določiti podrobnejša merila za izvajanje letnih programov, kar je v Občini Sevnica urejeno s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Sevnica. Odbor za šport se je seznanil z Letnim programom športa za leto 2014 in ga predlaga občinskemu svetu v sprejem. Župan: Odpre razpravo. Ni razprave. Župan: Predlaga sprejem sklepa o sprejetju Letnega programa športa za leto 2014. SKLEP: Občinski svet je sprejel Letni program športa v Občini Sevnica za leto 2014. Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22). Sklep je sprejet.

13

Ad 9 Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v

Občini Sevnica – skrajšani postopek

Uvodno obrazložitev je podal župan: Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica je osnova za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Občinski svet je zadnje povišanje vrednosti točke za izračun vrednosti sprejel leta 2009, ki se je uporabljala za leto 2010, 2011, 2012 in 2013. Tudi v letu 2014 predlog vrednosti točke ostaja nespremenjen, to je 0,00083 EUR. V navezavi na sprejem in nadaljnje postopke v zvezi s prejemom in uveljavitivijo Zakona o davku na nepremičnine, bo po sprejemu odloka samo objava v Uradnem listu RS zadržana, isto velja za sklep pri naslednji točki dnevnega reda. Župan: Odpre razpravo. Ni razprave. Župan: Predlaga sprejem predloženega odloka. SKLEP: Občinski svet je sprejel Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica. Izid glasovanja: 23 za 0 proti (prisotnih 23). Sklep je sprejet.

Ad 10 Predlog Sklepa o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb,


Uvodno obrazložitev je podal župan: Vrednost točke je osnova izračun davka na nepremičnine. Vrednost točke je v letu 2013 znašala 2,86 EUR. Na podlagi republiških meril ter ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin vrednost točke za leto 2014 znaša 2,90 EUR. Župan: Odpre razpravo. Ni razprave. Župan: Predlaga sprejem sklepa o vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stavb. Občinski svet je sprejel sklep o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo na območju Občine Sevnica, ki za leto 2014 znaša 2,90 EUR. SKLEP: Izid glasovanja: 23 za 0 proti (prisotnih 23). Sklep je sprejet.

14

Ad 11 Predlog Sklepa o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega zemljišča

v Občini Sevnica za leto 2014 Uvodno obrazložitev je podal Roman Perčič: Občina mora vsako leto na osnovi veljavne zakonodaje določiti gradbeno ceno za m2 neto tlorisne površine stanovanj in vrednost stavbnega zemljišč. Primerljiva gradbena cena stanovanj se uskladi s povprečnim indeksom za stanovanjsko gradnjo, vrednost stavbnega zemljišča pa se uskladi na osnovi indeksa življenjskih potrebščin. Tako bi predlagana primerljiva gradbena cena za 1m2 neto tlorisne površine objekta, zmanjšana za stroške komunalnega opremljanja in za vrednost zemljišča v Občini Sevnica znašala 904,76 EUR, vrednost stavbnega zemljišča pa za naselji Sevnica in Boštanj 9,56 EUR/m2, za ostala naselja pa 6,38 EUR/m². Vrednost se med letom valorizira z indeksom cen življenjskih potrebščin. Župan: Odpre razpravo. Ni razprave. Župan: Predlaga sprejem sklepa o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega zemljišča v Občini Sevnica za leto 2014. SKLEP: Občinski svet je sprejel sklep o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega zemljišča v Občini Sevnica za leto 2014. Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 23). Sklep je sprejet.

Ad 12 Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž

Uvodno obrazložitev sta podala Lidija Udovč in Božidar Groboljšek, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Na podlagi področne zakonodaje svet javne osnovne šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev šole in trije predstavniki staršev. Člani sveta so imenovani za štiri leta in so lahko zaporedoma imenovani največ dvakrat. Mandatna komisija je po zaključku poziva za oddajo kandidatur prispele predloge obravnavala na svoji seji in predlaga občinskemu svetu, da v Svet Osnovne šole Milana Majcna Šentjanž za naslednje mandatno obdobje imenuje Petro Majcen in Romano Cvelbar Musar iz Šentjanža ter Ivana Orešnika iz Osredka pri Krmelju. Župan: Odpre razpravo. Ni razprave. Župan: Predlaga sprejem sklepa o imenovanju. SKLEP: Občinski svet je za predstavnike ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet javnega zavoda Osnovna šola Milana Majcna imenoval:

- Petro Majcen, Šentjanž 6, Šentjanž,

15

- Romano Cvelbar Musar, Šentjanž 32b, Šentjanž, - Ivana Orešnika, Osredek pri Krmelju 1, Šentjanž.

Izid glasovanja: 23 za 0 proti (prisotnih 23). Sklep je sprejet.

Ad 13 Predlog ugotovitvenega sklepa o prenehanju članstva predstavnika ustanoviteljice

Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica zaradi odstopa

Uvodno obrazložitev sta podala Lidija Udovč in Božidar Groboljšek, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Božidar Beci je bil na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Sevnica na 24. redni seji, dne 23.10.2013, imenovan za predstavnika ustanoviteljice Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica, nakar je podal pisno odstopno izjavo, s katero odstopa kot predstavnik ustanoviteljice v svetu šole. Poslovnik Občinskega sveta Občine Sevnica določa tudi pravico do odstopa. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katera je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na 22. redni seji dne, 14.11.2013, obravnavala odstopno izjavo Božidarja Becija ter predlaga Občinskemu svetu Občine Sevnica ugotovitev prenehanja članstva predstavnika ustanoviteljice v svetu šole zaradi odstopa. Župan: Odpre razpravo. Ni razprave. Župan: Predlaga sprejem predloženega ugotovitvenega sklepa. SKLEP: Občinski svet je sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju članstva predstavnika ustanoviteljice Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica, Božidarja Becija, zaradi odstopa. Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet.

Ad 14

Predlog sklepa o imenovanju novega predstavnika ustanoviteljice Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica

Uvodno obrazložitev je podal Božidar Groboljšek, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Po prejemu odstopne izjave Božidarja Becija, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ponovno pozvala k predlaganju novega predstavnika ustanoviteljice v Svet Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica in sicer po ustaljeni praksi samo Slovensko ljudsko stranko, ki je Božidarja Becija tudi prvotno predlagala. Stranka je kot novega kandidata predlagala Franca Kozinca iz Metnega Vrha 2, Sevnica, katerega tudi mandatna komisija predlaga občinskemu svetu v potrditev kot novega predstavnika ustanoviteljice v Svetu Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica.

16

Ni razprave. Župan: Predlaga sprejem sklepa o imenovanju. SKLEP: Občinski svet ja za novega predstavnika ustanoviteljice Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica imenoval Franca Kozinca, stanujočega na naslovu Metni Vrh 2, Sevnica. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet.

Ad 15

Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta Župan: Odpre razprave. V razpravi so sodelovali: Jožef Žnidarič, župan, Rok Petančič, Božidar Groboljšek. Povzetek razprave: Pri odgovoru, ki se je nanašal na sanacijo na lokalni cesti Radna-Lukovec, je bila podana pripomba, da je zadeva urejena, še vedno pa niso odstranjeni ostanki asfalta. Glede odgovora o prometni ureditvi na platoju Šmarje prejemnik odgovora dodal, da iz zapisnika o terenskem ogledu izhajajo še manjše ureditve, katere se naj tudi izvedejo. Pri odgovoru o možnosti ureditve enosmernega prometa v delu starega mestnega jedra Sevnica pa je svetnik predlaga, da naj Občina Sevnica na Direkciji RS za ceste vztraja vsaj na omejitvi hitrosti 30 km/h, na odseku Glavnega trga do naselja Pod Vrtačo. Župan: Predlaga sprejem predloženih odgovorov na vprašanja in pobude, s podano pripombami. SKLEP: Občinski svet je sprejel odgovore na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, z naslednjimi pripombami: Jožef Žnidarič: Pri odgovoru, ki se je nanašal na sanacijo na lokalni cesti Radna-Lukovec, je pripomnil, da je zadeva urejena, še vedno pa niso odstranjeni ostanki asfalta. Rok Petančič: Glede odgovora o prometni ureditvi na platoju Šmarje je dodal, da iz zapisnika o terenskem ogledu izhajajo še manjše ureditve, katere se naj tudi izvedejo. Božidar Groboljšek: Pri odgovoru o možnosti ureditve enosmernega prometa v delu starega mestnega jedra Sevnica predlaga, da naj Občina Sevnica na Direkciji RS za ceste vztraja vsaj na omejitvi hitrosti 30 km/h, na odseku Glavnega trga do naselja Pod Vrtačo. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet.

17

Ad 16 Vprašanja in pobude članov občinskega sveta

Jože Imperl: V javnosti se pojavljajo informacije, da Rokometni klub Sevnica, ki tekmuje v I. ligi, dolguje JZ KŠTM za uporabo dvorane. Glede na njihove rezultate, predlaga, da se jim dolg odpiše ter se jim za v bodoče omogoči brezplačna uporaba dvorane za vadbo. Janez Podlesnik:

1. Visoke vode so na Sevnični poškodovale nekaj mostov. Zanima ga, zakaj so vrednosti projektov za obnovo mostov na obstoječi lokaciji tako visoke.

2. Na cesti Podvrh-Zabukovje je v bližini ovinka plaz in predlaga njegovo ureditev. Breda Drenek Sotošek: Pohvali novoletno okrasitev Sevnice z avtohtonimi simbolnimi okraski v obliki sevniške voščenke, hkrati pa predlaga, da se poškodovani okraski popravijo (odstranijo viseči trakovi). Jože Županc:

1. Krajane naselja Kladje nad Blanco zanima opredelitev Občine Sevnica glede možnosti priključitve na kanalizacijo in čistilno napravo.

2. Poda pobudo za preplastitev poškodovane ceste skozi naselje Kladje nad Blanco. Ivan Orešnik: V križišču v Pijavicah predlaga postavitev smerokazov za kraja Šentjanž in Krmelj, kot je to že bilo. Hermina Šantej:

1. Predlaga, da se naj v luči varčevanja z osnovnim materialom, posredujejo gradiva za seje občinskega sveta v e-obliki tistim svetnikom, ki to želijo.

2. Poda pobudo za postavitev dveh smerokazov v Loki pri Zidanem Mostu: za osnovno šolo in železniško postajo.

Stanislav Erman: Predlaga sanacijo asfaltnih razpok na cesti Šentjanž-Kal.

Ad 17 Razno

Pod to točko dnevnega reda ni bilo razprave. Seja je bila zaključena ob 18.55 uri. Zapisala: Lidija Udovč, univ.dipl.ekon. Srečko Ocvirk višja svetovalka občinskega sveta Župan Občine Sevnica

18

19

20

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Številka: 011-0007/2013 Datum: 16.12. 2013

P R E G L E D

SKLEPOV 25. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA, Z DNE 27.11.2013

1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 25. redne seje Ob začetku seje je bilo prisotnih 20 članov občinskega sveta. Občinski svet je bil sklepčen. 467. SKLEP: Občinski svet je sprejel predlagani dnevni red, s tem, da se po skrajšanem postopku obravnava 9. t.d.r. - Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica. Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21). Sklep je sprejet. 2. Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 24. redne seje občinskega sveta, z dne

23.10.2013 468. SKLEP: Občinski svet je brez pripomb potrdil zapisnik 24. redne seje občinskega sveta z dne, 23.10.2013. Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21). Sklep je sprejet. 469. SKLEP: Občinski svet je brez pripomb potrdil pregled sklepov 24. redne seje občinskega sveta z dne, 23.10.2013. Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22). Sklep je sprejet. 3. Predlog Pravilnika o dodeljevanju enkratne občinske denarne pomoči v Občini

Sevnica 470. SKLEP: Občinski svet je sprejel Pravilnik o dodeljevanju enkratne občinske denarne pomoči v Občini Sevnica. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet.

21

4. Predlog Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Sevnica 471. SKLEP: Občinski svet je sprejel Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Sevnica. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 5. Poročilo o poteku del izgradnje verige HE na spodnji Savi na območju Občine

Sevnica za obdobje od januarja do oktobra 2013 472. SKLEP: Občinski svet je bil seznanjen s poročilom o poteku del izgradnje verige HE na spodnji Savi na območju Občine Sevnica za obdobje od januarja do oktobra 2013 in zahteva dokončanje izgradnje HE Boštanj, HE Arto-Blanca in HE Krško v delu, ki se nanaša na območje Občine Sevnica, v skladu z upravnimi in prostorskimi akti ter dovoljenji. Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 6. Predlog Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2014 – prva obravnava 473. SKLEP: Občinski svet ni sprejel amandmaja, ki glasi: Pri uporabniku 3000 ŽUPAN se v okviru področja porabe 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE v okviru glavnega programa 1803 Programi v kulturi v okviru podprograma 18039003 Ljubiteljska kultura zmanjša postavka 18305 Transferji neprofitnim organizacijam za 10.000 EUR. Pri uporabniku 4001 OBČINSKA UPRAVA – SPLOŠNA SLUŽBA se v okviru področja porabe 06 LOKALNA SAMOUPRAVA v okviru glavnega programa 0603 Dejavnost občinske uprave v okviru podprograma 06039001 Administracija občinske uprave poveča postavka 06441 Nakup osnovnih sredstev (za vzpostavitev in začetek delovanja javne blagajne) za 10.000 EUR. Izid glasovanja: 5 za 14 proti (prisotnih 25). Amandma ni sprejet. 474. SKLEP: Občinski svet je sprejel sklep, da Občinska uprava Občine Sevnica skupaj s predlagateljem amandmaja (svetniška skupina SDS) ponovno preuči prostorske, kadrovske in finančne možnosti ter učinke za organizacijo javne blagajne na območju mesta Sevnica oziroma v stavbi Občinske uprave Občine Sevnica. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet.

22

475. SKLEP: Občinski svet ni sprejel amandmaja, ki glasi: Pri uporabniku 3000 ŽUPAN se v okviru področja porabe 01 POLITIČNI SISTEM v okviru glavnega programa 0101 Politični sistem v okviru podprograma 01019003 Dejavnosti župana in podžupana zmanjša postavka 01302 Materialni stroški urada župana za 20.000 EUR. Pri uporabniku 3000 ŽUPAN se v okviru področja porabe 01 POLITIČNI SISTEM v okviru glavnega programa 0101 Politični sistem v okviru podprograma 01019003 Dejavnosti župana in podžupana poveča postavka 01302 Materialni stroški urada župana (za vzpostavitev in zagotovitev snemanja in predvajanja prenosov in/ali posnetkov sej občinskega sveta) za 20.000 EUR. Izid glasovanja: 5 za 13 proti (prisotnih 25). Amandma ni sprejet. 476. SKLEP: Občinski svet ni sprejel amandmaja, ki glasi: Pri uporabniku 4001 OBČINSKA UPRAVA-SPLOŠNA SLUŽBA se v okviru področja porabe 06 LOKALNA SAMOUPRAVA v okviru glavnega programa 0603 Dejavnost občinske uprave v okviru podprograma 06039001 Administracija občinske uprave zmanjša postavka 06420 Pisarniški material za 10.000 EUR. Pri uporabniku 4004 ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI se v okviru področja porabe 16 PROSTORSKO PLANIRANJE v okviru glavnega programa 1603 Komunalna dejavnost v okviru podprograma 16039003 Objekti za rekreacijo poveča postavka 16421 Gradnja športnih objektov (za začetek oziroma nadaljevanje urejanja projekta Pristan Orehovo) za 10.000 EUR. Izid glasovanja: 5 za 17 proti (prisotnih 25). Amandma ni sprejet. 477. SKLEP: Občinski svet je sprejel sklep, da se urejanje območja objektov Pristan Orehovo uvrsti in realizira v okviru postavk urejanja javnih površin. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 478. SKLEP: Občinski svet ni sprejel amandmaja, ki glasi: Pri uporabniku 4003 ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR se v okviru področja porabe 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA v okviru glavnega programa 1302 Cestni promet in infrastruktura v okviru podprograma 13029001 Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest zmanjša postavka 13401 Tekoče vzdrževanje cest in obcestnih površin za 20.000 EUR. Pri uporabniku 4003 ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI se v okviru področja porabe 14 GOSPODARSTVO v okviru glavnega programa 1402 Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti v okviru podprograma 14029001 Spodbujanje razvoja malega gospodarstva poveča postavka 14404 Spodbude podjetniškemu razvoju (za pripravo projektne dokumentacije za pričetek projekta Lesno predelovani center Posavje) za 20.000 EUR.

23

Izid glasovanja: 4 za 9 proti (prisotnih 25). Amandma ni sprejet. 479. SKLEP: Občinski svet je sprejel sklep, da se za projekt Lesno predelovalni center Posavje oblikuje nova proračunska vrstica v višini 20.000 EUR. Vir zanjo se zagotovi iz naslednjih postavk: 16401 Urbanizem in geodetske storitve/konto 420899 Urbanizem v višini 5.000 EUR, 10401 Spodbujanje zaposlovanja/konto 410299 Spodbujanje zaposlovanja v gospodarstvu v višini 10.000 EUR ter 23410 Proračunska rezervacija/konto 409000 Splošna proračunska rezervacija v višini 5.000 EUR. Nov projekt se uvrsti v proračunsko postavko 14404 Spodbude podjetniškemu razvoju, za izdelavo projektne dokumentacije. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 480. SKLEP: Občinski svet je sprejel amandma, ki glasi: V Odloku o proračuna Občine Sevnica se v posebnem delu v okviru proračunske postavke 16413 »INVESTICIJE V VODOSKRBNE SISTEME« iz konta 420402 »OBNOVITEV VODOVODNIH SISTEMOV« znesek 177.000 EUR prestavi v okviru iste proračunske postavke na več kontov 420402, in sicer: OBNOVITEV VODOVODNIH SISTEMOV v višini 33.620 EUR, SANACIJA VODOVODA STUDENEC v višini 38.000 EUR, UREDITEV VODOVODA RADEŽ v višini 34.620 EUR, UREDITEV VODOVODA BOŠTANJ v višini 38.800 EUR, OBNOVITEV VODOVODA NA GORNJEM BREZOVEM v višini 31.960 EUR. V Načrtu razvojnih programov 2014-2017 se pod številko projekta OB110-13-0060 »Obnovitev vodovodnih sistemov« uskladi znesek za leto 2014 kot je navedeno v prvi točki. Ostale štiri investicije pa bodo v Načrtu razvojnih programov 2014-2017 odprte pod novimi številkami projektov. Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 25). Amandma je sprejet. 481. SKLEP: Občinski svet je združil prvo in drugo obravnavo Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2014. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 482. SKLEP: Občinski svet je sprejel Odlok o proračunu Občine Sevnica za leto 2014. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 483. SKLEP: Občinski svet je sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014, ki zajema Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Sevnica za leto 2014 in Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014.

24

V primeru spremenjenih prostorskih potreb, katerih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklepajo pravni posli, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, do največ 20 % skupne vrednosti obeh načrtov, kar znaša največ 68.200 EUR. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 7. Predlog Sklepa o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v letu 2014 484. SKLEP: Občinski svet je sprejel Sklep o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Sevnica v letu 2014, ki znaša 240 EUR. Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 22). Sklep je sprejet. 8. Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2014 485. SKLEP: Občinski svet je sprejel Letni program športa v Občini Sevnica za leto 2014. Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22). Sklep je sprejet. 9. Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč

v Občini Sevnica – skrajšani postopek 486. SKLEP: Občinski svet je sprejel Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica. Izid glasovanja: 23 za 0 proti (prisotnih 23). Sklep je sprejet. 10. Predlog Sklepa o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb,


487. SKLEP: Občinski svet je sprejel Sklep o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo na območju Občine Sevnica, ki za leto 2014 znaša 2,90 EUR. Izid glasovanja: 23 za 0 proti (prisotnih 23). Sklep je sprejet.

25

11. Predlog Sklepa o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega zemljišča v Občini Sevnica za leto 2014

488. SKLEP: Občinski svet je sprejel Sklep o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega zemljišča v Občini Sevnica za leto 2014. Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 23). Sklep je sprejet. 12. Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Osnovna šola Milana Majcna 489. SKLEP: Občinski svet je za predstavnike ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet javnega zavoda Osnovna šola Milana Majcna imenoval:

- Petro Majcen, Šentjanž 6, Šentjanž, - Romano Cvelbar Musar, Šentjanž 32b, Šentjanž, - Ivana Orešnika, Osredek pri Krmelju 1, Šentjanž.

Izid glasovanja: 23 za 0 proti (prisotnih 23). Sklep je sprejet. 13. Predlog ugotovitvenega sklepa o prenehanju članstva predstavnika ustanoviteljice

Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica zaradi odstopa

490. SKLEP: Občinski svet je sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju članstva predstavnika ustanoviteljice Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica, Božidarja Becija, zaradi odstopa. Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 14. Predlog sklepa o imenovanju novega predstavnika ustanoviteljice Občine Sevnica

v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica 491. SKLEP: Občinski svet ja za novega predstavnika ustanoviteljice Občine Sevnica v Svetu javnega zavoda Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica imenoval Franca Kozinca, stanujočega na naslovu Metni Vrh 2, Sevnica. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 15. Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta 492. SKLEP: Občinski svet je sprejel odgovore na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, z naslednjimi pripombami:

26

Jožef Žnidarič: Pri odgovoru, ki se je nanašal na sanacijo na lokalni cesti Radna-Lukovec, je pripomnil, da je zadeva urejena, še vedno pa niso odstranjeni ostanki asfalta. Rok Petančič: Glede odgovora o prometni ureditvi na platoju Šmarje je dodal, da iz zapisnika o terenskem ogledu izhajajo še manjše ureditve, katere se naj tudi izvedejo. Božidar Groboljšek: Pri odgovoru o možnosti ureditve enosmernega prometa v delu starega mestnega jedra Sevnica predlaga, da naj Občina Sevnica na Direkciji RS za ceste vztraja vsaj na omejitvi hitrosti 30 km/h, na odseku Glavnega trga do naselja Pod Vrtačo. Izid glasovanja: 25 za 0 proti (prisotnih 25). Sklep je sprejet. 16. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta Jože Imperl: V javnosti se pojavljajo informacije, da Rokometni klub Sevnica, ki tekmuje v I. ligi, dolguje JZ KŠTM za uporabo dvorane. Glede na njihove rezultate, predlaga, da se jim dolg odpiše ter se jim za v bodoče omogoči brezplačna uporaba dvorane za vadbo. Janez Podlesnik:

1. Visoke vode so na Sevnični poškodovale nekaj mostov. Zanima ga, zakaj so vrednosti projektov za obnovo mostov na obstoječi lokaciji tako visoke.

2. Na cesti Podvrh-Zabukovje je v bližini ovinka plaz in predlaga njegovo ureditev. Breda Drenek Sotošek: Pohvali novoletno okrasitev Sevnice z avtohtonimi simbolnimi okraski v obliki sevniške voščenke, hkrati pa predlaga, da se poškodovani okraski popravijo (odstranijo viseči trakovi). Jože Županc:

1. Krajane naselja Kladje nad Blanco zanima opredelitev Občine Sevnica glede možnosti priključitve na kanalizacijo in čistilno napravo.

2. Poda pobudo za preplastitev poškodovane ceste skozi naselje Kladje nad Blanco. Ivan Orešnik: V križišču v Pijavicah predlaga postavitev smerokazov za kraja Šentjanž in Krmelj, kot je to že bilo. Hermina Šantej:

1. Predlaga, da se naj v luči varčevanja z osnovnim materialom, posredujejo gradiva za seje občinskega sveta v e-obliki tistim svetnikom, ki to želijo.

2. Poda pobudo za postavitev dveh smerokazov v Loki pri Zidanem Mostu: za osnovno šolo in železniško postajo.

Stanislav Erman: Predlaga sanacijo asfaltnih razpok na cesti Šentjanž-Kal.

27

3. Razno / Zapisala: Lidija Udovč, univ.dipl.ekon. višja svetovalka občinskega sveta


3. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o

ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje – druga obravnava

Številka: 300-0005/2013

Pripravljavci gradiva: Vlasta Kuzmički, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti Odbor za gospodarstvo Odbor za kmetijstvo Regionalna razvojna agencija Posavje Poročevalci: Vlasta Kuzmički, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti Drago Krošelj, predsednik Odbora za gospodarstvo Božidar Beci, predsednik Odbora za kmetijstvo

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210 [email protected] www.obcina-sevnica.si

ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Številka: 300-0005/2013

Datum: 15.01.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva: ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI ZAVODA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA POSAVJE – 2. OBRAVNAVA

Spoštovani,

Regionalna razvojna agencije Posavje je pripravila Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi zavoda RRA Posavje (v nadaljevanju odlok), ki so ga obravnavale vse posavske

občine. Na svoji 47. redni seji dne, 12. marca 2013, je navedeni odlok potrdil Svet regije Posavje.

Občinski svet Občine Sevnica je navedeni odlok v prvi obravnavi sprejel na 20. redni seji, 27.

marca 2013, sedaj po obravnavah na občinskih svetih ostalih posavskih občin, pa vam ga posredujemo v drugo obravnavo.

V nadaljevanju so navedene spremembe odloka druge obravnave v primerjavi z besedilom, ki je bil obravnavan v prvi obravnavi in se nanašajo večinoma na nomotehnične in slovnične popravke, in sicer na:

- spremembe preambule (navajanje členov in zakonske podlage za sprejem odloka), - spremembo naziva odloka (o spremembah in dopolnitvah 0.) - spremembe po členih:

� 1. člen – dodana beseda javni (zavod) pri spremembi imena odloka, � 2. člen – dodan – v celotnem besedilu se pred besedo zavod doda javni, � zaradi dodanega 2. člena se odlok ustrezno preštevilči, � 3. in 4. člen – ustanoviteljice so navedene po abecednem redu, � 5. člen – navedba sedeža z besedami namesto s kraticami naslova, � 12. in 13. člen sta dodana – sprejem in objava odloka,

Ostali členi so nespremenjeni.

Glede na navedeno Občinskemu svetu predlagamo, da sprejme v drugi obravnavi besedilo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje, ki ga bo po sprejetju vseh posavskih občin objavila v Uradnem listu sedežna občina, Občina Krško.

Lep pozdrav,

Vlasta Kuzmički, dipl. ekon., spec.

Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti

Priloge:

- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje z obrazložitvijo s strani Regionalne razvojne agencije Posavje (2.

obravnava), - Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna

agencija Posavje (1. obravnava), - stališče odbora za gospodarstvo,

- stališče odbora za kmetijstvo. Vročiti:

- naslovu,

Vložiti:

- v zadevo.

2. OBRAVNAVA Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91 – ZUDE, 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L, 36/00 – ZPDZC, 127/06 - ZJZP), 18. in 20. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 ZUJF) ter 15. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 25/13), 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10), 16. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07), 16. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00- uradno prečiščeno besedilo, 05/03, 57/06, 47/10, 90/11), 18. člena Statuta Občine Radeče (Ur. l. RS, št. 52/06-UPB1, 110/09, 92/12), 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11 in 103/11), so Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli, na seji dne________, Občinski svet Občine Brežice, na seji dne _________, Občinski svet Občine Kostanjevica na Krki, na seji dne _________, Občinski svet Občine Krško, na seji dne________, Občinski svet Občine Radeče, na seji dne________in Občinski svet Občine Sevnica, na seji dne_________, sprejeli

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah

Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje

1. člen

V naslovu se Odlok o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje (Uradni list RS, št. 57/98, 107/03, 38/06 in 34/07) spremeni tako, da se glasi: »Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje.«

2. člen

Glede na spremenjeno pravno organizacijsko obliko se povsod, kjer se v odloku pojavi beseda »zavod« in se nanaša na Regionalno razvojno agencijo Posavje, nadomesti z besedno zvezo: »javni zavod«.

3. člen

1. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »S tem odlokom Občina Bistrica ob Sotli, Občina Brežice, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško, Občina Radeče in Občina Sevnica ter Republika Slovenija (v nadaljevanju besedila ustanoviteljice) ustanavljajo javni zavod na področju razvojnih nalog regionalne strukturne politike Regionalno razvojno agencijo Posavje.«

4. člen

Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ustanoviteljice Regionalne razvojne agencije Posavje so: Občina Bistrica ob Sotli, Občina Brežice, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško, Občina Radeče in Občina Sevnica ter Republika Slovenija.«.

5. člen

Tretji odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:»Sedež: Krško, Cesta krških žrtev 2«.

6. člen

5.a člen se spremeni tako, da se glasi: »Regionalna razvojna agencija Posavje je pravna oseba v (večinski) javni lasti, ki opravlja splošne razvojne naloge v razvojni regiji.«.

7. člen

Prvi odstavek 6. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »Regionalna razvojna agencija Posavje izvaja zlasti naslednje naloge spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo v javnem interesu:

- priprava, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa in regijskih projektov v regiji,

- priprava dogovorov za razvoj regije, - izvajanje regijskih projektov in sodelovanje pri izvajanju postopkov javnih razpisov,

javnih naročil in javno zasebnega partnerstva v okviru teh projektov, - sodelovanje in podpora pri delovanju sveta, regijske razvojne mreže in območnih

razvojnih partnerstev, - obveščanje, splošno svetovanje, popis projektnih idej ter usmerjanje razvojnih

partnerjev v regiji pri oblikovanju, prijavi na razpise in izvedbi regijskih projektov, - prenos znanja in dobrih praks regionalnega razvoja, - pomoč pri izvajanju regijskih finančnih shem iz 1. odstavka 19. člena Zakona o

spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12), in sicer izvajanje regijske finančne sheme, izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij ter dejavnost upravljanja lokalnih akcijskih skupin v okviru ukrepov Leader iz programa razvoja podeželja ter izvajanje promocije regije in investicij v regiji ter drugih podobnih regijskih dejavnosti, shem in projektov po odločitvi pristojnega ministrstva in ob soglasju službe.«

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »RRA Posavje opravlja v regiji tudi naslednje razvojne naloge države, ki se opravljajo v javnem interesu, v kolikor izpolnjuje pogoje 2. točke 19. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12): - izvajanje regijskih finančnih shem, - izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij, - dejavnosti upravljanja lokalnih akcijskih skupin v okviru ukrepov Leader iz programov

razvoja podeželja ter - izvajanje promocije regije in investicij v regiji ter drugih podobnih dejavnosti, shem in

projektov po odločitvi pristojnega ministrstva.«.

8. člen 8. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »RRA Posavje upravlja upravni odbor, ki ima pristojnosti določene z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Zakonom o zavodih in Statutom RRA Posavje. Upravni odbor ima sedem članov, in sicer:

- šest predstavnikov občin ustanoviteljic, - enega predstavnika zaposlenih.

Mandat članov upravnega odbora traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.«.

9. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanoviteljic, s plačili za storitve, s prodajo storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.«.

10. člen 14. člen se v četrti alineji spremeni tako, da se glasi: » - iz drugih virov v skladu z zakonom in drugimi predpisi«.

Prehodne in končne določbe

11. člen Upravni odbor se oblikuje po določilih tega odloka najkasneje v roku 60 dni od začetka veljavnosti tega odloka. Prvo sejo novega upravnega odbora skliče predsednik prejšnjega upravnega odbora. Splošne akte je potrebno uskladiti s tem odlokom v roku šestih mesecev od začetka veljavnosti tega odloka.

12. člen Ta odlok v enakem besedilu sprejmejo vse občine ustanoviteljice.

13. člen Ta odlok objavi v Uradnem listu Republike Slovenije sedežna občina. Odlok začne veljati 15. dan po objavi.

Številka: Številka: Številka: Datum: Datum: Datum:

Franjo Debelak Ivan Molan Mojmir Pustoslemšek Župan Župan Župan

Občine Bistrica ob Sotli Občine Brežice Občine Kostanjevica na Krki

Številka: Številka: Številka: Datum: Datum: Datum:

mag. Miran Stanko Rafaela Pintarič Srečko Ocvirk

Župan Županja Župan

Občine Krško Občine Radeče Občine Sevnica

OBRAZLOŽITEV: 1. Razlogi za sprejem:

Namen predlaganih sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje je posodobitev obstoječega odloka glede na Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12). Hkrati se predlaga ustanoviteljstvo vseh šest občin, ki sestavljajo Spodnje-posavsko razvojno regijo. Do sedaj je bilo z odlokom urejeno ustanoviteljstvo občin Brežice, Krško, Sevnica in Kostanjevica na Krki. Regionalna razvojna agencija Posavje bo po sprejemu predloga odloka na posameznih občinskih svetih pripravila tudi čistopis odloka in pristopila tudi k ureditvi vseh notranjih aktov ter statuta, da bo zagotovljena skladnost z ustanovnim aktom. 2. Vsebina odloka: Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje je pripravljen na podlagi veljavnih določil Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Glede na to, da so bile do sedaj v odloku, kot ustanoviteljice navedene samo občine Brežice, Krško, Sevnica in Kostanjevica na Krki, se povsod v odloku, kjer so opredeljene ustanoviteljice, dodata tudi občini Bistrica ob Sotli in Radeče. S spremembo odloka bo opredeljena tudi sprememba sedeža Regionalne razvojne agencije Posavje. Ostala določila odloka so ostala nespremenjena. 3. Finančne posledice odloka: Odlok nima neposrednih finančnih posledic. Občinskemu svetu predlagamo, da osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje obravnava in ga v predlagani obliki sprejme Pripravil: RRA Posavje

1. obravnava

Na podlagi 3. Člena Zakona o zavodih (uradni list RS, št. 12/91, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list Rs št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-l, 36/00 – ZPDZC, 127/06 - ZJZP), 18., 19. In 20. člena 23. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12), 20. člena Zakona o Lokalni samoupravi (uradni list RS, št. 94/07 – UPB, sprem. št. 14/12, 84/10) ter določil Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09), Statuta občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00- prečiščeno besedilo, 05/03, 57/06, 74/10), Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS št. 63/11 in 103/11), Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS št. 19/2007), statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS št. 12/09), Statuta Občine Radeče (Uradni list RS št. 52/06, UPB-1), so Občinski svet Občine Brežice na seji dne___________ , Občinski svet Občine Sevnica na seji dne__________, Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na seji dne________, Občinski svet Občine Radeče na seji dne___________ in Občinski svet Kostanjevica na Krki na seji dne__________ sprejeli

O D L O K o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna

razvojna agencija Posavje

1. člen

S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje (Uradni list RS 57/98, 107/03, 38/06 in 34/07).

2. člen

V Odloku o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje (Uradni list RS 57/98, 107/03, 38/06 in 34/07) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: » S tem odlokom Občina Brežice, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško, Občina Sevnica, Občina Bistrica ob Sotli in Občina Radeče ( v nadaljevanju besedila ustanoviteljice) ustanavljajo javni zavod na področju razvojnih nalog regionalne strukturne politike Regionalno razvojno agencijo Posavje« Glede na spremenjeno pravno organizacijsko obliko se povsod, kjer se v odloku pojavi beseda »zavod« in se nanaša na Regionalno razvojno agencijo Posavje, nadomesti z besedo: »javni zavod«.

3. člen

V odloku se 1. odstavek 3. člena spremeni tako, da se sedaj glasi: »Ustanoviteljice Regionalne razvojne agencije Posavje so: Občina Brežice, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško, Občina Sevnica, Občina Bistrica ob Sotli, Občina Radeče in Republika Slovenija«.

4. člen

4. člen odloka se v delu, kjer je določen sedež Regionalne razvojne agencije Posavje spremeni tako, da se glasi: »Sedež: Krško, CKŽ 2«.

5. člen

Odlok se v 5.a členu spremeni tako, da se sedaj glasi: »Regionalna razvojna agencija Posavje je pravna oseba v (večinski) javni lasti, ki opravlja splošne razvojne naloge v razvojni regiji«.

6. člen

6. člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi: »Regionalna razvojna agencija Posavje izvaja zlasti naslednje naloge spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo v javnem interesu:

- priprava, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa in regijskih projektov v regiji

- priprava dogovorov za razvoj regije - izvajanje regijskih projektov in sodelovanje pri izvajanju postopkov javnih razpisov,

javnih naročil in javno zasebnega partnerstva v okviru teh projektov - sodelovanje in podpora pri delovanju sveta, regijske razvojne mreže in območnih

razvojnih partnerstev - obveščanje, splošno svetovanje, popis projektnih idej ter usmerjanje razvojnih

partnerjev v regiji pri oblikovanju, prijavi na razpise in izvedbi regijskih projektov - prenos znanja in dobrih praks regionalnega razvoja - pomoč pri izvajanju regijskih finančnih shem iz 1. odstavka 19. člena Zakona o

spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (UL RS 20/2011, 57/2012) in sicer izvajanje regijske finančne sheme, izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij ter dejavnost upravljanja lokalnih akcijskih skupin v okviru ukrepov Leader iz programa razvoja podeželja ter izvajanje promocije regije in investicij v regiji ter drugih podobnih regijskih dejavnosti, shem in projektov po odločitvi pristojnega ministrstva in ob soglasju službe.

RRA Posavje opravlja v regiji tudi naslednje razvojne naloge države, ki se opravljajo v javnem interesu, v kolikor izpolnjuje pogoje 2. Točke 19. Člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/2011 in 57/2012): - izvajanje regijskih finančnih shem, - izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij, - dejavnosti upravljanja lokalnih akcijskih skupin v okviru ukrepov Leader iz programov

razvoja podeželja ter - izvajanje promocije regije in investicij v regiji ter drugih podobnih dejavnosti, shem in

projektov po odločitvi pristojnega ministrstva.

7. člen 8. člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi: »RRA Posavje upravlja upravno odbor, ki ima pristojnosti določene z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Zakonom o zavodih in Statutom RRA Posavje. Upravni odbor ima sedem članov in sicer:

- šest predstavnikov občin ustanoviteljic - enega predstavnika zaposlenih

Mandat članov upravnega odbora traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve«. 8. člen Člen 13 odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi: »Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanoviteljev, s plačili za storitve, s prodajo storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi«. 9. člen Člen 14 odloka se v četrti alineji spremeni tako, da se četrta alineja glasi: » - Iz drugih virov v skladu z zakonom in drugimi predpisi«

Prehodne in končne določbe 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 11. člen Upravni odbor se oblikuje po določilih tega odloka najkasneje v roku 60 dni od začetka veljavnosti tega odloka. Prvo sejo novega upravnega odbora skliče predsednik prejšnjega upravnega odbora. Splošne akte je potrebno uskladiti s tem odlokom v roku šestih mesecev od začetka veljavnosti tega odloka. Številka: 300-0005/2013 Datum:

ODBOR ZA GOSPODARSTVO Številka: 011-0010/2013 Datum: 7.11.2013 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Stališče odbora za gospodarstvo k predlogu Odloka o spremembah in

dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje

Odbor za gospodarstvo je na svoji 13. seji dne 7.11.2013, obravnaval predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje (v nadaljevanju odlok) – 2. obravnava. Odbor je sprejel stališče, da se besedilo odloka v navedeni obliki posreduje v obravnavo Občinskemu svetu Občine Sevnica. Lep pozdrav, Predsednik

Odbora za gospodarstvo Drago Krošelj Dostavljeno:

- naslovu, - v zadevo.

ODBOR ZA KMETIJSTVO Številka: 011-0011/2013 Datum: 8.11.2013 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Stališče Odbora za kmetijstvo k predlogu Odloka o spremembah in

dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje

Odbor za kmetijstvo je na svoji 10. redni seji dne 8.11.2013, obravnaval predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje (v nadaljevanju odlok) – 2. obravnava. Odbor je sprejel stališče, da se besedilo odloka v navedeni obliki posreduje v obravnavo Občinskemu svetu Občine Sevnica. Lep pozdrav, Predsednik

Odbora za kmetijstvo Božidar Beci Dostavljeno:

- naslovu, - v zadevo.


4. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Predlog Odloka o spremembi Odloka o izvajanju

gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališč ter o pogrebnih svečanostih v Občini Sevnica – skrajšani postopek

Številka: 354-0004/2014

Pripravljavka gradiva: Alenka Mirt, vodja Splošne službe Poročevalka: Alenka Mirt, vodja Splošne službe

SPLOŠNA SLUŽBA OBČINE SEVNICA Številka: 354-0004/2014 Datum: 16. 1. 2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Predlog Odloka o spremembi Odloka o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališč ter o pogrebnih svečanostih v Občini Sevnica – skrajšani postopek Spoštovani! Občina Sevnica je v letu 2011 dopolnila Odlok o izvajanju gospodarske javne službe opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališč ter o pogrebnih svečanosti v Občini Sevnica v 35.členu, tako da plačilo pogrebnih stroškov iz proračuna Občine Sevnica velja za primere, ko ni dedičev ali če niso le-ti oziroma naročnik pogreba (svojec) sposoben poravnati stroške pokopa, in sicer da Občina Sevnica krije strošek pogreba do višine pogrebnine, ki bi jo kril zavod za zdravstveno zavarovanje. S sprejetjem tega dopolnila v 35. členu je Občina Sevnica zagotovila zmanjšanje odhodov iz naslova kritja pogrebnih stroškov. Z uveljavitvijo novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C) se je pravica do pogrebnine kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja s 1.1.2014 ukinila in se na novo uredila na področju socialno varstvenih prejemkov v okviru pravice do izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov pogreba. Občina Sevnica zato predlaga uskladitev tretjega odstavka 35. člena z novo zakonodajo, tako da se kot višina stroškov, ki jo krije Občina Sevnica ne določa več pogrebnina (zadnja vrednost je bila 507,12 EUR), temveč je višina določena v skladu z Zakona o socialno varstvenih prejemkov, to je višina izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov pogreba, ki trenutno znaša 530,44 EUR. Predlagana sprememba odloka v smislu uskladitve terminologije finančnih posledic ne bi smela imeti, je pa verjetnost, da bo zaradi spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih na Občino po pomoč prišlo vse več oseb, saj se bo sedaj o pravici odločalo na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kar pomeni, da bo do pravice do izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov pogreba upravičen le posameznik, ki ne bo presegal zakonsko določenega cenzusa. Ker gre za spremembo odloka, ki pomeni zgolj terminološko uskladitev zaradi sprememb zakonodaje, predlagamo, da se predlagani odlok sprejme po skrajšanem postopku.

PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Sevnica je obravnaval in sprejel Odlok o spremembi Odloka o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališč ter o pogrebnih svečanostih v Občini Sevnica po skrajšanem postopku. Lep pozdrav, Pripravila: Alenka MIRT, univ.dipl.prav. Vodja splošne službe Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica

PREDLOG - SKRAJŠANI POSTOPEK

Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90; Uradni list RS, št. 26/90, 10/91, 17I/91-I-ZUDE, 13/93-ZP-G, 66/93-ZP-H, 66/00-Odl.US, 61/02-Odl.US, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A), 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-Odl.US, 76/08, 100/08-Odl.US, 79/09, 14/10-Odl.US, 51/10, 84/10-Odl.US, 40/12-ZUJF), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 43/11-Odl.US, 21/13, 111/13), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 80/13) ter 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na ___. redni seji dne ______ sprejel

O D L O K

o spremembi Odloka o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališč ter o pogrebnih svečanostih v Občini

Sevnica

1. člen

Spremeni se tretji odstavek 35. člena Odloka o izvajanju gospodarske javne službe opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališč ter o pogrebnih svečanosti v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 84/06 in 48/11), tako da glasi:

»V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se opravi pogreb le v obsegu storitev, ki so krite iz pravice do izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov pogreba po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih oziroma če družinski član do teh sredstev ni upravičen, strošek pogreba krije Občina Sevnica do višine navedene izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov pogreba, ki bi jo krila država.«

2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 354-0004/2014

Sevnica, dne ___________

Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica


5. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Predlog Odloka o prenehanju Odloka o varstvu in

urejanju okolja v Občini Sevnica – skrajšani postopek Številka: 007-0011/2013

Pripravljavka gradiva: Alenka Mirt, vodja Splošne službe Poročevalka: Alenka Mirt, vodja Splošne službe

SPLOŠNA SLUŽBA OBČINE SEVNICA Številka: 007-0011/2013 Datum: 16. 1. 2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Predlog Odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica – skrajšani postopek Spoštovani! Občina Sevnica je v skladu z Zakonom o varstvu okolja v letu 1995 sprejela Odlok o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica, ki je urejal naslednja področja: – komunalno ureditev naselij v Občini Sevnica, – zunanji videz naselij v Občini Sevnica, – urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenja na javnih površinah, – urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenja, ki so zasebna last, – varstvo voda v Občini Sevnica, – varstvo zraka na območju Občine Sevnica, – varstvo pred hrupom.

Občina Sevnica je zaradi številnih sprememb državne zakonodaje sprejela področne akte s področja varstva okolja. Le-ti so:

- Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/09), - Odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 25/09 -

UPB, 78/09), - Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju

Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 41/09, 106/09), - Odlok o javni razsvetljavi v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 68/08), - Odlok o plakatiranju v občini Sevnica (Uradni list RS, št. 61/05, 77/09), - Odlok o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica

(Uradni list RS, št. 29/13), - Odlok o ureditvi avtobusnih postajališč na območju Občine Sevnica (Uradni list RS,

št. 13/00), - Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12

(100/12-popr.), 57/13). V vsi zgoraj navedenih akti vsebujejo določbe urejanja varstva okolja s področja komunalne ureditve naseljih (vodooskrba, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki), urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenja na javnih površinah (varstvo zelenja, trgov, ulic, prepoved poškodovanja javnih površin, javna snaga, prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki) ter cestne infrastrukture (posegi na cesto, vzdrževanje obcestnih površin, prometna ureditev). V odloku o urejanju in varstvu okolja ostajajo veljavne določbe, ki se nanašajo na: - splošna urejenost naselij, - varstvo zraka in - varstvo pred hrupom.

Varstvo pred hrupom in varstvo zraka je v domeni državne zakonodaje, nadzor pa izvajajo Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, policija in redarstvo. Splošna urejenost naselij je v Občini Sevnica urejena v občinskem prostorskem načrtu, sankcije za posamezno področje so opredeljene v zgoraj navedenih splošnih aktih, podlaga za ureditev objektov kot celote pa je opredeljena v Zakonu o graditvi objektov. Menimo, da je področje urejenosti in varstva okolja dovolj dobro urejeno v področni zakonodaji, zato je veljavnost Odloka o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica nepotrebna, hkrati pa ne sledi veljavnim predpisom. Ker gre prenehanje veljavnosti splošnega akta, ki se neposredno ne uporablja, predlagamo, da se predlagani odlok obravnava po skrajšanem postopku. PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Sevnica je sprejel Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica po skrajšanem postopku. Lep pozdrav, Pripravila: Alenka Mirt, univ.dipl.prav. vodja splošne službe Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica Priloge:

- Odlok o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 58/95, 28/03) Vročiti:

- Občinskemu svetu Občine Sevnica - v spis.

PREDLOG – SKRAJŠANI POSTOPEK

Na podlagi 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na __. redni seji, dne ________ sprejel

O D L O K o prenehanju veljavnosti Odloka o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica

1. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju in varstvu okolja v

Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 58/95 in 28/03).

2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 007-0011/2013 Sevnica, _______________



6. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Varnostne razmere na območju Občine Sevnica

a. Ocena izvajanja občinskega programa varnosti Občine Sevnica

b. Poročilo policijske postaje Sevnica Številka: 061-0001/2013 Pripravljavci gradiva: Roman Strlekar, višji svetovalec za pravne zadeve Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica Policijska postaja Sevnica Poročevalca: Martin Cerjak, vodja Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica Daniel Žniderič, komandir Policijske postaje Sevnica


Številka: 061-0001/2013 Datum: 21.1.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Varnostne razmere na območju Občine Sevnica a. Ocena izvajanja občinskega programa varnosti Občine Sevnica Na podlagi 6. člena Zakon o občinskem redarstvu (ZORed, Uradni list RS, št. 139/06) je Občinski svet Občine Sevnica na svoji 19. redni seji, dne 18.2.2009, na predlog župana sprejel občinski program varnosti, ki je temeljni strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev občine. Skladno z določbo tretjega odstavka 6. člena ZORed občinski organi najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje občinskega programa varnosti. V skladu z navodilom Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, štev. 540/09-030-1/2010-8, z dne 8.1.2010 mora oceno izvajanja občinskega programa varnosti na predlog župana sprejeti na svoji seji občinski svet. Za Občino Sevnica je oceno izvajanja občinskega programa varnosti za leto 2013 pripravil vodja Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa g. Martin Cerjak. b. Poročilo Policijske postaje Sevnica Poleg Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa je pregled stanja o varnostnih razmerah na območju Policijske postaje Sevnica za leto 2013 pripravila tudi Policijska postaja Sevnica iz področij svoje pristojnosti, tako da skupaj s poročilom MI-SPO predstavlja celovito predstavitev varnostnih razmer na območju Občine Sevnica. Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo, da po obravnavi sprejme predlagano oceno izvajanja občinskega programa varnosti Občine Sevnica. Predlog sklepa: Občinski svet Občine Sevnica je sprejel oceno izvajanja občinskega programa varnosti Občine Sevnica za leto 2013. Pripravil: Roman Strlekar, univ.dipl.prav. Višji svetovalec za pravne zadeve Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica Priloge:

1. Ocena izvajanja občinskega programa varnosti, 2. Poročilo Policijske postaje Sevnica.

Vročiti: 1. Občinski svet Občine Sevnica, 2. v zadevo.

OCENA

IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI

OBČINE SEVNICA

December, 2013

2

1. UVOD

Občinski program varnosti Občine Sevnica (v nadaljevanju OPV) je bil sprejet na 19. redni seji Občinskega sveta Občine Sevnica, dne 18.02.2009. OPV je temeljni strateški dokument trajne narave, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev Sevnica na področjih, za katera je pooblaščeno redarstvo, ki deluje v okviru Medobčinskega inšpektorata - Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica. Namen OPV je določiti enotne kriterije za zagotavljanje javne varnosti in opredeliti ukrepe, ki zagotavljajo javno varnost s področja dela redarstva na območju občine Sevnica. Določila 1. odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu – ZORed (Ur. list RS, štev. 139/2006) opredeljujejo občinski svet kot občinski organ, ki na predlog župana sprejme občinski program varnosti, s katerim na podlagi ocene varnostnih razmer v občini podrobneje določi vrsto in obseg nalog občinskega redarstva. V skladu z določili ZORed in navodilom Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, št. 540/09-030-1/2010-8, z dne 8.1.2010, mora oceno izvajanja občinskega programa varnosti na predlog župana sprejeti na svoji seji občinski svet. Minilo je obdobje enega leta od zadnje ocene OPV, je zato potrebno v skladu z določili 3. odstavka 6. člena ZORed oceniti njegovo izvajanje. Oceno ne pomeni le uresničevanje zapisanih nalog, naloženih občinskim redarjem, temveč tudi sprejem novih usmeritev za naslednje enoletno obdobje.

3

2. DELO MEDOBČINSKEGA REDARSTVA V OKVIRU IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI

Naloge občinskega redarstva, opredeljene v OPV, sta v letu 2013 opravljala dva

redarja. Navedene naloge sicer izvajata redarja samostojno v okviru svojih rednih delovnih obveznosti in v skladu s planom dela. Nadzor se opravlja zlasti na podlagi določb Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP ter Zakona o cestah – ZCes-1 in tudi določbami posameznih odlokov. V občini Sevnica je dogovorjeno sodelovanje redarstva s Policijsko postajo Sevnica, s katero opravlja redar občasno skupne nadzore, v primeru oviranja pri opravljanju nalog lahko redar zaprosi za asistenco Policije.

3. OCENJEVANJE UPORABE PRISILNIH SREDSTEV Dne 19.10.2009 je bila v skladu s 17. členom ZoRed ustanovljena Komisija za

oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskih redarjev za območje občin ustanoviteljic. Komisijo sestavljajo ob predsedniku še predstavniki občin ustanoviteljic MI-SPO, predstavniki Policije ter predstavniki nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin. Pri izvajanju nalog niso bila uporabljena prisilna sredstva, zato komisija ni ocenjevala uporabe prisilnih sredstev. Prav tako ni bilo posredovanih utemeljenih pritožb zoper delo redarstva v smislu pritožbenega postopka po ZoRed na območju Občine Sevnica, so se pa posamezne pritožbe kršiteljev nanašale na neenakopravno obravnavo kršiteljev, ali prestrogo obravnavanje prekrškov, pri čemer pa ni bilo mogoče ugotoviti, da gre za utemeljene pritožbe, največkrat je šlo za nestrinjanje s sankcijo ali nepoznavanje prometnih predpisov oziroma sprememb, ki jih določa zakonodaja.

4. VARNOSTNE RAZMERE TER OCENA IZVAJANJA OBČINSKEGA

PROGRAMA VARNOSTI

Splošna ugotovitev je, da je s pričetkom delovanja redarstva manj nadzora Policije na področjih, za katera je pristojno tudi redarstvo, zlasti na področjih mirujočega prometa. Policija praviloma opravljajo ta nadzor samo še v primeru intervencij in v okviru skupnih akcij redarstva in Policije. Po drugi strani Policija opravlja v večini nadzor na področju zagotavljanja javnega reda in miru, za kar je tudi bolje usposobljena, sta se pa redarja v zadnjem letu pridružila pri zagotavljanju javnega reda in miru in urejanju prometa pri treh večjih prireditvah v občinah Brežice, Krško in Bistrica ob Sotli.

4

Varnost cestnega prometa

Redarstvo je pričelo delovati v letu 2010, ko je redar v prvih dveh mesecih tega leta izrekal samo opozorila kršiteljem z navedbo vrste prekrška ter višino globe, po začetnem obdobju pa je pričel izvajati svoje zakonite dolžnosti ter izrekati sankcije v primeru ugotovljenih kršitev. Do junija 2012 je dela redarstva samostojno opravljal en redar, v tem času se je drugi redar spoznaval z opravil predpisano izobraževanje. Kvaliteta dela redarstva se je s pridobljenimi polnimi pooblastili še drugega redarja bistveno izboljšala, zagotovljena je tudi večja varnost redarjev ter verodostojnost postopkov.

Redarja sta v letu 2013 opravljala zlasti dela nadzora mirujočega prometa, kamor

sodi odkrivanje prekrškov v zvezi z nepravilnim parkiranjem in ostale naloge s področja varnosti cestnega prometa. Prisotnost v posameznih občinah je bila zagotovljena v skladu z Odlokom o ustanovitvi MI-SPO in glede na število prebivalcev ter ključem delitve stroškov, kar je dejansko pomenilo, da sta bila redarja v občini Sevnica v povprečju prisotna približno po šest ur tedensko, navadno dva ali tri dni v tednu v različnih terminih. Prisotnost se terminsko določi v tedenskem planu, deloma na podlagi situacije na terenu, deloma na podlagi prijav občanov ter predstavnikov občinske uprave.

S spremembo ZP-1 v letu 2013 se prekrškovni postopek prične voditi zoper

neznanega kršitelja, ki mu je potrebno pustiti obvestilo o prekršku, skupaj s položnico. V primeru, da kršitelj plača globo, se kršitelja ne vodi imensko, v sistemu se beleži le prekršek ter podatek o poravnani globi. V kolikor kršitelj globe ne plača v 8 dneh, se mu tako kot do sedaj, izda plačilni nalog. Od tu naprej se kršitelja vodi imensko, postopek pa poteka tako kot pred uveljavitvijo spremembe ZP-1. Same postopke ugotavljanja kršiteljev po izdanih obvestilih o prekršku nadaljuje višji nadzornik z izdajo in vročitvijo plačilnih nalogov, v primeru ugovora kršiteljev v skladu z Odlokom o ustanovitvi MI-SPO postopke nadaljuje vodja MI-SPO.

Za MI-SPO je sprememba ZP-1 pomenila tudi spremembo pripravljenih podlag za

delo in nov način dela. Na spremembe se je MI-SPO predhodno pripravil, tako da se je nadzor vršil ves čas v skladu s spremembami zakonodaje.

V letu 2012 sta bili v pomladanskem in jesenskem času s Policijo izvedeni dve

skupni akciji nadzora mirujočega prometa v Sevnici, katere cilj je zlasti izmenjava izkušenj redarjev in policistov ter zagotavljanje višje kvalitete dela na področju nadzora mirujočega prometa. Že drugo leto se opravlja skupen nadzor ob Dnevu invalidov, dne 3.12.2013, kjer je nadzira zlasti prekrške zaradi zasedanje parkirnih mest, rezerviranih za invalide v občini Sevnica.

Na področju cestnega prometa je namenjene veliko pozornosti preventivnim

akcijam z obhodi in akcijami, namenjenimi šolski populaciji. Ob začetku šolskega leta tako opravlja redar poostren nadzor v okolici šol in to po začetnem obdobju, ko preneha s poostrenim nadzorom Policija in se zaključi pomoč šolarjem pri prihodu v

5

šolo in odhodu domov, kar se že vrsto let izvaja v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Sevnica v prvem tednu šole. V letu 2012 se je tak preventivni nadzor redarstvo opravljalo v občini Sevnica pri OŠ Savo Kladnik, pri OŠ v Krmelju, pri OŠ v Tržišču in pri OŠ na Blanci. Že sama postavitev redarskega avtomobila in uniformiranih redarjev v določeni meri vplivata na umirjanje prometa in s tem posledično na boljšo varnost učencev.

Pregled prekrškov zaradi nepravilnega parkiranja v Občini Sevnica v letu 2012 (do konca novembra 2012) in primerjava s preteklimi leti

2011 2012 2013 1. Število zabeleženih prekrškov 63 339 377 2. Število izrečenih opozoril kršiteljem 13 287 251 3. Število izdanih plačilnih nalogov 52 52 65 4. Število vloženih ugovorov 6 1 7 5. Število ustavitev postopkov 3 0 0 6. Število obdolžilnih predlogov 0 0 0 7. Število pr. za določitev uklonilnega zapora 0 0 0 8. Število predlogov izterjav DURS/CURS 5 7 9* 9. Število izvedenih izterjav DURS/CURS 2 0 9 10. Število plačanih glob 42 45 46 11. Število odredb za odstranitev vozil (redar) - 8 13**

* Izterjava je v letu 2012 prešla iz Davčnega urada RS - DURS na Carinski urad RS – CURS, s tem, da DURS že od julija 2011 ni izvajala izterjav, CURS pa je začela z izterjavami v juliju 2012 z vzpostavitvijo novega informacijskega sistema, zaradi česar niso izterjave ažurne. **Sprememba ZPrCP v letu 2012 daje pristojnost redarjem izrek odredbe o odstranitvi vozila ter sankcijo v primeru neupoštevanja odredbe. Druga področja nadzora

Nadzor sta redarja opravljala s preventivnimi obhodi rekreacijskih in drugih javnih površin. V Občini Sevnica opravljata redarstvo in inšpekcija zlasti nadzor nad lastniki psov in nad ločevanjem ter odlaganjem odpadkov tudi v terminih, ko je pričakovati na podlagi prijav največ kršitev, t.j. v jutranjem času, med 6.00 in 9.00 uro ter v popoldanskem času, med 15.00 in 18.00 uro. Lastnike psov so bili opozorjeni na dolžnost čiščenja iztrebkov psov in na določbe o vodenju psov na povodcih oziroma o prepovedi vodenja živali na otroška igrišča in podobno.

Redarja sta sodelovala tudi pri nadzorih črnih odlagališč odpadkov in pri

ugotavljanju neustreznega odlaganja odpadkov v Občini Sevnica, pa tudi na področju plakatiranja in oglaševanja, evidentiranje zapuščenih predmetov na javnih površinah in podobno.

Stalna prisotnost uniformiranih oseb daje pozitivne rezultate, pri čemer so zelo pomembna čimprejšnja odkrivanja nepravilnosti in neposredna opozorila občanom v primeru ugotovljenih nepravilnosti.

6

Možnosti nadzora v skladu s spremembami v zakonodaji

Spremenjena zakonodaja na področju cestnega prometa (predvsem Zakon o

cestah – ZCes-1 in Zakon o pravilih cestnega prometa – ZPrCP) daje dodatne pristojnosti redarjem. V primeru ugotovljenega porasta zaznanih nepravilnosti oziroma kršitev na posameznih področjih nadzora, se lahko po usmeritvah župana opravlja tudi nadzor v skladu s spremenjeno zakonodajo, zlasti na področju merjenja hitrosti vozil. V letu 2013 je bilo že izvedeno merjenje hitrosti v občinah Krško in Radeče.

5. ZAKLJUČEK

Medobčinsko redarstvo je izvajalo aktivnosti za dosego ciljev OPV-ja četrto leto,

pri čemer je osnovna ugotovitev, da so se aktivnosti izvajale v skladu z usmeritvami občinske uprave Občine Sevnica in kadrovskimi možnostmi. Nedvomno je pozitivna in pomembna pridobitev na področju redarstva zaposlitev še enega redarja v lanskem letu, s čimer je zagotovljena boljša pokritost terena in konstantnost nadzora, ker tudi v primeru odsotnosti enega redarja nadzor vrši drugi, pri skupnih nadzorih je zagotovljena večja varnost redarjev pri delu, večja je transparentnost in uspešnost izvedenih prekrškovnih postopkov na terenu pa tudi možnosti nadzora v prihodnje so večje.

Izpostaviti je potrebno dobro sodelovanje s Policijsko postajo Sevnica ter njihovo

pripravljenost za skupno izvajanje posameznih nalog iz OPV, občinsko upravo Občine Sevnica in tudi s predstavniki posameznih lokalnih skupnosti, kar pomembno vpliva na skupni cilj, t.j. zagotovitev varnejših pogojev vsem udeležencem v prometu in zagotavljanje reda, prav tako je pomembno sodelovanje redarstva v inšpekcijskih postopkih z zaznavanjem kršitev občinskih prepisov na terenu. V prihajajočem obdobju bo potrebno ta sodelovanja še nadgraditi.

Pripravil: Martin Cerjak Vodja MI-SPO

Prešernova ulica 8, 8290 Sevnica T: 07 816 18 00

F: 07 814 14 85

E: [email protected]

www.policija.si

Številka: 0101-1/2014/1 (3J699-01) Datum: 20.1.2014 Zadeva: Varnostne razmere na območju občine Sevnica – pregled stanja v letu

2013

Splošni podatki območja, ki ga pokriva Policijska postaja Sevnica

Območna Policijska postaja Sevnica pokriva območje 272,2 km2 oz. 1,3 % RS, kar uvršča območje Policijske postaje Sevnica po velikosti na 12. mesto v Republiki Sloveniji. Na navedem območju v 7.361 gospodinjstvih v 125 naseljih živi 18.115 prebivalcev, kar predstavlja približno 0,88 % vseh prebivalcev v Republiki Slovenije oziroma 11,3 % prebivalcev Policijske uprave Novo mesto. Skozi območje Policijske postaje Sevnica poteka 17 km glavnih cest (2,1% RS), 64 km državnih regionalnih cest (1,3% RS), 225 km lokalnih cest in 417 km javnih poti. Policisti Policijske postaje Sevnica izvajajo svojo dejavnost na območju občine Sevnica in na območju občine Škocjan. Področje kriminalitete

Policisti so v letu 2013 na območju, ki ga pokriva območna policijska postaja obravnavali, 523 (423) kaznivih dejanj, kar predstavlja 23,6 % porast glede na leto 2012. Od skupnega števila prijavljenih in odkritih kaznivih dejanj so Policisti policijske postaje Sevnica v letu 2013 vložili 434 (322) kazenskih ovadb oziroma 25,8% več kot v letu 2012. Od skupnega števila vloženih kazenskih ovadb so policisti preiskali 248 (178) kaznivih dejanj, tako da je delež preiskanih kaznivih dejanj v letu 2013 znašal 57,1 % (55,3%), kar je za 1,8 % točke več kot v letu poprej. Od skupnega števila prijavljenih in odkritih kaznivih dejanj v letu 2013 so policisti Policijske postaje Sevnica obravnavali 438 (396) kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete, 85 (27) s področja gospodarskega kriminala ter 11 (12) kaznivih dejanj s področja mladoletniške kriminalitete. Med kaznivimi dejanji s področja splošne kriminalitete v letu 2013 na območju enote prevladujejo predvsem kazniva dejanja zoper premoženje, kot so tatvine in velike tatvine, ki skupaj predstavljajo kar več kot polovico prijavljenih in odkritih kaznivih dejanj, saj so policisti vložili kar 244 (220) oziroma 9,8 % več kazenskih ovadb iz navedenega področja.

Občina Sevnica Glavni trg 19a 8290 Sevnica

Glede na trend gibanja kaznivih dejan po mesecih velja izpostaviti predvsem porast prijavljenih in odkritih kaznivih dejanj v drugem in tretjem trimesečju leta 2013, ko so policisti obravnavali kar 26,9 % ali 70 kaznivih dejanj več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012. Trend upada obravnavanih kaznivih dejanj pa je beležiti v četrtem trimesečju, ko so policisti obravnavali 28,2 % manj kaznivih dejanj oziroma 37 kaznivih dejanj manj kot v primerjalnem obdobju leta 2012.

Skupno število prijavljenih in odkritih kaznivih dejanj v letu 2013 predstavlja 5,8 % vseh prijavljenih in odkritih kaznivih dejanj na območju Policijske uprave Novo mesto.

Obravnava kaznivih dejanj, za katere je policija vložila kazensko ovadbo na območju Policijske postaje Sevnica po letih, je prikazana v spodnji tabeli.

2009 2010 2011 2012 2013

Število kaznivih dejanj 269 296 388 322 434

Število preiskanih kaznivih dejanj 156 174 231 185 248

Delež preiskanih kaznivih dejanj 58,0 58,8 59,5 55,3% 57,1%

Področje zagotavljanja javnega reda in miru

Na področju zagotavljanja javnega reda in miru so policisti na območju Policijske postaje Sevnica ugotovili 252 (255) kršitev oziroma 1,1 % manj kršitev kot v letu 2012 . Od skupnega števila ugotovljenih kršitev so policisti ugotovili 169 (187) ali 9,6 % manj kršitev določb Zakona o javnem redu in miru, 69 (49) kršitev drugih predpisov o javnem redu, 6 (3) kršitev določb Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 5 (7) kršitev s področja Zakona o orožju ter 3 (7) kršitve določb Zakona o tujcih. Skupno ugotovljene kršitve navedenih določb predstavljajo 4,6 % vseh ugotovljenih kršitev na območju Policijske uprave Novo mesto.

Število ugotovljenih kršitev na področju zagotavljanja javnega reda in miru na območju Policijske postaje Sevnica po letih je prikazano v spodnji tabeli.

2009 2010 2011 2012 2013

Število kršitev zakonov o javnem redu in miru 284 207 147 187 169

Št. kršitev drugih predpisov 91 70 69 68 83

Skupaj 375 277 216 255 252

Zagotavljanje varnosti cestnega prometa

V letu 2013 so policisti na območju PP Sevnica obravnavali 103 (113) prometne nesreče oziroma 8,8 % prometnih nesreč manj kot v letu 2012. Od skupnega števila prometnih nesreč so policisti na območju PP Sevnica obravnavali 1 (0) prometno nesrečo s smrtnim izidom, v kateri sta 2 udeleženca umrla, 29 (34) prometnih nesreč s telesnimi poškodbami v katerih se je 10 (4) udeležencev hudo telesno poškodovalo, 29 (38) udeležencev pa lahko telesno poškodovalo, 73 (79) prometnih nesreč pa je imelo za posledico materialno škodo na udeleženih vozilih. Število obravnavanih prometnih nesreč na območju Policijske postaje Sevnica predstavlja 7,8 % vseh obravnavanih prometnih nesreč na območju Policijske uprave Novo mesto.

Primarni vzroki obravnavanih prometnih nesreč so nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje prednosti. Porast posledic v prometnih nesrečah kot tudi število prometnih nesreč pa beležimo na državni cesti R2-424, odseka 1166. Od skupno 94 (105) povzročiteljev prometnih nesreč so alkoholizirani vozniki v letu 2013 na območju Policijske enote Sevnica povzročili 14 (23) prometnih nesreč, kar pomeni, da je delež alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah znašal 15,2 % (20,9%). Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev je bila 1,62 g/kg alkohola v krvi (1,44 g/kg alkohola v krvi). Policisti so na območju PP Sevnica v letu 2013 ugotovili 1.380 (1.536) kršitev cestnoprometnih predpisov, pri katerih je bil izveden ukrep oziroma 10,1 % manj kot v letu 2012, in sicer so policisti glede na vrsto zakona ugotovili 1.151 (1.313) kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa, 58 (80) kršitev Zakona o voznikih, 117 (116) kršitev določil Zakona o motornih vozilih, 12 (5) kršitev Zakona o cestah in 24 (25) kršitev Zakona o obveznih zavarovanjih v cestnem prometu ter 18 (14) kršitev Zakona o delovnem času in obveznih počitkih. Število ugotovljenih kršitev cestnoprometnih predpisov na območju Policijske postaje Sevnica predstavlja 4,1 % vseh ugotovljenih kršitev cestnoprometnih predpisov na območju Policijske uprave Novo mesto.

Število obravnavanih prometnih nesreč na območju Policijske postaje Sevnica po letih je prikazano v spodnji tabeli.

Leto

Prometne nesreče Posledice

Vse nesreče

Nesreče s

smrtnim

izidom

Nesreče s

telesnimi

poškod.

Nesreče z

mater. škodo Mrtvi

Hudo

telesno

poškod.

Lahko

telesno

poškod.

2009 153 1 60 92 1 7 79 2010 141 2 43 96 2 14 45 2011 155 1 44 110 1 5 53 2012 113 0 34 79 0 4 38 2013 103 1 29 73 2 10 29

Delo Policijske postaje Sevnica v letu 2014

Delo Policijske postaje Sevnica bo tako kot v letu 2013 usmerjeno v uresničitev strateških ciljev policije za leto 2014, in sicer v: - preprečevanje in odkrivanja kaznivih dejanj s poudarkom prilagoditve pomena posameznih

segmentov navedenega področja lokalni ravni. Delo bo usmerjeno v preiskovanje gospodarske kriminalitete in korupcije, družinskega nasilja in preprečevanje premoženjske kriminalitete. V sklopu strateškega cilja pa bomo poizkušali še nadgraditi obveščanje žrtev kaznivih dejanj.

- v zagotavljanje javnega reda in miru, kjer bomo prav tako prilagodili pomen posameznih segmentov dela na lokalni ravni ter pri tem delo usmerili v nadzor nad javnimi prireditvami, kršitvami določil Zakona o javnem redu in miru, kršitvami določil Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in določil Zakona o orožju.

- v zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, kjer bomo na podlagi statističnih pokazateljev in dejanskega stanja z ukrepi, ki so usmerjeni v ključna in varnostno najpomembnejša prometna področja, poizkušali doseči čimboljše prometnovarnostne učinke.

- v področje zagotavljanja preprečevanja nezakonitih migracij, kjer bomo predvsem na podlagi pridobljenih informacij izvajali nadzor nad zaposlovanjem in prebivanjem tujcev.

Za vsa zgoraj navedena področja smo na lokalni ravni postavili kazalnike, ki izkazujejo merljivost izvedenih nalog in seveda njihovo preverljivost. Vsekakor pa si bomo tako kot v letu 2013, ki ga lahko ocenjujemo kot dokaj uspešnega glede na težave s katerimi smo se srečevali, še vedno prizadevali občanom obeh občin zagotoviti večji občutek varnosti ter večje zaupanje v delo policistov območne policijske postaje in posledično zadovoljstvo z njimi. Za dosego navedenega pa bo potrebno še bolj okrepiti partnersko sodelovanje z lokalno skupnostjo in civilno družbo ter z organizacijskimi ukrepi povečati vidnost in prisotnost policistov v lokalni skupnosti. S spoštovanjem, Daniel Žniderič komandir policijske postaje policijski inšpektor I Poslati: - Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica – (po elektronski pošti)


7. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Predlog Odloka o urejanju vrtičkarstva v Občini Sevnica

– prva obravnava Številka: 007-0012/2013

Pripravljavci gradiva: Dušan Markošek, občinski urbanist Odbor za varstvo in urejanje okolja Splošna služba Poročevalca: Roman Perčič, vodja Oddelka za okolje in prostor Gregor Simončič, predsednik Odbora za varstvo in urejanje okolja

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Številka: 007-0012/2013 Datum: 16.01.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Predlog Odloka o urejanju vrtičkarstva v Občini Sevnica – prva obravnava Spoštovani. Občina Sevnica je zaradi izkazanih potreb po celovitejši ureditvi in organiziranosti vrtičkarstva v Občini Sevnica, pripravila predlog Odloka o urejanju vrtičkarstva v Občini Sevnica. Predlog Odloka o urejanju vrtičkarstva v Občini Sevnica je razdeljen na šest sklopov, in sicer: - Sklop I, ki opredeljuje SPLOŠNE DOLOČBE:

• opredeljena je vsebina odloka; • opredeljena sta pojem vrtiček in vrtičkarstvo; • komisija, ki jo imenuje župan, opravlja naloge v zvezi z oddajo vrtičkov;

- Sklop II, ki določa POGOJE UREJANJA VRTIČKOV: • možnost postavitve začasnih objektov; • skrb za njihovo urejenost; • odstranitev odpadkov;

- Sklop III, ki opredeljuje ODDAJO VRTIČKOV:

• postopek oddaje vrtičkov v zakup; • čas zakupa; • plačevanje zakupnine; • vsebino zakupne pogodbe; • pogoje za odpoved zakupne pogodbe;

- Sklop IV, ki opredeljuje RABO IN VZDRŽEVANJE VRTIČKOV:

• določeno je, kaj se na vrtičkih sme pridelovati • določena je skrb za ekološko pridelavo (omejena raba sredstev za varstvo in gojenje

rastlin, uporaba deževnice) ter • določena je prepoved prostega gibanja ter stalna namestitev, reja in paša živali;

- Sklop V, ki opredeljuje INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO:

• nadzor nad določili odloka naj bi izvajal Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica;

• nadzor nad sklenjenimi zakupnimi pogodbami izvaja Občina Sevnica sama; • o kršitvah državnih predpisov inšpekcijski nadzor obvestiti pristojno državno

inšpekcijo; • kazenske določbe so opredeljene po posameznih kršitvah in so določene v višini, kot

jih opredeljuje Odlok o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v občini Sevnica.

- Sklop VI, ki opredeljuje KONČNI DOLOČBI: • postopna uskladitev oddaje zemljišč za vrtičke v zakup na območju občine Sevnica je

pet (5) let; • pričetek veljavnosti predlaganega odloka je 15 dni po objavi v Uradnem listu RS.

Predlagani odlok ima za finančno posledico ureditev posameznih območij za vrtičkarstvo v urejeno celoto, ki je od območja do območja različno glede na potrebe ureditve. Del sredstev se bo krilo iz zakupnin. Zaradi povsem nove ureditve tematike urejanja prostora - vrtičkarstvo v novem splošnem aktu Občine Sevnica predlagamo, da se predlagani odlok sprejme po rednem, dvostopenjskem postopku. PREDLOG SKLEPA: Odbor za varstvo in urejanje okolja je obravnaval predlog Odlok o urejanju vrtičkarstva v Občini Sevnica v prvi obravnavi in predlaga Občinskemu svetu Občine Sevnica, da ga obravnava in sprejme v prvi obravnavi. Lep pozdrav. Pripravil: Dušan Markošek, univ.dipl.inž.arh. občinski urbanist Roman Perčič, univ.dipl.inž.str. vodja oddelka za okolje in prostor Priloge: - grafični prikaz ureditve vrtičkov v mestu Sevnica - Dobrava. Vročiti: - Občinskemu svetu - v zadevo.

PREDLOG 1. OBRAVNAVE Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08 Odl.US, 76/08, 100/08 Odl.US, 79/09, 14/10 Odl.US, 51/10, 84/10 Odl.US, 40/12-ZUJF) in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11 in 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na __. redni seji, dne _______ sprejel

O D L O K o urejanju vrtičkarstva v Občini Sevnica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen S tem odlokom se določijo pogoji za urejanje dejavnosti vrtičkarstva, dajanje vrtičkov v zakup ter rabo in vzdrževanje vrtičkov na zemljiščih, ki so v lasti Občine Sevnica.

2. člen Vrtiček po tem odloku je zemljišče namenjeno za pridelavo vrtnin in sadja ter gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in sadja ter gojenje okrasnih rastlin z namenom samooskrbe in negospodarske pridelave. Splošni pogoji ureditve, rabe, vzdrževanja, nadzora in drugih določb tega odloka veljajo za dejavnost skupinskega vrtičkarstva, ki se v občini odvija na zemljiščih v lasti Občine Sevnica (v nadaljevanju: Občina).

3. člen Naloge v zvezi z oddajo vrtičkov, ki so v lasti Občine, v skladu z določili tega odloka opravlja strokovna služba Občine.

II. POGOJI UREJANJA VRTIČKOV

4. člen

Zemljišča, ki so trajno ali začasno primerna za dejavnost vrtičkarstva, parcelacijo zemljišč in določitev velikosti parcele vrtička, določi strokovna služba Občine Sevnica. Občina lahko odda vrtiček v zakup s pripadajočim objektom za shranjevanje orodja (lopa). V kolikor Občina odda vrtiček v zakup brez pripadajočega objekta, lahko zakupnik sam postavi tipsko lopo na podlagi idejne zasnove, ki je sestavni del zakupne pogodbe in je določena s tem odlokom. Idejna zasnova lope je razvidna iz grafične priloge. Predpisan tlorisni gabarit lope znaša 2 x 2 m, višina pa 2,5 m z maksimalnim odstopanjem gabaritov ±15%. Lopa je izdelana iz smrekovega lesa in ima ena vhodna enokrilna vrata in okno, ki je lahko s polkni ali brez. Lopa je prekrita z enokapno ali dvokapno streho iz bitumenske lepenke ali pločevine. V obeh izvedbah mora biti barva strehe rdeča, temno siva, črna ali rjava. Obliko strehe (eno ali dvokapnico) za posamezno območje vrtičkov določi strokovna služba Občine. V kolikor je

izvedena površinska zaščita lesa, mora biti le-ta izvedena z brezbarvno lazuro, ki pušča naravno teksturo in barvo lesa vidno. Lopa je postavljena na točkovne temelje ali utrjeno nasutje. Mikrolokacija postavitve lope na parceli je določena v grafični prilogi, ki se izdela za posamezno območje vrtičkov. Utrjeno nasutje ali tlakovane površine okoli lope skupaj ne smejo presegati 15 m². Gojenju vrtnin mora biti namenjeno najmanj polovica površine celotnega vrtička. Rastlinjaki na vrtičku so po odloku lahko postavljeni od 1. marca do 31. oktobra. Izjemoma je med 1. novembrom in 28. februarjem lahko postavljeno le ogrodje rastlinjaka brez prekrivne folije, če bistveno ne kvari vizualnega izgleda lokacije, do česar se opredeli strokovna služba Občine. Dovoljen maksimalni tlorisni gabarit rastlinjaka znaša 12 m², višina pa do 2,3 m. Za večje dimenzije od dopustnih je potrebno pridobiti posebno soglasje Občine. Stabilno in trdo ogrodje rastlinjaka je lahko narejeno iz plastičnih, jeklenih ali lesenih profilov. Profili morajo omogočati lahko montažo in demontažo. Za ogrodje rastlinjaka je prepovedana uporaba fiksnih in težje prenosljivih ogrodij. Na vrtičku je dovoljena postavitev tople grede. Dovoljen maksimalni tlorisni gabarit tople grede znaša 5 m², višina pa do 0,6 m. Stabilno in trdo ogrodje tople grede je lahko narejeno iz plastičnih, jeklenih ali lesenih profilov. Profili morajo omogočati lahko prenosljivost. Na vrtičku se lahko ob lopi namesti posoda za zbiranje deževnice. Le-te so valjaste ali kvadraste oblike, volumna do 1000 litrov. Zakupnik vrtička si lahko ob vrtičku postavi tudi kompostnik. Kompostniki so tlorisno kvadratne ali pravokotne oblike, dimenzije do maksimalno 1,5 m x 1,5 m. Kompostnik je lahko visok do 1,2 m. Kompostniki so prednostno narejeni iz lesa, lahko pa so tudi iz montažnih plastičnih ali armiranobetonskih profilov oz. elementov, narejeni na način, ki omogoča regulacijo po višini. Druge odpadke, ki ne sodijo v kompostnik, je vsak zakupnik sam dolžan odstraniti s svojega vrtička takoj po nastanku in jih odpeljati na zbirno mesto ločeno zbranih odpadkov. Na vrtičkih se ne sme sežigati odpadkov ali kuriti. Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka tega člena.

III. ODDAJA VRTIČKOV

5. člen

Občina odda posamezne vrtičke v zakup v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem občine, z zakupno pogodbo. Vrtičke odda osebam s prebivališčem v večstanovanjskih objektih v občini Sevnica, ki niso lastniki zemljišča v občini Sevnica, primernega za vrtiček. Občina objavi obvestilo o oddaji vrtičkov v zakup na posameznem območju v Uradnem listu RS in na svoji spletni strani. Ko so oddani vsi vrtički na določenem območju, se preostale zainteresirane osebe uvrsti na prednostno listo. Pred vsako novo oddajo vrtička se ponovno preveri upravičenost do zakupa.

6. člen Vrtiček se lahko odda v zakup za dobo petih let. Zakupno razmerje se na predlog zakupnika po preteku zakupne dobe podaljša za dobo petih let, razen če Občina potrebuje zemljišče za druge namene. Z globo 300 EUR se kaznuje posameznik, ki obdeluje zemljišče brez sklenjene zakupne pogodbe, ter se mu prepove nadaljnja uporaba vrtička.

7. člen Zakupnik plačuje zakupnino letno vnaprej. Če zakupnik sklene zakupno pogodbo med letom, se mu zakupnina sorazmerno zmanjša.

8. člen Zakupna pogodba za oddajo vrtička v zakup v skladu z določili tega odloka določa zlasti: podatke o pogodbenih strankah,

• lokacijo, velikost in interno oznako vrtička znotraj območja z navedbo parcelne številke zemljišča in katastrske občine,

• pogoje za rabo in vzdrževanje vrtička, • čas trajanja zakupa, • višino zakupnine, • odpoved pogodbe, • skrbnika pogodbe, • pristojnosti za razreševanje sporov ter • druge pravice in obveznosti pogodbenih strank.

O izročitvi vrtička v zakup se sestavi zapisnik.

9. člen Zakupna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha. Občina lahko odpove zakupno pogodbo in zahteva odstranitev vrtnin in okrasnih rastlin ter objekta za shranjevanje orodja, ki ga je postavil zakupnik, oziroma izpraznitev objekta za shranjevanje orodja, ki ga je postavila Občina, ne glede na pogodbene določbe o trajanju zakupa vrtička:

• če zakupnik kljub opominu pristojnega organa uporablja vrtiček oziroma objekt za shranjevanje orodja v nasprotju z zakupno pogodbo ali njenim namenom,

• če zakupnik obdeluje zemljišče v nasprotju z zakupno pogodbo in določili tega odloka,

• če zakupnik uporablja sredstva za varstvo in gnojenje rastlin v nasprotju z zakupno pogodbo,

• če je zakupnik v zamudi s plačilom zakupnine in je ne plača niti v roku 15 dni od prejema opomina zakupodajalca,

• če zakupnik odda vrtiček v podzakup ali drugačno uporabo, • če Občina potrebuje zemljišče, na katerem je vrtiček, za druge namene v skladu s

prostorskimi akti Občine. V primerih iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka tega člena lahko Občina odpove zakupno pogodbo ob vsakem času. V primeru iz šeste alineje drugega odstavka tega člena, se zakupna pogodba razveže z odpovednim rokom najmanj treh mesecev, da zakupnik lahko odstrani vrtnine, sadno drevje

in okrasne rastline z vrtička. Za poškodovane ali uničene vrtnine, sadno drevje in okrasne rastline, ki jih zakupnik v odpovednem roku ne odstrani, mu ne pripada odškodnina. V primeru, da mora zakupnik vrniti zemljišče pred iztekom dobe, za katero je plačal zakupnino, je upravičen do povrnitve sorazmernega dela zakupnine.

IV. RABA IN VZDRŽEVANJE VRTIČKOV

10. člen Na vrtičkih lahko zakupniki pridelujejo vrtnine in sadje ter gojijo okrasne rastline izključno za lastne potrebe. Dovoli se zasaditev posameznih sadnih dreves cepljenih na šibkih podlagah, katerih višina v rodni dobi ne sme presegati 3,5 m. Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

11. člen Zakupnik mora obdelovati vrtiček kot dober gospodar in ves čas skrbeti za njegov urejen videz.

12. člen Na vrtičkih se smejo uporabljati le tista sredstva za varstvo in gnojenje rastlin, ki jih dovoljujejo predpisi za ekološko pridelavo. Na vrtičkih, ki so na vodovarstvenih območjih, je dovoljena pridelava vrtnin, sadja in gojenje okrasnih rastlin le na način, ki je z veljavnimi predpisi predpisan za ta območja. Zakupniki so dolžni ob vsakem času dopustiti vzorčenje tal in rastlin zaradi nadzora uporabe sredstev za varstvo in gnojenje rastlin.

13. člen Za zalivanje vrtičkov se uporablja predvsem deževnica, ki se zbira v enotno oblikovanih zbiralnikih oziroma posodah za zbiranje vode.

14. člen Na vrtičkih ni dovoljeno prosto gibanje, stalna namestitev, reja in paša živali. Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

V. NADZOR

15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica. Nadzor nad sklenitvijo zakupnih pogodb za vrtičke in uporabo zemljišč, določenih za vrtičke opravlja Občina Sevnica po pooblaščenem skrbniku zakupnih pogodb.

Občinski inšpektor in skrbniki zakupnih pogodb so dolžni o kršitvah državnih predpisov, ugotovljenih pri izvajanju nadzora iz svoje pristojnosti, obvestiti pristojno državno inšpekcijo, da ukrepa.

VI. KONČNI DOLOČBI

16. člen Občina Sevnica izvede postopno uskladitev oddaje zemljišč za vrtičke v zakup na območju občine Sevnica v roku petih let od veljave tega odloka.

17. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-0012/2013 Sevnica, dne ___________ župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Odbor za varstvo in urejanje okolja Številka: 011-0003/2014 Datum: 16.01.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Stališče Odbora za varstvo in urejanje okolja k predlogu Odloka o urejanju vrtičkarstva v Občini Sevnica; (1. obravnava) Odbor za varstvo in urejanje okolja je na svoji 24. redni seji v sredo dne, 15.01.2014 obravnaval predlog ODLOKA O UREJANJU VRTIČKARSTVA V OBČINI SEVNICA, ter po predstavitvi in obravnavi le tega, sprejel naslednje stališče:

- Odbor za varstvo in urejanje okolja je obravnaval predlog Odlok o urejanju vrtičkarstva v Občini Sevnica v prvi obravnavi in predlaga Občinskemu svetu Občine Sevnica, da ga obravnava in sprejme v prvi obravnavi.

Gregor SIMONČIČ predsednik Odbora za varstvo in urejanje okolja VROČITI: - naslovu VLOŽITI: - v zadevo


8. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Razvojne in premoženjsko pravne ureditve Turistično –

rekreacijskega območja Lisca Številka: 322-0003/2014

Pripravljavki gradiva: Vlasta Kuzmički, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti Alenka Mirt, vodja Splošne službe Poročevalci: Vlasta Kuzmički, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti Alenka Mirt, vodja Splošne službe Rok Petančič, predsednik Planinskega društva Lisca Sevnica


ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Številka: 322-0003/2014 Datum: 16.01.2014

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva: Razvojne in premoženjsko pravne ureditve Turistično -rekreacijskega območja Lisca

Spoštovani,

1. Uvodni opis Lisce

Leta 1902 je bila na Lisci postavljena prva koča, tedaj ena od petih slovenskih koč na Slovenskem. Lisca je vse od tedaj osrednja planinska, pohodniška in turistična točka Posavja. Poleg manjše Jurkove koče sedaj na Lisci stoji še večja planinska koča imenovana Tončkov dom, objekt depandans, meteorološki radarski center in nekaj manjših brunaric sevniških podjetij. Z vsemi temi objekti in z dvema smučiščema ter asfaltiranim igriščem je Lisca v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja predstavljala pomembno turistično ponudbo v tem delu Slovenije, ki so jo poleg Slovencev množično obiskovali predvsem tudi Zagrebčani. Osrednji objekt turistično-gostinske ponudbe na Lisci je Tončkov dom, zgrajen leta 1951 in danes potreben nujne obnove. Potrebna je ureditev širšega območja Lisce, ki je eden najprepoznavnejših vrhov Posavja z dolgoletno planinsko, turistično in športno tradicijo. Območje Lisce je ekološko pomembno območje in Lisca je opredeljena kot Naravna vrednota. V Občini Sevnica trenutno obstaja le eno zavarovano območje – rastišče Cluzijevega svišča na Lovrencu, ki ima status naravnega spomenika in se nahaja v neposredni bližini Lisce. Skrajni severni rob občine sega v območje predlaganega Kozjanskega regijskega parka – območje nacionalne prepoznavnosti krajine z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine. Pomemben del prepoznavnosti naravnih kvalitet prostora je tudi ohranjena biotska raznovrstnost, ki je opredeljena kot ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).

2. Idejna zasnova turistično-rekreacijskega območja iz leta 2007

V prvi polovici leta 2007 so Občina Sevnica, Občina Laško, Planinsko društvo Lisca Sevnica in KŠTM Sevnica podpisali Pogodbo o partnerstvu za oživitev turistično rekreacijskih dejavnosti na Lisci. Na podlagi Pogodbe je KŠTM Sevnica naročil izdelavo Idejne zasnove turistično-rekreacijskega območja Lisca (v nadaljevanju TRO Lisca), ki je bila izdelana konec leta 2007. Idejna zasnova pristopa k revitalizaciji območja vrha hriba Lisca. Celoten projekt je usmerjen v razvoj mehkega in naravi prijaznega turizma. Z analizo stanja v prostoru so bile načrtovane umestitve predvidenih dejavnosti, novih in rekonstruiranih objektov. Z obnovo in izgradnjo dodatne infrastrukture bi naj ta tradicionalna izletniško, planinska točka privabila še več turistov v vseh letnih časih. Izvedba projekta bi spodbudila razvoj krajev, podjetništva in podeželja v širši okolici Lisce. Idejna zasnova TRO Lisca obdeluje naslednje vsebine:

1. Komunalna infrastruktura: • Kanalizacija • Vodovod (pitna voda, požarna voda, voda za zasneževanje, črpališča)

2. Prometna infrastruktura: • Ceste, parkirišča in pešpoti • Počivališče za avtodome • Tematske poti in steze (trim steza, učna pot, jahalna steza, kolesarske poti)

3. Stavbe z okolico • Tončkov dom • Depandanse • Okolica

4. Kamp in tabor 5. Piknik prostori, razgledni stolp in počivališča 6. Šport in rekreacija:

• Dvorana • Rokomet • Odbojka • Badminton • Odbojka na mivki • Košarka • Lokostrelstvo • Namizni tenis • Obora za konje – maneža • Adrenalinski park

7. Zvezdogledništvo 8. Signalizacija in urbana oprema

3. Že uresničene aktivnosti iz TRO Lisca Projekt TRO Lisca je možno in priporočljivo uresničevati fazno, pri čemer je najprej potrebno urediti gostinske in nastanitvene kapacitete. Kar nekaj aktivnosti, zapisanih v projektu TRO Lisca, je bilo s strani KŠTM Sevnica in Občine Sevnica že tudi uresničenih in bodo predstavljene v nadaljevanju.

KŠTM Sevnica je v obdobju od leta 2006 do 2011 na Lisci izvajal aktivnosti v zvezi z urejanjem smučišča in vlečnice:

• uredil je brežino ob največjem parkirišču na Lisci in ob tej brežini postavil med parkiriščem in smučiščem leseno ograjo;

• uredil je obstoječe peščeno parkirišče in zaradi ureditve brežine omogočil in uredil prostor za približno 20 novih parkirišč;

• izvedena je bila poravnava smučišča, za kar so iz območja HE Blanca navozili okoli 20 tovornjakov zemlje;

• prestavljena in urejena je bila brunarica z nekdanje spodnje postaje daljšega smučišča; • izvedene so bile številne investicijsko vzdrževalne aktivnosti v zvezi z vlečnico.

V letih od 2011 dalje zaradi finančnih omejitev smučišče ne obratuje, kljub temu, da ima pridobljena vsa potrebna dovoljenja, a v primeru zapadlega snega KŠTM Sevnica stepta sneg in organizira sankanje in ostale zimske radosti ter tako pomaga privabiti ljudi na Lisco. KŠTM Sevnica je v letu 2010 v skladu z idejno zasnovo TRO Lisca uredil tri piknik prostore in jih tudi opremil. Z zavedanjem pomena zdravega načina življenja in zaradi vedno večjega obiska Lisce s strani pohodnikov in planincev, je KŠTM Sevnica skupaj z Občino Sevnica in Planinskim društvom Lisca Sevnica v letu 2011 uredil štiri parkirišča, ki so osnovna izhodišča za pohodnike in planince na Lisco. Združenje Frizbi golf Slovenija je v letu 2012 na Lisci postavilo prvo igrišče za frizbi golf v Sloveniji. Igrišče ima devet lukenj in v dolžino meri približno 1800 metrov. Zaradi svoje lokacije je igrišče izredno zanimivo, saj ob lepem vremenu ponuja čudovit razgled na vse konce Slovenije. Ravno tako pa je zaradi relativno nizke stopnje težavnosti primerno za začetnike in za vse generacije bodočih igralcev. V letih 2012 in 2013 je Občina Sevnica na Lisci izvajala tri pomembnejše projekte: izgradnjo rastlinske čistilne napravo, vodovodnega omrežja in priklopa na optično omrežje. Rastlinska čistilna naprava na Lisci (948 m) je namenjena čiščenju komunalne vode iz Tončkovega doma in Jurkove koče. Grede se raztezajo na površini 125 m2 neposredno za Tončkovim domom, vodo pa čistijo močvirske rastline, kot so navadni trs, rogoz in šaš. Kapaciteta čiščenja rastlinske čistilne naprave na Lisci je 49 populacijskih enot. Rastlinske čistilne naprave uporabljajo samoobnovitvene sposobnosti narave pri čiščenju odpadnih voda. Delujejo na podlagi filtracije vode skozi koreninski sistem močvirskih rastlin. So učinkovita rešitev zlasti za območja z razpršeno poselitvijo, kjer gradnja klasičnih čistilnih naprav ni okoljsko ali stroškovno sprejemljiva oziroma kjer naselja ne morejo biti priključena na javno kanalizacijo. Tudi vodovodno omrežje je bilo izgrajeno do najvišje točke v občini na 948 metrih nadmorske višine. V sklopu projekta »Rehabilitacija in izgradnja vodovodnih sistemov«, ki se je zaključilo na širšem območju levega brega reke Save, je to eden od šestih odsekov, ki je poleg izboljšanja same vodooskrbe na tem območju velikega pomena za nadaljnji razvoj Lisce kot ene osrednjih rekreacijskih in turističnih točk v občini. S to pridobitvijo je bistveno izboljšana tudi požarna varnost. Gre za izgradnjo novega javnega vodovodnega sistema, ki je nadomestil dosedanji samooskrbni vodovodni sistem na Lisci, zgrajen pred petimi desetletji. Odsek vodovodnega sistema se prične pri vodohranu Dolna pod Lisco v velikosti 20 kubičnih metrov, na 377 metrih nadmorske višine. Od tam voda potuje po 2000 metrih vodovodnih cevi do 5-kubičnega zajetja Lisca na višini 948 metrov nadmorske višine. V prvem delu omrežja je potisk vode proti Lisci okrog 30 barov, v zadnjem delu pa okrog 10 barov. Gradnja vodovodnega

sistema na Lisco je bila zaradi skalnatega terena in same nadmorske višine ena najzahtevnejših gradenj vodovodov doslej. 4. Uvrstitev projekta v razvojno perspektivno 2014 - 2020 Projekt TRO Lisca je dobra osnova, ki se nadgradi, uskladi in posodobi pri nadaljnjih aktivnostih in je osnova za vključitev projekta v razvojno perspektivo 2014 – 2020, kjer so uvrščeni še ostali projekti. Zaradi svoje neposredne bližine Kozjanskega parka in predloga umestitve območja Lisce na seznam zavarovanih naravnih spomenikov, pa je celovita ureditev širšega območja Lisce izjemnega pomena tako iz :

• naravovarstvenega vidika – ohranjanje redkih rastlinskih vrst in habitatov, • socio-ekonomskega vidika - zagotavljanja novih perspektivnih zelenih delovnih mest in

ohranjanja odročnejših območij poselitve, • trajnostnega razvoja občine Sevnica in mejnih občin – s poudarkom na trajnostnem

turizmu in malem podjetništvu, prepoznavnosti širše regije z osrednjo točko Lisca tudi v mednarodnem okolju.

Ključni cilji projekta: A. Ureditev turistično nastanitvenih kapacitet in podporne infrastrukture:

• prenova Tončkovega doma, • izgradnja Centra za šolske in obšolske dejavnosti, • izgradnja nastanitvenih kapacitet za športnike s potrebno opremo za vadbo, treninge in

pripravo (interna oprema), • obnova in dograditev potrebnih zunanjih športnih površin za rekreativno in

profesionalno vadbo, • ureditev počitniškega kampa z ustrezno podporno infrastrukturo, • obnovitev in posodobitev infrastrukture za jadralno padalstvo, • down hill proga, • tirno sankališče, • adrenalinski park.

B. Vzpostavitev upravljavske strukture za vodenje TRO Lisca Ključno pri realizaciji tega cilja je, da se v sklopu aktivnosti nadaljnjega razvoja širšega območja Lisca povežejo vsi ključni deležniki v okolju, ne samo v občini Sevnica, pač pa tudi mejne občine in upravljavci infrastrukture na (za)varovanih območji. V sodelovanju z njimi se določijo razvojni cilji in omejitve in nove možnosti realizacije okoljsko sprejemljivih in ekonomsko zanimivih programov.

C. Izobraževanje vseh deležnikov razvoja območja Lisce za trajnostno delovanje na vseh področjih; s poudarkom na trajnostnem turizmu, specializaciji v športno rekreativne aktivnosti, izobraževalne vsebine s poudarkom na okoljevarstvu in zelenih tehnologijah, inovativnih poslovnih pristopih in povezovanju narave in okolja, kulturne dediščine ter trajnostnega turizma.

5. Pogled iz sedanjosti v prihodnost

Trenutno stanje na Lisci ni zadovoljujoče, dobro deluje le planinski del, gostinski pa ne v takšnem obsegu kot bi lahko. Na Lisci je nujno potrebna obnova in nova zasnova nevzdrževanih objektov, ki so v lasti Planinskega društva Lisca Sevnica in Planinske zveze Slovenije. Lisca je osrednja tovrstna točka Posavja, ki ima izjemen potencial za razvoj turizma, malega gospodarstva, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in podeželju ter zaposlitvenih možnosti v ožji in širši regiji. Projekt ima pozitiven vpliv na razvoj dodatnih dejavnosti na podeželju v širši okolici Lisce, pozitiven vpliv na obstoječe podjetniške in gospodarske dejavnosti ter poveča možnosti dodatnega zaslužka prebivalstva. Lisca je v razvojni perspektivi 2014 – 2020 poleg ostalih projektov uvrščena v temeljni strateški in programski dokument Regionalni razvojni program. Da bi Občina Sevnica na Lisci v skladu z razvojno strategijo lahko nadaljevala z ureditvijo propadajočih objektov in ureditvijo funkcionalno pripadajočih zemljišč, je prvotno potrebno urediti lastništvo teh objektov. Planinsko društvo Lisca Sevnica je v skladu z zahtevami Planinske zveze Slovenije v fazi urejanja (geodetskega in zemljiško-knjižnega stanja) optimalnih prostorskih pogojev za delovanje Jurkove koče, ki bodo omogočile njeno polno funkcionalnost za potrebe planinstva. To je pogoj, da bo Planinska zveza Slovenije prenesla solastniške deleže na objektu Tončkovega doma in funkcionalno pripadajočih zemljišč na Planinsko društvo Lisca Sevnica, le ta pa brezplačno na Občino Sevnica. Občina Sevnica bi v dogovoru s Planinskim društvom Lisca Sevnica razdelila prenos objektov in funkcionalno pripadajočih zemljišč na dva dela, in sicer:

1. del: površine namenjene javni rabi – v primeru dogovora s Planinski društvom Lisca Sevnica se površine za javno rabo, to so igrišča, dvorišče, travniki ter depandanse brezplačno prenesejo na Občino Sevnica, pri čemer se te površine prevzamejo tudi v vzdrževanje kot javne površine. Depandanse se v skladu s strokovno opredelitvijo o dotrajanosti porušijo ter uredijo javne površine;

2. del: gospodarski del - nadaljujejo se pogovori s Planinskim društvom Lisca Sevnica o

prenosu Tončkovega doma s funkcionalnim zemljiščem na Občino Sevnica. 6. Predlog sklepov Glede na predstavljeno predlagamo, da Občinski svet Občine Sevnica sprejme naslednje sklepe: Občinski svet se je seznanil z možnostmi urejanja in brezplačnega prenosa funkcionalnih zemljišč in prenosa objektov s strani Planinske zveze Slovenije in Planinskega društva Lisca Sevnica na Občino Sevnica. Občinski svet se strinja, da je razvoj smiselno obravnavati v dveh fazah. Občina Sevnica naj se s Planinskim društvom prioritetno pogovarja o prenosu površin namenjenih javni rabi, v nadaljevanju pa še naprej sodeluje pri iskanju rešitev gospodarskega dela.

Konkretne prenose bo Občinski svet obravnaval na naslednjih sejah Občinskega sveta v okviru točke Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica. Občina Sevnica potrjuje, da bo spoštovala sklepe Planinskega društva Lisca Sevnica in Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije ter da se bodo na Lisci spoštovali interesi planinstva tudi v bodoče. Podatke zbrali:

Vlasta Kuzmički, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti

Alenka Mirt, vodja oddelka splošne službe

Lep pozdrav,

Srečko OCVIRK

Župan Občine Sevnica

Priloge: 1. Odpravek sklepa 15. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije,

2. orto foto posnetek vrha Lisce.

Vročiti: - naslovu,

Vložiti: - v zadevo.


9. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Predstavitev dopolnjenega osnutka Občinskega

podrobnega prostorskega načrta za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti

Številka: 3505-0013/2012

Pripravljavci gradiva: Dušan Markošek, občinski urbanist Odbor za varstvo in urejanje okolja Savaprojekt d.d. Krško Poročevalci: Dušan Markošek, občinski urbanist Gregor Simončič, predsednik Odbora za varstvo in urejanje okolja Savaprojekt d.d. Krško

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Številka: 3505-0013/2012 Datum: 16.01.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Predstavitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti Spoštovani. Predmet Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti (v nadaljevanju: OPPN) je umestitev stadiona in spremljajočih objektov ob Športnem domu in bazenu v Sevnici. OPPN obravnava širše območje obstoječega športno rekreativnega centra v mestu Sevnica (ŠRC Sevnica), v sklopu katerega so zgrajeni: kopališče, športna dvorana, skate park, zunanja športna igrišča, igrišči za tenis ter spremljajoči infrastrukturni objekti. V območju predvidenega OPPN se nahajajo objekti, ki se že uporabljajo za dejavnost športa in rekreacije in se načeloma ohranjajo v obsegu in dejavnosti. Občina Sevnica ima sprejet Odlok o občinskem prostorskem načrtu (Uradni list RS, št. 94/12 (100/12 – popr.), 57/13; v nadaljevanju: OPN). Z OPN je obravnavano območje, ki se nahaja v severnem delu mesta Sevnica, opredeljeno kot enota urejanja (EUP) z oznako SE62.pin. Po podrobnejši namenski rabi v večjem delu predvidenega OPPN prevladuje območje centralnih dejavnosti (CD), severozahodni del je opredeljen kot posebno območje (BC), skrajni jugozahodni del z obstoječo pozidavo pa kot območje stanovanj (SS). Zahodni, južni in del vzhodnega dela območja omejujejo obstoječe občinske ceste, na severovzhodnem delu se upošteva sorazmerno strm teren. Osrednji teren je deloma močviren, kar zahteva prilagoditev umeščanja objektov. Z uveljavitvijo OPN je na navedeni EUP ostal v veljavi Odlok o zazidalnem načrtu šolskega in športnorekreacijskega centra (Uradni list SRS, št. 20/75). Ker je veljavni izvedbeni akt zastarel, pojavile pa so se potrebe po umestitvi novih športnih objektov in programov, kar je izkazano s potrebami in pobudami športnih klubov in Športne zveze Sevnica, se je Občina Sevnica odločila, da za predvideno območje pristopi k pripravi OPPN. Občina Sevnica želi s pripravo akta omogočiti racionalno in namensko izrabo stavbnega zemljišče za gradnjo športnih in rekreativnih objektov s spremljajočimi dejavnostmi za potrebe športnih klubov, šolske mladine in občanov. Postopek priprave prostorskega akta se je pričel z objavo sklepa župana o pričetku postopka priprave OPPN. Osnutek akta je bil v začetku novembra 2013 posredovan nosilcem urejanja prostora, da izdajo svoje smernice. Po pridobitvi smernic je bil izdelan dopolnjen osnutek, ki je bil pred javno razgrnitvijo v sredo, 15.1.2014, predstavljen Odboru za varstvo in urejanje okolja. Na sejo so bili vabljeni tudi člani Odbora za šport in predsednik Krajevne skupnosti Sevnica. Dopolnjen osnutek OPPN bo po predstavitvi občinskemu svetu javno razgrnjen v začetku meseca februarja.

Zainteresirana javnost bo lahko v času razgrnitve podala svoje pripombe in predloge, do katerih bo Občina Sevnica zavzela stališča in do katerih se bo opredelil občinski svet. Sledi izdelava predloga akta, pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora, izdelava usklajenega predloga in sprejem odloka na občinskem svetu. Pripravil: Dušan Markošek, univ.dipl.inž.arh. Občinski urbanist Roman Perčič, univ.dipl.inž.str. vodja Oddelka za okolje in prostor

PRILOGA: - povzetek za javnost - stališče Odbora za varstvo in urejanje okolja VROČITI: - članom občinskega sveta VLOŽITI:

- v zadevo

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Odbor za varstvo in urejanje okolja Številka: 011-0003/2014 Datum: 16.01.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Stališče Odbora za varstvo in urejanje okolja k dopolnjenem osnutku OPPN za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti (seznanitev Občinskega sveta pred javno razgrnitvijo) Odboru za varstvo in urejanje okolja je bil, na njegovi 24. redni seji v sredo dne, 15.01.2014 pred izvedbo javne razgrnitve prostorskega akta, predstavljen dopolnjen osnutek občinskega podrobnega načrta za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti (OPPN), ter je po predstavitvi in obravnavi le tega, sprejel naslednje stališče:

- Odbor za varstvo in urejanje okolja je obravnaval dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega načrta za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti in predlaga Občinskemu svetu Občine Sevnica, da se pred javno razgrnitvijo z njim seznani.


A. POSTOPEK PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPPN) ZA STADION SEVNICA S SPREMLJAJOČIMI OBJEKTI

B. RAZLOGI ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA TER OPIS POSTOPKA PRIPRAVE Razlog za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti (v nadaljnjem besedilu OPPN) izhaja predvsem iz potrebe po umestitvi atletskega stadiona in drugih športno rekreacijskih objektov v mestu Sevnica. Ker načrtovanih ureditev ni možno izvesti v skladu z veljavnim Odlokom o zazidalnem načrtu šolskega in športnorekreacijskega centra (Uradni list SRS, št. 20/75) oziroma je ta zastarel, se za obravnavano območje izdeluje nov prostorski izvedbeni akt-OPPN. Postopek priprave OPPN se je začel na podlagi Sklepa o postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti (Uradni list RS št. 52/2013 z dne 21.6. 2013). Po objavi sklepa je bil pripravljen osnutek OPPN, ki je bil 8.11.2013 poslan v smernice pristojnim nosilcem urejanja prostora, določenim v sklepu. Po pridobitvi in uskladitvi smernic je bil izdelan dopolnjen osnutek OPPN, ki se javno razgrne. V času javne razgrnitve, ki poteka 30 dni in na javni obravnavi lahko javnost poda svoje predloge in pripombe na predvidene rešitve. Po končani javni razgrnitvi se izdelajo stališča do predlogov in pripomb javnosti ter na podlagi potrjenih stališč pripravi predlog OPPN, ki se posreduje v mnenja pristojnim nosilcem urejanja prostora. Po pridobitvi mnenj se izdela usklajen predlog OPPN, ki ga obravnava in sprejme občinski svet Občine Sevnica.

C. PREDMET OPPN IN NAMEN PROSTORSKE UREDITVE S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev na območju obstoječega športno rekreacijskega centra v mestu Sevnica. Načrtovana je gradnja atletskega stadiona ter spremljajočih objektov, gradnja oziroma rekonstrukcija komunalne ter prometne infrastrukture ter ureditev površin, potrebnih za funkcioniranje območja. Namen OPPN je določitev usmeritev v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogojev za njihovo izvedbo. OPPN predstavlja podlago za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.

D. OBMOČJE UREDITVE Območje OPPN Območje OPPN je velikosti 8,87 ha in zajema širše območje obstoječega športno rekreacijskega centra v mestu Sevnica. Območje OPPN zajema zemljišča ali dele zemljišč naslednjih parcelnih številk: 1514, 1516/4, 1516/5, 1517/1, 373/9, 424/1, 424/7, 426/1, 426/5, 426/7, 428, 429/1, 429/2, 431/2, 431/4, 432/2, 433/3, 439/1, 439/2, 445/1, 445/2, 445/3, 446/1, 446/2, 448/1, 448/2, 448/3, 449, 450/1, 450/2, 450/3, 450/4, 451/1, 451/2, 453, 454/1, 456/1, 456/2, 456/3, 457, 458/1, 458/2, 459, 461/1, 461/2, 461/3, 462, 463, 464, 465/1, 465/2, 465/3, 465/4, 466/1, 466/2, 468/1, 468/2, 470/1, 470/2, 475/5, 475/8, 476/3, 477/3, 484/1, 484/3, 484/4, 484/5, 623/4, 624/2, 624/5, 626/2, 635/1, 635/2, 647/1, 647/3, vse k.o. Sevnica. Ureditve izven območja OPPN Izven meje območja OPPN se za namen funkcioniranja objektov in ureditev na območju OPPN načrtujejo infrastrukturni koridorji, znotraj katerih je dopustna ureditev: - dostopne ceste in priključek na kanalizacijsko omrežje za novi poslovno stanovanjski stavbi v severovzhodnem delu območja OPPN, po zemljiščih ali delih zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 419/31, 420/1, 420/2, 421, 422/1, 650, 657/1, 657/4, vse k.o. Sevnica, - intervencijske poti po obstoječi gozdni poti v vzhodnem delu OPPN, po zemljiščih ali delih zemljišč z naslednjimi parcelnimi

številkami: 631/3, 631/4, 631/5, 631/9, 646/1, 646/2, 647/1, 647/2, 655/9, 1511/3, 1514, vse k.o. Sevnica. - kanalizacije za odvajanje padavinske odpadne vode z iztokom v Sevnično po zemljiščih ali deli delih zemljišč s parcelnimi številkami: 362/1, 362/10, 390/3, 390/5, 396, 397/2, 443/4, 1517/1, 1522/2, 1525/9, vse k.o. Sevnica. - prestavitve voda elektronskih komunikacij po zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami: 626/2, 631/4, 635/1, 647/4, vse k.o. Sevnica. - prestavitve 20 kV kablovodov po zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami: 386/1, 386/2, 392, 437/3, 437/4, 437/5, 443/2 in 1517/1, vse k.o. Sevnica. E. OPIS NAČRTOVANIH UREDITEV Območje OPPN je razdeljeno na tri enote urejanja: - Športno rekreacijski kompleks (ŠR), - Poslovno stanovanjska gradnja 1 (PS 1) in - Poslovno stanovanjska gradnja 2 (PS 2) . V enoti Športno rekreacijski kompleks se ohranja in nadgrajuje obstoječ, pretežno športno rekreacijski program, ki obsega bazen, športno dvorano, skate park, zunanja športna igrišča ter spremljajoče infrastrukturne objekte. Športno rekreacijski kompleks se razvija v smeri proti jugu in vzhodu, kjer se spoji s pretežno stanovanjsko pozidavo. V sklopu načrtovanih ureditev se umeščajo atletski stadion ter spremljajoče stavbe, kot so npr. strelišče, dvorana za squash, gostinski objekt, idr., pomožno nogometno igrišče, igrišči za odbojko, balinišče in druga igrišča za športe na prostem. Ob športni dvorani se oblikuje osrednji javni prostor-trg. Za potrebe širitve športno rekreacijskega kompleksa se zagotovijo dodatne parkirne površine vzdolž lokalne ceste NHM – Dobrova – Drožanjska, kjer je dopustna tudi gradnja garažne hiše v povezavi s športnimi ali poslovnimi dejavnostmi. Ureditev parkirišč v etažah je dopustna tudi na območju obstoječih parkirišč v severnem delu OPPN. Na območju se uredijo interventne, peš in kolesarske poti, ki omogočajo dostop iz vseh smeri in povezujejo posamezna igrišča znotraj kompleksa. V enoti Poslovno stanovanjska gradnja 1, v severovzhodnem delu območja OPPN, se omogoča gradnja poslovno stanovanjskih stavb, ki se navezujejo na obstoječo, pretežno stanovanjsko pozidavo severno od obravnavanega kompleksa. V enoti Poslovno stanovanjska gradnja 2 se na mestu obstoječih stanovanjskih stavb omogoča dogradnja in sprememba namembnosti za poslovne potrebe. Infrastrukturne ureditve: Dopustne so rušitve, rekonstrukcije in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter gradnja nove. Za dostop do območja Športno rekreacijskega kompleksa se načrtujejo novi cestni priključki iz zahodne in južne strani kompleksa. Za stavbi v severovzhodnem delu OPPN (enota PS 1) je načrtovana dostopna cesta po trasi obstoječe gozdne ceste. V sklopu Športno rekreacijskega kompleksa (enota ŠR) se uredijo pešpoti ter krožna intervencijska pot. Načrtovana je ureditev pločnikov in kolesarske steze. Objekti se na elektroenergetsko omrežje priključujejo iz transformatorske postaje Bazen Sevnica. Za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz Športno rekreacijskega kompleksa se predvidijo priključki na kanalizacijski sistem ob Prvomajski ulici. Odvajanje padavinskih odpadnih voda z območja športno rekreacijskega kompleksa je preko zadrževalnikov dopustno tudi v potok Sevnična, za kar se zgradi nova padavinska kanalizacija. Objekti se priključujejo tudi na plinovodno omrežje ter omrežje elektronskih komunikacij, skladno s pogoji upravljavcev.

Pripravljavec:

Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica

Naročnik: Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica

Izdelovalec: Savaprojekt, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring d.d. Krško, Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT (OPPN)

ZA STADION SEVNICA S SPREMLJAJOČIMI OBJEKTI

faza:

- DOPOLNJEN OSNUTEK-

POVZETEK ZA JAVNOST

Kartografska podlaga: Digitalni ortofoto (DOF)

Datum: Januar 2014

PRIDOBIVANJE SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

(november, december in januar 2013)

(oktober-december 2010)

IZDELAVA DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPPN (december – januar 2013)

(

SKLEP O POSTOPKU PRIPRAVE OPPN ZA STADION SEVNICA S SPREMLJAJOČIMI OBJEKTI

(Uradni list RS, št. 52/13)

ODLOČBA MKO, DA CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE NI TREBA IZVESTI (dopis, št. 35409-418/2013/2)

JAVNA RAZGRNITEV IN OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA

OSNUTKA OPPN (…..)

JAVNA OBRAVNAVA

(….)

STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV Z JAVNE RAZGRNITVE IN POTRDITEV STALIŠČ DO

PRIPOMB (…)

PRIDOBITEV MNENJ NOSILCEV UREJANJA PROSTORA (…..)

(julij 2011)

IZDELAVA USKLAJENEGA PREDLOGA (……)

OBRAVNAVA IN SPREJEM OPPN NA OBČINSKEM SVETU (……)

IZDELAVA OSNUTKA OPPN (oktober 2013)

)

OBJAVA ODLOKA O OPPN V URADNEM LISTU RS

(……..)

IZDELAVA PREDLOGA OPPN (…..)


10. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Seznanitev z osnutkom strokovnih podlag za

Revitalizacijo starega mestnega jedra Sevnice Številka: 3505-0002/2013

Pripravljavci gradiva: Dušan Markošek, občinski urbanist Odbor za varstvo in urejanje okolja Savaprojekt d.d. Krško Poročevalci: Dušan Markošek, občinski urbanist Gregor Simončič, predsednik Odbora za varstvo in urejanje okolja Savaprojekt d.d. Krško

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Številka: 3505-0002/2013 Datum: 16.01.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Seznanitev z osnutkom strokovnih podlag za Revitalizacijo starega mestnega jedra Sevnice Spoštovani. Namen priprave in izdelave strokovnih podlag je izdelati strokovni elaborat, vključno z izdelavo morebitnih variantnih rešitev oziroma idejnih zasnov in predlogov, za umestitev novih ali nadomestnih objektov s spremljajočimi zunanjimi ureditvami, funkcionalne povezave z obstoječimi ambienti in objekti v mestnem jedru ter zasnovo ureditev območja s potrebno komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in cestno-prometno ureditvijo, z navezavo na obstoječe (in načrtovane) prometne in infrastrukturne ureditve v neposredni okolici obravnavanega območja. V območju mestnega jedra Sevnice (v nadaljevanju: MJS) je s strokovno argumentacijo dovoljeno načrtovati rušitev obstoječih objektov. S strokovnimi podlagami bodo določene strateške usmeritve oziroma temeljni pogoji in predlogi za pripravo potrebne strokovne izvedbene dokumentacije za območje MJS ter smiselna vključitev strokovnih podlag v postopku spremembe in dopolnitev OPN Občine Sevnica. Že nekaj let so v teku aktivnosti za gradnjo novega mostu (sprejet OPPN v aprilu 2012), ki pa je tudi ekscentrično lociran (v naselju Log). Alociranje mostov čez Savo ne deluje povezovalno med urbanima naseljema in je praktično nefunkcionalno. MJS je prav zaradi odrezanosti od glavnih komunikacij, že vrsto let v stagnaciji in ne omogoča nadaljnjega razvoja mestnega jedra in umeščanja novih dejavnosti in funkcij. Z morebitno selitvijo občinske uprave in upravne enote izven jedra, pa bi MJS nepovratno zaspalo in propadlo. Neločljiv del MJS je območje gradu Sevnica. Vsekakor je obravnava MJS in gradu Sevnica sočasna, vendar ni, da bi prednostno podali predloge v območje gradu. Ocenjujemo, da ima staro mestno jedro še nekaj fizičnega prostora in dovolj možnosti za razvoj novih dejavnosti, ki bi prispevale h kvalitetnemu oživljanju tega dela mesta. Za vsa evidentirana območja v MJS je potrebno izvesti prevrednotenje, tako obstoječe vsebine, kot fizičnih kapacitet MJS. Občina Sevnica je v minulih letih za infrastrukturo v MJS vložila znatna sredstva. Nekaj že zastavljenih projektov v mestnem jedru ni bilo realiziranih. S strokovnimi podlagami za MJS bodo podane zasnove in predlogi rešitev za:

a. Vsebinska opredelitev obstoječih stanovanjskih, kulturnih, poslovnih in drugih objektov, v kolikor se v njih predlaga nova dejavnost ali odstranitev;

b. Prostorsko umestitev novih stanovanjskih, kulturnih, poslovnih in drugih objektov v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi;

c. Zasnova funkcionalnih in prometnih površin z navezavo na obstoječo oziroma predvideno infrastrukturo in

d. Povezavo z mejnimi območji širitvami mesta in predvsem z zelenim zaledjem, zlasti območjem gradu, ki je imel svojo okolico parkovno urejeno že konec 16. stoletja.

Pod a) oz b): - Objekt »Slomškov dom«, - Objekt občinske uprave in Upravne enote Sevnica ter KŠTM, - Spremljevalni objekti in urbana oprema, ki omogočajo delovanje MJS, - Poslovno – upravni center Sevnica

Pod c) in d):

- Zasnova obvozov, dovozov, dostopov in mirujočega prometa za nove in obstoječe dejavnosti ter za prebivalce, zaposlene in obiskovalce MJS, z navezavo na načrtovane prometne ureditve v teku (most Log),

- Zasnova dostopne in povezovalne poti s parkirišči ter osvetlitve, - Zasnova ureditev zelenih prostih površin z ustreznimi zasaditvami. - Zasnova ureditev zelenih površin ob Savi v skladu z DLN.

Pri načrtovanju je pripravljavec strokovnih podlag za MJS, družba Savaprojekt d.d. iz Krškega preverila že izdelane strokovne podlage, elaborate oz. projekte, kot so: geotehnična poročila, programske zasnove, predlogi arhitekturnih delavnic, analize prostora s kulturno varstvenega vidika in podobno. Poleg strokovnih podlag, elaboratov in projektov je bilo potrebno upoštevati vse veljavne normative in predpise za umestitev objektov in naprav, ter ostalo strokovno literaturo s področja prostorskega načrtovanja. Odbor za varstvo in urejanje okolja je bil s posameznimi fazami priprave strokovnih podlag sproti seznanjen. Izdelovalec Savaprojekt d.d. pa bo pred dokončno izdelavo elaborata, osnutek strokovnih podlag zaradi obsežnega gradiva, predstavil v obliki projekcije na seji občinskega sveta. Elaborat bo izdelan z upoštevanjem morebitnih pripomb in predlogov članov občinskega sveta. Pripravil: Dušan Markošek, univ.dipl.inž.arh. Občinski urbanist Roman Perčič, univ.dipl.inž.str. vodja Oddelka za okolje in prostor PRILOGA: - Situacija območja strokovnih podlag VROČITI: - članom Občinskega sveta VLOŽITI:

- v zadevo

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Odbor za varstvo in urejanje okolja Številka: 011-0003/2014 Datum: 16.01.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Stališče Odbora za varstvo in urejanje okolja k osnutku strokovnih podlag za Revitalizacijo starega mestnega jedra Sevnice (seznanitev Občinskega sveta) Odboru za varstvo in urejanje okolja je bil, na njegovi 23. redni seji v sredo dne, 13.11.2013, predstavljen osnutek strokovnih podlag za Revitalizacijo starega mestnega jedra Sevnice, zato je po predstavitvi in obravnavi gradiva, sprejel naslednje stališče:

- Odbor za varstvo in urejanje okolja je obravnaval osnutek strokovnih podlag za Revitalizacijo starega mestnega jedra Sevnice in predlaga Občinskemu svetu Občine Sevnica, da se z njim seznani.



11. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Obravnava novelacije Študije odvodnjavanja in čiščenja

komunalnih odpadnih voda na območju Občine Sevnica Številka: 354-0037/2010

Pripravljavec gradiva: Jurij Kuhar, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo JP Komunala d.o.o. Sevnica Odbor za vodooskrbo in kanalizacijo (stališče bo dano na klop) Poročevalca: Mitja Udovč, direktor JP Komunala d.o.o. Sevnica Janez Podlesnik, predsednik Odbora za vodooskrbo in kanalizacijo


Oddelek za okolje in prostor

Številka: 354-0037/2010 Datum: 21.01.2014

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Obravnava novelacije Študije odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju Občine Sevnica Spoštovani! Občinski svet je za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v septembru 2003, sprejel dopolnjeno Študijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica. Vlada RS je v letu 2010 sprejela novelacijo Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje do leta 2017 na nivoju celotne države. Na podlagi že sprejetih zgoraj navedenih dokumentov je Občina Sevnica pristopila k novelaciji Študije odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Sevnica. S tem dokumentom bodo preverjeni tehnični in ekonomski kriteriji za nadaljnjo izvedbo javnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica je izdelalo novelacijo omenjene študije, katera je bila predstavljena na seji občinskega sveta, dne 23.10.2013. Občina Sevnica je skupaj z Javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica za določena naselja iz omenjene študije, ponovno preverila ekonomsko upravičenost variant odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Na podlagi preverbe ekonomske upravičenosti je sedaj predlagano, da se za naselja:

• Arto – zagotovi odvajanje in čiščenje odpadnih voda z javno kanalizacijo s ČN (v predstavljeni študiji, dne 23.10.2013, so bile predlagane individualne ČN),

• Polje pri Tržišču - zagotovi odvajanje in čiščenje odpadnih voda z individualnimi ČN (v predstavljeni študiji, dne 23.10.2013, je bila predlagana povezava na RČN Bazga),

• Pijavice - zagotovi odvajanje in čiščenje odpadnih voda z individualnimi ČN (v predstavljeni študiji, dne 23.10.2013, je bila predlagana povezava na RČN Bazga),

• Spodnje Mladetiče - zagotovi odvajanje in čiščenje odpadnih voda z individualnimi ČN (v predstavljeni študiji, dne 23.10.2013, je bila predlagana povezava na RČN Bazga).

Za vsa ostala naselja so variante odvajanja in čiščenja ostale nespremenjene. Stališče Odbora za vodooskrbo in kanalizacijo bo dano na klop na seji občinskega sveta, ki bo dne 29.01.2014.

Pripravil: Jurij Kuhar Višji svetovalec za komunalno infrastrukturo Roman Perčič, univ.dipl.inž. vodja Oddelka za okolje in prostor

Priloga:

- kot v tekstu. Vročiti:

- naslovu. Vložiti:

- v zadevo, tu.

JAVNO PODJETJE KOMUNALA D.O.O. SEVNICA

OBČINA SEVNICA

NOVELACIJA ŠTUDIJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA NA OBMOČJU OBČINE SEVNICA

2014 januar 2014


Stran 2

1. ZAKONODAJNI OKVIR ______________________________________________________ 4

1.1. Slovenska zakonodaja ________________________________________________________ 4

1.2. Zakonodaja EU ______________________________________________________________ 6

2. IZHODIŠČA OPERATIVNEGA PROGRAMA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE

ODPADNE VODE (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) ___________________ 8

2.1. Vsebina operativnega programa ________________________________________________ 8

2.2. Struktura operativnega programa ______________________________________________ 8

2.3. Cilji operativnega programa ___________________________________________________ 9

2.4. Obveznosti v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode, ki jih opredeljuje

operativni program _____________________________________________________________ 10

2.5. Območja poselitve, ki so vključena v operativni program na območju Občine Sevnica ____ 10

2.5.1. Območja poselitve, ki so vključena v osnovni program ___________________________________ 10

2.5.1.1. Območja poselitve, ki so vključena v osnovni program - 4. stopnje ______________________ 10

2.5.1.2. Območja poselitve, ki so vključena v osnovni program - 8. stopnje ______________________ 11

2.5.2. Območja poselitve, ki so vključena v dodatni program ___________________________________ 12

2.5.2.1. Območja poselitve, ki so vključena v dodatni program – 3. stopnje ______________________ 12

2.5.3. Posamezne stavbe izven zgoraj navedenih predhodnih stopenj operativnega programa ________ 13

2.6. Prednostni vrstni red izvajanja operativnega programa ____________________________ 13

2.7. Ocene investicijskih stroškov za izvedbo operativnega programa ____________________ 13

2.7.1. Ocena investicijskih stroškov gradnje kanalizacije _______________________________________ 13

2.7.2. Ocena investicijskih stroškov izgradnje komunalnih čistilnih naprav _________________________ 13

2.8. Priporočila o tehnološko ustreznih in ekonomsko sprejemljivih rešitvah za odvajanje in

čiščenje odpadnih voda na malih komunalnih čistilnih napravah ________________________ 14

2.8.1. Izhodišča za ustrezen način čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju razpršene poselitve 14

2.8.2. Ekonomski kriteriji izvedbe male čistilne naprave _______________________________________ 17

2.8.2.1. Stroški ______________________________________________________________________ 17

2.8.2.2. Ekonomska primerjava malih individualnih komunalnih čistilnih naprav __________________ 17

2.8.2.3. Ekonomska izhodišča __________________________________________________________ 18

2.8.2.4. Primerjava stroškov preračunanih na PE ___________________________________________ 18

2.8.2.5. Zaključek ____________________________________________________________________ 20

2.8.3. Organizacijski vidiki izvedbe malih čistilnih naprav _______________________________________ 21

3. ANALIZA STANJA NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH

VODA ZA POSELITVENA OBMOČJA IZ OPERATIVNEGA PROGRAMA NA OBMOČJU OBČINE

SEVNICA __________________________________________________________________ 23

4. POSELITVENA OBMOČJA NA OBMOČJU OBČINE SEVNICA IN REŠITVE ODVAJANJA IN

ČIŠČENJA ODPADNIH VODA V POSAMEZNIH POSELITVENIH OBMOČJIH _______________ 24

POSELITVENO OBMOČJE SEVNICA (ID 11509) ________________________________________ 25

POSELITVENO OBMOČJE LOKA PRI ZIDANEM MOSTU – RAČICA (ID 11363) ________________ 31

POSELITVENO OBMOČJE KOMPOLJE (ID 11337) ______________________________________ 37


Stran 3

POSELITVENO OBMOČJE BOŠTANJ ( ID 11066) _______________________________________ 40

POSELITVENO OBMOČJE ARTO (ID 11558) __________________________________________ 44

POSELITVENO OBMOČJE KRMELJ (ID 11141) _________________________________________ 49

POSELITVENO OBMOČJE ROGAČICE (ID 11272)_______________________________________ 61

POSELITVENO OBMOČJE ŠENTJUR NA POLJU (ID 11353) IN ŠMARČNA-BREG (ID 11351) ______ 63

POSELITVENO OBMOČJE OREHOVO (ID 11332)_______________________________________ 71

POSELITVENO OBMOČJE KONJSKO (ID 11282) _______________________________________ 74

POSELITVENO OBMOČJE LUKOVEC (ID 11277) _______________________________________ 76

POSELITVENO OBMOČJE LOG (ID 11546) ____________________________________________ 79

POSELITVENO OBMOČJE ČANJE (ID 30378) __________________________________________ 81

POSELITVENO OBMOČJE DOLNJE BREZOVO (ID 11535) ________________________________ 84

POSELITVENO OBMOČJE BLANCA (ID 11560) ________________________________________ 87

POSELITVENO OBMOČJE ŠENTJANŽ (ID 11126) _______________________________________ 93

POSELITVENO OBMOČJE TRŽIŠČE (ID 11158) ________________________________________ 97

POSELITVENO OBMOČJE POLJE PRI TRŽIŠČU (ID 11103) _______________________________ 105

POSELITVENO OBMOČJE GABRIJELE (ID 11106) _____________________________________ 108

POSELITVENO OBMOČJE SPODNJE MLADETIČE (ID 11109) ____________________________ 110

POSELITVENO OBMOČJE ZGORNJE MLADETIČE (ID 11111) ____________________________ 114

POSELITVENO OBMOČJE PIJAVICE (ID 11110) ______________________________________ 120

5. POVZETEK IZHODIŠČ OPERATIVNEGA PROGRAMA IN REŠITEV POSAMEZNIH

POSELITVENIH OBMOČIJ ____________________________________________________ 125

6. VIRI __________________________________________________________________ 130


Stran 4

1. ZAKONODAJNI OKVIR

1.1. Slovenska zakonodaja Področje odvajanja in čiščenje komunalne odpadne vode urejajo predpisi, izdani na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06- uradno prečiščeno besedilo, 49/06-ZMetD, 66/06-odl.US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09), v povezavi z zakonodajo, ki ureja gospodarske javne službe, upravljanje z vodami, prostorsko načrtovanje, graditev objektov, javno zasebno partnerstvo, ipd. Operativni program odvajanja in čiščenje komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017-sklep vlade, št. 35401-2/2010/3, z dne 11.11.2010) je pripravljen v skladu z naslednjimi predpisi:

1. Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08).

Ta pravilnik določa naloge, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ter standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi izvajanja obveznih storitev javne službe, vsebino evidenc in katastra kanalizacije in vodenje ter vsebino registra izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Ta pravilnik je nadomestila Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12).

2. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 77/09).

Ta uredba določa pogoje v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode, ki nastaja pri odvajanju komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode ter njihovih mešanic v vode, npr.: – mejne vrednosti emisije snovi v vode in javno kanalizacijo, – mejne vrednosti emisije toplote v vode, – vrednotenje emisije snovi in toplote in – prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. To uredbo je nadomestila Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12).

3. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09).

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod za komunalne čistilne naprave in območja s posebnimi zahtevami. Za komunalne čistilne naprave v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode med drugim določa: – mejne vrednosti parametrov odpadne vode, – mejne vrednosti učinkov čiščenja odpadne vode, – posebne ukrepe v zvezi z načrtovanjem in obratovanjem komunalnih čistilnih naprav in – prehodne roke za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne, za dodatno obdelavo komunalne odpadne vode in za prilagoditev obstoječih komunalni in skupnih čistilnih naprav.


Stran 5

To uredbo je nadomestila Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 105/10).

4. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10).

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, med drugim: – mejne vrednosti parametrov odpadne vode, – posebne ukrepe v zvezi z odvajanjem odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav glede na občutljivost vodnega okolja, – posebne zahteve v zvezi z nadzorom obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav in izvajanjem prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisij malih komunalnih čistilnih naprav in – prehodne roke za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in za dodatno obdelavo komunalne odpadne vode.

5. Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS,št. 62/08).

Ta uredba določa ukrepe in ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav, če se uporablja kot gnojilo v kmetijstvu ter prepovedi in omejitve v zvezi s tako uporabo.

6. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07 in 70/08).

Ta pravilnik določa vrste parametrov odpadnih vod, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod, metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in količin odpadnih vod, vsebino poročila o prvih meritvah in emisijskem monitoringu, ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Ta pravilnik je nadomestil Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11).

7. Uredba o merilih za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini (Uradni list RS, št. 74/04).

Ta uredba določa merila za določanje razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja in obremenjenosti okolja, ki ju je treba ugotoviti zaradi določitve deleža plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini.

8. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09 in 14/10).

Ta uredba določa vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja, obveznost plačevanja, zavezance za posamezno okoljsko dajatev, prejemnike in plačnike okoljskih dajatev za odvajanje industrijske in komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, površinske vode ali posredno v podzemne vode.

9. Uredbe o vodovarstvenih območjih in veljavni občinski odloki, ki določajo vodovarstvena območja. Te uredbe oziroma do njihove uveljavitve veljavni občinski odloki določajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov, ki se uporabljajo za oskrbo prebivalcev s pitno vodo,


Stran 6

kot tudi vodovarstvene režime in roke za prilagoditev vodovarstvenim režimom na vodovarstvenih območjih.

10. Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Ta uredba določa vplivna območja kopalnih voda, kjer je treba v času kopalne sezone pred izpustom očiščene komunalne odpadne vode neposredno ali posredno v vode zagotoviti dodatno obdelavo odpadne vode zaradi odstranjevanja mikrobiološkega onesnaženja.

11. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12)

Ta uredba določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Določa tudi nekatere druge ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom. V pravilniku je področje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode obravnavano samostojno.

1.2. Zakonodaja EU 1. Direktiva 91/271/EGS:

Ta direktiva ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne ter odvajanje in čiščenje odpadne vode iz industrijskih obratov, kjer nastaja biološko razgradljiva industrijska odpadna voda. Cilj direktive je varstvo okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja biološko razgradljivih odpadnih voda. Direktiva določa roke v zvezi z izgradnjo ustreznih kanalskih omrežij in komunalnih čistilnih naprav, za izpuste v vode pa določa mejne emisijske vrednosti. V Aktu o pogojih pristopa, so določena prehodna obdobja za roke te direktive, v katerih mora Republika Slovenija izpolniti predpisane zahteve. S pristopom Republike Bolgarije in Republike Romunije Evropski skupnosti je prišlo do novih robnih pogojev, zaradi česar se za celotno povodje reke Donave na ozemlju Republike Slovenije v skladu s členom 9 te direktive uveljavijo strožje zahteve.

1. Direktiva 2000/60/ES:

Ta direktiva ureja načine in metode upravljanja z vodami in je okvir za vse zakonodajne akte ES na področju upravljanja z vodami s poudarkom na varstvu voda pred onesnaženjem.

2. Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L št. 330 z dne 5. 12. 1998, str. 32), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 188 z dne 18.7.2009, str. 14): Ta direktiva določa standarde kakovosti za vodo, ki je namenjena oskrbi prebivalstva s pitno vodo.

3. Direktiva Sveta 75/440/EGS z dne 16. junija 1975 o kakovosti površinskih voda,

namenjenih za odvzem pitne vode v državah članicah (UL L št. 194 z dne 25. 7. 1975, str. 26), zadnjič spremenjena z Direktivo 2000/60/ES:


Stran 7

Ta direktiva določa standarde kakovosti za površinsko vodo, ki je namenjena oskrbi prebivalstva s pitno vodo. Določbe direktive se z letom 2007 vključujejo v sklop določb Direktive 2000/60/ES.

4. Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1),

zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 311 z dne 21.11.2008, str. 1) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 37), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 188 z dne 18.7.2009, str. 14): Ti direktivi določata standarde kakovosti za kopalne vode.


Stran 8

2. IZHODIŠČA OPERATIVNEGA PROGRAMA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) Operativni program izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja (Uradni list RS, št. 83/99), Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06), zahteve iz 17. člena Direktive Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30.5.1991, str. 40), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 311 z dne 21.11.2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/271/EGS) po izdelavi programa za izvajanje te direktive in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07 in 63/09).

2.1. Vsebina operativnega programa Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je na področju varstva voda pred onesnaženjem eden ključnih izvedbenih aktov za doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Nanaša se na varstvo vseh površinskih in podzemnih voda na območju Republike Slovenije pred onesnaževanjem okolja, vnosom dušika ter fosforja in pred mikrobiološkim onesnaženjem na s predpisi določenih območjih s posebnimi zahtevami, zaradi odvajanja komunalne odpadne vode. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je izvedbeni akt, s katerim so določena območja poselitve (aglomeracije), za katera je v predpisanih rokih obvezno zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in ustrezno čiščenje na komunalni čistilni napravi. V njem so določena tudi območja poselitve, kjer je v predpisanih rokih potrebno zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, z usmeritvami. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode velja za celotno obdobje izgradnje javne kanalizacije oziroma kjer to ni predpisano, ustrezno ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, do leta 2017.

2.2. Struktura operativnega programa Struktura operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju OP) je določena v skladu s predpisanimi roki. Zaradi implementacije zahtev iz direktiv evropske unije na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter zaradi doseganja standardov kakovosti okolja v predpisanih rokih, je operativni program razdeljen v naslednje stopnje ukrepov čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode:

a) OSNOVNI PROGRAM, ki se nanaša na območja poselitve: • obremenjena z več kot 100.000 PE na vodnem območju Donave-OSNOVNI

PROGRAM 1. STOPNJE, • obremenjena z več kot 15.000 PE in ne ležijo na prispevnih območjih

občutljivih območij, niti na vodnem območju Donave-OSNOVNI PROGRAM 2. STOPNJE,


Stran 9

• obremenjena med 15.000 PE in 100.000 PE na vodnem območju Donave, ki ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij-OSNOVNI PROGRAM 3. STOPNJE,

• obremenjena med 2.000 PE in 15.000 PE in ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij-OSNOVNI PROGRAM 4. STOPNJE,

• obremenjena z več kot 10.000 PE na prispevnih območjih občutljivih območij-OSNOVNI PROGRAM 5. STOPNJE,

• obremenjena med 10.000 PE in 15.000 PE na vodnem območju Donave, ki ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij-OSNOVNI PROGRAM 6. STOPNJE,

• obremenjena med 2.000 PE in 10.000 PE na prispevnih območjih občutljivih območij-OSNOVNI PROGRAM 7. STOPNJE,

• obremenjena med 50 in 2000 PE ter z gostoto obremenjenosti več kot 20 PE/ha ter z več kot 10 PE/ha na prispevnih območjih občutljivih območij-OSNOVNI PROGRAM 8. STOPNJE

b) DODATNI PROGRAM, ki se nanaša na območja poselitve:

• obremenjena med 900 PE in 2000 PE ter z gostoto obremenjenosti med 10 PE/ha in 20 PE/ha-DODATNI PROGRAM 1. STOPNJE,



• ki niso uvrščena v predhodnih stopnjah, v katerih je javna kanalizacija ali ustrezna komunalna, skupna ali mala komunalna čistilna naprava s kapaciteto nad 50 PE že zgrajena oziroma je investicija že začeta za več kot 5% skupne obremenitve s komunalno odpadno vodo na območjih s posebnimi zahtevami, če je bila gradnja javne kanalizacije ali ustrezne komunalne, skupne ali male komunalna čistilne naprave s kapaciteto nad 50 PE v njih skladna z državnimi operativnimi programi, veljavnimi pred 31.decembrom 2008 - DODATNI PROGRAM 4. STOPNJE,

• ki niso uvrščena v predhodnih stopnjah, v katerih je javna kanalizacija ali ustrezna komunalna, skupna ali mala komunalna čistilna naprava s kapaciteto nad 50 PE že zgrajena oziroma je investicija že začeta za več kot 5% skupne obremenitve s komunalno odpadno vodo, če je bila gradnja javne kanalizacije ali ustrezne komunalne, skupne ali male komunalne čistilne naprave s kapaciteto nad 50 PE v njih skladna z državnimi operativnimi programi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega programa-DODATNI PROGRAM 5. STOPNJE.

c) PROGRAM, KI NI VEZAN NA POSAMEZNE STOPNJE in se nanaša na območja

poselitve, ki so že vključena v posamezne zgornje stopnje programa in ležijo na vplivnih območjih kopalnih voda.

d) DODATNI PROGRAM, ki se nanaša na posamezne stavbe, ki se nahajajo izven

območij poselitve, določenih v operativnem programu: – na območjih s posebnimi zahtevami – DODATNI PROGRAM 6. STOPNJE in – izven območij s posebnimi zahtevami – DODATNI PROGRAM 7. STOPNJE

2.3. Cilji operativnega programa Cilji operativnega programa se nanašajo na roke izvedbe ter doseganje s predpisi določenih zahtev za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.


Stran 10

Cilji operativnega programa so: – izvedba javne kanalizacije na območjih iz osnovnega programa v predpisanih rokih in v skladu s tehničnimi ter okoljskimi standardi, ki veljajo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, – izvedba javne kanalizacije na območjih dodatnih stopenj operativnega programa, kjer je to tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičeno do leta 2017 in v skladu s tehničnimi ter okoljskimi standardi, ki veljajo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, – izvedba individualnih rešitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za posamezne stavbe, za katere javna kanalizacija ni predpisana in ne bo zgrajena do leta 2017 oziroma 2015 na območjih s posebnimi zahtevami, v skladu s tehničnimi ter okoljskimi standardi, ki veljajo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

2.4. Obveznosti v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode, ki jih opredeljuje operativni program

• obveznosti v zvezi z načinom predpisanega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za posamezna območja poselitve po stopnjah programa,

• izvajanje ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo,

• ponovna uporaba ustrezno očiščene komunalne odpadne vode (če je le mogoče),

• za blato iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata ali iz katere se blato ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora njen upravljavec zagotoviti izpolnjevanje zahtev iz predpisov, ki urejajo obdelavo biološko razgradljivih odpadkov ali ravnanje z odpadki.

• za blato iz male komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata ali iz katere se blato ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu ali se za blato ne zagotavlja obdelave ali odstranjevanja v skladu s predpisi, ki urejajo obdelavo biološko razgradljivih odpadkov ali ravnanje z odpadki, je njen upravljavec v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode dolžan predati izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne vode na območju občine, kjer mala komunalna čistilna naprava obratuje, le ta pa zaradi nadaljnjega ravnanja upravljavcu komunalne čistilne naprave, na kateri je njegov prevzem tehnično mogoč in na kateri so zagotovljene zadostne kapacitete za ustrezno ravnanje z njim.

Ravnanje z blatom iz komunalnih čistilnih naprav bo podrobneje urejeno v operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, v skladu s predpisi, ki urejajo obdelavo biološko razgradljivih odpadkov ali ravnanje z odpadki.

2.5. Območja poselitve, ki so vključena v operativni program na območju Občine Sevnica

2.5.1. Območja poselitve, ki so vključena v osnovni program

2.5.1.1. Območja poselitve, ki so vključena v osnovni program - 4. stopnje

Na območju Občine Sevnica je eno območje poselitve, ki je uvrščeno v OSNOVNI PROGRAM – 4. stopnje. To je območje poselitve SEVNICA (ID 11509).


Stran 11

V osnovni program 4. stopnje spadajo območja poselitve, ki so obremenjena med 2.000 PE in 15.000 PE in ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij, morajo pa biti opremljena z javno kanalizacijo z zagotovljenim sekundarnim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra 2015. Na teh območjih se investicije, ki zagotavljajo terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, štejejo za skladne z operativnim programom, če so tehnično, tehnološko in ekonomsko upravičene. Zahteva iz operativnega programa mora biti izpolnjena za najmanj 95% celotne obremenitve znotraj območja poselitve. Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Območje je navedeno v preglednici št.1. Preglednica št. 1: Območja poselitve iz OSNOVNEGA PROGRAMA – 4. stopnje na območju Občine Sevnica ZAP. ŠT.

ID_AGLO IME_AGLO OB_IME PE PE_SKUPAJ PE/HA_SKUPAJ

81 11509 SEVNICA SEVNICA 4.780 6.214 28,37

2.5.1.2. Območja poselitve, ki so vključena v osnovni program - 8. stopnje

Na območju Občine Sevnica je šest območij poselitve, ki so uvrščena v OSNOVNI PROGRAM – 8. stopnje. To so območja poselitve BOŠTANJ (ID 11066), KRMELJ (ID 11141), LOKA-RAČICA (ID 11363), ARTO (ID 11558), KOMPOLJE (ID 11337), ROGAČICE (ID 11272). V osnovni program 8. stopnje spadajo območja poselitve, ki so obremenjena med 50 PE in 2.000 PE z gostoto obremenjenosti večjo od 20 PE/ha, oziroma večjo od 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami – ciljno stanje je izpolnjevanje navedenih pogojev za najmanj 95% celotne obremenitve (PE) s komunalno odpadno vodo iz posameznega območja poselitve, in morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra 2015. Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Območja so navedena v preglednici št. 2. Preglednica št. 2: Območja poselitve iz OSNOVNEGA PROGRAMA – 8. stopnje na območju Občine Sevnica ZAP. ŠT.


936 11066 BOŠTANJ SEVNICA 880 1.144 17,88 937 11141 KRMELJ SEVNICA 697 906 21,57 938 11363 LOKA-

RAČICA SEVNICA 476 619 13,17

939 11558 ARTO SEVNICA 77 100 16,68 940 11337 KOMPOLJE SEVNICA 66 86 10,73 941 11272 ROGAČICE SEVNICA 49 64 21,23


Stran 12

2.5.2. Območja poselitve, ki so vključena v dodatni program

2.5.2.1. Območja poselitve, ki so vključena v dodatni program – 3. stopnje

Na območju Občine Sevnica je šestnajst območij poselitve, ki so uvrščena v DODATNI PROGRAM – 3. stopnje. To so območja poselitve ŠENTJANŽ (ID 11126), LOG (ID 11546), BLANCA (ID 11560), ŠMARČNA-BREG (ID 11351), TRŽIŠČE (ID 11158), DOLNJE BREZOVO (ID 11535), OREHOVO (ID 11332), GABRIJELE (ID 11106), ŠENTJUR NA POLJU (ID 11353), LUKOVEC (ID 11277), POLJE PRI TRŽIŠČU (ID 11103), PIJAVICE (ID 11110), KONJSKO (ID 11282), ZGORNJE MLADETIČE (ID 11111), SPODNJE MLADETIČE (ID 11109), ČANJE (ID 30378). V dodatni program 3. stopnje spadajo območja poselitve, ki so obremenjena med 50 PE in 450 PE z gostoto obremenjenosti med 10 PE/ha in 20 PE/ha in se investicije za izgradnjo javne kanalizacije z zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode v teh območjih poselitve štejejo za skladne z operativnim programom, če so tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičene. Ciljna stopnja opremljenosti z javno kanalizacijo ni določena, temveč je odvisna od rezultatov analiz o tehnično-tehnološki in ekonomski upravičenosti. Investicije v teh območjih poselitve morajo biti zaključene do 31. decembra 2017. Območja so navedena v preglednici št. 3.

Preglednica št. 3: Območja poselitve iz DODATNEGA PROGRAMA – 3. Stopnje na območju Občine Sevnica

ZAP.

ŠT.


469 11126 ŠENTJANŽ SEVNICA 306 398 12,83 470 11546 LOG SEVNICA 259 337 12,95 471 11560 BLANCA SEVNICA 208 270 12,29 472 11351 ŠMARČNA-

BREG SEVNICA 184 239 10,87

473 11158 TRŽIŠČE SEVNICA 172 224 10,16 474 11535 DOLNJE

BREZOVO SEVNICA 158 205 13,69

475 11332 OREHOVO SEVNICA 138 179 10,55 476 11106 GABRIJELE SEVNICA 132 172 10,73 477 11353 ŠENTJUR NA

POLJU SEVNICA 90 117 10,64

478 11277 LUKOVEC SEVNICA 87 113 14,14 479 11103 POLJE PRI

TRŽIŠČU SEVNICA 71 92 11,54

480 11110 PIJAVICE SEVNICA 67 87 12,44 481 11282 KONJSKO SEVNICA 65 85 16,90 482 11111 ZGORNJE

MLADETIČE SEVNICA 60 78 15,60

483 11109 SPODNJE MLADETIČE

SEVNICA 49 64 12,74

484 30378 ČANJE SEVNICA 43 56 11,18


Stran 13

2.5.3. Posamezne stavbe izven zgoraj navedenih predhodnih stopenj operativnega programa

Za vse stavbe, ki se ne nahajajo znotraj območij poselitev iz predhodnih stopenj operativnega programa in tiste, ki se v njih nahajajo, pa iz upravičenih razlogov ta območja niso v celoti opremljena z javno kanalizacijo z zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode ali pa za stavbe priklop na javno kanalizacijo iz upravičenih razlogov ni možen, mora biti zagotovljeno ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v malo komunalno čistilno napravo zmogljivosti do 50 PE do 31. decembra 2015 (območja s posebnimi zahtevami) oziroma do 31. decembra 2017 (za ostala območja).

2.6. Prednostni vrstni red izvajanja operativnega programa V skladu z obsegom operativnega programa je potrebno po posameznih občinah upoštevati prednostni vrstni red izvajanja operativnega programa – gradnje javne kanalizacije znotraj posameznih območij poselitve. Ukrep, ki pomeni gradnjo javne kanalizacije znotraj območij poselitve iz osnovne stopnje operativnega programa, ima prednost pred ukrepi, ki pomenijo gradnjo javne kanalizacije znotraj območij poselitve iz dodatnih stopenj operativnega programa. Ukrep, ki pomeni gradnjo javne kanalizacije znotraj območij poselitve iz nadrejene dodatne stopnje operativnega programa, ima prednost pred ukrepi, ki pomenijo gradnjo javne kanalizacije znotraj območij poselitve iz podrejenih dodatnih stopenj operativnega programa. Zaradi racionalizacije izvedbe ukrepov (investicij) se za skladne z operativnim programom štejejo tudi ukrepi v območjih poselitve v podrejenih stopnjah operativnega programa oziroma ukrepi za posamezne stavbe izven v operativnem programu določenih območij poselitve, če gre za hkratno izvajanje prednostnih ukrepov v sklopu enotne investicije, izvajanje ukrepov izven prednostnih območij poselitve pa je tehnično in ekonomsko upravičeno. Dodatno pa je potrebno v primeru sofinanciranja investicij s sredstvi državnega proračuna prednostni vrstni red upoštevati na državni ravni, kar pomeni, da pred izvedbo vseh ukrepov iz osnovne stopnje operativnega programa državno sofinanciranje ukrepov iz dodatnih stopenj operativnega programa ni dopustno. V tem primeru se ukrepi štejejo za izvedene tudi, če so investicije, ki zagotavljajo izvedbo ukrepov v teku in je za njihovo dokončanje že zagotovljeno financiranje.

2.7. Ocene investicijskih stroškov za izvedbo operativnega programa

2.7.1. Ocena investicijskih stroškov gradnje kanalizacije

Stroški so bili ocenjeni na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2 – Orientacijske vrednosti):

Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih na priključenega prebivalca) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov: KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca)

2.7.2. Ocena investicijskih stroškov izgradnje komunalnih čistilnih naprav

Pri izračunih investicijskih stroškov v komunalne čistilne naprave so bile uporabljene določbe RZWas 2005 (točka 2.7 – Čistilne naprave):


Stran 14

Orientacijska vrednost stroškov znaša glede na velikost gradnje čistilne naprave (x v PE): KRWKA = 3.661 × x -0,25 (€/PE), vendar največ 1.380 €/PE (Opomba – KRWka je orientacijska vrednost stroškov izgradnje komunalne čistilne naprave na PE)

2.8. Priporočila o tehnološko ustreznih in ekonomsko sprejemljivih rešitvah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na malih komunalnih čistilnih napravah

2.8.1. Izhodišča za ustrezen način čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju razpršene poselitve

Namen Priporočil o tehnološko ustreznih in ekonomsko sprejemljivih rešitvah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na malih komunalnih čistilnih napravah je, da v integrirani obliki podajo smernice za pristop k odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda na območju razpršene poselitve v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10). Pri tem je mogoče povzeti naslednje ugotovitve:

Zakonodaja v RS s področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda sistemsko ureja različno tipologijo poselitve – od velikih območij poselitve, z visoko gostoto poselitve, preko manjših območij poselitve s srednjo gostoto poselitve, pa vse do razpršene poselitve, kjer je cilj zagotovitev ustreznega načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Področje malih čistilnih naprav zakonsko ureja predvsem Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Stroški odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode so povezani s :

• Stroški izvedbe ustreznega sistema odvajanja odpadnih voda (npr. kanalizacijski sistem, črpališča, zadrževalniki, razbremenilniki), ter sistem čiščenja odpadnih voda.

• Stroški delovanja sistema, ki so povezani s stroški vzdrževanja in upravljanja – tekočimi stroški energije in materialov ter stroški obveznih storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Cilj priporočil je, da na podlagi navedenih ugotovitev podajo smernice, ki različnim partnerjem v procesu odločanja o načinu izvedbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode podajajo ustrezne usmeritve in osnovni okvir odločanja v katerem se navedene odločitve oblikujejo ter pripomorejo k oblikovanju ustreznih rešitev, ki so optimalne v celotnem življenjskem ciklu sistema male komunalne čistilne naprave do 50 PE. Za potrebe priporočil lahko tako oblikujemo naslednji okvir, ki predstavlja danost v okviru procesa odločanja na področju malih čistilnih naprav.

1. Območja opredeljena kot območja čiščenja z malimi individualnimi (ali skupnimi) komunalnimi čistilnimi napravami – V skladu z Zakonom o varstvu okolja občina opredeli območja, ki niso prioriteta za opremljanje z javno kanalizacijo v skladu z državnim operativnim programom in jih opredeli kot območja na katerih se bo izvajalo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na individualnih malih komunalnih čistilnih napravah. Ta območja so načeloma vsa poseljena območja, ki se nahajajo izven območij poselitve, ki so programsko opredeljena z operativnim programom.


Stran 15

2. Deležniki v procesu odločanja o izvedbi malih individualnih (ali skupnih) komunalnih čistilnih naprav so:

• Država – z nalogami ki izhajajo iz realizacije naslednjih pristojnosti: � Ministrstvo za okolje in prostor, ki predpisuje zakonski okvir za

navedeno področje dejavnosti. � Agencija RS za varstvo okolje, ki vodi osnovni okvir za odmero in

zbiranje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, pri čemer so okoljske dajatve iz tega naslova v skladu z Zakonom o financiranju občin prihodek občinskih proračunov.

� Nadzor Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je opredeljen kot nadzorstvena funkcija v pristojnosti države.

� Aktivnosti obveščanja javnosti. � Druge aktivnosti.

• Občine – katerih naloge so: � Opredelitev načina izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja

komunalnih odpadnih in padavinskih voda, tudi po posameznih območjih poselitve.

� Pristojnost za namensko rabo sredstev zbranih iz naslova okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

� Oblikovanje dokumentov v občinski pristojnosti, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (odloki, uredbe, pravilniki).

� Izvajanje nalog občinskih inšpektoratov, ki so opredeljene kot nadzorstvena funkcija v pristojnosti občin.

� Druge naloge. • Izvajalci javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki

izvajajo naloge obvezne občinske gospodarske javne službe v skladu občinskimi in državnimi predpisi ter programi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

• Viri, kjer nastaja obremenitev s komunalno odpadno vodo (gospodinjstva, organizacije javnega prava, manjši viri industrijskega onesnaženja, kjer nastaja odpadna voda, ki se šteje za komunalno odpadno vodo).

Glede na deležnike v procesu ločimo tudi različne statuse sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode:

� Javni sistemi – so sistemi, ki so bili zgrajeni v javnem interesu oz. namenjeni izvajanju javne gospodarske službe in so pretežno v lasti občin ali koncesioniranih izvajalcev javne službe. Navedeni sistemi so najpogostejši sistemi (javna infrastruktura) za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

� Skupni sistemi – za izvedbo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda vzpostavi več lastnikov stavb skupnost za realizacijo skupnega interesa ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Navedena skupnost si deli lastništvo skupnega sistema in določa mehanizme upravljanja s skupnim sistemom. Prednost navedene skupnosti je, da se lahko skupni stroški čiščenja na priključeno enoto (investicija in obratovanje) zaradi ekonomije obsega močno zmanjšajo. Tveganje vezano na navedeni pristop pa je lahko postopkovno zahtevnejše upravljanje s skupno infrastrukturo, ki si jo deli več lastnikov. Dodatna prednost navedenih skupnih sistemov je tudi bolj kontinuirana obremenitev skupne male komunalne čistilne naprave (do 50 PE), saj je vsaj minimalna obremenitev čistilne naprave zagotovljena tudi v primeru daljše odsotnosti enega od solastnikov.

� Individualni sistemi – so lastniški sistemi enega lastnika stavbe ali več stavb, ki se v primeru enostanovanjskih hiš, glede na statistično velikost gospodinjstva običajno projektirajo na obremenitev 4 do 6 populacijskih ekvivalentov (PE).

Vsi navedeni deležniki vstopajo v sistem odločanja, ki je poenostavljeno prikazan na naslednji shemi (Shema št. 1):


Stran 16

V shemi je prikazana pot do odločitve, kako se za določeni objekt, ki se nahaja izven območja, ki bi bil v državnem operativnem programu opredeljen kot območje urejanja izvedbe javne kanalizacije. Podrobneje je ta proces odločanja zajet v zakonodaji z zadevnega področja, ki je referenčno okolje za proces odločanja, zaradi poenostavitve razumevanja procesa pa so na navedeni shemi izpostavljeni ključni elementi odločanja v tem procesu.

Med parametri odločanja gre v priporočilu izpostaviti predvsem elemente, ki se nanašajo na mehanizme financiranja in podpore za izvedbo individualne male komunalne čistilne naprave. Pri tem igrajo ključno vlogo naslednji elementi:

• Ukrepi države za splošni dvig ozaveščenosti na področju odvajanja odpadnih voda na območjih, ki programsko niso opredeljena kot območja poselitve v operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda;

• Ozaveščenost občin o problematiki urejanja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki se izkazuje tudi preko podpore tovrstnim pobudam in dejansko izvedenim ukrepom, ki so usmerjene v dvig ozaveščenosti občin;

• Usposobljenost izvajalca javne službe za odziv in podporo k pobudam za individualno odvajanje in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter aktivnosti izvajalca javne službe za širjenje zavedanja o potrebi po ustreznem odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda na območjih razpršene poselitve. Usposobljenost za izvajanje storitev izvajanja javne službe, ki so vezane na MKČN do 50 PE (strokovna podpora, vzdrževanje, nadzor, odvoz odvišnega blata idr.)

• Ozaveščenost lastnikov obstoječih stavb glede potrebe po ustreznem odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz njihove stavbe.

V navedeni proces odločanja v prvi vrsti stopajo vsi, ki na obravnavanih območjih gradijo novogradnje. Navedeni deležniki so že v fazi pridobivanja dokumentacije (lokacijska informacija) obveščeni o tem, da je eden od pogojev za izvedbo objekta tudi izvedba male individualne komunalne čistilne naprave. Vsak investitor sam se nato odloči glede načina izvedbe male individualne komunalne čistilne naprave in razmer na trgu s katerimi lahko


Stran 17

optimalno zadosti pogojem iz lokacijske informacije. Pri izboru tehnologije je potrebno posebno pozornost posvetiti tudi morebitnim omejitvam, ki izhajajo iz kriterija, da se vir onesnaženja nahaja na vplivnem območju s posebnimi omejitvenimi pogoji (prispevno območje občutljivega območja; vplivno območje kopalnih voda; vodovarstveno območje).

2.8.2. Ekonomski kriteriji izvedbe male čistilne naprave

Izvedba ustreznega načina čiščenja komunalnih odpadnih voda je zakonsko obvezna, stimulira pa jo tudi zakonski mehanizem okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode. Ekonomska analiza investicije v malo komunalno čistilno napravo izkazuje primerljivo ekonomsko učinkovitost različnih načinov čiščenja v malih komunalnih čistilnih napravah. Ekonomska analiza je poleg učinkovitosti čiščenja posameznega sistema, podlaga za končno odločitev, glede izbora optimalne metode odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Izbor glede načina se v prvem koraku izvede na nivoju občine (opredelitev načina urejanja na posameznih poselitvenih območjih). V primeru odločitve občine, da se na nekem območju razpršene poselitve odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda rešuje z individualnimi ali skupnimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami, pa mora vsak posamezni lastnik stavbe sprejeti investicijsko odločitev o načinu izvedbe ustreznega individualnega odvajanja in čiščenja njegovih odpadnih voda. Pri primerjavi različnih alternativ je bistvenega pomena tudi primerjava stroškov, tako investicijskih kot tudi tekočih stroškov vzdrževanja in obratovanja male komunalne čistilne naprave.

2.8.2.1. Stroški

Najpogostejša delitev stroškov je delitev na investicijske stroške ter stroške obratovanja in vzdrževanja. Investicijski stroški so vsi stroški, ki nastanejo ob izvedbi projekta (investicije). Stroškov obratovanja in upravljanja pa nikakor ne kaže zanemariti, saj lahko predstavljajo pomemben element pri odločanju za izbiro tehnologije čiščenja. Stroški obratovanja in vzdrževanja zajemajo stroške obdelave in odvoza odvišnega blata, stroške električne energije, stroške letnih servisnih del, izvajanje nadzora nad MKČN v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja tudi za MKČN in ostale tekoče stroške.

2.8.2.2. Ekonomska primerjava malih individualnih komunalnih čistilnih naprav

Težavo pri čiščenju odpadnih voda predstavljajo predvsem stavbe v območjih z razpršeno poselitvijo, oziroma poselitvena območja z manj kot 50 prebivalci (obremenitev pod 50 PE). Samo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih, ki niso opredeljena z operativnimi programom, zakonsko ne spada med naloge, ki bi jih bila dolžna opravljati občina, kar pomeni, da morajo lastniki stavb sami finančno poskrbeti za ustrezno odvajanje in čiščenje lastnih odpadnih voda. Posledično se posamezna gospodinjstva na podlagi primerjave stroškov izgradnje ter obratovanja individualnih malih komunalnih čistilnih naprav odločajo za najugodnejši sistem čiščenja odpadne vode. Ta ekonomska primerjava je vsebina te ekonomske analize.


Stran 18

2.8.2.3. Ekonomska izhodišča

Ekonomska analiza je bila izvedena za čistilne naprave z razpršeno biomaso (SBR čistilna naprava), čistilne naprave s pritrjeno biomaso, rastlinske čistilne naprave, lagune te pretočne in nepretočne greznice, nazivnih velikosti 5, 10, 20 in 50 PE. Investicija malih čistilnih naprav vključuje stroške gradbenih, zemeljskih, monterskih in zaključnih del. V investicijo pa je vključena tudi priključitev oz. prevezava hišne kanalizacije na predvideno individualno (skupno) malo komunalno čistilno napravo (oziroma nepretočno greznico), ki je oddaljena 10 m od objekta. V investicijske stroške mora biti zajeta tudi ureditev odtoka očiščene odpadne vode (v vodotok ali v ponikalnico). Obratovalni in vzdrževalni stroški se razlikujejo glede na vrsto MKČN. Specifikacija upoštevanih stroškov pa je za vsak primer podana posebej. Vsi vzdrževalni stroški upoštevajo stroške investicijskega vzdrževanja (amortizacijo). Predpostavke uporabljene za izvedbo dinamične analize stroškovne učinkovitosti: • Ekonomska doba investicije 25 let • Diskontna stopnja 6 % • Predvidena življenjska doba malih komunalnih čistilnih naprav 25 let (gradbeni del), za strojni del pa 13 let • Okoljska dajatev za obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadnimi vodami znaša 26 €/PE. Znižana okoljska dajatev pa znaša 3,9 €/PE • Upoštevana cena električne energije 0,1 €/kWh • Privzeta cena obdelave odvečnega blata 13,3 €/m3 • Privzeta cena obdelave mulja za nepretočne greznice je 0,52 €/m3 • Cena prevzema in odvoza odvečnega blata in mulja z 10 m3 cisterno: 1,25 €/km • Povprečna razdalja transporta: 50 km V vzdrževalne in obratovalne stroške so všteti: • stroški čiščenja in odvoza odvečnega blata (mulja), vključno z oceno delovanja male komunalne čistilne naprave, • stroški električne energije, • letni servis in okoljska dajatev – znižana za 85% • amortizacijska vrednost za gradbeni del 4% investicijske vrednosti MKČN, za strojni del pa 7,69%.

2.8.2.4. Primerjava stroškov preračunanih na PE

Primerjava investicijskih stroškov nam kot najdražjo izmed rešitev podaja investicijo v izgradnjo nepretočne greznice. Ostale rešitve cenovno spadajo v isto območje, zato je odločitev o izboru potrebno izvesti na podlagi cen MKČN, ki so v času investicijske odločitve na tržišču. Primerjava obratovalnih in vzdrževalnih stroškov nam podaja izvedbo nepretočnih greznic kot najdražjo izmed rešitev.


Stran 19

Slika 1: Primerjava investicijskih stroškov preračunanih na PE

Slika 2: Primerjava obratovalnih in vzdrževalnih stroškov preračunanih na PE

Slika 3: Primerjava celotnih stroškov preračunanih na PE Z vidika primerjave celotnih stroškov lahko ugotovimo, da je za stavbe, kjer nastaja manjša obremenitev s komunalno odpadno vodo najugodnejša rešitev izvedba MKČN, pri čemer so vse naprave v podobnem stroškovnem območju. Izvedba nepretočnih greznic se tudi v tem primeru izkazuje kot stroškovno izredno neučinkovita, saj je povezana z visokimi stroški rednega odvažanja zbrane odpadne vode. Rezultati so pričakovani, saj je nepretočno


Stran 20

greznico potrebno konstantno prazniti ter odvažati njeno celotno vsebino (biološko blato). Ostale čistilne naprave hišno odpadno vodo očistijo ter očiščeno izpuščajo v okolje, v njih pa ostane le usedlo odvečno blato, zato se praznjenje izvaja bolj poredko. Pomembno je poudariti najnižje stroške pri gradnji rastlinskih čistilnih naprav, za 50 PE. Slednje imajo tudi nižje obratovalne in vzdrževalne stroške. Investicijski stroški so relativno gledano nekaj višji, vendar pod povprečjem. Tudi poraba energije je pri teh naravnih sistemih minimalna. Investicijski stroški izgradnje RČN zajemajo: geotehnične raziskave, priprava zemljišča (čiščenje vegetacije in kopanje), ostala zemeljska dela, zaščitna folija, posaditev vegetacije ter dovodne in odvodne cevi, črpalke, oprema. Odločitev lastnika stavbe oz. skupine lastnikov pri izbiri male komunalne čistilne naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode iz njegovega gospodinjstva bo nedvomno temeljila na dejavniku ekonomičnosti. Tako se bo moral lastnik stavbe odločiti na podlagi medsebojne primerjave stroškov vgradnje, stroškov obratovanja ter stroškov vzdrževanja za posamezne MKČN. Pri tem je posebno pozornost potrebno posvetiti tudi individualnim možnostim posameznega investitorja pri odločitvi za najprimernejšo rešitev, glede na dane možnosti (lega objekta, možnost za priključitev na kanalizacijski sistem idr.). Hkrati je potrebno upoštevati tudi variabilnost stroškov v času, zato mora vsak investitor izvesti tudi analizo občutljivosti njegove odločitve na možne spremembe stroškov v času delovanja analizirane MKČN.

2.8.2.5. Zaključek

Glede na izvedeno analizo lahko ugotovimo, da je med opredeljenimi načini izvajanja čiščenja odpadnih voda na malih čistilnih napravah 1. razpršena biomasa (SBR) 2. pritrjena biomasa 3. rastlinska čistilna naprava 4. lagune 5. nepretočna greznica Iz ekonomskega zornega kota so primerne vse čistilne naprave razen nepretočne greznice, saj slednje le v izrednih primerih (redko praznjenje) omogočajo ekonomsko učinkovito izvajanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Državna zakonodaja kot ustrezen način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode sicer dopušča izvedbo nepretočne greznice, vendar z zagotovljenim odvozom celotne količine zbrane komunalne odpadne vode na komunalno čistilno napravo v okviru izvajanja storitev obvezne javne službe. Pri tem je potrebno spremljati količino porabljene vode in količino zbrane in odpeljane odpadne vode, kar zagotavlja ustrezno delovanje nepretočne greznice. Glede na navedene zahteve lahko ugotovimo, da se bo ta način izvajanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda izvajal le v izredno redkih primerih. Primer za smiselen način tovrstnega odvajanja predstavljajo nestalno naseljene stavbe z zelo majhno porabo vode in na to vezano majhno obremenitvijo s komunalno odpadno vodo. Z vidika obratovanja je potrebno izpostaviti tudi rastlinske čistilne naprave in lagune, ki zaradi neugodnih temperaturnih razmer včasih ne zagotavljajo ustreznega čiščenje odpadnih voda, zato je potrebno temu vprašanju posvetiti posebno pozornost, saj imajo tovrstne naprave po drugi strani nekatere izrazite prednosti pred ostalimi obravnavanimi tipi MKČN. Vsekakor so tovrstne čistilne naprave zelo primerne za »poliranje« oz. dopolnilno čiščenje izpuščene odpadne vode na vplivnih območjih kopalnih voda. Med ostalimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami je mogoče zaslediti niz proizvajalcev, ki prodajajo ustrezne naprave tako iz ekonomskega zornega kota, kot tudi z vidika doseganja mejnih emisijskih vrednosti. Tovrstne naprave uporabljajo tehnologijo razpršene biomase ali tehnologijo pritrjene biomase. Pri doseganju ustreznega nivoja čiščenja odpadnih voda pa je


Stran 21

tudi pri teh napravah potrebno posebno pozornost posvetiti obratovanju in vzdrževanju naprav v skladu z navodili proizvajalcev.

2.8.3. Organizacijski vidiki izvedbe malih čistilnih naprav

Glede na opredelitve, ki so določene v točki 2.8.2. (ekonomski vidiki izvedbe malih čistilnih naprav) je očitno, da je večina ekonomskih vidikov vezanih na ustrezno organiziranost različnih služb, ki omogočajo vzpodbujanje izvedbe malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE. Pri tem lahko opredelimo dve različni obliki organiziranosti:

1) Pasivna vloga občine in izvajalca javne službe pri razvoju individualnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda;

Pri navedeni vlogi občine se na nivoju občine individualnemu odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ne posveča posebne pozornosti. Tako so posamezni investitorji v tovrstne sisteme prepuščeni lastnim pobudam, zaradi česar je obseg tovrstnih pobud relativno nizek. Potencialni lastniki stavb, ki bodo dolgoročno morale biti ustrezno opremljene s sistemom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, pa pogosto niso niti seznanjeni s tem, da bodo morali urediti svoje sisteme odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.

2) Aktivna vloga občine in izvajalca javne službe pri razvoju individualnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda

Aktivna vloga občine se odraža z izvajanjem različnih dejavnosti, ki jih občina izvaja s ciljem pospeševanja doseganja cilja ustrezne opremljenosti vseh virov onesnaženja do leta 2017. Te aktivnosti so:

• Osveščanje prebivalstva in lastnikov stavb na območjih, kjer ni predviden razvoj javne kanalizacije, da morajo v skladu z veljavno zakonodajo izvesti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod iz vseh virov onesnaženja.

• Usposobitev izvajalca javne službe za podporo lastnikom stavb, ki ne ležijo na območjih opremljanja z javnim kanalizacijskim sistemom. Pri se podpora izraža v naslednjih oblikah:

� Posredovanje informacij o tem ali objekt leži na območju opremljanja z javnim kanalizacijskim sistemom,

� Posredovanje informacij o možnih načinih opremljanja z individualnimi (ali skupnimi) malimi komunalnimi čistilnimi napravami.

� Izvajanje storitve vpisa v evidenco malih komunalnih čistilnih naprav pri izvajalcu javne službe in izvajanje ostalih obveznih storitev javne službe, ki so vezane na male individualne (ali skupne) komunalne čistilne naprave.

� Morebitno izvajanje storitve izvedbe male komunalne čistilne naprave in njenega zagona s strani izvajalca javne službe (ni obvezna storitev javne službe)

• Nudenje finančne pomoči oziroma subvencij za stimulacijo k izvedbi malih komunalnih čistilnih naprav za stavbe, ki ne ležijo na območjih opremljanja z javnim sistemom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Aktivna podpora lastnikom v obliki nepovratnih sredstev - subvencij je sistem, ki ga v Republiki Sloveniji nekatere občine že uspešno izvajajo. Upravičenost do subvencij je mogoče utemeljiti z naslednjim:

� podpirajo realizacijo operativnega programa (državnega in podrobnejšega – občinskega), ki predvideva ustrezen način čiščenja na celotnem območju države oz. občin;

� glede na to, da so tudi lastniki stavb, ki ne ležijo na območju, ki bo opremljeno z javnim sistemom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda zavezanci za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, predstavlja navedeni način ustrezno možnost, da se del namenskih


Stran 22

finančnih sredstev usmeri tudi v izvedbo individualnih rešitev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

� občina lahko na ta način ustrezno vzpodbuja razvoj individualnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki so pod ustreznimi pogoji (razpršena poselitev) stroškovno učinkovitejši od centralnih sistemov odvajanja odpadnih voda. Subvencije se lahko dodeljujejo v določenem (fiksnem) znesku za enoto obremenitve (PE), ali pa v odstotni vrednosti skupne investicije v malo komunalno čistilno napravo. Glede na večplastnost pomena, ki ga predstavljajo navedena nepovratna sredstva in sporočilno vrednost, ki ga imajo, predstavljajo subvencije pomembno orodje, ki naj bi se ga občine v prihodnje, ko bo poudarjena usmeritev na ustrezno čiščenje v manjših območjih poselitve, intenzivneje posluževale. Zato je v prilogi 2 podan vzorčni primer razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev finančne pomoči investitorjem za nakup in vgraditev malih komunalnih čistilnih naprav.

• Nudenje nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (MČN) za komunalne odpadne vode do 50 PE (populacijskih enot) in individualnih hišnih kanalizacijskih priključkov v Občini Sevnica preko vsakoletnega javnega razpisa iz proračuna Občina Sevnica (Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10))

• Nudenje posojil pod ugodnimi posojilnimi pogoji – EKO SKLAD RS j.s. nudi posojila pod ugodnimi posojilnimi pogoji v okviru izvajanja svojih nalog (www.ekosklad.si)


Stran 23

3. ANALIZA STANJA NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA ZA POSELITVENA OBMOČJA IZ OPERATIVNEGA PROGRAMA NA OBMOČJU OBČINE SEVNICA

Stanje na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda za poselitvena območja (aglomeracije), ki so obravnavana v Operativnem programu je sledeče: - osnovni program 4. stopnje:

• Sevnica: že izvedeno (v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica)

- osnovni program 8. stopnje:

• Loka – Račica: projektantsko obdelane trase predvidene kanalizacije,

• Kompolje: že izvedeno (v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica),

• Boštanj: že izvedeno (v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica),

• Arto: ne projektirano in ne izvedeno,

• Krmelj: izdelana projektna dokumentacija za naselje Krmelj (IDP, št. K-8/2007,GPI d.o.o.), za naselje Hinjce (PZI, št. K-7/2009, GPI d.o.o.; PID-06/2010, GPR)

• Rogačice: ne projektirano in ne izvedeno,

- dodatni program 3. stopnje:

• Šentjur na Polju: projektantsko obdelane trase predvidene kanalizacije,

• Šmarčna-Breg: izdelana projektna dokumentacija za naselje Šmarčna (PGD, št. K-30/2004, GPI d.o.o.), za naselje Breg projektantsko obdelane trase predvidene kanalizacije,

• Orehovo: že izvedeno (investicija se zaključuje, ni še v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica),

• Konjsko: ne projektirano in ne izvedeno,

• Lukovec: ne projektirano in ne izvedeno,

• Log: že izvedeno (v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica),

• Čanje: ne projektirano in ne izvedeno,

• Dolnje Brezovo: izdelana projektna dokumentacija IDZ,št. 07001, julij 2007, (SEGIS d.o.o.) in PZI, št. 07001, junij 2008, (SEGIS d.o.o.),

• Blanca: projektantsko obdelane trase predvidene kanalizacije,

• Šentjanž: izdelana Študija odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda iz naselja Šentjanž pri Sevnici (Limnos d.o.o.)

• Tržišče: ne projektirano in ne izvedeno,

• Polje pri Tržišču: izdelana projektna dokumentacija za naselje Polje pri Tržišču (PGD, št. K-23/2004, GPI d.o.o.)

• Gabrijele: že izvedeno (v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica)

• Spodnje Mladetiče: izdelana projektna dokumentacija za naselje Spodnje Mladetiče (PGD, št. K-23/2004, GPI d.o.o.)

• Zgornje Mladetiče: izdelana projektna dokumentacija za naselje Zgornje Mladetiče (PGD, št. K-23/2004, GPI d.o.o.)

• Pijavice: izdelana projektna dokumentacija za naselje Pijavice (PGD, št. K-23/2004, GPI d.o.o.)


Stran 24

4. POSELITVENA OBMOČJA NA OBMOČJU OBČINE SEVNICA IN REŠITVE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA V POSAMEZNIH POSELITVENIH OBMOČJIH


Stran 25

POSELITVENO OBMOČJE SEVNICA (ID 11509) 1. Opis naselja Sevnica

Naselje Sevnica se nahaja na levem bregu reke Save in sodi v KS Sevnica. Skozi naselje poteka regionalna cesta Breg – Sevnica –Brestanica in regionalna cesta Sevnica – Planina, ter lokalne ceste Šmarska ulica – Zajčja Gora – Ledina, Sevnica – Drožanje, Cesta na Grad – Škovc. – Florjanska ulica ter ostale lokalne zbirne ceste in manjše javne poti. Skozi naselje poteka železniška proga Sevnica –Dobova. Naselje je urejeno z električnem in telekomunikacijskem omrežjem ter optičnem omrežjem. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Sevnica. Ob regionalni cesti, lokalnih cestah in javnih poteh so predvsem pozidane in poseljene površine, okoli pa so travnate, obdelovalne površine, gozdne površine ter sadovnjaki in vinogradi. Na pozidanih površinah so predvsem stanovanjski, poslovni objekti in kmetijski objekti. V naselju so številni poslovni objekti in sicer: osnovna šola, vrtec, Kopitarna Sevnica, Lisca Sevnica, župnišče, gasilski dom, številni trgovski objekti, bencinski servisi, proizvodnja drugih kemičnih izdelkov –Tanin Sevnica d.d., gradnja cest - RAFAEL d.o.o., proizvodnja drugega pohištva LES–KRO d.o.o., proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev in cistern – Preis Sevnica d.o.o., Kmečka zadruga Sevnica , proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore – Stilles, dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic, srednja šola, veterinarska postaja, klavnica Sevnica (KZ Sevnica), proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic – Kruhek, Komunala d.o.o. Sevnica, Občina Sevnica, kulturno društvo, frizerski saloni, gostinski lokali, prehrambeni lokali, cvetličarski objekti, zdravstveni dom, pošta, banke, avtobusna postaja, železniška postaja, knjižnica, lepotni saloni, sezonsko kopališče Sevnica, športno - kulturno društvo, vzdrževanje in popravila motornih vozil in številne druge manjše storitvene in obrtne dejavnosti. V naselju se pojavlja zavarovano območje – Grad Sevnica z grajskim parkom, na južnem obrobju naselja se pojavlja ekološko pomembno območje reka Sava od Radeč do državne meje ter dva vodovarstvena območja na občinskem nivoju 1, 2 in 3 kategorije.

2. Poselitveno območje Sevnica (ID 11509)

Znotraj naselja Sevnica je poselitveno območje Sevnica, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Sevnica ima 4780 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 28,37 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Sevnica

Rešitev 1:

V naselju Sevnica se pojavlja 40 km obstoječega mešanega kanalizacijski sistem, v katerega so speljane odpadne vode iz gospodinjstev in poslovnih objektov znotraj navedenega naselja. Obstoječa mešana kanalizacija se priključi na novozgrajeni kanalizacijski sistem Sevnica in Boštanj, ki se zaključi s centralno čistilno napravo Sevnica (grajen v letih 2008, 2009, 2010). Navedeni kanalizacijski sistem je bil zgrajen v skladu s projekti :

• PID 2002/SI/16/P/PE/008/2, avgust 2009 (1. faza)

• PID 136-1/09, junij 2009 (2. faza)

• PID 23/09, avgust 2009 (3. faza)

• PID 114/10 april 2010 (4. faza).

Novozgrajeni kanalizacijski sistem v naselju Sevnica vključuje primarni kolektor A v dolžini 3905 m, na katerega se preko razbremenilnih bazenov dežnih vod (RBDV) priključijo spodaj navedeni sekundarni kolektorji (mešan sistem):

• A3, ki meri 1428 m,


Stran 26

• A5, ki meri 1236 m,

• A4, ki meri 514 m in

• A0, ki meri 473 m.

V Florjanski ulici in na Drožanjski cesti je bil v sklopu teh projektov zgrajen ločen sistem kanalizacije, ki ga sestavljajo naslednji sekundarni kolektorji (štirje fekalni kanalizacijski vodi) in sicer:

• A2, ki meri 1351 m,

• A2.1 ki meri 210 m,

• A1, ki meri 694 m in

• A1.2 ki meri 372 m.

Obnova posameznih odsekov sekundarnega omrežja v mestu Sevnica in prevezave obstoječega kanalizacijskega sistema v naselju Sevnica na novozgrajene kanalizacijske vode po projektih (PID 2002/SI/16/P/PE/008/2, avgust 2009 (1. faza), PID 136-1/09, junij 2009 (2. faza), PID 22/09, avgust 2009 (3. faza), PID 114/10, april 2010 (4. faza)) se je reševala s projekti sekundarne kanalizacije Sevnice (1. in 2. sklop). Sekundarna kanalizacija Sevnica – 1. sklop (Florjanska ulica in Drožanjska cesta) je bila zgrajena po projektu PID 9/2012, avgust 12 (Rafael, gradbena dejavnost d.o.o.) in vključuje naslednje kanalizacijske vode:

• F. Drožanjska-1: meri 112 m,





• F. Drožanjska-6, skupaj s tlačnim vodom: meri 201 m, ter črpališče na zemljišču z parcelno št. 573/9 k.o. 1379 Sevnica,



• M. Drožanjska-1: meri 304 m,

• M. Drožanjska-2: meri 237 m,

• M. Florjanska 1: meri 115 m,





• F. Florjanska 1: meri 498 m,


Stran 27






• F. Florjanska 7: meri 131 m.

Sekundarna kanalizacija Sevnica - 2. sklop pa je bila zgrajena po projektu PID EA-12/016, oktober 2012 (ELITE ARHITEKTI d.o.o.) in vključuje naslednje kanalizacijske vode:

• Kanal Glavni Trg 2 – 2. sklop: meri 99 m,

• Kanal Glavni Trg 1 – 2. sklop: meri 99 m,

• Kanal Cankarjeva ulica -2. sklop: meri 99 m,

• Kanal Trg svobode - 2. sklop: meri 261 m,

• Kanal Naselje heroja Maroka 3- 2. sklop: meri 65 m,

• Kanal Naselje heroja Maroka 2- 2. sklop: meri 45 m,

• Kanal Ob gozdu - 2. sklop: meri 165 m,

• Kanal Kidričeva ulica - 2. sklop: meri 257 m,

• Kanal Taborniška1 - 2. sklop: meri 213 m,

• Kanal Taborniška2 - 2. sklop: meri 94 m,

• Kanal Kozjanska ulica - 2. sklop: meri 132 m,

• Kanal Pot na Zajčjo Goro - 2. sklop: meri 99 m,

• Kanal Šmarska cesta - 2. sklop: meri 287 m,

• Kanal Savska cesta - 2. sklop: meri 351 m.

Na obstoječi mešani kanalizaciji v mestu Sevnica so se poleg zgoraj navedenih večjih projektov obnavljali in dograjevali tudi posamezni manjši odseki kanalizacije (odseki označeni na grafični prilogi).

Do sedaj izvedena kanalizacija v poselitvenem območju Sevnica rešuje predvsem objekte znotraj poselitvenega območja. Pojavljajo pa se odseki poselitvenega območja, ki trenutno še nimajo rešeno odvajanje in čiščenje odpadnih vod.

Eden od teh odsekov je tudi zaselek Ribniki-Zajčja Gora. Za navedeni odsek je predvidena izgradnja javne kanalizacije po projektu PGD 2312/N-04, september 2004 (REGION projektivni biro d.o.o.). Projekt predvideva izgradnjo gravitacijskega mešanega kanala v dolžini 1229 m, tlačnega voda v dolžini 84 m in eno črpališče (na zemljišču s parcelno št. 1481 k.o. 1366 Ledina). Na kanalizacijo je možno priključiti skupaj 35 objektov, in sicer iz zgornjega dela Ribnikov, od objektov Ribniki 64, 66,77 RR do objektov Ledina 12A, 13 in 14 (po tem projektu bi rešili odvajanje odpadnih vod za vse višje ležeče objekte od objekta Ribniki 55 (znotraj poselitvenega območja) do vključno objektov Ribniki 79, 82 (izven poselitvenega območja); predvideni kanal bi rešil tudi odvajanje odpadnih vod za objekte od Ledina 1 A do Ledina 14 (znotraj poselitvenega območja); rešitev dodatno vključi objekte Ledina 15,


Stran 28

103, 104, 6, 101 in 102 (izven poselitvenega območja) ter ne vključi hišnih številk Ledina 17, 20, 23, 23 A in 23 B (znotraj poselitvenega območja). V število vključenih objektov se upošteva tudi število predvidenih objektov(10), ki gravitirajo na kanal Ribniki-Zajčja Gora 1. Okvirno število prebivalcev(PE) je statistično povzeto na povprečno število članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/gospod). 3.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov predvidenega kanalizacijskega odseka Ribniki – Zajčja gora so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

RIBNIKI – ZAJĆJA GORA 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Ribniki – Zajčja gora -gravitacijski (m)

1229 276.525

Kanalizacijski vod Ribniki – Zajčja gora - tlačni F2 (m)

84 10.920

Izgradnja črpališča (kom) 1 15.000 Skupaj stroški 302.445 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega odseka Ribniki-Zajčja gora) na posamezni evidentirani objekt na tem odseku: 302.445 €/35 = 8.641 €/objekt ali 3.389 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 3.1.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7 – Orientacijske vrednosti):

Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih na priključenega prebivalca - PE) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov: KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/prebivalca-PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca) KRWOE = 3.756 €/PE

3.1.2. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov pri vgradnji individualnih sistemov za odsek Ribniki – Zajčja gora so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013

RIBNIKI – ZAJČJA GORA 2 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 35 105.000 € ali 1.176 €/PE Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda obravnavanega odseka Ribniki – Zajčja gora (odvajanje iz zgornjega dela Ribnikov, od objektov Ribniki 64, 66,77R do objektov Ledina 12A, 13 in 14) ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 52.000 EUR. Na Planinski cesti se imajo stanovanjski objekti možnost priključiti na sekundarni kolektor A3. Priključitev objekta Planinska cesta 63 je še možna (izven poselitvenega območja), objekte Planinska cesta 56, 58, 60 in Metni Vrh 32, 33, 44 (znotraj poselitvenega območja) pa trenutno izvedena kanalizacija ne reši.

Trenutno izvedena kanalizacija ne vključuje odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz objektov Drožanjska cesta 108, 108 A, 109 in Drožanje 32, 33, 34, 35, 36 (znotraj poselitvenega območja).


Stran 29

Trenutno izvedena kanalizacija ne vključuje odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz objektov Florjanska ulica 29, 29 A, 30, 30 B, 30 C, 30 A in 31 (znotraj poselitvenega območja).

Proti naselju Pečje je izvedena javna kanalizacija do ovinka pri stanovanjskem objektu Florjanska ulica 26. Po do sedaj izvedeni kanalizaciji niso rešene hišne številke Pečje 1 A, 2, 3, 4, 5, 5 A, 6, 6 A, 7, 7 A ter hišne številke Pečje 10, 11, 11 A, 12, 13, 13 A, 14, 15 A ter hišni številki Pečje 37 in 38. Za reševanje stanovanjskih objektov Pečje od 10 -15 A bi bilo potrebno izgraditi 756 m fekalnega gravitacijskega kanala, ki bi omogočil priključevanje tudi 5 predvidenim objektom na nezazidanem stavbnem zemljišču.

3.2. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov predvidenega kanalizacijskega odseka proti Pečju so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

PEČJE 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod proti Pečju -gravitacijski (m)

756 170.100

Skupaj stroški 170.100

Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega odseka proti Pečju) na posamezni evidentiran objekt na tem odseku: 170.100 €/13 = 13.084 €/objekt ali 5.131 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 3.2.1. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE): (x v metrih na priključenega prebivalca - PE) KRWOE = 5.150 €/PE

3.2.2. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov pri vgradnji individualnih sistemov za odsek proti Pečju so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013

PEČJE 2 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 13 39.000 € ali 1.176 €/PE Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda obravnavanega odseka proti Pečju ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 19.500 EUR. Za spodnji odsek Pečje (hišne številke Pečje od 1 - 7) bi bilo glede na poznavanje terena potrebno vključiti rešitve s prečrpavanjem, kar rešitev z izvedbo kanalizacijskega voda še podraži. Tudi na tem odseku bo zagotovljeno reševanje z individualnimi sistemi. 4. Vrednost izvedenih del za rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Sevnica

Skupna vrednost izvedenih del za novozgrajeni kanalizacijski sistem Sevnica in Boštanj (faze od 1 do 5) je 9.745.496,86 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za Centralno čistilno napravo Sevnica (oprema, zemljišče, poskusno obratovanje) je 3.238.621,04 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za kanalizacijski sistem Sevnica in Boštanj s CČN Sevnica je 12.984.117,90 € brez DDV.


Stran 30

Skupna vrednost izvedenih del sekundarne kanalizacije Sevnica – 1. sklop (po projektu PID 9/2012,

avgust 12 (Rafael, gradbena dejavnost d.o.o.)) je 909.770,37 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del sekundarne kanalizacije Sevnica – 2. sklop (po projektu PID EA-

12/016, oktober 2012 (ELITE ARHITEKTI d.o.o.)) je 440.000,00 € brez DDV.

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Sevnica

Poselitveno območje je po tej rešitvi že urejeno (v rešitev je vključene 95% celotne obremenitve (PE) znotraj poselitvenega območja). Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Tako se bodo ostali deli poselitvenega območja reševali z individualnimi sistemi. Objekti znotraj poselitvenega območja, ki po študiji nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo in so predvideni za reševanje z individualnimi sistemi, se bodo naknadno preučevali po veljavni občinski zakonodaji.


Stran 31

POSELITVENO OBMOČJE LOKA PRI ZIDANEM MOSTU – RAČICA (ID 11363) 1. Opis naselij Loka pri Zidanem Mostu in Račica

Naselji Loka pri Zidanem Mostu in Račica ležita na levem bregu reke Save in sodita v KS Loka pri Zidanem Mostu. Skozi naselji vodi regionalna cesta Radeče – Breg. V naselju Loka pri Zidanem Mostu se priključijo na regionalno cesto še lokalne ceste, in sicer lokalna cesta Loka pri Zidanem Mostu – Žirovnica, lokalna cesta Polana – Radež – Loka, lokalna cesta Trg Loka – Ž Preh – Vrhovo in lokalna cesta Trg Loka. Znotraj obeh naselij se pojavljajo še manjše javne poti. V naselju je urejeno električno, telekomunikacijsko in optično omrežje. Prebivalci obeh naselji se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Loka –Račica. Ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh se nahajajo pozidane in poseljene površine, ostalo pa so obdelovalne površine, travnate površine in sadovnjaki. Na SZ delu Loke pri Zidanem Mostu ter na SV ter V delu naselja Račica se razprostirajo gozdnate površine. Na pozidani površinah se nahajajo stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti. V naselju Loka pri Zidanem Mostu so poslovni objekti: župnija, gasilsko društvo, 2 gostinska lokala, Trubarjev dom upokojencev, osnovna šola in druge manjše storitvene dejavnosti. V naselju Račica pa so le manjše storitvene dejavnosti. V obeh naselji je ekološko pomembno območje – območje reke Save od Radeč do državne meje. Na severnem delu naselja Loka pri Zidanem Mostu je naravna vrednota Žirovski potok. Znotraj naselja Loka pri Zidanem Mostu se nahaja tudi vodovarstveno območje( 1., 2. in 3. stopnje na občinskem nivoju). Območje spada v osnovni program 8. Stopnje OP in mora biti opremljeno z javno kanalizacijo in zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra 2015. Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Število obstoječih stanovanjskih objektov znotraj poselitvenega območja je 211, skupaj s predvidenimi na nezazidanih stavbnih zemljiščih 231.

2. Poselitveno območje Loka pri Zidanem Mostu - Račica (ID 11363)

Znotraj naselij Loka pri Zidanem Mostu in Račica je poselitveno območje Loka pri Zidanem Mostu - Račica, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Loka pri Zidanem Mostu - Račica ima 476 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 13,17 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Loka pri Zidanem Mostu in Račica

Rešitev 1 :

Za naselji Loka pri Zidanem Mostu in Račica je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 5.951 m, ki zajema 20 gravitacijskih vodov in 5 tlačnih vodov ter 5 črpališč. Fekalni kanalizacijski vod F3 se zaključi s čistilno napravo za 476 PE (lokacija ČN: zemljišče s parcelno št. 555 k.o. 1364 Loka pri Zidanem Mostu). Dolžine 20 gravitacijskih kanalov in 5 tlačnih kanalov so različne, in sicer:

• Kanal F1: meri 265 m

• Kanal F2 : meri 65 m







Stran 32










• Kanal F17: meri 14m


• Kanal F19: meri 131m


• Kanal T1: meri 170 m





Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 5951 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja, razen hišne številke Loka pri Zidanem Mostu 39, 89, 116, 123 (so znotraj poselitvenega območja). Dodatno vključi še hišne št. Loka pri Zidanem Mostu 17, 63, 73, 101 (so izven poselitvenega območja) ter Račica 33 (so izven poselitvenega območja). Ta rešitev ne reši hišne številke Loka pri Zidanem Mostu 115A (izven poselitvenega območja).

Rešitev 2:

Za naselje Loka pri Zidanem Mostu je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 3789 m, ki zajema 9 gravitacijskih vodov in 5 tlačnih vodov ter 5 črpališč. Fekalni kanalizacijski vod F3 se zaključi s čistilno napravo za 350 PE (lokacija ČN: zemljišče s parcelno št. 555 k.o. 1364 Loka pri Zidanem Mostu). Dolžine 9 gravitacijskih kanalov in 5 tlačnih kanalov so različne, in sicer:







Stran 33










Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 3789 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke z naslovom Loka pri Zidanem mostu znotraj poselitvenega območja, razen hišne številke Loka pri Zidanem Mostu 39, 89, 116, 123 (so znotraj poselitvenega območja). Dodatno vključi še hišne št. Loka pri Zidanem Mostu 17, 63, 73, 101 (so izven poselitvenega območja). Ta rešitev ne reši hišne številke Loka pri Zidanem Mostu 115A (izven poselitvenega območja). Ob kanalu F3 rešitev vključi dodatno še hišne številke Račica 1, 1A, 2, 2A, 4, 6, 8, 16, 20A, 32, 32A, 32B, 34, 34A, 34B, 34C, 36, 36A, 36B, 36C.

Rešitev 3:

Za naselji Loka pri Zidanem mostu in Račica se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.

4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Loka pri Zidanem mostu in Račica

4.1. Izgradnja javnega kanalizacijskega sistema za naselji Loka-Račica. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

LOKA – RAČICA 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Loka-Račica F1 -gravitacijski (m)

265 59.625

Kanalizacijski vod Loka-Račica F2 – gravitacijski (m)

65 14.625


1340 301.500

Kanalizacijski vod Loka-Račica F4 - gravitacijski (m)

328 73.800


323 72.675

Kanalizacijski vod Loka-Račica F6-gravitacijski (m)

156 35.100


138 31.050


244 54.900


101 22.725


273 61.425


Stran 34


125 28.125


25 5.625


113 25.425


65 14.625


310 69.750


94 21.150


14 3.150


27 6.075


131 29.475


985 221.625

Kanalizacijski vod Loka-Račica T1-tlačni (m)

170 22.100


113 14.690


54 7.020


399 51.870


93 12.090

Črpališča (kom) 5 75.000 Stroški kanalizacijski sistem Loka-Račica

1.335.220

Cena čistilne naprave Loka-Račica (PE); KRWKA=764 €/PE *cena ne vključuje DDV

476 + 51 373.184

Skupaj stroški 1.708.404

Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in ČN Loka-Račica) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 1.708.404 €/231 (št. objektov v Loki in Račici) = 7.395 €/objekt ali 3.242 €/PE. Strošek je v € brez DDV. V število vključenih objektov se upošteva tudi število predvidenih objektov(20) v poselitvenem območju Loka-Račica. Število prebivalcev(PE) je povzeto iz operativnega programa(Vir: Statistični urad RS), za nove objekte pa povprečno število članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/gospod). 4.1.1. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE): (x v metrih na priključenega prebivalca – PE, skupna dolžina kanalov 5951 m) KRWOE = 3.104 €/PE

4.2. Izgradnja javnega kanalizacijskega sistema za naselje Loka. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

LOKA 2 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Loka F1 - 265 59.625


Stran 35

gravitacijski (m) Kanalizacijski vod Loka F2 – gravitacijski (m)

65 14.625

Kanalizacijski vod Loka F3 – gravitacijski (m)

1340 301.500

Kanalizacijski vod Loka F4 - gravitacijski (m)

328 73.800


323 72.675

Kanalizacijski vod Loka F6 -gravitacijski (m)

156 35.100


138 31.050


244 54.900


101 22.725

Kanalizacijski vod Loka T1 - tlačni (m)

170 22.100


113 14.690


54 7.020


399 51.870


93 12.090

Črpališča (kom) 5 75.000 Stroški kanalizacijski sistem Loka

848.770

Cena čistilne naprave Loka (PE); KRWKA=825 €/PE *cena ne vključuje DDV

350 + 38 296.100

Skupaj stroški 1.144.870 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in ČN Loka) na posamezni evidentiran objekt (predvidenih 15 stan.objektov) v tem poselitvenem območju: 1.144.870 €/170 (št. objektov v Loki) = 6.734 €/objekt ali 2.951 €/PE. Strošek je v € brez DDV. V število vključenih objektov se upošteva tudi število predvidenih objektov(15) v poselitvenem območju Loka. Število prebivalcev(PE) je povzeto iz operativnega programa(Vir: Statistični urad RS), za nove objekte pa povprečno število članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/gospod). 4.2.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE): (x v metrih na priključenega prebivalca – PE, skupna dolžina kanalov 3789 m) KRWOE = 2.796 €/PE

4.2.3. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov pri vgradnji individualnih sistemov za naselje Račica so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe in predvidene stanovanjske objekte na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013.


Stran 36

RAČICA 3 Število stanovanjskih objektov

Stroški (€) brez DDV

Male ČN (5PE) 61 183.000 € ali 1.316 €/PE Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda naselja Račica ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 91.500 EUR.

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Loka pri Zidanem mostu in Račica

Ob primerjavi stroškov investicij posameznih rešitev za poselitveno območje Loka – Račica z oceno investicijskih stroškov izgradnje kanalizacije in komunalnih čistilne naprave z izhodišči iz OP (glej stran 12, 13) ugotavljamo, da gradnja enotnega kanalizacijskega Loka-Račica (varianta 1) presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda glede na izhodišča OP. Gradnja kanalizacije v naselju Loka (varianta 2) pa ustreza ekonomski učinkovitosti iz OP. Za to poselitveno območje predlagamo, da se za območje naselja Loka pri Zidanem mostu uredi odvajanje in čiščenje odpadnih voda z izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema in skupne čistilne naprave. Za naselje Račica pa se zaradi ekonomske in tehnične sprejemljivosti odvajanje in čiščenje odpadnih voda uredi z vgradnjo individualnih sistemov (varianta 3). Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).

Glede na zgoraj navedene ugotovitve, kot tudi na to, da se znotraj poselitvenega območja Loka-Račica, v naselju Loka pri Zidanem mostu pojavljajo vodovarstvena območja, da ima naselje Loka pri Zidanem mostu predviden razvojni potencial (tu se nahajajo dom upokojencev, šola, R.), iz okoljskega vidika varovanja reke Save je za taka območja učinkovitejša rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod z javnim kanalizacijskim sistemom. Za naselje Loka pri Zidanem mostu zaradi poselitvene strukture in konfiguracije terena predlagamo umestitev javnega kanalizacijskega sistema, ki se bo zaključil s čistilno napravo na lokaciji pod naseljem med železniško progo in reko Savo. Naselje Račica pa se reši z individualnimi sistemi, ki bi imeli izpuste v javni kanal za meteorne vode. Za predlagano rešitev bo potrebno naknadno projektno obdelati teren in poiskati najustreznejše rešitve (IDZ, PGD;R).


Stran 37

POSELITVENO OBMOČJE KOMPOLJE (ID 11337) 1. Opis naselja Kompolje (ID 11337)

Naselje Kompolje leži na desnem bregu reke Save in sodi v KS Boštanj. Poselitev v naselju je strjena, zraven pa sodita še dva zaselka (nista v strjenem območju), in sicer je to zaselek Ješovnik in Dvorec. Mimo naselja Kompolje poteka regionalna cesta Radeče – Boštanj, nanjo pa se priključi lokalna cesta Kompolje (poteka znotraj naselja Kompolje) ter manjše javne poti. Po naselju je speljano električno in telekomunikacijsko omrežje, zgrajeno pa je tudi optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Kompolje – Šmarčna. Znotraj naselja so pozidane in poseljene površine, okoli pa so travnate in obdelovalne površine. Na pozidanih površinah se pojavljajo stanovanjski in kmetijski objekti ter poslovni objekti (DUO Impoljca – enota Kompolje in manjše storitvene dejavnosti). Znotraj naselja se pojavlja ekološko pomembno območje – območje Save od Radeč do državne meje in vodovarstveno območje (1., 2 . in 3. stopnje na občinskem nivoju).

2. Poselitveno območje Kompolje (ID 11337)

Znotraj naselja Kompolje je poselitveno območje Kompolje, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Kompolje ima 66 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 10,73 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Kompolje

Rešitev 1:

Za naselje Kompolje je bil po projektu PID, št. 05012-00, junij 2006 (Sava projekt d.d.) izveden ločen sistem kanalizacije, in sicer je bil zgrajen fekalni kanalizacijski vod v dolžini 1345 m, od tega je 913 m primarnih in sekundarnih vodov in 432 m priključnih vodov (geodetski posnetek – D.L.1 pregledna situacija kanalizacije Kompolje, Kostak d.d., junij 2006), ki zajema 4 kanale in sicer kanal K1, K2, K3 in K4. Kanal K1 je glavni kanal, na katerega se priključi na jašku 5 kanal K2, na jašku 10 se priključi kanal K3 ter na jašku 15 in 13 se priključi kanal K4. Kanal K1 vodi do biološke čistilne naprave, ki se nahaja na zemljišču s parcelno številko 83/9 in 83/8 k.o. 1382 Kompolje. Hišni priključki so bili izvedeni z direktno priključitvijo iz obstoječih greznic. Zmogljivost čistilne naprave je 90-115 PE. Mehansko stopnjo predstavlja troprekatna greznica, kjer se opravi mehansko čiščenje s sedimentacijo večjih delcev, ki potonejo na dno (shema procesa čiščenja – glej sliko spodaj). V tej fazi poteka anaerobni proces metanskega vrenja do delne mineralizacije blata. Biološki proces poteka v aeracijskem jašku s pomočjo aktivnega blata. V jašku so namreč plastični plavajoči nosilci, kamor se naselijo raznovrstni aerobni mikroorganizmi, ki za hrano koristijo organske snovi v odpadni vodi in jo na tak način čistijo. Kisik, katerega ti mikroorganizmi potrebujejo za normalen razvoj, se v jašek vpihuje s puhalom. Odpadno blato iz aeracijskega jaška (sekundarno blato) odnese v naslednji jašek – naknadni ali sekundarni usedalnik. Iz dna se blato občasno prečrpa na začetek mehanske stopnje, v greznico. Očiščena odpadna voda s površine sekundarnega usedalnika odteka v reko Savo.


Stran 38

Čistilna naprava deluje v skladu z zakonodajo, vendar pa je zaradi zastarele tehnologije in neustrezne izvedbe priključkov na obstoječ kanalizacijski sistem s to čistilno napravo precej obratovalnih stroškov.

V tej rešitvi so vključene vse hišne številke znotraj poselitvenega območja, razen hišne številke Kompolje 1, 1A, 2, 3, 3A (so izven poselitvenega območja in preveč oddaljene od kanalizacijskega sistema).

Rešitev 2:

Za poselitveno območje Kompolje predlagamo rešitev, ki bi vključevala izgradnjo povezovalnega kanalizacijskega voda do čistilne naprave Orehovo. Čistilna naprava Orehovo je predvidena za 300 PE, poselitveno območje Orehovo pa ima 138 PE, kar pomeni, da so kapacitete na čistilni napravi Orehovo še proste. Ob priključitvi naselja Kompolje bi se na čistilni napravi Orehovo čistile odpadne fekalne vode, ki predstavljajo obremenitev za 252 PE. Tako bi na čistilni Orehovo ostalo še tudi nekaj rezervnih kapacitet. Po tej rešitvi je predvidena izgradnja povezovalnega kanala K5, ki bi odvajal odpadne vode iz čistilne naprave Kompolje do čistilne naprave Orehovo. Preko reke Save bi se odpadne vode prečrpavale po tlačnem fekalnem kanalizacijskem vodu TKOr. Skladno z to rešitvijo bi bilo potrebno izgraditi še eno črpališče, ki bi ga umestili na zemljišče s parcelno številko 1609/19 k.o. 1382 Kompolje. Ta rešitev bi vključila tudi hišne številke Kompolje 26, 27, 28, 29, ki so izven poselitvenega območja Kompolje. Dolžine kanalov po tej rešitvi so različne, in sicer:

• Kanal K5: meri 1096 m

• Kanal TKOr : meri 941 m

4. Vrednost izvedenih del za rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Kompolje

Skupna vrednost izvedenih del za kanalizacijo za naselje Kompolje je 243.942,08 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za čistilno napravo Kompolje je 91.282,23 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za kanalizacijo in čistilno napravo Kompolje je 335.224,31 € brez DDV.

4.1. Ocena dodatnih investicijskih stroškov za rešitev 2 odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Kompolje (vir podatka za oceno investicijskih stroškov so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev – nižje od projektantskih cen)

KOMPOLJE 2 Stroški (€) brez DDV Povezovalni kanalizacijski vod Kompolje K5 -gravitacijski (m)

1096 246.600

Povezovalni kanalizacijski vod Kompolje TKOr – tlačni (m)

941 122.330

Črpališče 1 15.000 Skupaj stroški 383.930 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja povezovalnega kanalizacijskega voda) na posamezni evidentiran objekt (poselitvenega območja 23 + h.št. 26, 27, 28, 29 + predvidenih 5 stan.objektov) in uporabnika (skupaj 89 PE): 383.930€/32 (št. objektov) = 11.998 €/objekt ali 4.314 €/PE. Strošek je v € brez DDV. V število vključenih objektov se upošteva tudi število predvidenih objektov(5) v poselitvenem območju Kompolje. Število prebivalcev(PE) je povzeto iz operativnega programa(Vir: Statistični urad RS), za nove objekte pa povprečno število članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/gosp. oz. objekt).


Stran 39

4.1.1. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE): (x v metrih na priključenega prebivalca – PE, skupna dolžina kanalov 2037 m) KRWOE = 5.163 €/PE

4.1.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, Kompolje in Orehovo št. vključenih PE 252) KRWKA = 919 €/PE

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Kompolje

V poselitvenem območju Kompolje je odvajanje odpadnih voda že urejeno in odpadne vode so speljane na ČN Kompolje. Čistilna naprava deluje v skladu z zakonodajo (obveze občine do države po OP v tem poselitvenem območju so izpolnjene), vendar ima upravljavec čistilne naprave zaradi zastarele tehnologije čiščenja odpadnih vod in neustrezne izvedbe priključkov na obstoječ kanalizacijski sistem s to čistilno napravo precej obratovalnih stroškov. Glede na to, da so na čistilni napravi Orehovo še proste kapacitete pri obremenitvi te ČN, bi bilo smiselno izvesti dodatno investicijo in preko povezovalnega kanalizacijskega voda priključiti naselje Kompolje na ČN Orehovo.


Stran 40

POSELITVENO OBMOČJE BOŠTANJ ( ID 11066) 1. Opis naselji Boštanj, Dolenji Boštanj in Radna

Naselje Boštanj se nahaja na desnem bregu reke Save in sodi v KS Boštanj. Na obrobju naselja Boštanj poteka kategorizirana državna glavna cesta G1-5 Radeče – Boštanj - Impoljca in se nanjo priključujejo kategorizirani občinski lokalni cesti Sv. Križ – Graščina in Dolenji Boštanj – Grahovica – Brezovo in druge manjše javne poti iz naselja Boštanj. Naselje je urejeno z električnem in telekomunikacijskem omrežjem ter optičnem omrežjem. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Boštanj. Ob glavni cesti, lokalnih cestah in javnih poteh so predvsem pozidane in poseljene površine, okoli pa so travnate, obdelovalne površine ter sadovnjaki in vinogradi. Na zahodni strani naselja Boštanj se razprostira gozd. Na pozidanih površinah so predvsem stanovanjski, poslovni objekti in kmetijski objekti. V naselju so številni poslovni objekti in sicer: osnovna šola, župnišče, gasilski dom, trgovski objekt (Tuš), bencinski servis, dom krajanov, avtomehanična delavnica, gostinski lokali in druge manjše storitvene in obrtne dejavnosti. V naselju se pojavlja območje Nature 2000 in ekološko pomembno območje Boštanj pri Sevnici - rastišče rumenega sleča, ter vodovarstveno območje na občinskem nivoju 3 kategorije.

Naselje Dolenji Boštanj se nahaja na jugu naselja Boštanj in leži na desnem bregu reke Save ter sodi v KS Boštanj. Na vzhodnem obrobju naselja poteka kategorizirana državna glavna cesta G1-5 Boštanj – Impoljca - Drnovo in se nanjo priključi občinska lokalna cesta Obrtna cona – Dolenji Boštanj – Župnišče - Šola, ter druge manjše javne poti. Na južnem obrobju naselja pa poteka državna regionalna cesta Mokronog – Boštanj in se nanjo priključujejo manjše javne poti iz naselja Dolenji Boštanj. Skozi naselje poteka tudi železniška proga Trebnje - Sevnica. Naselje je urejeno z električnem in telekomunikacijskem omrežjem ter optičnem omrežjem. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Boštanj. Ob regionalnih, lokalnih cestah in javnih poteh so predvsem pozidane in poseljene površine, okoli pa so travnate, obdelovalne površine in sadovnjaki z vinogradi. Na jugozahodni strani se razprostira gozd. Na pozidanih površinah so predvsem stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti. V naselju so številni poslovni objekti z dejavnostmi: proizvodnja betonov, pridobivanje gramoza, peska, gline, vzdrževanje in popravila motornih vozil, popravila strojev in naprav, gradnja cest - GRADNJE d.o.o. Boštanj, tehnični prodajni center Sevnica- INPOS, trgovska objekta Tuš in Mercator, trgovsko-servisni center Sava avto, proizvodnja valovitega papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže, oblikovanje in obdelava ravnega stekla – TERMOGLAS, druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave- EVERGREEN, frizerski salon, gostinski lokali, ter druge manjše storitvene in obrtne dejavnosti. Na jugu naselja se nahaja ekološko pomembno območje in območje Nature 2000 območje reke Mirne in naravna vrednota lokalnega pomena potok Grahovica, ter vodovarstveno območje na občinskem nivoju 2 in 3 stopnje in zajetje Lojzov izvir.

Naselje Radna se nahaja na desnem bregu reke Save in sodi v KS Boštanj. Mimo naselja potekata državni kategorizirani cesti in sicer glavna cesta Boštanj – Impoljca - Drnovo in regionalna cesta Mokronog – Boštanj. Na regionalno cesto Mokronog –Boštanj se priključi lokalna cesta Laze pri Boštanju – Konjsko ter druge manjše javne poti, na glavno cesto Boštanj – Impoljca pa se priključi lokalna cesta Radna – Lukovec ter druge manjše javne poti. Naselje je urejeno z električnem in telekomunikacijskem omrežjem ter optičnem omrežjem. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Boštanj. Ob državnih, lokalnih cestah in javnih poteh so predvsem pozidane in poseljene površine, okoli pa so travnate, obdelovalne površine, gozdne površine ter sadovnjaki. Na pozidanih površinah so predvsem stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti. Poslovni objekti so: stavbno mizarstvo in tesarstvo - MIZARSTVO JUDEŽ, gostinsko-prehrambeni objekt, trgovski center Hofer, zobozdravstvena dejavnost, proizvodnja drugih izdelkov iz gume – Siliko, vzdrževanje in popravila motornih vozil in druge storitvene in obrtne dejavnosti. Na severu naselja se nahaja ekološko pomembno območje in območje Nature 2000 območje reke Mirne.


Stran 41

2. Poselitveno območje Boštanj (ID 11066)

Naselji Boštanj in Dolenji Boštanj se pojavljata znotraj poselitvenega območja Boštanj, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. V sklopu urejanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz tega poselitvenega območja pa se je uredilo tudi odvajanje odpadnih vod iz naselja Radna. Poselitveno območje Boštanj ima 880 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 17,88 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselij Boštanj, Dolenji Boštanj in Radna

Rešitev 1:

V naseljih Boštanj, Dolenji Boštanj in Radna je obstoječi mešani kanalizacijski sistem, v katerega so speljane odpadne vode iz gospodinjstev in poslovnih objektov zgoraj navedenih naselij .

V sklopu izvedbe projekta kanalizacijski sistem Sevnica-Boštanj in CČN Sevnica se je obstoječa mešana kanalizacija v naseljih Boštanj, Dolenji Boštanj in Radna priključila na primarni kolektor B (5. faza projekta). Primarni kolektor z vsemi kanalizacijskimi objekti je bil izveden po projektu PID 115/10, april 2010, (Hidrosvet d.o.o.). Izvedeni primarni kolektor B meri 1960 m in poteka od objekta RBDV-D8 (razbremenilni bazen deževnih vod) do mesta priključitve primarnega kolektorja B na primarni kolektor A pri RBDV-L3. Razbremenilni bazeni deževnih vod se nahajajo na različnih lokacijah, in sicer RBDV-D8 je na zemljišču z parcelno št. 294/1 k.o. 1381 Boštanj, RBDV-D7 je na zemljišču z parcelno št. 285/3 k.o. 1381 Boštanj, RBDV-D6 je na zemljišču z parcelno št. 233/2 k.o. 1381 Boštanj in RBDV-D5 je na zemljišču z parcelno št. 2312/62 k.o. 1391 Log. Na kanalizacijskem sistemu Sevnica-Boštanj se na desnem bregu reke Save na treh različnih lokacijah nahajajo črpališča, in sicer Č2 je na zemljišču z parcelno št. 2312/62 k.o. 1391 Log, Č4 je na zemljišču z parcelno št. 266/1 k.o. 1381 Boštanj in Č3 je na zemljišču s parcelno številko 2310/4 k.o. 1391 Log.

V letu 2012 je bil po projektu PID EA-12/017, leto 2012, (ELITE ARHITEKTI d.o.o.) izveden sekundarni fekalni kanalizacijski sistem za naselja Boštanj, Dolenji Boštanj in Radna. Skupna dolžina vseh kanalov (mešanih in fekalnih) je 1841 m. Na novozgrajeno omrežje je priključena sanitarna in meteorna odpadna voda. Izjema je kanal Radna 3, na katerega je priključena zgolj fekalna odpadna voda. Dolžine gravitacijskih kanalov so različne in sicer:

• Kanal Boštanj 1 –RBDV 8: meri 420 m




• Kanal Dolenji Boštanj: meri 376 m

• Kanal Radna 1: meri 159 m

• Kanal Radna 2: meri 326 m

• Kanal Radna 3: meri 150 m.

Znotraj poselitvenega območja je predvidena izgradnja dodatnih fekalnih kanalov po projektu Sekundarna kanalizacija Boštanj – 2. faza. Ta kanalizacijski sistem bi vseboval 9 kanalov in sicer v skupni dolžini 1655 m. Dolžine gravitacijskih kanalov so različne in sicer:



Stran 42








• Kanal K13: meri 110 m.

Predvidena je tudi izgradnja kanalizacije za zaselek Kozja vas. Predvideva se izgradnja fekalnega kanalizacijskega voda kanal K1 (340 m).

Ta rešitev vključi vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Boštanj, vendar ne vključi hišnih številk Boštanj 18, 18 A, 18 B, 18 C, 18 D, 19, 19 A, 20, 40, 41, 41 A, 42, 42 A, 42 B, 43, 43 A, 43 B, 44, 44 A, 44 B in 45, ki so znotraj poselitvenega območja. Dodatno pa vključi Boštanj 35 A, 54, 54 A in 54 B ter Dolenji Boštanj 54, 66 A, 60 C ter Boštanj 60A, 60 B in 80, ki pa so znotraj poselitvenega območja. Rešitev dodatno vključi hišne številke v naselju Radna (ob Mizarstvu Judež), in sicer Radna 2, 3, 4, 5, 5 A, 5 B, 6, 7, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 30, 31, 32 in 33, ter hišne številke iz naselja Radna ob odcepu za Lukovec, in sicer Radna 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13 A, 14, 15, 16, 17 in 18.

4. Vrednost izvedenih del za rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselij Boštanj, Dolenji Boštanj in Radna

Skupna vrednost izvedenih del za novozgrajeni kanalizacijski sistem Sevnica in Boštanj (faze od 1 do 5) je 9.745.496,86 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za Centralno čistilno napravo Sevnica (oprema, zemljišče, poskusno obratovanje) je 3.238.621,04 € brez DDV. Skupna vrednost izvedenih del za kanalizacijski sistem Sevnica in Boštanj s CČN Sevnica je 12.984.117,90 € brez DDV. Skupna vrednost izvedenih del sekundarne kanalizacije Boštanj – 3. sklop (po projektu PID EA_12/017, oktober 2012, (ELITE ARHITEKTI d.o.o.)) je 460.000,00 € brez DDV. Ocena investicijskih stroškov za dodatne predvidene rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Boštanj, Dolenj Boštanj in Radna 4.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

KANALIZACIJSKI VOD BOŠTANJ 1 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod – kanal K5 (m)

420 94.500

Gravitacijski kanalizacijski vod – kanal K6 (m)

500 112.500


75 16.875


95 21.375

Gravitacijski kanalizacijski vod – 100 22.500


Stran 43

kanal K9 (m) Gravitacijski kanalizacijski vod – kanal K10 (m)

125 28.125


130 29.250


100 22.500


110 24.750

Skupaj stroški 372.375 Gravitacijski kanalizacijski vod Kozja vas – kanal K1 (m)*

340 76. 500

Skupaj stroški z * 448.875 4.1.1. Preračun investicijskih stroškov na uporabnika ( na cca 40% poselitvenega območja - 350 PE): 908.875 € /350PE = 2.597 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.1.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE): (x v metrih na priključenega prebivalca – PE, za cca 40% poselitvenega območja, 350 PE, novi kanali skupaj 1995 m) KRWOE = 1.898 €/PE

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Boštanj, Dolenji Boštanj, Radna

Poselitveno območje je po tej rešitvi že urejeno (v rešitev je vključene 95% celotne obremenitve (PE) znotraj poselitvenega območja in dodatno je v rešitev vključeno še naselje Radna). Ostali deli poselitvenega območja se bodo reševali z individualnimi sistemi. Objekti znotraj poselitvenega območja, ki po študiji nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo in so predvideni za reševanje z individualnimi sistemi, se bodo naknadno preučevali po veljavni občinski zakonodaji. Dodatni predvideni odseki kanalizacije v tem poselitvenem območju vključujejo obnove obstoječe kanalizacije .


Stran 44

POSELITVENO OBMOČJE ARTO (ID 11558) 1. Opis naselja Arto (ID 11558)

Naselje Arto leži na desnem bregu reke Save, znotraj KS Studenec. Ob tem naselju poteka državna kategorizirana glavna cesta Boštanj - Impoljca – Drnovo, skozi naselje pa potekajo lokalna cesta Arto – Ponikve pri Studencu in lokalna cesta Grad Impoljca – Studenec – Rovišče ter manjše javne poti. Naselje Arto ima dve strnjeni poselitveni območji, in sicer pri Dvorcu Impoljca in v naselju Arto (na meji z občino Krško). V naselju je urejeno električno in telekomunikacijsko omrežje ter optično omrežje. Prebivalci v okolici Dvorca Impoljca se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Impoljca, v naselju Arto (ob meji z občino Krško) pa iz javnega vodovoda Primož - Studenec. Na obeh poselitvenih območjih se pojavljajo pozidane in poseljene površine, okoli pa so gozdnate, obdelovalne in travnate površine. Na območju pri Dvorcu Impoljca so še površine intenzivnih sadovnjakov. Na pozidanih območjih so stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti (DUO Impoljca in druge manjše storitvene dejavnosti). V naselju ni vodovarstvenih ali naravovarstvenih območij.

2. Poselitveno območje Arto (ID 11558)

Znotraj naselja Arto je poselitveno območje Arto, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Arto ima 77 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 16,68 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Arto

Rešitev 1:

Za naselje Arto je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 469 m, ki zajema 2 gravitacijska voda. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo za 77 PE (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 2421/1 k.o. 1393 Studenec). Dolžini 2 kanalov (gravitacijska voda) sta različni in sicer:



Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 469 m. Ta rešitev ne vključuje hišnih številk Arto 3, 3B, 4B (znotraj poselitvenega območja) in 12A (izven poselitvenega območja), bi pa se glede na teren morda lahko reševale.

Rešitev 2:

Za naselje Arto je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 642 m, ki zajema 3 gravitacijske vode. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo za 77 PE (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 2421/1 k.o. 1393 Studenec). Dolžine 3 kanalov (gravitacijski vodi) so različne in sicer:




Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 642 m. Ta rešitev ne vključuje hišnih številk Arto 3, 3B, 4B (znotraj poselitvenega območja), reši pa hišno številko 12A.


Stran 45

Rešitev 3:

Za naselje Arto je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 877 m, ki zajema 4 gravitacijske vode in 1 tlačni vod. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo za 77 PE (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 2421/1 k.o. 1393 Studenec). Lokacija črpališča je na zemljišču s parcelno št. 2388 k.o. 1393 Studenec. Dolžine 5 kanalov (gravitacijski vodi + tlačni vod) so različne in sicer:






Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 877 m. Ta rešitev vključuje tudi hišne številke Arto 3, 3B, 4B (znotraj poselitvenega območja, rešitev s prečrpavanjem) ter hišno številko Arto 12A. Hišna številka Arto 3A je izven poselitvenega območja ter terensko nižje od naselja Arto, zato v nobeni od rešitev ni vključena.

Rešitev 4:

Za naselje Arto se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.

• št. obstoječih stanovanjskih objektov 18 in število predvidenih 8 znotraj poselitvenega območja: skupaj 26

4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Arto

4.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitve 1 so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

ARTO 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Arto F1 -gravitacijski (m)

328 73.800

Kanalizacijski vod Arto F2 – gravitacijski (m)

141 31.725

Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Arto) (PE)

77 30.800

Skupaj stroški 136.325 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Arto) na posamezen objekt v tem poselitvenem območju: 136.325 €/26 = 5.243 €/objekt ali 1.405 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.1.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7. – Orientacijske vrednosti):

Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih na priključenega prebivalca - PE) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov:


Stran 46

KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca) KRWOE = 2.645 €/PE

4.1.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih PE 97) KRWKA = 1.166 €/PE


ARTO 2 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Arto F1 - gravitacijski (m)

328 73.800


141 31.725


173 38.925

Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Arto) (PE)

77 30.800

Skupaj stroški 175.250 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Arto) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 175.250 €/26 = 6.740 €/objekt ali 1.807 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.2.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7.– Orientacijske vrednosti):

Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih na priključenega prebivalca - PE) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov: KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca) KRWOE = 2.113 €/PE

4.2.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih 97 PE) KRWKA = 1.166 €/PE


ARTO 3 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Arto F1 - gravitacijski (m)

328 73.800


141 31.725

Kanalizacijski vod Arto F3 – 173 38.925


Stran 47

gravitacijski (m) Kanalizacijski vod Arto F4 – gravitacijski (m)

83 18.675

Tlačni vod Arto kanal T1 (m) 152 19.760 Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Arto) (PE)

77 30.800

Izgradnja črpališča Arto 1 15.000 Skupaj stroški 228.685

Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Arto) na posamezni evidentiran objekt vključno s predvidenimi objekti v poselitvenem območju naselja Arto: 228.685 €/26 = 8.796 €/objekt ali 2.358 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.3.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7. – Orientacijske vrednosti):

Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih na priključenega prebivalca - PE) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov: KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca) KRWOE = 2.645 €/PE

4.3.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih 97 PE) KRWKA = 1.166 €/PE

4.4. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov pri vgradnji individualnih sistemov v naselju Arto so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe in predvidene stanovanjske objekte na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013.

ARTO 4 Število stanovanjskih objektov


Male ČN (5PE) 26 78.000 ali 804 €/PE

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Arto

Ob primerjavi stroškov investicij posameznih rešitev za poselitveno območje Arto z oceno investicijskih stroškov izgradnje kanalizacije in rastlinske čistilne naprave z izhodišči iz OP (glej stran 12, 13) ugotavljamo, da gradnja javnega kanalizacijskega sistema Arto v vseh treh variantah ne presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda glede na izhodišča OP. Gradnja kanalizacije in skupne čistilne naprave za naselje Arto (varianta 3) pa ustreza tudi ekonomski učinkovitosti, ker je ob upoštevanju vseh objektov na enoto PE najugodnejša. Za to poselitveno območje predlagamo, da se uredi odvajanje in čiščenje odpadnih voda z izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema in skupne čistilne naprave.


Stran 48

V poselitveno območje je po tej rešitvi vključeno 95% celotne obremenitve (PE) znotraj poselitvenega območja). Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Objekti znotraj poselitvenega območja, ki po študiji nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo in so predvideni za reševanje z individualnimi sistemi, se bodo naknadno preučevali po veljavni občinski zakonodaji.

Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).

Glede na to, da se znotraj poselitvenega območja Arto ne pojavljajo vodovarstvena območja oz. območja s posebnimi zahtevami, vendar mimo naselja Arto teče potok Štagina, ki se izliva v reko Savo in je vključeno v ekološko pomembno območje EPO, je to naselje vključeno v osnovno stopnjo OP.


Stran 49

POSELITVENO OBMOČJE KRMELJ (ID 11141) 1. Opis naselja Krmelj

Naselje Krmelj leži ob potoku Hinja in sodi v KS Krmelj. Poselitev v poselitvenem območju je strjena v dveh sklopih enohektarskih celic na območjih Krmelj in Hinjce. Skozi naselje Krmelj vodi regionalna cesta Tržišče – Hotemež, do naselja Hinjce pa lokalna cesta Križ – Hinjce – Krmelj, ter ostale javne poti. Po naselju Krmelj je speljano električno, telekomunikacijsko in optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo z pitno vodo iz javnega vodovoda Krmelj. V samem naselju se pojavljajo travne površine in gozdne površine ter nekaj obdelovalnih površin in nekaj zamočvirjenih površin. Ob regionalni, lokalni in javnih poteh so pozidane in poseljene površine z stanovanjskimi in kmetijskimi objekti ter poslovnimi objekti. Poslovni objekti so : osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, pošta, banka, DOGA GALVANA d.o.o. (dejavnost za prekrivanje kovin z kovinami), ATG ZUPAN d.o.o. (trgovina na drobno z specializiranim materialom, kovinskimi barvami in steklom), gasilski dom, avto kleparska in vlečna dejavnost, trije frizerski saloni, klub športnih dejavnosti – Judo, 5 gostinskih lokalov, prehrambeni obrat, proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov, podjetje INKOS, Armat d.o.o. (specializirana gradbena dela), gostinsko – trgovska objekta (Tuš in Kmečka Zadruga), trgovina s pisarniškim materialom in druge manjše storitvene dejavnosti. V naselju Krmelj se nahajata dva ekološko pomembna območja. SV od naselja Hinjce je EPO (območje Kameniški potok) - znotraj tega EPO je še območje Nature 2000 (območje Kameniški potok). Na SZ Krmelja je EPO (območje potoka Kamenica) - znotraj tega EPO je še območje Nature 2000 (območje Hinje s pritoki). V naselju se nahaja tudi naravna vrednota in to je ribnik Krmelj, ki leži južno od Krmelja.

2. Poselitveno območje Krmelj (ID 11141)

Znotraj naselja Krmelj je poselitveno območje Krmelj, ki se razprostira na območju naselij Krmelj in Hinjce. V skladu z operativnim programom je potrebno za to poselitveno območje urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Krmelj ima 697 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 21,57 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Krmelj in Hinjce

Rešitev 1:

Za naselje Krmelj je po projektu K-8/2007 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 6108 m, ki zajema 22 gravitacijskih vodov. Glavni kanal je kanal 1, ki poteka vzporedno z regionalno cesto Tržišče – Hotemež in se zaključi v naselju Tržišče na predvidenem mestu čistilne naprave in sicer na zemljišču z parcelno št. 575 k.o. 1397 Tržišče. V naselju Tržišče naj bi se gradila čistilna naprava za poselitveno območje Krmelj in Tržišče skupaj (869 PE). Na kanal 1 se priključi kanal 2, na katerega bi bil priključen še kanal 3, kanal 2 bi potekal pod staro stavbo osnovne šole, nato se priključi na kanal 1 še kanal 5, na katerega pa se priključita kanala 6 in 7, priključitev na kanal 1 se nadaljuje tudi na kanalu 8, ki poteka mimo zdravstvenega doma, in se nanj priključi tudi kanal 9. Na kanal 1 se priključi tudi kanal 10, nato se priključi še kanal 12, na katerega se veže kanal 11 in 13, ki pa zajemajo več stanovanjskih objektov proti Hinjcami. Na kanal 1 se priključi tudi kanal 14, ki pa zajema še kanal 15 in 16, ter kanal 17, ki se mu pridružita kanal 18 in 21, na koncu pa se na kanal 1 priključi še kanal 19, ki poteka mimo podjetja Doga d.o.o. in kanal 20, ki poteka od žage na koncu Krmelja. Dolžina gravitacijskih kanalov je različna in sicer:

• Kanal 1: meri 3327 m





Stran 50



















Skupna dolžina vseh gravitacijskih kanalov je 6108 m.

Za naselje Hinjce je po projektu K-7/2009 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 1006 m, ki zajema 6 gravitacijskih vodov, ter tlačni vod in črpališče. Za celotno območje je predviden ločen sistem kanalizacije, in sicer le odvodnjavanje komunalnih vod – sušnega odtoka. Ostale padavinske vode s streh in dvorišč objektov se odvodnjavajo po morebitnih obstoječih mešanih kanalih oz. individualno do najbližjega odvodnika s ponikanjem. Kanal H1 poteka od predvidenega črpališča na vzhodnem delu naselja Hinjce proti zahodu, nanj se priključijo kanali H2, ki pa zajema še kanal H3. Na kanal H1 se priključijo še kanali H 4, H5 in H6. Vzporedno z kanalom H1, naj bi potekal še tlačni vod, ki bi imel črpališče na zemljišču s parcelno št. 1223/2 k.o. Goveji Dol. Po tlačnem vodu bi odpadna komunalna voda odtekala v kanal K11 , ki poteka ob lokalni cesti Hinjce – Krmelj in se nanj priključijo tudi objekti ob tej lokalni cesti Dolžina gravitacijskih vodov in tlačnega voda je različna, in sicer:

• Kanal H1: meri 164 m





Stran 51



• Kanal K11 (od jaška K11-9 do K11-32): meri 550 m

• Tlačni vod: meri 188 m

Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja je 1006 m.

Za naselje Hinjce je po projektu K-7/2009 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) že delno izveden kanalizacijski sistem. Izvedena dela so povzeta po projektu PID – 06/2010 (GRP – gradbeno projektiranje in svetovanje, Igor Rems s.p.). Izgrajen je kanal H1, kanal H4, kanal H5 in kanal H6, ter tlačni vod. Izgrajeno pa ni:

• Kanal H3, se ni izvedel, kot je predvideval projekt PZI, št. K-7/2009

• Kanal H2 tudi ne v celoti, delno, samo jašek H2-1 od tega kanala

• Na kanalu H1 se ni izvedel jašek H1-3

• Na tlačnem vodu se niso izvedli jaški z čistilnim kosom.

Rešitev 2:

Iz naselij Krmelj in Hinjce bi lahko bilo odvajanje in čiščenje vode po projektu K-8/2007 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.), vendar bi se kanal 1 zaključil na jašku K1-63 in bi se združil s kanalom 20. V tej rešitvi dodajamo še kanalizacijski odsek proti Gabrijelam, ki bi rešil hišne številke Krmelj 29, 31, 33, 35. Za naselje Krmelj je bila narejena idejna zasnova 52/10, maj 2011, LIMNOS d.o.o., ki navaja umestitev rastlinske čistilne naprave LIMNOWET 1300 PE na lokaciji 426/50, 426/51 in 426/52 k.o. 1388 Pijavice. Za predvideno rešitev bi bilo potrebno izgraditi še povezovalni vod med jaškom K1-63 ( po projektu K-8/2007) ter čistilno napravo, kateri je sestavljen iz fekalnega gravitacijskega kanala do predvidenega črpališča na lokaciji s parcelno št. 957/1, k.o. 1398 Goveji Dol, in fekalnega tlačnega kanala, preko katerega se odpadna voda prečrpava na predvideno ČN. Umestitev rastlinske čistilne naprave za poselitveno območje Krmelj iz izkušenj upravljavca (Komunala d.o.o. Sevnica) ni najbolj smiselna odločitev. Poselitveno območje Krmelj ima 697 prebivalcev. Za reševanje izključno gospodinjskih odpadnih vod bi potrebovali veliko površino za umestitev RČN (vsaj 1743 m2 ; iz predpostavke da za očiščenje onesnaženja, ki ga povzroči 1 PE, rabimo površino 2,5 m2). Iz izkušenj upravljavca je opaziti, da so rastlinski sistemi primerni predvsem za prečiščenje odpadnih vod iz gospodinjstev v manjših naseljih (do 200 PE). Znotraj poselitvenega območja Krmelj se pojavljajo poslovni objekti, v katerih nastajajo odpadne vode, ki po sestavi niso podobne odpadnim vodam iz gospodinjstva (DOGA d.o.o., ATG ZUPAN d.o.o.,..), zato bi bilo za to poselitveno območje primerno zgraditi eno večjo čistilno napravo z mehansko-biološko tehnologijo čiščenja odpadnih vod (697 PE).

Dolžina gravitacijskih kanalov po tej rešitvi je različna in sicer:

• Kanal proti Gabrijelam: meri 341 m






Stran 52



















• Tlačni kanal TKANAL 1: meri 174 m.

Skupna dolžina vseh gravitacijskih kanalov in tlačnega voda je 4945 m.









Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja za naselje Hinjce je 1006 m.


Stran 53

Rešitev 3:

Iz naselij Krmelj in Hinjce bi lahko bilo odvajanje in čiščenje vode po projektu K-8/2007 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.), vendar bi se kanal 1 zaključil na jašku K1-63 in bi se združil z kanalom 20. V tej rešitvi dodajamo še kanalizacijski odsek proti Gabrijelam, ki bi rešil hišne številke Krmelj 29, 31, 33, 35. Pod tretjo rešitev navajamo umestitev čistilne naprave z mehansko-biološko tehnologijo čiščenja odpadnih vod (697 PE) na lokaciji 957/1 k.o. 1389 Goveji Dol. Za predvideno rešitev bi bilo potrebno izgraditi še povezovalni vod med K1-63 (po projektu K-8/2007) ter čistilno napravo, ki je sestavljen iz fekalnega gravitacijskega kanala do predvidene lokacije ČN. Dolžina gravitacijskih kanalov po tej rešitvi je različna in sicer:

• Kanal proti Gabrijelam: meri 341 m























Skupna dolžina vseh gravitacijskih kanalov je 4723 m.


Stran 54









Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja za naselje Hinjce je 1006 m.

Vse tri zgoraj navedene rešitve vključijo vse hišne številke znotraj poselitvenega območja in dodatno vključijo hišne številke Hinjce 10, Krmelj 10, 12, 14, Krmelj 23A, Krmelj 25, 37, 37A (izven poselitvenega območja).

Rešitev 4:

Za naselje Krmelj in Hinjce se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.

• št. stanovanjskih objektov znotraj poselitvenega območja: 166

4. Ocena investicijskih stroškov rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Krmelj in Hinjce

4.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitev 1 so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

KRMELJ IN HINJCE 1 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Krmelj Kanal 1 (m)

3327 748.575

Gravitacijski kanalizacijski vod Krmelj Kanal 2 (m)

160 36.000


148 33.300


91 20.475


362 81.450


109 24.525


46 10.350


152 34.200


29 6.525


64 14.400


Stran 55


215 48.375


46 10.350


185 41.625


439 98.775


115 25.875


61 13.725


234 52.650


75 16.875


119 26.775


41 9.225


48 10.800


42 9.450

Gravitacijski kanalizacijski vod Hinjce H2 (m)

48 10.800


34 7.650

Strošek predvidene kanalizacije Krmelj - Hinjce (m)

6190 1.392.750


164 36.900


7 1.575

Gravitacijski kanalizacijski vod Hinjce H5(m)

9 2.025


6 1.350

Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal K11 (od jaška K11-9 do K11-32) (m)

550 123.750

Tlačni vod Hinjce (m) 188 24.440 Cena črpališča Hinjce (kom) 1 15.000 Strošek izgrajene kanalizacije Krmelj – Hinjce (m)

924 205.040

Skupaj stroški kanalizacije Krmelj-Hinjce

7114 1.597.790

Cena čistilne naprave Krmelj – Tržišče (PE); KRWKA=674 €/PE *cena ne vključuje DDV

869 585.706

Skupaj stroški 2.183.496

Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in ČN Krmelj-Tržišče) na posamezen objekt (evidentiranih 166, predvidenih 30, število prebivalcev(PE) je statistično povzeto na povprečno število članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/objekt) v tem poselitvenem območju: 2.067.568 €/196 = 10.549 €/objekt ali 2.675 €/PE. Strošek je v € brez DDV.


Stran 56

4.1.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7 – Orientacijske vrednosti):

Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih na priključenega prebivalca – 773 PE) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov: KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca) KRWOE = 2.679 €/PE

4.1.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave (Krmelj-Tržišče) na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih 945 PE) KRWKA = 660 €/PE Strošek je v € brez DDV.


KRMELJ IN HINJCE 2 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Krmelj-odsek proti Gabrijelam

341 76.725


1649 371.025


160 36.000


148 33.300


91 20.475


362 81.450


109 24.525


46 10.350


152 34.200


29 6.525


64 14.400


215 48.375


46 10.350


185 41.625


439 98.775


Stran 57


115 25.875


61 13.725


234 52.650


75 16.875


119 26.775


41 9.225


48 10.800


42 9.450

Tlačni vod Krmelj TKANAL 1 (m) 174 22.620 Cena črpališča na TKANAL 1 1 15.000 Gravitacijski kanalizacijski vod Hinjce H2 (m)

48 10.800


34 7.650

Strošek predvidene kanalizacije Krmelj-Hinjce (m)

5027 1.129.545


164 36.900


7 1.575


9 2.025


6 1.350


550 123.750

Tlačni vod Hinjce (m) 188 24.440 Cena črpališča Hinjce (kom) 1 15.000 Strošek izgrajene kanalizacije Krmelj-Hinjce (m)

924 205.040

Skupaj stroški kanalizacije Krmelj-Hinjce (m)

5951 1.334.585

Cena čistilne naprave Krmelj (PE); KRWKA=713 €/PE *cena ne vključuje DDV

697 496.961

Skupaj stroški 1.831.546 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in ČN Krmelj) na posamezen objekt (evidentiranih 166, predvidenih 30, število prebivalcev(PE) je statistično povzeto na povprečno število članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/objekt)) v tem poselitvenem območju: 1.831.546 €/196 = 9.345 €/objekt ali 2.369 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.2.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7 – Orientacijske vrednosti):

Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih na priključenega prebivalca – 773 PE) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov:


Stran 58

KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca) KRWOE = 2.356 €/PE

4.2.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih 773 PE) KRWKA = 694 €/PE Strošek je v € brez DDV.

4.3. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

KRMELJ IN HINJCE 3 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Krmelj-odsek proti Gabrijelam

341 76.725


1601 360.225


160 36.000


148 33.300


91 20.475


362 81.450


109 24.525


46 10.350


152 34.200


29 6.525


64 14.400


215 48.375


46 10.350


185 41.625


439 98.775


115 25.875


61 13.725


234 52.650


75 16.875


Stran 59


119 26.775


41 9.225


48 10.800


42 9.450


48 10.800


34 7.650

Strošek predvidene kanalizacije Krmelj – Hinjce (m)

4805 1.081.125


164 36.900


7 1.575


9 2.025


6 1.350


550 123.750

Tlačni vod Hinjce (m) 188 24.440 Cena črpališča Hinjce (kom) 1 15.000 Strošek izgrajene kanalizacije Krmelj – Hinjce (m)

924 205.040

Skupaj stroški kanalizacije Krmelj-Hinjce

5729 1.286.165

Cena čistilne naprave Krmelj (PE) KRWKA=713 €/PE *cena ne vključuje DDV

697 496.961

Skupaj stroški 1.783.126 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in ČN Krmelj) na posamezen objekt (evidentiranih 166, predvidenih 30, število prebivalcev(PE) je statistično povzeto na povprečno število članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/objekt) v tem poselitvenem območju: 1.783.126 €/196 = 9.098 €/objekt ali 2.307 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.2.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7 – Orientacijske vrednosti):


4.2.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca):


Stran 60

(x v PE, št. vključenih 773 PE) KRWKA = 694 €/PE Strošek je v € brez DDV.

4.4. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov pri vgradnji individualnih sistemov so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe in predvidene stanovanjske objekte na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013

KRMELJ IN HINJCE 4 Število stanovanjskih objektov


Male ČN (5PE) 196 588.000

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Krmelj in Hinjce

Ob primerjavi stroškov investicij posameznih rešitev za poselitveno območje Krmelj-Hinjce z oceno investicijskih stroškov izgradnje javne kanalizacije in skupne čistilne naprave z izhodišči iz OP (glej stran 12, 13) ugotavljamo, da gradnja javnega kanalizacijskega sistema Krmelj-Hinjce v vseh treh variantah ne presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda glede na izhodišča OP. Gradnja kanalizacije in skupne čistilne naprave Krmelj za območje Krmelj-Hinjce (varianta 3) pa ustreza tudi ekonomski učinkovitosti, ker je ob upoštevanju vseh objektov na enoto PE najugodnejša. Za to poselitveno območje predlagamo, da se uredi odvajanje in čiščenje odpadnih voda z izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema in skupne čistilne naprave Krmelj. Poselitveno območje Krmelj (ID 11141) mora biti opremljeno z javno kanalizacijo in zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra 2015 (osnovni program 8.stopnje).

Ob upoštevanju prej navedenih ugotovitev in glede na to, da se znotraj poselitvenega območja Krmelj in Hinjce pojavljajo naravovarstvena območja in ima naselje Krmelj predviden razvojni potencial (tu se nahajajo vrtec, šola, gasilski domR.) ter iz okoljskega vidika varovanja vodotoka Hinje je najučinkovitejša rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod z javnim kanalizacijskim sistemom. Za naselje Hinjce je večji del kanalizacije že izveden, za naselje Krmelj pa predlagamo, da se z upoštevanjem že obstoječih kanalizacijskih vodov, IDZ iz leta 2007 ter dodatnih projektnih obdelav glede mikrolokacije ČN Krmelj in tehnologije te ČN predvidi sistem javne kanalizacije za to naselje.

Za eventuelne posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Objekti znotraj poselitvenega območja, ki po študiji nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo in so predvideni za reševanje z individualnimi sistemi, se bodo naknadno preučevali po veljavni občinski zakonodaji.

Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).


Stran 61

POSELITVENO OBMOČJE ROGAČICE (ID 11272) 1. Opis naselja Rogačice (ID 11272)

Naselje Rogačice leži znotraj KS Primož. Naselje se razprostira ob lokalni cesti Primož – Laze pri Boštanju. Znotraj naselja vodi javna pot Rog. Gmajna – Rogačice – Češnjice, ki se priključi na prej omenjeno lokalno cesto. V naselju je urejeno električno in telekomunikacijsko omrežje ter optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo z pitno vodo iz javnega vodovoda Primož. Ob javni poti in lokalni cesti so pozidane in poseljene površine, okoli pa se nahajajo travnate, obdelovalne in gozdnate površine. Na pozidanih površinah so predvsem stanovanjski, kmetijski in poslovni objekt (storitev z gradbeno mehanizacijo). Znotraj naselja ni vodovarstvenih ali naravovarstvenih območji, se pa na robu naselja nahaja naravna vrednota potok Jesenk (levi pritok Dolskega potoka oz. Radulje severno od Škocjana).

2. Poselitveno območje Rogačice (ID 11272)

Znotraj naselja Rogačice je poselitveno območje Rogačice, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Rogačice ima 49 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 21,23 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Rogačice

Rešitev 1:

Za naselje Rogačice je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 227 m, ki zajema 1 gravitacijski vod. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo do 50 PE (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 2607 k.o. 1395 Telče). Dolžini gravitacijskega kanala je:


Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 227 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Rogačice. Objekti Rogačice 13 in 14 so izven poselitvenega območja in preveč oddaljeni od predvidenega kanalizacijskega sistema.

Rešitev 2:

Za naselje Rogačice se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.


4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Rogačice


ROGAČICE 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Rogačice F1 -gravitacijski (m)

227 51.075

Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Rogačice) (PE)

do 50 PE 30.380


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Rogačice) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 81.455 €/11 = 7.405 €/objekt ali 1.662 €/PE. Strošek je v € brez DDV.


Stran 62



4.1.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih 49 PE) KRWKA = 1.384 €/PE Strošek je v € brez DDV.

4.2. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov za vgradnjo individualnih kanalizacijskih sistemov v naselju Rogačice so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013

ROGAČICE 2 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 11 33.000 € ali 673 € /PE Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz naselja Rogačice ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 16.500 EUR.

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Rogačice

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za to poselitveno območje z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) podajamo, da gradnja skupne čistilne naprave v poselitvenem območju presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP, za odvajanje z gradnjo kanalizacije pa je v mejah ekonomsko upravičenih stroškov ( povezovanje individualnih sistemov v individualne kanalizacijske sisteme). Za to poselitveno območje predlagamo vgradnjo individualnih sistemov. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).

Glede na to, da se znotraj poselitvenega območja Rogačice ne pojavljajo vodovarstvena območja oz. območja s posebnimi zahtevami, je pa naselje vključeno v osnovne stopnje OP, predlagamo da se v naselju vgradijo individualni sistemi.


Stran 63

POSELITVENO OBMOČJE ŠENTJUR NA POLJU (ID 11353) IN ŠMARČNA-BREG (ID 11351) 1. Opis naselij Šentjur na Polju, Šmarčna, Breg

Naselje Šentjur na Polju leži na levem bregu reke Save in sodi v KS Loka pri Zidanem Mostu. Skozi naselje poteka regionalna cesta Radeče – Breg, na katero se priključijo manjše javne poti. Del strjenega naselja je stisnjen v kot med reko Savo in regionalno cesto, del pa se ga razprostira severno od regionalne ceste proti naselju Breg. V naselju je urejeno električno, telekomunikacijsko in optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Breg – Šentjur na Polju. Ob javnih poteh in regionalni cesti so pozidane in poseljene površine, ostalo pa so travnate in obdelovalne površine ter na severu naselja se nahaja gozd. Na pozidanih površinah se nahajajo stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti (gasilsko društvo in nekaj manjših storitvenih dejavnosti). V naselju je tudi ekološko pomembno območje – območje reke Save od Radeč do državne meje.

Naselje Šmarčna leži na desnem bregu reke Save in sodi v KS Boštanj. Poselitev v naselju je strjena. Na obrobju naselja Šmarčna poteka regionalna cesta Radeče – Boštanj, znotraj naselja pa potekajo javne poti, ki se priključijo na lokalno cesto Šmarčna, le ta pa se priključi na prej omenjeno regionalno cesto. Po naselju je speljano električno in telekomunikacijsko omrežje, izgrajeno pa je tudi optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Šmarčna – Kompolje. Samo naselje je obdano z obdelovalnimi in travnatimi površinami ter sadovnjaki, znotraj naselja pa so pozidane in poseljene površine. Ob javnih poteh in ob lokalni cesti so predvsem stanovanjski objekti in kmetijski objekti, v naselju pa se pojavljata tudi dva poslovna objekta (gostinska dejavnost in športno - kulturno društvo). V naselju je ekološko pomembno območje, in sicer je to območje reke Save od Radeč do državne meje.

Naselje Breg se nahaja na levem bregu reke Save in sodi v KS Loka pri Zidanem Mostu. Strjena poselitev se nahaja ob Liškem potoku, ki se izteka v reko Savo. Skozi naselje vodi regionalna cesta Breg – Sevnica – Brestanica, na katero se priključi regionalna cesta Breg – Jurklošter (poteka ob Liškem potoku). Na to regionalno cesto se priklopi lokalna cesta Podvinski potok – Okroglice ter manjše javne poti. Naselje Breg se razprostira od naselja Šentjur na Polju do Ledine. V naselju je urejeno električno, telekomunikacijsko in optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Breg – Šentjur na Polju. Znotraj naselja Breg so pozidane in poseljene površine, okoli pa so obdelovalne, travnate površine, gozdne površine, vinogradi ter sadovnjaki. Poseljene in pozidane površine se nahajajo ob regionalnih, lokalnih in javnih poteh. Na poseljenih predelih se pojavljajo tudi stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti (gozdarske storitvene dejavnosti in 2 drugi manjši storitveni dejavnost). V naselju se nahaja ekološko pomembno območje – območje Save, ki poteka od Radeč do državne meje.

2. Poselitvena območja Šentjur na Polju (ID 11353) in Šmarčna-Breg (ID 11351)

Znotraj naselja Šentjur na Polju je poselitveno območje Šentjur na Polju, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Šentjur na Polju ima 90 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 10,64 PE/ha.

Znotraj naselij Šmarčna in Breg je poselitveno območje Šmarčna - Breg, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Šmarčna – Breg ima 184 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 10,87 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselij Šentjur na Polju ter Šmarčna in Breg

Rešitev 1:

Za naselji Šentjur na Polju in Breg je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 2925 m, ki zajema 12 gravitacijskih vodov in 1 tlačni vod ter 1 črpališče. Fekalni kanalizacijski vod F1 se zaključi s


Stran 64

rastlinsko čistilno napravo za 174 PE (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 85/5 k.o. 1365 Breg). Dolžine 12 gravitacijskih kanalov in 1 tlačnega kanala so različne, in sicer:














Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 2925 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Šentjur na Polju in dodatno reši še hišno št. Šentjur 17, 18 (izven poselitvenega območja). Ta rešitev ne reši hišne številke Breg 15,17,17A, čeprav so znotraj poselitvenega območja.

Rešitev 1:

Za naselje Šmarčna je po projektu K-30/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 1259 m, ki zajema šest kanalov, dva črpališča in dva tlačna voda, ki pa bi vodili do male čistilne naprave Šmarčna za 100 PE. Projektna kanalizacija je predvidena za odvod komunalnih odpadnih voda – sušnega odtoka. Padavinske vode naj bi se odvajale po obstoječi stari individualni kanalizaciji do odvodnika – reke Save, s ponikanjem oz. po terenu. Kanal SM1 je predviden, da poteka od Črpališča 1 v jugozahodnem delu naselja Šmarčna proti jugovzhodnemu delu naselja, kanal SM 2 poteka od kanala SM1 proti jugozahodu. Kanal SM3 je kratek kanal, ki poteka od Črpališča 1 proti severu, kanal SM4 je osrednji kanal, ki poteka do Črpališča 2. Kanal SM 5 poteka vzporedno z tlačnim vodom 2 in poteka proti Črpališču 2. Kanal SM 6 pa je iztočni kanal, ki poteka od čistilne naprave do reke Save. Črpališče 1 je predvideno jugozahodnem delu naselja na zemljišču s parcelno št. 558/1 k.o. Kompolje, Črpališče 2 pa je predviden v osrednjem delu naselja Šmarčna na zemljišču s parcelno št. 456 k.o. Kompolje. Tlačni vod 1 poteka vzporedno z kanalom SM 3 in poteka od Črpališča 1, tlačni vod 2 pa poteka vzporedno s kanalom SM 5 in poteka od Črpališča 2 ter se konča na biološki čistilni napravi. Mala biološka čistilna naprava bi se nahajala na zemljišču s parcelno št. 427/2 k.o. Kompolje. Čistilna naprava bi se napajala preko elektro kablovoda iz obstoječe TP Šmarčna v dolžini 643 m. Čistilna naprava Šmarčna bi bila sestavljena iz bioaeracijskega bazena in kompresorske postaje, delovanje pa bi bilo avtomatsko. Trasa kanalizacije bi ležala v zaščitenem območju krajinskega parka, v neposredni bližini cerkve Marije Pomočnice, ter v bližini zaščitenega arheološkega najdišča Kompolje ob Savi – gomilno grobišče Dobrava iz časa pozne železne dobe. Dolžina kanalov in dveh tlačnih vodov je različna in sicer :


Stran 65

• Kanal SM1: meri 367 m






• Tlačni vod 1, ki poteka od črpališča 1: meri 48 m

• Tlačni vod 2, ki poteka od črpališča2: meri 329 m

Skupna dolžina kanalov in dveh tlačnih vodov je 1259 m. Ta rešitev reši tudi hišne številke Šmarčna 26,27 (zunaj poselitvenega območja).

Rešitev 2:

Za naselje Šmarčna je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 2850 m, ki zajema pet kanalov, tri črpališča in tri tlačne vode. Projektna kanalizacija je predvidena za odvod komunalnih odpadnih voda – sušnega odtoka. Padavinske vode naj bi se odvajale po obstoječi stari individualni kanalizaciji do odvodnika – reke Save, s ponikanjem oz. po terenu. Kanal SM 1 je predviden, da poteka od Črpališča 1 v jugozahodnem delu naselja Šmarčna proti jugovzhodnemu delu naselja, kanal SM 2 poteka od kanala SM 1 proti jugozahodu. Kanal SM 3 je kratek kanal, ki poteka od Črpališča 1 proti severu, kanal SM 4 je osrednji kanal, ki poteka do Črpališča 2. Kanal SM 5 poteka vzporedno z tlačnim vodom 2 in poteka proti Črpališču 2. Črpališče 1 je predvideno na jugozahodnem delu naselja na zemljišču s parcelno št. 558/1 k.o. Kompolje, Črpališče 2 pa je predvideno v osrednjem delu naselja Šmarčna na zemljišču s parcelno št. 456 k.o. Kompolje. Tlačni vod 1 poteka vzporedno z kanalom SM 3 in poteka od Črpališča 1, tlačni vod 2 pa poteka vzporedno z kanalom SM 5 in poteka od Črpališča 2 proti predvidenemu črpališču za prečrpavanje odpadnih vod do naselja Kompolje (na zemljišču s parcelno št. 427/8 k.o. 1382 Kompolje). Odpadne vode iz naselja Šmarčna bi se prečrpavale do predvidenega fekalnega gravitacijskega voda K5 (teče poleg čistilne naprave Kompolje) na ČN Kompolje. Trasa kanalizacije bi ležala v zaščitenem območju krajinskega parka, v neposredni bližini cerkve Marije Pomočnice, ter v bližini zaščitenega arheološkega najdišča Kompolje ob Savi – gomilno grobišče Dobrava iz časa pozne železne dobe. Dolžina kanalov in dveh tlačnih vodov je različna in sicer :






• Tlačni vod 1, ki poteka od črpališča 1: meri 48 m

• Tlačni vod 2, ki poteka od črpališča2: meri 329 m

• Tlačni vod TSMK: meri 1612 m.


Stran 66

Skupna dolžina kanalov in treh tlačnih vodov je 2850 m. Ta rešitev reši tudi hišne številke Šmarčna 26,27 (zunaj poselitvenega območja).

Rešitev 3:

Za naselja Šentjur na Polju, Šmarčna in Breg se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj obeh poselitvenih območij.

• št. stanovanjskih objektov znotraj poselitvenega območja Šentjur na Polju: 34

• št. stanovanjskih objektov znotraj poselitvenega območja Šmarčna-Breg: 62

4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Šentjur na Polju, Breg ter Šmarčna

4.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitev 1 za naselje Šentjur-Breg so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

ŠENTJUR-BREG 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Šentjur-Breg F1 –gravitacijski (m)

1183 266.175

Kanalizacijski vod Šentjur-Breg F2 –gravitacijski (m)

108 24.300


41 9.225


137 30.825


63 14.175


168 37.800


178 40.050


420 94.500

Kanalizacijski vod Šentjur-Breg F9-gravitacijski (m)

215 48.375


125 28.125


29 6.525


132 29.700

Kanalizacijski vod Šentjur-Breg T1 – tlačni (m)

126 16.380

Kanalizacijski vod Šentjur-Breg (m)

2925 646.155

Izgradnja rastlinske čistilne naprave Šentjur-Breg (PE)

174 69.600


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Šentjur-Breg) na posamezen objekt (evidentiranih 65, predvidenih 10, število prebivalcev(PE) je statistično povzeto na povprečno število članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/objekt) v tem poselitvenem območju:


Stran 67

715.755 €/75 = 9.543 €/objekt ali 3.408 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.1.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7 – Orientacijske vrednosti):


4.1.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave (Šentjur-Breg) na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih 210 PE) KRWKA = 962 €/PE. Strošek je v € brez DDV.

4.2. Za oceno investicijskih stroškov so povzete cene po projektu K-30/2004 (GPI – Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.)

ŠMARČNA 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Šmarčna (m) 1259 280.504,96 Izgradnja čistilne naprave (PE) 100 11.865,05 Zunanja ureditev Čistilne naprave 12.593 Električne inštalacije in električna oprema za Črpališče1

14.429,67

Električne inštalacije in električna oprema za Črpališče2

21.759,96

Električne inštalacije in električna oprema za čistilno napravo

16.637,66

Strojne inštalacije in strojna oprema za Črpališče1

10.787,01

Strojne inštalacije in strojna oprema za Črpališče2

14.709,56

Strojne inštalacije in strojna oprema za čistilno napravo

31.367,88

Skupaj stroški 414.654,78 Skupaj stroški z DDV 497.585,73

Glede na to, da je projekt že iz leta 2004 za rešitev ŠMARČNA 1 podajamo še investicijsko tabelo na podlagi ponudb izvajalcev (nižja od projektantskih cen) .

4.3. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitev 1 za naselje Šmarčna so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

ŠMARČNA 1 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal SM1 (m)

367 82.575

Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal SM2 (m)

66 14.850


21 4.725


Stran 68


229 51.525


178 40.050


21 4.725

Tlačni vod 1, ki poteka od črpališča 1 (m)

48 6.240


329 42.770

Izgradnja črpališč Šmarčna 2 30.000 Skupaj stroški kanalizacije Šmarčna

1259 277.460

Cena čistilne naprave Šmarčna (PE)

100 + 15 PE 115.800


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in ČN Šmarčna) na posamezni evidentiran objekt v teh poselitvenih območjih: Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in ČN Šmarčna) na posamezen objekt (evidentiranih 31, predvidenih 10, število prebivalcev(PE) je statistično povzeto na povprečno število članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/objekt) v tem poselitvenem območju: 393.260 €/41 (št. objektov v Šmarčni) = 9.592 €/objekt ali 3.420 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.3.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7 – Orientacijske vrednosti):


4.3.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave Šmarčna na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih 115 PE) KRWKA = 1.118 €/PE. Strošek je v € brez DDV.

4.4. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitev 2 za naselje Šmarčna so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

ŠMARČNA 2 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal SM1 (m)

367 82.575


66 14.850


21 4.725


229 51.525


Stran 69


178 40.050

Tlačni vod TSMK (m) 1612 209.560 Tlačni vod 1, ki poteka od črpališča 1 (m)

48 6.240


329 42.770

Izgradnja črpališč Šmarčna 3 45.000 Skupaj stroški kanalizacija Šmarčna

2850 497.295


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema Šmarčna s prevezavo do Kompolja) na posamezen evidentiran objekt v teh poselitvenih območjih: 497.295 €/41 (št. objektov v Šmarčni) = 12.129 €/objekt ali 4.324 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.4.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7 – Orientacijske vrednosti):


4.5. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitev 3 za naselja Šentjur na Polju, Breg in Šmarčna pri vgradnji individualnih sistemov so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe in predvidene stanovanjske objekte na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013

ŠENTJUR NA POLJU 3 Število stanovanjskih objektov


Male ČN (5PE) 34 102.000 ŠMARČNA 3 Število stanovanjskih

objektov Stroški (€) brez DDV

Male ČN (5PE) 41 123.000 BREG 3 Število stanovanjskih

objektov Stroški (€) brez DDV

Male ČN (5PE) 41 123.000 SKUPAJ 116 348.000 € ali 1.074 €/PE

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Šentjur na Polju, Šmarčna in Breg

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za naselja Šentjur na Polju in Breg z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) podajamo, da gradnja kanalizacije v teh naseljih po Rešitvi 1 Šentjur – Breg po Rešitvi Šmarčna 2 presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in


Stran 70

čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP. Za poselitvena območja Šentjur na Polju in Breg predlagamo vgradnjo individualnih sistemov. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprav, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).

Glede na to, da ima naselje Šmarčna predviden razvojni potencial (poselitvena območja) ter iz okoljskega vidika varovanja reke Save(Natura 2000) je za taka območja bila učinkovitejša rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod z javnim kanalizacijskim sistemom, kot je rešitev Šmarčna 1. Za naselje Šmarčna predlagamo izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema s ČN, glede cenovno ugodnejše tehnične rešitve predlagamo z rastlinsko čistilno napravo (RČN Šmarčna).


Stran 71

POSELITVENO OBMOČJE OREHOVO (ID 11332) 1. Opis naselja Orehovo (ID 11332)

Naselje Orehovo leži na levem bregu reke Save in se razprostira na zahodnem delu KS Sevnica. Skozi naselje poteka regionalna cesta Breg – Sevnica – Brestanica, na katero se priključi lokalna cesta Ledina – Ostrožno – Orehovo. V naselju je urejeno električno in telekomunikacijsko ter optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Sevnica in iz zasebnih vodovodov. Ob lokalni in regionalni cesti so pozidane in poseljene površine, med reko Savo in regionalno cesto so travnate površine, na severnem delu naselja pa se razprostira gozd ter nekaj sadovnjakov. Na pozidanih površinah se nahajajo stanovanjski, kmetijski ter poslovni objekti (avto salon in avto kleparstvo ter manjše storitvene dejavnosti). V naselju je tudi ekološko pomembno območje – območje reke Save od Radeč do državne meje.

2. Poselitveno območje Orehovo (ID 11332)

Znotraj naselja Orehovo je poselitveno območje Orehovo, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Orehovo ima 138 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 10,55 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Orehovo

Rešitev 1:

Za naselje Orehovo je izveden obstoječ kanalizacijski vod po projektu P-4/2006, september 2006 (GPI d.o.o.), ki vključuje fekalne gravitacijske vode OR1, OR2, OR3 in tlačni kanalizacijski vod TOR 1 ter eno črpališče (ČRP 1-lokacija na parceli 747/5 k.o. 1380 Šmarje). Izveden je ločen sistem kanalizacije, in sicer odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda – sušnega odtoka. Padavinske vode se odvodnjavajo po eventualnih obstoječih starih kanalih in odprtih jarkih v reko Savo oziroma individualno do najbližjega odvodnika s ponikanjem ali po terenu.

Zgoraj opisana obstoječa kanalizacija se priključi v kanalizacijski sistem, ki je bil izgrajen po projektu PID 21/2013, junij 2013 (Komunala d.o.o. Sevnica). Izvedenih je 9 gravitacijskih kanalov, eno črpališče (ČRP 2-lokacija na parceli 861/43 k.o. 1380 Šmarje), tlačni vod in čistilna naprava Orehovo. Dolžina gravitacijskih kanalov in tlačnega voda je različna, in sicer:

• Kanal OR 1: meri 350 m



• Tlačni vod TOR 1 : meri 231 m

• Kanal Or2b: meri 152 m

• Kanal Or4: meri 515 m

• Kanal Or4a: meri 57 m





Stran 72

• Kanal Qr10: meri 17 m

• Tlačni vod 2: meri 591 m

Skupna dolžina gravitacijskih kanalov in tlačnih vodov je 3048 m.

Čistilna naprava Orehovo ima zmogljivost čiščenja 300 PE, namenjena je predvsem čiščenju odpadnih voda iz gospodinjstev. Lokacija biološke čistilne naprave je na zemljišču s parcelno številko 266/3, 266/7, 266/5, 266/6 in 269/1 k.o. Šmarje, v neposredni bližini potoka Mišnik, ki je odvodnik očiščenega iztoka iz čistilne naprave. Na čistilni napravi je mehansko –biološka tehnologija. Celoten kompleks čistilne naprave sestavlja več posameznih delov in sicer:

• Bioaeracijski bazen, z naknadnim usedalnikom

• Bazen za zgoščevanje odvečnega blata

• Vhodno črpališče, za dvig odpadne vode iz kanalizacije v bioaeracijski bazen

• Kompresorska postaja

• Plato z ograjo

• Dovoz do regionalne ceste

• Kanalizacija za iztok očiščene vode od čistilne naprave v potok Mišnik (kanal OrIO)

Zgoraj navedena rešitev vključi vse hišne številke znotraj poselitvenega območja, upošteva tudi prostorski potencial za gradnjo najmanj 10 novih objektov in dodatno reši še hišno številko Orehovo 80.

4. Vrednost izvedenih del za rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Orehovo

Skupna vrednost izvedenih del za kanalizacijo Orehovo-1. faza je 315.978,17 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za kanalizacijo Orehovo-2.faza je 397.483,72 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za čistilno napravo Orehovo je 294.476,79 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za kanalizacijo in čistilno napravo Orehovo je 1.007.938,68 brez DDV.

Preračun stroškov izvedbe izgradnja kanalizacijskega sistema Orehovo s ČN na posamezen evidentiran objekt v poselitvenem območju: 1.007.939 €/60 (št. objektov) = 16.799 €/objekt ali 6.184 €/PE. Strošek je v € brez DDV. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2 – Orientacijske vrednosti):



Stran 73

Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005

(KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, Kompolje in Orehovo št. vključenih PE 252) KRWKA = 919 €/PE


Stran 74

POSELITVENO OBMOČJE KONJSKO (ID 11282)

1. Opis naselja Konjsko (ID 11282)

Naselje Konjsko leži nad naseljem Radna in se nahaja znotraj KS Boštanj. Razprostira se ob lokalni cesti Laze pri Boštanju – Konjsko. Znotraj naselja vodijo javne poti. V naselju je urejeno električno, telekomunikacijsko in optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Primož. Ob javnih poteh se nahajajo pozidane in poseljene površine, okoli pa travnate, obdelovalne in gozdnate površine ter sadovnjaki. Na pozidanih površinah so predvsem stanovanjski, kmetijski in nekaj manjših poslovnih objektov. V naselju ni ekološko pomembnih območjih, vodovarstvenih območjih ali naravovarstvenih območij.

2. Poselitveno območje Konjsko (ID 11282)

Znotraj naselja Konjsko je poselitveno območje Konjsko, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Konjsko ima 65 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 16,90 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Konjsko

Rešitev 1:

Za naselje Konjsko je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 523 m, ki zajema 2 gravitacijska voda. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo RČN 65 PE (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 2135/3 k.o. 1391 Log). Dolžini 2 kanalov (gravitacijska voda) sta različni in sicer:



Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 523 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Konjsko.

Rešitev 2:

Za naselje Konjsko se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.


4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Konjsko


KONJSKO 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Konjsko F1 -gravitacijski (m)

296 66.600

Kanalizacijski vod Konjsko F2 – gravitacijski (m)

227 51.075

Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Konjsko) (PE)

65 PE 26.000



Stran 75

Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Konjsko) na posamezni objekt (evidentiranih 18 in 5 predvidenih) v tem poselitvenem območju: 143.675 €/23 (št. objektov) = 6.247 €/objekt ali 1.866 €/PE. Strošek je v € brez DDV. 4.1.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7 – Orientacijske vrednosti):


4.1.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005

(KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih PE 77) KRWKA = 1.236 €/PE


KONJSKO 2 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 23 69.000

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Konjsko

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za naselje Konjsko z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) podajamo, da gradnja kanalizacije v teh naseljih ne presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP. Naselje gručaste oblike je v večjem delu pozidano, možne so popolnitve obstoječe pozidave. Za to naselje predlagamo vgradnjo skupnih malih čistilnih naprav do 50 PE s krajšimi kanalskimi vodi.

Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprav, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).


Stran 76

POSELITVENO OBMOČJE LUKOVEC (ID 11277) 1. Opis naselja Lukovec (ID 11277)

Naselje Lukovec se razprostira med naseljema Konjsko in Log ter sodi v KS Boštanj. Skozi naselje vodi lokalna cesta Radna – Lukovec, na to lokalno cesto se priključi še lokalna cesta Lukovec –Gornje Orle – Dolnje Orle – Loke in lokalna cesta Lukovec – Preska ter manjše javne poti. V naselju je urejeno električno, telekomunikacijsko in optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo iz javnega vodovoda Lukovec. Poseljene in pozidane površine se nahajajo ob lokalni cesti Radna – Lukovec, okoli pa so travnate, obdelovalne in gozdnate površine. Na pozidanih površinah se nahajajo stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti (kulturni dom, storitev z gradbeno mehanizacijo, gozdarske storitve, zasebna zdravstvena storitev in druge manjše storitve). V naselju ni naravovarstvenih območij, sta pa dva vodovarstvena območja (oba sta 1., 2., in 3. stopnje na občinskem nivoju).

2. Poselitveno območje Lukovec (ID 11277)

Znotraj naselja Lukovec je poselitveno območje Lukovec, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Lukovec ima 87 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 14,14 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Lukovec

Rešitev 1:

Za naselje Lukovec je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 556 m, ki zajema 1 gravitacijski vod. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo 87 PE (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 1841/1 k.o. 1391 Log). Dolžina kanala (gravitacijski vod) :


Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 556 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Lukovec.

Rešitev 2:

Za naselje Lukovec je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 1012 m, ki zajema 2 gravitacijska voda. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 1812 k.o. 1391 Log). Dolžine 2 kanalov (gravitacijski vodi) so različne in sicer:



Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 1012 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja in tudi dva stanovanjska objekta, ki se nahajata ob cesti, ki vodi skozi naselje Lukovec na začetku zaselka, ki je znotraj poselitvenega območja.

Rešitev 3:

Za naselje Lukovec se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.



Stran 77

4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Lukovec


LUKOVEC 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Lukovec F1 -gravitacijski (m)

556 125.100

Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Lukovec) (PE)

87 34.800


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Lukovec) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 159.900 €/23 (št. objektov na Lukovcu) = 6.952 €/objekt ali 1.838 €/PE. Strošek je v € brez DDV






LUKOVEC 2 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Lukovec F1 - gravitacijski (m)

556 125.100

Kanalizacijski vod Lukovec F2 – gravitacijski (m)

456 102.600

Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Lukovec) (PE)

87 34.800


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Lukovec) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 262.500 €/23 (št. objektov na Lukovcu) = 11.413 €/objekt ali 3.017 €/PE. Strošek je v € brez DDV



Stran 78





LUKOVEC 3 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 23 69.000 Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz naselja Lukovec ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 34.500 EUR.

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Lukovec

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za naselje Lukovec z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) podajamo, da gradnja kanalizacije v teh naseljih presega po optimalni varianti Rešitev 2 maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP. Poselitveno območje Lukovec je popolnjeno in gre za čiščenje odpadnih voda obstoječih objektov. Za to poselitveno območje predlagamo vgradnjo individualnih kanalizacijskih sistemov. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprav, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).


Stran 79

POSELITVENO OBMOČJE LOG (ID 11546) 1. Opis naselja Log

Naselje Log leži na desnem bregu reke Save in sodi v KS Boštanj. Naselje leži ob državni cesti Boštanj-Impoljca, na katero se priključijo manjše javne poti. Po naselju Log je speljano električno, telekomunikacijsko in optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Log. V samem naselju se ob cestnem omrežju pojavljajo pozidane površine, med državno cesto in reko Savo obdelovalne površine in od poseljenega območja proti naselju Lukovec gozdnate površine. Poslovni objekti so : arhitekturno projektiranje, tiskarska storitev SOLO, kulturno-športno društvo Log in druge manjše storitvene dejavnosti. Ob poselitvenem območju se pojavlja ekološko pomembno območje – območje reke Save od Radeč do državne meje. Znotraj poselitvenega območja ni vodovarstvenih območij.

2. Poselitveno območje Log (ID 11546)

Znotraj naselja Log je poselitveno območje Log. V skladu z operativnim programom potrebno za to poselitveno območje urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Log ima 259 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 12,95 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Log

Rešitev 1:

Za naselje Log je po projektu PID 19/11-1 (NIVO d.o.o., julij 2011) izgrajen fekalni kanalizacijski vod v dolžini 3121 m, ki zajema 12 fekalnih gravitacijskih vodov, ki se združijo in vodijo fekalne odpadne vode do Centralne čistilne naprave Sevnica (lokacija CČN Sevnica je na zemljiščih s parcelno št. 1311/1, 1312/40, 1313/1, 1315/1, 1317/1 vse k.o. 1391 Log ). Dolžine 12 gravitacijskih kanalov so različne in sicer:

• Kanal 1.0: meri 938 m



• Kanal 1.1.1: meri 34 m


• Kanal 1.1.2a: meri 54 m

• Kanal 2.1.a: meri 177 m






Skupna dolžina izgrajenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi meri 3121 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Log ter hišne številke (Log 105, 106, 107, 108, 109, 109 a, 110, 110 a, 18 in 30 (zunaj poselitvenega območja) .


Stran 80

4. Vrednost izvedenih del za rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Log

Skupna vrednost izvedenih del za izvedeno kanalizacijo za naselje Log je 445.111,72 € brez DDV.

Preračun stroškov izvedbe izgradnja kanalizacijskega sistema Log na posamezen evidentiran objekt v poselitvenem območju: 445.112 €/80 (št. objektov) = 5.564 €/objekt ali 1.719 €/PE. Strošek je v € brez DDV. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7 – Orientacijske vrednosti):



Stran 81

POSELITVENO OBMOČJE ČANJE (ID 30378) 1. Opis naselja Čanje (ID 30378)

Naselje Čanje leži severno od naselja Dolnje Brezovo in se razprostira znotraj KS Blanca. Skozi naselje teče Čanjski potok, ki se izliva v reko Savo. Skozi naselje vodi lokalna cesta Žigrski Vrh – Čanje – Blanca, na katero se priključijo manjše javne poti. V naselju je urejeno električno, telekomunikacijsko in optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Blanca. Ob javnih poteh so pozidane in poseljene površine, okoli pa se nahajajo travnate, obdelovalne,gozdne površine ter na JV delu površine s sadovnjaki. Na pozidanih površinah so predvsem stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti (avtoprevozniška storitev). V naselju ni naravovarstvenih ali vodovarstvenih območij.

2. Poselitveno območje Čanje (ID 30378)

Znotraj naselja Čanje je poselitveno območje Čanje, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Čanje ima 43 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 11,18 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Čanje

Rešitev 1:

Za naselje Čanje je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 319 m, ki zajema 2 gravitacijska voda. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo do 50 PE (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 1535 k.o. 1373 Žigrski vrh). Dolžini 2 kanalov (gravitacijska voda) sta različni in sicer:



Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 319 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Čanje.

Rešitev 2:

Za naselje Čanje je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 512 m, ki zajema 3 gravitacijske vode. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo do 50 PE (lokacija RČN: zemljišče s parcelno št. 1535 k.o. 1373 Žigrski vrh). Dolžine 3 kanalov (gravitacijski vodi) so različne in sicer:




Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 512 m. Ta rešitev vključuje tudi hišne številke Čanje 32,34. Reševanje hišnih številk Čanje 17, 18 ni smiselno (zaradi terena – zemljišča s parc. št. 942, 943, 944 k.o. 1373 Žigrski Vrh so v dolini).

Rešitev 3:

Za naselje Čanje se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.


Stran 82


4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Čanje


ČANJE 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Čanje F1 -gravitacijski (m)

225 50.625

Kanalizacijski vod Čanje F2 – gravitacijski (m)

94 21.150

Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Čanje) (PE)

do 50 PE 26.660


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Čanje) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 98.435 €/11 (št. objektov na Čanju) = 8.949 €/objekt ali 2.289 €/PE. Strošek je v € brez DDV






ČANJE 2 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Čanje F1 - gravitacijski (m)

225 50.625


94 21.150


193 43.425

Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Čanje) (PE)

do 50 PE 26.660


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Čanje) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju:


Stran 83

141.860 €/11 (št. objektov na Čanju) = 12.896 €/objekt ali 3.299 €/PE. Strošek je v € brez DDV






ČANJE 3 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 11 33.000 Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz naselja Čanje ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 16.500 EUR.

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Čanje

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za naselje Čanje z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) podajamo, da gradnja kanalizacije v teh naseljih presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP. Poselitveno območje Čanje je skoraj popolnjeno in gre za reševanje obstoječih odpadnih voda. Za to poselitveno območje predlagamo tako vgradnjo individualnih kanalizacijskih sistemov. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprav, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).


Stran 84

POSELITVENO OBMOČJE DOLNJE BREZOVO (ID 11535) 1. Opis naselja Dolnje Brezovo (ID 11535)

Naselje Dolnje Brezovo se nahaja na levem bregu reke Save in sodi v KS Blanca. Skozi naselje vodi regionalna cesta Breg – Sevnica – Brestanica, nanjo pa se priključujejo manjše javne poti iz naselja Dolnje Brezovo. Poleg regionalne ceste poteka tudi železniška proga Sevnica – Dobova. Naselje je urejeno z električnem in telekomunikacijskem omrežjem ter optičnem omrežjem. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Dolnje Brezovo. Ob regionalni cesti in javnih poteh so predvsem pozidane in poseljene površine, okoli pa so travnate, obdelovalne površine ter sadovnjaki. Na severni strani se razprostira gozd. Na pozidanih površinah so predvsem stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti (Chemcolor Sevnica d.o.o., Inplet d.o.o. in druge manjše storitvene dejavnosti). V naselju se pojavlja ekološko pomembno območje – območje reke Save od Radeč do državne meje.

2. Poselitveno območje Dolnje Brezovo (ID 11535)

Znotraj naselja Dolnje Brezovo je poselitveno območje Dolnje Brezovo, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Dolnje Brezovo ima 158 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 13,69 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Dolnje Brezovo

Rešitev 1:

Za naselje Dolnje Brezovo je po projektu IDZ, št. 07001, julij 2007 (SEGIS d.o.o.) in PZI, št. 07001, junij 2008, (SEGIS d.o.o.) predvidena izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema. Ločen kanalizacijski sistem sestavljajo fekalni gravitacijski kanal DB, DB1, DB2, tlačni kanal DBt ter kanali 1, 2 in 3. Predvideni kanal DB1 je že izveden, prav tako tlačni vod in črpališče (geodetski posnetek REGION d.o.o. Brežice). Predviden kanalizacijski sistem naj bi se priključil na Skupno čistilno napravo Dolnje Brezovo – Inplet (1500 PE) (lokacija SČN Dolnje Brezovo- Inplet bo na zemljišču s parcelno št. 988/2 k.o. 1378 Brezovo). Na obstoječi kanalizacijski vod ob regionalni cesti se navezuje tudi novi fekalni kanal iz zahodnega novega dela naselja Dolnje Brezovo dolžine 522 m, ki bo priključil 10 predvidenih objektov. Dolžine gravitacijskih kanalov so različne in sicer:

• Kanal DB: meri 420 m

• Tlačni vod DBt: meri 10 m

• Kanal DB1: meri 184 m

• Kanal iz Z novega dela naselja (namesto DB2) meri 522 m




Skupna dolžina izgrajenega in predvidenih kanalizacijskih kanalov ter tlačnega voda po tej rešitvi meri 1738 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Dolnje Brezovo, 10 predvidenih objektov, ter hišno številko Dolnje Brezovo 22 (znotraj poselitvenega območja, bolj oddaljena) in hišno številko Dolnje Brezovo 35 poslovni objekt (izven poselitvenega območja-Chemcolor).


Stran 85

4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Dolnje Brezovo

4.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitve 1 za naselje Dolnje Brezovo so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen), za investicijski strošek SČN Dolnje Brezovo-Inplet je cena povzeta po projektu IDZ, št. 07001, julij 2007 (SEGIS d.o.o.).

DOLNJE BREZOVO 1 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal DB1 (m)

184 41.400

Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal 1 (m)

92 20.700


256 57.600


254 57.150

Strošek predvidene kanalizacije Dolnje Brezovo

176.850

Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal DB (m)

420 94.500

Gravitacijski kanal – novi del naselja

522 35.000

Tlačni vod DBt (m) 10 1.300 Črpališče DBt 1 15.000 Strošek izvedene kanalizacije Dolnje Brezovo

145.800

Skupaj strošek kanalizacije Dolnje Brezovo

1738 322.650

SČN Dolnje Brezovo – Inplet (PE) (brez DDV)

1500 550.100


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in SČN Dolnje Brezovo) na posamezni objekt (50 obst.objektov, 10 novih) v tem poselitvenem območju: 872.750 €/60 (št. objektov) = 14.546 €/objekt ali 4.743 €/PE. Strošek je v € brez DDV

4.1.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7. – Orientacijske vrednosti): Strošek ČN samo za komunalni del 67.500 EUR ali 367 €/PE. Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih na priključenega prebivalca – 184 PE) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov: KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca) KRWOE = 2.730 €/PE


(KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih PE 184) KRWKA = 994 €/PE


Stran 86

4.2. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitve 3 pri vgradnji individualnih sistemov so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe in predvidene stanovanjske objekte na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013

DOLNJE BREZOVO 2 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 60 180.000

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Dolnje Brezovo

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za to poselitveno območje z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) podajamo, da gradnja kanalizacije v poselitvenem območju ne presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP. Investicijska vrednost za SČN je večja, ker gre za čiščenje tudi industrijskih odpadnih voda po tehnološkem projektu. Občina sofinancira manjši komunalni del SČN glede na PE.

Glede na zgoraj navedene ugotovitve, kot tudi na to, da je znotraj poselitvenega območja Dolnje Brezovo delno že izvedena kanalizacija, v fazi gradnje je SČN Dolnje Brezovo, ter ima naselje Dolnje Brezovo velik razvojni prostorski potencial za gradnjo novih objektov na nepozidanih stavbnih zemljiščih (tu se nahajajo industrijski objekti Chemcolor, InpletR.) ter iz okoljskega vidika varovanja reke Save je za taka območja učinkovitejša rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod z javnim kanalizacijskim sistemom in skupnimi ČN. Za eventuelne posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.


Stran 87

POSELITVENO OBMOČJE BLANCA (ID 11560) 1. Opis naselja Blanca (ID 11560)

Naselje Blanca leži na levem bregu reke Save, med naseljema Dolnje Brezovo in Kladje nad Blanco. Sodi v KS Blanca. Skozi naselje teče vodotok Blanščica, ki se izliva v reko Savo. Naselje se nahaja ob regionalni cesti Breg – Sevnica – Brestanica in ob železniški progi Sevnica – Dobova. Na prej omenjeno regionalno cesto se priključijo lokalne ceste, in sicer lokalna cesta Krajna Brda – Bezele – Blanca, lokalna cesta Blanca – Selce – Gornji Leskovec in lokalna cesta Žigrski Vrh – Čanje – Blanca ter manjše javne poti. Naselje je urejeno z električnim, telekomunikacijskim in optičnim omrežjem. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Blanca. Pozidane in poseljene površine se nahajajo ob regionalni cesti in lokalnih cestah v osrednjem delu naselja, okoli pa so travnate, obdelovalne in gozdne površine. Med regionalno cesto in reko Savo na SV delu naselja se razprostirajo sadovnjaki. Na pozidanih površinah so stanovanjski, kmetijski in poslovni objekti (osnovna šola, trgovski objekt, dva gostinska lokala, pošta, Sadjarstvo Blanca, frizerski salon, Plastoform Blanca d.o.o. in manjše storitvene dejavnosti). V naselju je ekološko pomembno območje – območje reke Save od Radeč do državne meje.

2. Poselitveno območje Blanca (ID 11560)

Znotraj naselja Blanca je poselitveno območje Blanca, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Blanca je strjeno ob regionalni cesti in lokalni cesti v osrednjem delu naselja in ima 208 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 12,29 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Blanca

Rešitev 1:

Za naselje Blanca je predvidena izgradnja fekalnega kanalizacijskega sistema. Fekalni kanalizacijski sistem sestavlja 15 gravitacijskih kanalov in trije tlačni vodi . Del predvidene kanalizacije (kanali Bl4, Bl12, Bl1) je že izvedene, prav tako tlačni vod in črpališče. Predviden kanalizacijski sistem naj bi se zaključil z čistilno napravo (208 PE) na zemljišču s parcelno št. 590/1 k.o. 1377 Blanca. Dolžine gravitacijskih kanalov in tlačnih vodov so različne in sicer:

• Kanal Bl4: meri 107m

• Kanal Bl12: meri 52 m











Stran 88





• Tlačni vod TBl: meri 367 m

• Tlačni vod TBl2: meri 69 m

• Tlačni vod TBl1: meri 438 m.

Skupna dolžina izgrajenega in predvidenih kanalizacijskih kanalov ter tlačnih vodov po tej rešitvi meri 3146 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Blanca, ter hišno številko Blanca 13, ki se nahaja izven poselitvenega območja.

Rešitev 2:

Za naselje Blanca je predvidena izgradnja fekalnega kanalizacijskega sistema. Fekalni kanalizacijski sistem sestavlja 15 gravitacijskih kanalov in dva tlačna voda . Del predvidene kanalizacije (kanali Bl4, Bl12, Bl1) je že izvedene, prav tako tlačni vod (TBl) in črpališče. Predviden kanalizacijski sistem naj bi se zaključil na skupni čistilni napravi Dolnje Brezovo (1500 PE) na zemljišču s parcelno št. 988/2 k.o. 1378 Brezovo. Po projektu PZI, št. 07001, junij 2008, (SEGIS d.o.o.) je čistilna naprava Dolnje Brezovo projektirana za zmogljivost 1.500 PE. Preračunane maksimalne obremenitve so 1.312 PE, kar pomeni, da čistilna naprava vključuje 188 PE rezerve. Znotraj te rezerve bi lahko umestili populacijsko obremenitev iz poselitvenega območja Blanca in tako priključili odpadne vode iz tega naselja na zgoraj navedeno ČN. Dolžine gravitacijskih kanalov in tlačnih vodov so različne in sicer:

• Kanal Bl4: meri 107m















Stran 89


• Tlačni vod TBl: meri 367 m

• Tlačni vod TBl3: meri 2084 m

Skupna dolžina izgrajenega in predvidenih kanalizacijskih kanalov ter tlačnih vodov po tej rešitvi meri 4723 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja Blanca, ter hišno številko Blanca 13, ki se nahaja izven poselitvenega območja

Rešitev 3:

Za naselje Blanca se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.


• št. predvidenih objektov znotraj poselitvenega območja: 20

4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Blanca

4.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitve 1 za naselje Blanca so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

BLANCA 1 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal Bl2 (m)

92 20.700

Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal Bl3 (m)

202 45.450


128 28.800

Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal Bl6(m)

240 54.000


139 31.275


11 2.475


46 10.350


256 57.600


463 104.175


243 54.675


29 6.525


84 18.900

Tlačni vod TBl2 (m) 69 8.970 Tlačni vod TBl1 (m) 438 56.940 Izgradnja črpališča Blanca 1 15.000 Skupaj stroški predvidene kanalizacije Blanca

515.835

Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal Bl12 (m)*

52 11.700


107 24.075


Stran 90


180 40.500

Tlačni vod TBl (m)* 367 47.710 Črpališče Blanca * 2 30.000 Skupaj stroški izvedene kanalizacije Blanca (*)

153.985

Skupaj stroški kanalizacije Blanca

3146 669.820

Cena čistilne naprave Blanca (PE); KRWKA=964 €/PE) *cena ne vključuje DDV

208 200.512


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in ČN Blanca) na posamezni objekt (60 obst.objektov, 20 novih) v tem poselitvenem območju: 870.332 €/80 (št. objektov) = 10.879 €/objekt ali 3.360 €/PE. Strošek je v € brez DDV.

4.1.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7. – Orientacijske vrednosti): Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih na priključenega prebivalca – 260 PE) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov: KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca) KRWOE = 3.262 €/PE



4.2. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov za Rešitev 2 za naselje Blanca so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen)

BLANCA 2 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal Bl2 (m)

92 20.700


202 45.450


128 28.800


240 54.000


139 31.275


11 2.475


46 10.350

Gravitacijski kanalizacijski vod 256 57.600


Stran 91

Kanal Bl10(m) Gravitacijski kanalizacijski vod Kanal Bl11 (m)

463 104.175


243 54.675


29 6.525


84 18.900

Tlačni vod TBl3 (m) 2084 270.920 Izgradnja črpališča Blanca 1 15.000 Skupaj stroški predvidene kanalizacije Blanca

720.845


52 11.700


107 24.075


180 40.500

Tlačni vod TBl (m)* 367 47.710 Črpališče Blanca * 2 30.000 Skupaj stroški izvedene kanalizacije Blanca

153.985

Skupaj stroški kanalizacije Blanca

4723 874.830


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema Blanca s priključitvijo na SČN Dolnje Brezovo) na posamezni objekt (60 obst.objektov, 20 novih) v tem poselitvenem območju: 874.830 €/80 (št. objektov) = 10.935 €/objekt ali 3.365 €/PE. Strošek je v € brez DDV.


4.3. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitve 3 pri vgradnji individualnih sistemov so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe in predvidene stanovanjske objekte na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 14/10) iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013

BLANCA 3 Število stanovanjskih objektov


Male ČN (5PE) 80 240.000


Stran 92

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Blanca

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za to poselitveno območje z oceno investicijskih stroškov za izgradnjo kanalizacije in komunalne čistilne naprave iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) podajamo, da gradnja kanalizacije v Rešitvi 1 v poselitvenem območju malo presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP, za gradnjo čistilne naprave pa ne. Gradnja kanalizacijskega sistema z navezavo na SČN Dolnje Brezovo po Rešitvi 2 krepko presega kriterij ekonomske učinkovitosti, rezerva 188 PE na SČN Dolnje Brezovo pa je premajhna za zagotovitev čiščenja odpadnih voda od ocenjenih 260 PE poselitvenega območja naselja Blanca.

Glede na zgoraj navedene ugotovitve, kot tudi na to, da je znotraj poselitvenega območja Blanca del kanalizacijskega sistema že izvedenega, ter da ima naselje Blanca velik prostorski razvojni potencial za gradnjo novih stanovanjskih in drugih objektov (tu je predvidena poslovna cona, javni objekti-šola, Plastoform, kulturni dom,R) ter iz okoljskega vidika varovanja reke Save je za taka območja učinkovitejša rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod z javnim kanalizacijskim sistemom.

Za eventuelne posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.


Stran 93

POSELITVENO OBMOČJE ŠENTJANŽ (ID 11126) 1. Opis naselja Šentjanž

Naselje Šentjanž leži na severno-zahodnem delu občine Sevnica in sodi v KS Šentjanž. Skozi naselje vodi regionalna cesta Tržišče- Hotemež, lokalni cesti Šentjanž-Kal in Šentjanž-Hinje-Veliki Cirnik ter javne poti. Naselje je opremljeno z optičnim omrežjem, električnim in telekomunikacijskim omrežjem. Prebivalci Šentjanža se oskrbujejo z pitno vodo iz javnega vodovoda Primštal-Šentjanž, Češnjice ter delno tudi iz javnega vodovoda Krmelj. Ob regionalni, lokalnih in javnih poteh so površine pozidane in poseljene, okoli pa so travnate in obdelovalne površine ter na SV so gozdnate površine. V naselju prevladujejo stanovanjski in kmetijski objekti, je pa tudi osnovna šola, 2 gostinska lokala, trgovsko- gostinski objekt (Kmečka Zadruga Sevnica), gasilski dom, cerkev, župnišče, pokopališče in druge manjše storitvene dejavnosti. Skozi naselje teče Kameniški potok s pritoki, ki pa je naravna vrednota. V samem naselju Šentjanž ni ekološko pomembnega območja, območja Nature 2000 in vodovarstvenega območja.

2. Poselitveno območje Šentjanž (ID 11126)

Znotraj naselja Šentjanž je poselitveno območje Šentjanž, ki ima ID (ID 11126), za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. V tem poselitvenem območju je 306 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 12,83 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Šentjanž

Rešitev 1:

V naselju Šentjanž bi lahko rešili odvajanje in čiščenje odpadnih voda s tremi rastlinskimi čistilnimi napravami in 50 malih čistilnih naprav. Povzeta je najugodnejša rešitev iz Idejne rešitve za naselje Šentjanž, št. projekta 53/10, december 2010 (Limnos d.o.o.).

Prva rastlinska čistilna naprava (RČN1) bi se nahajala pod pokopališčem (sodi v osrednji Šentjanž )in bi bila na zemljišču z parcelno št. 905 k.o. 1384 Šentjanž. RČN1 bi na tem zemljišču zajemala površino 150m2, saj bi bila za 60 PE. Celotna dolžina voda pa bi bila 1401 m ter bi imela ponikalni iztok ali pa zadrževalnik vode za sekundarno uporabo. Dolžine gravitacijskih fekalnih vodov so različne in sicer:









Druga rastlinska naprava (RČN2) bi se nahajala v zaselku Gaberce in bi bila na zemljišču z parcelno št. 591/1 k.o. 1384 Šentjanž. RČN2 bi na tem zemljišču zajemala površino 125 m2, saj bi bila za 50 PE. Dolžina kanalizacijskega voda za RČN2 bi bila 402 m. Imela bi ponikalni iztok ali pa zadrževalnik vode za sekundarno uporabo. Dolžina gravitacijskega fekalnega voda bi znašala:


Stran 94


Tretja rastlinska čistilna naprava (RČN3) bi se nahajala pri zaselku Češnjice in bi bila na zemljišču z parcelno št. 694 k.o. 1384 Šentjanž. RČN3 bi na tem zemljišču zajemala površino 100 m2 saj bi bila za 40 PE. Celotna dolžina voda bi bila 510 m ter bi imela ponikalni iztok ali pa zadrževalnik vode za sekundarno uporabo. Dolžina gravitacijskih fekalnih vodov je različna in sicer:






Ta rešitev ne vključi hišne številke HINJE 15, 16 (znotraj poselitvenega območja), ne vključi hišne številke ŠENTJANŽ 24, 24A, 25, 26,28, 31, 31A, 31B, 32, 32A, 32B, 33, 34, 35, 35A, 36, 37, 37A, 37B, 39 (znotraj poselitvenega območja) in dodatno vključi hišno št. ŠENTJANŽ 58A (izven poselitvenega območja).

4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Šentjanž


ŠENTJANŽ 1 Stroški (€) brez DDV RČN1 (PE) 60 24.000

Gravitacijski kanalizacijski vod Šentjanž F7 (m)

632 142.200


45 10.125

Gravitacijski kanalizacijski vod Šentjanž F9(m)

61 13.725


24 5.400


80 18.000


415 93.375


76 17.100


68 15.300

RČN2 (PE) 50 31.000 Gravitacijski kanalizacijski vod Šentjanž F6 (m)

402 90.450

RČN3 (PE) 40 24.800


202 45.450


50 11.250


108 24.300


53 11.925


Stran 95


97 21.825

Skupaj stroški kanalizacije Šentjanž

2313 520.425

Skupaj stroški 3 RČN Šentjanž

150 79.800


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in 3 RČN Šentjanž) na posamezni objekt(109 obstoječih) v tem poselitvenem območju: 600.225 €/109 (št. objektov) =5.507 €/objekt ali 4.001 €/PE. Strošek je v € brez DDV.





ŠENTJANŽ 2 Število stanovanjskih objektov


Male ČN (5PE) 109 obst. in 25 predvidenih 402.000 ali 1.086 €/PE

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Šentjanž

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za to poselitveno območje z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) ugotavljamo, da gradnja kanalizacije v poselitvenem območju presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP predvsem na račun dolgih kanalizacijskih vodov za zajete odpadne vode manjšega števila PE. Glede na to, da ima naselje Šentjanž prostorski razvojni potencial za gradnjo novih stanovanjskih in drugih objektov (tu so javni objekti-šola, cerkev, kulturni dom,gasilski domR), ter iz okoljevarstvenega


Stran 96

vidika za strnjeno naselje Šentjanž (Rešitev 2) predlagamo odvajanje in čiščenje odpadnih vod z javnim kanalizacijskim sistemom, ki bi se zaključil z rastlinsko čistilno napravo (RČN1).

ŠENTJANŽ 2 Stroški (€) brez DDV RČN1 (PE) 60 24.000


632 142.200


45 10.125


61 13.725


24 5.400


80 18.000


415 93.375


76 17.100


68 15.300

Skupaj stroški 339.225 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN1 Šentjanž) na posamezni objekt(45 obstoječih) v tem poselitvenem območju: 339.225 €/45 (št. objektov) =7.583€/objekt ali 5.654 €/PE. Strošek je v € brez DDV.




Za ostali del poselitvenega območja se predlaga vgradnja individualnih kanalizacijskih sistemov. Pri izdelavi prostorsko izvedbenih načrtov za območja predvidenih OPPN se prouči skupno odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).


Stran 97

POSELITVENO OBMOČJE TRŽIŠČE (ID 11158) 1. Opis naselja Tržišče (ID 11158)

Naselje Tržišče je strjeno ob pobočju Malkovškega hribovja, spodnji del naselja Tržišče pa se nahaja na ravninskem delu reke Mirne in ob železniški progi Trebnje – Sevnica in leži v KS Tržišče. Znotraj naselja Tržišče se pojavljata dva sklopa enohektarskih celic, ki tvorita poselitveno območje Tržišče. Naselje leži ob regionalni cesti Mokronog – Boštanj, na katero se priklopi še regionalna cesta Hotemež Krmelj – Tržišče. Do regionalne ceste Mokronog – Boštanj vodita lokalni cesti Tržišče – Malkovec – Nova gora ter Mostec – Spodnje Vodale – Zgornje Vodale in manjše javne poti. V samem naselju je urejeno električno in telekomunikacijsko omrežje, izgrajeno pa je tudi optično omrežje. Prebivalci Tržišča se oskrbujejo z pitno vodo iz javnega vodovoda Nova gora. Naselje Tržišče obdajajo gozdne površine, obdelovalne in travnate površine, ob lokalnih in regionalnih cestah ter javnih poteh pa so pozidane in poseljene površine. Na pozidanih in poseljenih površinah so stanovanjski in kmetijski objekti ter poslovni objekti in sicer: župnija, cerkev, 3 gostinski lokali, gasilsko društvo, šola, pošta, trgovsko – gostinski objekt (Kmečka Zadruga d.o.o.), bencinski servis, vulkanizerska delavnica in ostale manjše storitvene dejavnosti. V naselju Tržišče je ekološko pomembno območje (območje Mirne) in območje Nature 2000 (območje Mirne).

2. Poselitveno območje Tržišče (ID 11158)

Znotraj naselja Tržišče je poselitveno območje Tržišče, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Tržišče ima 172 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 10,16 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Tržišče

Rešitev 1:

Za naselje Tržišče je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 3228 m, ki zajema 8 gravitacijskih vodov. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo za 172 PE (lokacija ČN: zemljišče s parcelno št. 575 k.o. 1397 Tržišče). Dolžine 8 kanalov (gravitacijski vodi) so različne, in sicer:









Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 3228 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja, dodatno pa vključi še hišne št. Tržišče 14C (bencinski servis), 26A, 46A(priključijo se na fekalni kanal F1). Ta rešitev ne vključi objektov s hišno številko Tržišče 48, 49, 50.

Rešitev 2:


Stran 98

Za naselje Tržišče je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 2888 m, ki zajema 8 gravitacijskih vodov in en tlačni vod. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo za 172 PE (lokacija ČN: zemljišče s parcelno št. 575 k.o. 1397 Tržišče). Črpališče je predvideno na lokaciji s parcelno številko 2731/1 k.o. 1397 Tržišče. Dolžine 8 kanalov (gravitacijski vodi) in tlačnega voda so različne, in sicer:




• Kanal F4 (do združitve kanala F4 z F5) : meri 137 m







Rešitev 3:

Za naselje Tržišče je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 3343 m, ki zajema 9 gravitacijskih vodov. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo za 172 PE (lokacija ČN: zemljišče s parcelno št. 575 k.o. 1397 Tržišče). Dolžine 9 kanalov (gravitacijski vodi) so različne, in sicer:










Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega voda po tej rešitvi je 3343 m. Ta rešitev vključuje vse hišne številke znotraj poselitvenega območja, dodatno pa vključi še hišne št. Tržišče 14C (bencinski


Stran 99

servis), 26A, 46A(priključijo se na fekalni kanal F1). Ta rešitev vključi tudi objekte s hišno številko Tržišče 48, 49, 50.

Vse tri zgoraj navedene rešitve zajemajo izgradnjo rastlinske čistilne naprave samo za poselitveno območje Tržišče na zemljišču s parcelno št. 575 k.o. 1397 Tržišče. Možno je tudi vse tri rešitve zaključiti z izgradnjo čistilne naprave za poselitveno območje Tržišče in Krmelj skupaj (869 PE) na zemljišču s parcelno št. 575 k.o. 1397 Tržišče (glej rešitev 1 za poselitveno območje Krmelj).

Rešitev 4:

Za naselje Tržišče je predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 3163 m, ki zajema 9 gravitacijskih vodov in en tlačni vod. Fekalni kanalizacijski vod se zaključi z rastlinsko čistilno napravo za 172 PE (lokacija ČN: zemljišče s parcelno št. 1795 k.o. 1397 Tržišče). Črpališče je predvideno na lokaciji s parcelno številko 2731/1 k.o. 1397 Tržišče. Dolžine 9 kanalov (gravitacijski vodi) in tlačnega voda so različne, in sicer:




• Kanal F4 (do združitve kanala F4 z F5) : meri 137 m








Rešitev 5:

Za naselje Tržišče se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.


4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Tržišče


TRŽIŠČE 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Tržišče F1 -gravitacijski (m)

1532 344.700

Kanalizacijski vod Tržišče F2 – 332 74.700


Stran 100

gravitacijski (m) Kanalizacijski vod Tržišče F3 – gravitacijski (m)

179 40.275

Kanalizacijski vod Tržišče F4 - gravitacijski (m)

523 117.675

Kanalizacijski vod Tržišče F5 – gravitacijski (m)

67 15.075


338 76.050


186 41.850


71 15.975

Kanalizacijski vod Tržišče – gravitacijski (m)

3228 726.300

Izgradnja rastlinske čistilne naprave Tržišče (PE)

172 68.800


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Tržišče) na posamezni objekt (63 obst., 15 predv. v tem poselitvenem območju: 795.100 €/78 (št. objektov v Tržišču) = 10.194 €/objekt ali 3.786 €/PE Strošek je v € brez DDV.






1532 344.700


332 74.700


179 40.275

Kanalizacijski vod Tržišče F4 (do združitve kanala F4 z F5) - gravitacijski (m)

137 30.825



Stran 101

gravitacijski (m) Kanalizacijski vod Tržišče T1 – tlačni (m)

46 5.980


338 76.050


186 41.850


71 15.975

Izgradnja črpališča Tržišče 1 15.000 Kanalizacijski vod Tržišče 2888 660.430

Izgradnja rastlinske čistilne naprave Tržišče (PE)

172 68.800


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema in RČN Tržišče) na posamezni objekt (63 obst., 15 predv.) v tem poselitvenem območju: 729.230 €/78 (št. objektov v Tržišču) = 9.349 €/objekt ali 3.472 €/PE. Strošek je v € brez DDV.






1532 344.700


332 74.700


179 40.275

Kanalizacijski vod Tržišče F4 - gravitacijski (m)

523 117.675


67 15.075


115 25.875



Stran 102

gravitacijski (m) Kanalizacijski vod Tržišče F8 – gravitacijski (m)

186 41.850


71 15.975

Kanalizacijski vod Tržišče 3343 752.175 Izgradnja rastlinske čistilne naprave Tržišče (PE)

172 68.800








1532 344.700


332 74.700


179 40.275

Kanalizacijski vod Tržišče F4 (do združitve kanala F4 z F5) - gravitacijski (m)

137 30.825


67 15.075

Kanalizacijski vod Tržišče T1 – tlačni (m)

46 5.980


338 76.050


186 41.850


71 15.975


Stran 103


275 61.875

Izgradnja črpališča Tržišče 1 15.000 Kanalizacijski vod Tržišče 3163 722.305 Izgradnja rastlinske čistilne naprave Tržišče (PE)

172 68.800






4.5. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov pri vgradnji individualnih sistemov so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013

TRŽIŠČE 5 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 63 obst. + 15 predv. 234.000

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Tržišče

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za to poselitveno območje z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) podajamo, da gradnja kanalizacije v poselitvenem območju presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP. Glede na to, da ima naselje Tržišče prostorski razvojni potencial za gradnjo novih stanovanjskih in drugih objektov (tu so javni objekti-šola, gasilski dom, župnija, cerkev, gostinski objekti, R), ter iz okoljevarstvenega vidika za strnjeno naselje Tržišče predlagamo odvajanje in čiščenje odpadnih vod z javnim kanalizacijskim sistemom do predvidene lokacije nove šole, kjer bi se sistem zaključil s skupno čistilno napravo. Za novejši del naselja vključujoč še nepozidane stavbna zemljišča na lokaciji Mostec pa s skupno rastlinsko čistilno napravo do 70 PE.


Stran 104

Za ostali del poselitvenega območja predlagamo vgradnjo individualnih sistemov. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).

Za eventuelne posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.


Stran 105

POSELITVENO OBMOČJE POLJE PRI TRŽIŠČU (ID 11103) 1. Opis naselja Polje pri Tržišču

Naselje Polje pri Tržišču se leži JV od naselja Gabrijele in se nahaja znotraj Mirenske doline. Naselje sodi v KS Tržišče. Skozi naselje je javna pot, ki se priključi na lokalno cesto Krmelj-Gabrijele- Pijavice. Nedaleč od poselitvenega območja naselja Polje pri Tržišču poteka tudi železniška proga Trebnje-Sevnica. Naselje je opremljeno z električnem in telekomunikacijskem omrežjem, ter z optičnem omrežjem. Prebivalci se oskrbujejo z pitno vodo iz javnega vodovoda Krmelj. Ob javni poti so pozidane in poseljene površine, okoli pa so travnate in obdelovalne površine. Na severu in na vzhodu pa se razprostira gozd. V naselju prevladujejo stanovanjski in kmetijski objekti so pa tudi 3 storitvene dejavnosti (dopolnilna storitev na kmetiji). V naselju ni ekološkega pomembnega območja, območja Nature 2000 in vodovarstvenega območja.

2. Poselitveno območje Polje pri Tržišču (ID11103)

Znotraj naselja Polja pri Tržišču je poselitveno območje Polje pri Tržišču, ki ima ID (ID 11103), za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. V tem poselitvenem območju je 71 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 11,54 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Polje pri Tržišču

Rešitev 1:

Za naselje Polje pri Tržišču je po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 1459 m, ki zajema 5 gravitacijskih vodov, ki se združijo v že zgrajeni kanalizacijski vod, ki poteka delno po dolini Strebušnice in po Bazgovi dolini, ter tako pot nadaljuje do rastlinske čistilne naprave Bazga. Dolžina 5 kanalov (gravitacijski vodov) je različna in sicer:

• Kanal Po1:meri 953 m




• Kanal Po5: meri 50m

Skupna dolžina kanalizacijskega voda je 1459 m.

Rešitev 2:

Za naselje Polje pri Tržišču se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.


4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Polje pri Tržišču

4.1. Za oceno investicijskih stroškov Rešitve 1 so povzete cene po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.)

POLJE PRI TRŽIŠČU 1 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Polje pri Tržišču Po1 (m)

953

214.425


Stran 106

Gravitacijski kanalizacijski vod Polje pri Tržišču Po2 (m)

57 12.825


311 69.975


88 19.800


50 11.250

Skupaj stroški 328.275 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema Polje pri Tržišču) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 328.275 €/20 (št. objektov na Polju) = 16.414 €/objekt ali 4.623 €/PE. Strošek je v € brez DDV.



Glede na to, da so ocene investicijskih stroškov, povzete po projektu, iz leta 2004, smo za nadaljnje ekonomske obravnave posameznih rešitev upoštevali ocene investicijskih stroškov na osnovi cen določenih na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen).

POLJE PRI TRŽIŠČU 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod (m) 1459 193.383,77 Skupaj stroški 193.383,77 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja kanalizacijskega sistema Polje pri Tržišču) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 193.384 €/20 (št. objektov na Polju) = 9.669 €/objekt ali 2.724 €/PE. Strošek je v € brez DDV.



Stran 107


POLJE PRI TRŽIŠČU 2 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 20 60.000

Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz naselja Polje pri Tržišču ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 30.000 EUR.

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Polje pri Tržišču

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za to poselitveno območje z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) podajamo, da gradnja kanalizacije v poselitvenem območju presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP. Za to poselitveno območje predlagamo vgradnjo individualnih sistemov. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).

Glede na to, da projekt K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvideva rešitev 1 za naselje Polje pri Tržišču, ki obsega izvedbo kanalizacijskega sistema v tem naselju in priključitev na že obstoječo rastlinsko čistilno napravo Bazga, bi bilo ob cenejši izvedbi kanalov smiselno upoštevati tudi Rešitev 1.


Stran 108

POSELITVENO OBMOČJE GABRIJELE (ID 11106) 1. Opis naselja Gabrijele

Naselje Gabrijele se razprostira na robu Mirenske doline, znotraj KS Krmelj. Poselitev je v tem naselju razpršena. Skozi Gabrijele vodi lokalna cesta Krmelj – Gabrijele – Pijavice ter manjše javne poti. Po naselju je speljano električno, telekomunikacijsko omrežje ter izgrajeno je še optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo z pitno vodo iz javnega vodovoda Krmelj in delno še tudi iz javnega vodovoda Gabrijele-Mladetiče-Pijavice. Samo naselje vsebuje veliko travnatih, gozdnatih in obdelovalnih površin. Ob lokalnih cestah in manjših javnih poteh pa so površine pozidane in poseljene in sicer z stanovanjskimi, kmetijskimi in poslovnimi objekti. V naselju se nahaja pekarna za kruh in sveže pecivo, trije gostinski objekti, ključavničarska delavnica in nekaj še manjših poslovnih dejavnosti. Znotraj naselja Gabrijele se pojavlja erozijsko območje, vodovarstveno območje in drugih zavarovanih območij narave v tem naselju ni.

2. Poselitveno območje Gabrijele (ID 11106)

Znotraj naselja Gabrijele je poselitveno območje Gabrijele, za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Poselitveno območje Gabrijele ima 132 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 10,73 PE/ha.

3. Rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Gabrijele

Za naselje Gabrijele je urejeno odvajanje odpadnih vod, in sicer je izvedena kanalizacija na podlagi projekta K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o. ). Za celotno območje je zgrajen ločen sistem kanalizacije, in sicer odvodnjavanje sušnega odtoka. Meteorne vode se odvajajo po obstoječi stari kanalizaciji ali pa individualno do najbližjega odvodnika, s ponikanjem oz. po terenu. Pred izvedbo kanalizacije po tem projektu, je že bil izgrajen zbirni kanal za del naselja Gabrijele, ki poteka delno po dolini Strebušnice in po Bazgovi dolini. V ta obstoječi zbirni kanal se priključi nova kanalizacija po projektu K-23/2004, ki vključuje 8 gravitacijskih vodov, ki se iztekajo v rastlinsko čistilno napravo Bazga (lokacija RČN Bazga je na zemljišču s parcelno št. 124/2, 127 vse k.o. 1388 Pijavice ). Ti kanali so kanal G2 (je delno izveden), kanal G3, kanal G9, kanal G5, kanal G4. Kanal G7, ki se nadaljuje v kanal G1, se preko kanala G1 priključi v kanal SM1, ki odvaja odpadne vode v rastlinsko čistilno napravo Bazga. Kanal SM1 je bil delno zgrajen od mesta priključitve kanala G1 pa do rastlinske čistilne naprave Bazga. Projekt predvideva še izgradnjo kanala G8 ter preostali del kanala G2, ki pa se bosta izvedena naknadno.

Celotno izgrajeno kanalizacijsko omrežje za naselje Gabrijele, ki odvaja odpadne vode iz tega naselja do rastlinske čistilne naprave Bazga, meri 5104 m, od tega je 3884 m fekalnega kanalizacijskega sistema in 1220 m kanalskih vodov za odvajanje padavinskih odpadnih vod.

4. Vrednost izvedenih del za rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Gabrijele

Skupna vrednost izvedenih del za izvedeno kanalizacijo za naselje Gabrijele v letih 2002, 2003, 2004 in 2005 je 325.366,57 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za rastlinsko čistilno napravo Bazga je 194.706,49 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za kanalizacijo Gabrijele in rastlinsko čistilno napravo Bazga je 520.073,06 € brez DDV.

Skupna vrednost izvedenih del za kanalizacijo Gabrijele (s hišnimi priključki) in rastlinsko čistilno napravo Bazga pa znaša 565.923,06 € brez DDV.


Stran 109

4.1. Preračun stroškov izvedbe izgradnje kanalizacijskega sistema Gabrijele na posamezen evidentiran objekt v poselitvenem območju: 325.367 €/30 (št. objektov) = 10.845 €/objekt ali 2.465 €/PE. Strošek je v € brez DDV. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7. – Orientacijske vrednosti):


4.2. Preračun stroškov za oceno investicijskih stroškov gradnje čistilne naprave na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005

194.706,49 € : 203 PE = 959 €/PE

(KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih PE Gabrijele + Polje ) KRWKA = 970 €/PE

Vrednost izvedenih del javne kanalizacije presega ekonomsko ceno investicije na PE, ki je bila določena v novelaciji OP 2010, in zaradi višjih cen na trgu gradnje v časi izvajanja investicije.


Stran 110

POSELITVENO OBMOČJE SPODNJE MLADETIČE (ID 11109) 1. Opis naselja Spodnje Mladetiče

Naselje Spodnje Mladetiče leži znotraj Mirenske doline in ga obdajata naselji Gabrijele in Zgornje Mladetiče. Naselje sodi pod KS Tržišče. Znotraj naselja se pojavlja javna pot, ki vodi do Pijavic. V naselju je električno in telekomunikacijsko omrežje, zgrajeno pa je tudi optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo z javnega vodovoda Mladetiče- Pijavice- Gabrijele. Ob javni poti so pozidana in poseljena zemljišča, okoli pa so travnata zemljišča, obdelovalne površine in na S naselja se razprostira gozd. V naselju so v večini stanovanjski in kmetijski objekti ter 2 storitveni dejavnosti. V naselju ni ekološkega pomembnega območja, vodovarstvenega območja ali območja Nature 2000.

2. Poselitveno območje Spodnje Mladetiče (ID11109)

Znotraj naselja Spodnje Mladetiče je poselitveno območje Spodnje Mladetiče, ki ima ID (ID 11109), za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. V tem poselitvenem območju je 49 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 12,74 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Spodnje Mladetiče

Rešitev 1:

Za naselje Spodnje Mladetiče je po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 1909 m, ki zajema 4 gravitacijske vode, eno črpališče, ki bi se nahajalo na zemljišču s parcelno št. 1100/2 k.o. Pijavice in en tlačni vod. Nato se kanalizacijskemu vodu pri jašku SM1-15 priključi kanal G1, ki prihaja iz Gabrijel in združeno potujeta gravitacijsko do rastlinske čistilne naprave Bazga. Dolžina 4 predvidenih kanalov (gravitacijski vodov) in tlačnega voda je različna in sicer:

• Kanal SM1:predvideni meri 453 m in izveden meri 654 m

• Kanal SM2:meri 140 m



• TSM, ki poteka od Črpališča Spodnje Mladetiče: meri 120 m.


Rešitev 2:

Na koncu naselja bi lahko bila predvidoma izgrajena rastlinska čistilna naprava, na katero bi se priključili kanalizacijski vodi po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.), vendar bi se kanalizacijski vod končal na jašku SM1-26. Rastlinska čistilna naprava bi se nahajala na zemljišču s parcelno št. 1052 k.o. 1388 Pijavice. Rastlinska čistilna naprava bi imela zmogljivost čiščenja do 50 PE in bi imela ponikalni iztok. Na zemljišču, kjer bi bila umeščena RČN ni ekološkega pomembnega območja ali območja Nature 2000. Dolžina 4 kanalov (gravitacijski vodov) in tlačnega voda je različna in sicer:





Stran 111


• TSM, ki poteka od Črpališča Spodnje Mladetiče: meri 120 m.


Rešitev 3:

Za naselje Sp. Mladetiče se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.


4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Spodnje Mladetiče


SPODNJE MLADETIČE 1 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Spodnje Mladetiče SM1 (m)

453 101.925

Gravitacijski kanalizacijski vod Spodnje Mladetiče SM2 (m)

140 31.500


169 38.025


373 83.925

Tlačni kanalizacijski vod Spodnje Mladetiče TSM (m)

120 15.600

Črpališče Spodnje Mladetiče 1 15.000 Skupaj stroški predvidene kanalizacije

285.975

Izveden gravitacijski kanalizacijski vod Spodnje Mladetiče SM1 (m)

654 147.150

Skupaj stroški z izvedenim delom 433.125

Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema Spodnje Mladetiče) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 285.975 €/16 (št. objektov Sp.Mladetiče) = 17.873 €/objekt ali 5.836 €/PE. Strošek je v € brez DDV.




Stran 112


SPODNJE MLADETIČE 1 Stroški (€) brez DDV Kanalizacijski vod Spodnje Mladetiče (m)

1909 175.629,21

Električna inštalacija in elektro oprema črpališča Spodnje Mladetiče

1 5.710,6

Stroja inštalacija in oprema črpališča Spodnje Mladetiče

1 7.746,6

Skupaj stroški 189.086,41 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema Spodnje Mladetiče) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 189.086 €/16 (št. objektov Sp.Mladetiče) = 11.818 €/objekt ali 3.859 €/PE. Strošek je v € brez DDV.



SPODNJE MLADETIČE 2 Stroški (€) brez DDV Izgradnja rastlinske čistilne naprave v Spodnjih Mladetičah (PE)

50 31.000


122 27.450


140 31.500


169 38.025


373 83.925

Tlačni kanalizacijski vod Spodnje Mladetiče TSM (m)

120 15.600

Črpališče Spodnje Mladetiče 1 15.000 Kanalizacija Spodnje Mladetiče 924 211.500 Skupaj stroški 242.500

Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema Spodnje Mladetiče in RČN Spodnje Mladetiče) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 242.500 €/16 (št. objektov) = 15.156€/objekt ali 4.850 €/PE. Strošek je v € brez DDV.


Stran 113

4.3.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7. – Orientacijske vrednosti):



(KRWKA = 3.661 × x-0,25(€/PE), vendar največ 1.380 €/prebivalca): (x v PE, št. vključenih PE 50 ) KRWKA = 1.377 €/PE

4.4. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitve 3 pri vgradnji individualnih sistemov so upravičeni stroški malih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte iz Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica v letu 2013

SPODNJE MLADETIČE 3 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 16 48.000

Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz naselja Spodnje Mladetiče ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 24.000 EUR.

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Spodnje Mladetiče

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za to poselitveno območje z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) ugotavljamo, da gradnja kanalizacije v poselitvenem območju presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP. Za to poselitveno območje predlagamo vgradnjo individualnih sistemov. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).

Glede na to, da projekt K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvideva rešitev 1 za naselje Spodnje Mladetiče, ki obsega izvedbo kanalizacijskega sistema v tem naselju in priključitev na že obstoječo rastlinsko čistilno napravo Bazga, bi bilo ob cenejši izvedbi kanalov smiselno upoštevati tudi Rešitev 1.

.


Stran 114

POSELITVENO OBMOČJE ZGORNJE MLADETIČE (ID 11111) 1. Opis naselja Zgornje Mladetiče

Naselje Zgornje Mladetiče se nahaja na robu Mirenske doline ter sodi v KS Tržišče. V središču naselja je poselitev strjena. Skozi naselje vodi javna pot, ki vodi do Pijavic. V naselju imajo električno in telekomunikacijsko omrežje, nimajo pa optičnega omrežja. Prebivalci naselja imajo pitno vodo iz javnega vodovoda Mladetiče – Pijavice – Gabrijele. V naselju so stanovanjski in kmetijski objekti in ni večjih gospodarskih objektov. Zgornje Mladetiče obdajajo travnate in obdelovalne površine, na SZ pa se razprostira gozd. Znotraj naselja so pozidane in poseljene površine. Na JV naselja se nahaja ekološko pomembno območje (EPO- območje Mirne) in območje Nature 2000 (območje Mirne), vendar pa se v poselitveno območje ti dve naravo-varstveni območji ne razprostirata.

2. Poselitveno območje Zgornje Mladetiče (ID 11111)

Znotraj naselja Zgornje Mladetiče je poselitveno območje Zgornje Mladetiče, ki ima ID (ID 11111), za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. V tem poselitvenem območju je 60 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 15,60 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Zgornje Mladetiče

Rešitev 1:

Za naselje Zgornje Mladetiče je po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 1278 m, ki zajema 4 gravitacijske vode, eno črpališče in en tlačni vod. Nato se kanalizacijski vod priključi v Pijavicah na revizijski jašek Pi1-8 in poteka naprej do rastlinske čistilne naprave Bazga. Dolžina 4 kanalov (gravitacijski vodov) in tlačnega voda je različna in sicer:

• Kanal ZM1:meri 817 m




• Tlačni vod TZM, ki poteka od črpališča Zgornje Mladetiče: meri 33 m.

Skupna dolžina kanalizacijskega voda je 1278m (do revizijskega jaška Pi1-8).

Rešitev 2:

V naselju bi lahko naredili rastlinsko čistilno napravo za 60 PE, kjer je po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvideno črpališče Zgornje Mladetiče. V tem primeru gradnja tlačnega voda ne bi bila potrebna, prav tako gradnja kanala ZM1, ki meri 817 m, vendar bi meril le 89 m (od ZM1-33 do ZM1-31) in namesto tlačnega voda, bi se zgradil gravitacijski kanal , ki bi meril 31 m. Skupna dolžina novega ZM1 kanala v skladu s to rešitvijo bi bila 120 m. Ostali gravitacijski kanali (ZM2, ZM3, ZM4) bi bili po projektu (K-23/2004). Predvidena rastlinska čistilna naprava bi se nahajala na zemljišču s parcelno št. 1232 k.o. 1388 Pijavice in bi zajemala površino 150 m2 , ter bi imela iztok v potok Spolovka. Na predvidenem zemljišču, kjer bi bila umeščena rastlinska čistilna naprava ni vodovarstvenega območja, ekološko pomembnega območja ali območja Nature 2000. Dolžina 4 kanalov (gravitacijski vodov) je različna in sicer:




Stran 115



Skupna dolžina kanalizacijskega voda do predvidene RČN je 548 m.

Rešitev 3:

Po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) je za naselje Zgornje Mladetiče predvideno, da se po kanalu ZM1, kateremu se pridruži še odpadna voda od ostalih 3 gravitacijskih kanalov in tlačnega voda (ZM2, ZM3, ZM4 in TZM) , odvaja odpadna voda do kanala Pi1 (odpadna voda iz Pi1 je združena z odpadno vodo iz kanalov Pi2 in Pi3), ki odvaja odpadno vodo do črpališča Pijavice, ki pa nato prečrpava odpadno vodo po tlačnem vodu do RČN Razga. Namesto, da bi bilo izgrajeno črpališče in tlačni vod ter gravitacijski kanal Pi4, bi lahko bila na mestu, kjer bi bilo črpališče Pijavice, manjša rastlinska naprava za 130 PE (prebivalci Pijavic in Zgornjih Mladetič), ki bi zavzela površino 325 m2 in bi imela izpust v reko Mirno. Tako ne bi bilo potrebo graditi tlačnega voda, ki meri 180 m, in gravitacijskega kanala Pi4, ki meri 133m. Rastlinska čistilna naprava bi bila umeščena v prostor na zemljišču s parcelno št. 80/1 k.o. 1388 Pijavice. Na zemljišču, kjer bi bila predvideno postavljena rastlinska čistilna naprava, ni ekološko pomembno območje ali območje Nature 2000.





• Tlačni vod TZM, ki poteka od črpališča Zgornje Mladetiče: meri 33 m.

Skupna dolžina kanalizacijskega voda za Zgornje Mladetiče je 1278m (do revizijskega jaška Pi1-8).

• Kanal Pi1: meri 500 m



Skupna dolžina kanalizacijskega voda za Pijavice je 648 m.

Skupna dolžina obeh kanalizacijskih vodov (Pijavice in Zgornje Mladetiče) pa meri 1926 m.

Rešitev 4:

Za naselje Zg. Mladetiče se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.


4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Zgornje Mladetiče

4.1. Za oceno investicijskih stroškov so povzete cene po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.)


Stran 116


ZGORNJE MLADETIČE 1 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Zgornje Mladetiče ZM1 (m)

817 183.825

Gravitacijski kanalizacijski vod Zgornje Mladetiče ZM2(m)

178 40.050

Gravitacijski kanalizacijski vod Zgornje Mladetiče ZM3 (m)

145 32.625


105 23.625

Tlačni vod Zgornje Mladetiče (m) 33 4.290 Cena Črpališča Zgornje Mladetiče 1 15.000 Kanalizacijski vod Zgornje Mladetiče

1278 299.415


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema Zgornje Mladetiče in prevezava do Pijavic) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 299.415 €/13 (št. objektov v Zg. Mladetičah) = 23.032 €/objekt ali 4.990 €/PE. Strošek je v € brez DDV.




ZGORNJE MLADETIČE 1 Stroški (€) brez DDV

Kanalizacijski vod Zgornje Mladetiče (m) 1278 161.447,07 Električna inštalacija in elektro oprema črpališča Zgornje Mladetiče

1 6.722,53

Stroja inštalacija in oprema črpališča Zgornje Mladetiče 1 7.544,65 Skupaj stroški 175.714,25 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema Zgornje Mladetiče in prevezava do Pijavic) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 175.714 €/13 (št. objektov v Zg. Mladetičah) = 13.516 €/objekt ali 2.929 €/PE. Strošek je v € brez DDV.


Stran 117




120

27.000


178 40.050


145 32.625


105 23.625

Kanalizacijski vod Zgornje Mladetiče

548 123.300

Izgradnja rastlinske čistilne naprave v Zgornjih Mladetičah (PE)

60 24.000


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema in RČN Zgornje Mladetiče) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 147.300 €/13 (št. objektov v Zg. Mladetičah) = 11.331 €/objekt ali 2.455 €/PE. Strošek je v € brez DDV.





Stran 118


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema in RČN Pijavice-Zgornje Mladetiče) na posamezni evidentiran objekt v teh dveh poselitvenih območjih: 497.215 €/35 (št. objektov v Zg. Mladetičah in Pijavicah) = 14.206 €/objekt ali 3.825 €/PE. Strošek je v € brez DDV.

4.4.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7. – Orientacijske vrednosti): Za ureditev odvajanja odpadne vode iz naselij se glede na dolžino posameznega kanala (x v metrih – 1926m na priključenega prebivalca – 130 PE) in neodvisno od samega postopka uporablja naslednje orientacijske vrednosti za ocene stroškov: KRWOE = 542 × x0,72 (€/PE), vendar največ 3.070 €/PE (Opomba - KRWOE je orientacijska vrednost stroškov odvajanja odpadne vode iz naselij na prebivalca) KRWOE = 3.775 €/PE




817 183.825


178 40.050


145 32.625


105 23.625

Tlačni vod Zgornje Mladetiče (m) 33 4.290 Izgradnja črpališča Zgornje Mladetiče

1 15.000

Skupaj stroški – kanalizacija (Zg. Mladetiče)

299.415

Gravitacijski kanalizacijski vod Pijavice Pi1 (m)

500

112.500


46 10.350


102 22.950

Gravitacijski kanalizacijski vod Pijavice

648 145.800

Izgradnja rastlinske čistilne naprave (Pijavice-Zgornje Mladetiče) (PE)

130 52.000

Skupaj stroški (Pijavice) 197.800 Skupaj stroški 497.215


Stran 119


ZGORNJE MLADETIČE 4 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 13 39.000

Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz naselja Zgornje Mladetiče ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 19.500 EUR.

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Zgornje Mladetiče

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za to poselitveno območje z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) ugotavljamo, da gradnja kanalizacije v poselitvenem območju presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP, razen Rešitve 2, ki je ekonomsko in tehnično primerna. Za to poselitveno območje predlagamo vgradnjo individualnih sistemov. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).

Projekt K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvideva rešitev 1 za naselje Zgornje Mladetiče, vendar gradnja fekalnega gravitacijskega voda do naselja Pijavice zadevo zelo podraži. Iz izkušenj upravljavca rastlinske čistilne naprave Bazga (Komunala d.o.o. Sevnica) lahko rečemo, da rastlinska čistilna naprava trenutno deluje v skladu z zakonodajo, vendar je čistilna naprava le 26-odstotno obremenjena. Kljub nizki obremenitvi smo se pri upravljanju tega sistema že soočali s problematiko zabite prve filtrirne grede na čistilni napravi. Predvidevamo, da bi nadaljnje priključevanje naselij, ki so po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvidena za čiščenje na RČN Bazga, take težave še povečalo in bi se upravljavec s to problematiko ponovno ali pa še bolj pogosto soočal. Glede na to, da se v bližnji okolici RČN Bazga nahajajo naselji Polje in Spodnje Mladetiče (predvideni za priključitev na to čistilno napravo) in bi pri reševanju odvajanja odpadnih vod iz teh dveh naselij odpadna voda tekla gravitacijsko, predlagamo priključitev teh dveh naselij na RČN Bazga ob cenovno ugodni izvedbi kanalov. Po tej priključitvi bi bila RČN Bazga 50-odstotno obremenjena (priključeni prebivalci Gabrijel-130 PE in prebivalci Sp. Mladetič ter Polja-120 PE, skupaj 250 PE). Za reševanje odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Zg. Mladetiče in Pijavice na RČN Bazga je potrebno odpadno vodo prečrpavati, kar zadevo podraži, zato predlagamo, da se naselji rešujeta ločeno od RČN Bazga. Za naselje Zg. Mladetiče bi bilo primerno upoštevati rešitev 2 (izvedba rastlinske čistilne naprave v Zg. Mladetičah).


Stran 120

POSELITVENO OBMOČJE PIJAVICE (ID 11110) 1. Opis naselja Pijavice

Naselje Pijavice leži ob reki Mirni znotraj Mirenske doline, ter sodi v KS Tržišče. Skozi naselje poteka lokalna cesta Puščava – Hrastovica – Pijavice. Naselje leži ob železniški progi Trebnje – Sevnica, ter regionalni cesti odsek Mokronog – Boštanj. Poselitev v naselju je strjena in v skladu z operativnim programom se poselitveno območje nahaja na dveh sklopih enohektarskih celic. V naselju je urejeno električno in telekomunikacijsko omrežje ter optično omrežje. Prebivalci se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda Gabrijele – Mladetiče – Pijavice. V naselju se pojavlja poselitveno in pozidano območje ob lokalni cesti, naselje pa sestavljajo tudi travnate in obdelovalne površine ter gozdne površine. V naselju so stanovanjski objekti in kmetijski objekti, večjih gospodarskih objektov v naselju ni. Znotraj naselje Pijavice se nahaja ekološko pomembno območje (EPO – območje Mirna) in območje Nature 2000 (območje Mirne), ki se nahaja ob reki Mirni in ob potoku, ki se izliva v reko Mirno.

2. Poselitveno območje Pijavice (ID 11110)

Znotraj naselja Pijavice je poselitveno območje razdeljeno na dve enoti. Obe enoti imata isti ID (ID 11110), za katerega je v skladu z operativnim programom potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih vod. V tem poselitvenem območju je 67 PE (prebivalcev) in gostota poselitve je 12,44 PE/ha.

3. Rešitve odvajanja in čiščenja odpadne vode iz naselja Pijavice

Rešitev 1:

Za naselje Pijavice je po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvidena izgradnja kanalizacijskega voda v dolžini 1061 m, ki zajema 4 gravitacijske vode, eno črpališče (lokacija črpališča bi bila na zemljišču z parcelno št. 80/1 k.o. 1388 Pijavice) in en tlačni vod, ki vodi do rastlinske čistilne naprave Bazga. Dolžina 4 kanalov (gravitacijski vodov) in tlačnega voda je različna in sicer:





• Tlačni vod TPi, ki poteka od Črpališča Pijavice: meri 180 m.

Skupna dolžina je 961 m.

Rešitev 2:

Druga rešitev je, da se na mestu, kjer je po projektu K- 23/2004 (GPI) črpališče Pijavice, izgradi manjša rastlinska čistilna naprava za 130 PE (prebivalci Pijavic in Zgornjih Mladetič), ki bi zavzela površino 325 m2 in bi imela izpust v reko Mirno. S tem ne bi bila potrebna izgradnja črpališča in tlačnega voda ter enega gravitacijskega kanala Pi4.

Rastlinska čistilna naprava bi bila umeščena v prostor na zemljišču s parcelno št. 80/1 k.o. 1388 Pijavice. Na zemljišču, kjer bi bila predvideno postavljena rastlinska čistilna naprava, ni ekološko pomembno območje ali območje Nature 2000.



Stran 121




Rešitev 3:

Tretja rešitev je, da se na mestu, kjer je po projektu K- 23/2004 (GPI) črpališče Pijavice, izgradi manjša rastlinska čistilna naprava za 67 PE (prebivalci Pijavic), ki bi zavzela površino 167,5 m2 in bi imela izpust v reko Mirno. S tem ne bi bila potrebna izgradnja črpališča in tlačnega voda ter enega gravitacijskega kanala Pi4. Rastlinska čistilna naprava bi bila umeščena v prostor na zemljišču s parcelno št. 80/1 k.o. 1388 Pijavice. Na zemljišču, kjer bi bila predvideno postavljena rastlinska čistilna naprava, ni ekološko pomembno območje ali območje Nature 2000.





Rešitev 4:

Za naselje Pijavice se predvideva vgradnja individualnih sistemov (male ČN do 50 PE). Z navedenimi ČN bi opremili vse stanovanjske objekte znotraj poselitvenega območja.


4. Ocena investicijskih stroškov za rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Pijavice


PIJAVICE 1 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Pijavice Pi 1 (m)

500 112.500

Gravitacijski kanalizacijski vod Pijavice Pi 2 (m)

46 10.350

Gravitacijski kanalizacijski vod Pijavice Pi 3(m)

102 22.950


133 29.925

Tlačni vod Pijavice TPi 180 23.400 Cena Črpališča Pijavice 1 15.000 Skupaj stroški 214.125

Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema Pijavice na RČN Bazga) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 214.125 €/22 (št. objektov v Pijavice) = 9.733 €/objekt ali 3.196 €/PE. Strošek je v € brez DDV.

4.1.1. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov gradnje javne kanalizacije je preračun stroškov na podlagi podatkov o opremljenosti območij poselitve z javno kanalizacijo po metodologiji RZWas 2005 (poglavje 2.7. – Orientacijske vrednosti):


Stran 122


4.2. Vir podatka za oceno investicijskih stroškov Rešitve 1 so cene določene na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen) Glede na to, da so ocene investicijskih stroškov, povzete po projektu, iz leta 2004, smo za nadaljnje ekonomske obravnave posameznih rešitev upoštevali ocene investicijskih stroškov na osnovi cen določenih na podlagi ponudb izvajalcev (nižje od projektantskih cen).

PIJAVICE 1 Stroški (€) brez DDV

Kanalizacijski vod Pijavice (m) 961 173.870,57 Električna inštalacija in elektro oprema črpališča Pijavice 1 9.820,05 Stroja inštalacija in oprema črpališča Pijavice 1 8.128,86 Stroški skupaj 191.819,48 Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema Pijavice na RČN Bazga na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 191.819 €/22 (št. objektov v Zg. Mladetičah) = 8.719 €/objekt ali 2.863 €/PE. Strošek je v € brez DDV.



PIJAVICE 2 Stroški (€) brez DDV Gravitacijski kanalizacijski vod Pijavice Pi 1 (m)

500 112.500


46 10.350


102 22.950

Gravitacijski kanalizacijski vod Pijavice

648 145.800

Izgradnja rastlinske čistilne naprave Pijavice-Zg. Mladetiče (PE)

130 52.000



Stran 123

Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema in RČN Pijavice-Zg. Mladetiče) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 197.800 €/22 (št. objektov v Pijavicah) = 8.991 €/objekt ali 2.952 €/PE. Strošek je v € brez DDV.





PIJAVICE 3 Stroški (€) brez DDV


500 112.500


46 10.350


102 22.950

Kanalizacijski vod Pijavice 648 145.800 Izgradnja rastlinske čistilne naprave (PE)

67 26.800


Preračun investicijskih stroškov (izgradnja predvidenega kanalizacijskega sistema in RČN Pijavice) na posamezni evidentiran objekt v tem poselitvenem območju: 172.600 €/22 (št. objektov v Pijavicah) = 7.845 €/objekt ali 1.084 €/PE. Strošek je v € brez DDV.



Stran 124




PIJAVICE 4 Število stanovanjskih objektov Stroški (€) brez DDV Male ČN (5PE) 22 66.000

Na osnovi navedenih podatkov je ugotovljeno, da bo odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz naselja Pijavice ekonomsko najučinkoviteje zagotovljeno z individualnimi kanalizacijskimi sistemi. Potrebna sredstva sofinanciranja iz proračuna 33.000 EUR.

5. Povzetek rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselja Pijavice

Glede na primerjavo investicijskega stroška po posameznih rešitvah za to poselitveno območje z oceno investicijskih stroškov pri izgradnji kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav iz izhodišč OP (glej stran 12, 13) ugotavljamo, da gradnja kanalizacije v poselitvenem območju po Rešitvi 2 in rešitvi 3 ne presega maksimalno dovoljeno orientacijsko vrednost stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz izhodišč OP.

Projekt K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) predvideva rešitev 1 za naselje Pijavice, vendar gradnja črpališča in tlačnega voda za prečrpavanje odpadnih vod do RČN Bazga zadevo zelo podraži. Iz izkušenj upravljavca rastlinske čistilne naprave Bazga (glej Povzetek iz poselitvenega območja Zg Mladetiče) predlagamo, da se naselji rešujeta ločeno od RČN Bazga. Iz ocen investicijskih stroškov za poselitveno območje Zg. Mladetiče je jasno vidno, da je ugodnejša rešitev, da se naselji rešujeta z dvema rastlinskima čistilnima (za vsako naselje svoja RČN) kot pa da naselji povežemo z gravitacijskim kanalizacijskim vodom od Zg. Mladetič pa do Pijavic in se izgradi skupna RČN za obe naselji (Ocena investicijskih stroškov iz poselitvenega območja Zg. Mladetiče pod točko 4.4., ki ne ustreza ekonomskim kriterijem iz izhodišč OP). Za naselje Pijavice bi bilo primerno upoštevati rešitev 3 (izvedba rastlinske čistilne naprave- RČN samo za naselje Pijavice).

Cenovno optimalna, ker naselje ne zajema večjih nepozidanih stavbnih zemljišč, za to poselitveno območje je vgradnja individualnih kanalizacijskih sistemov. Veljavna zakonodaja za male ČN nalaga obveznost upravljanja malih čistilnih (ČN) naprav do 50 PE na uporabnike malih čistilnih naprav, izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica) pa se mora v to upravljanje vključiti pri nadzoru nad delovanjem teh naprave, obvezno mora voditi evidenco malih ČN ter izvrševati storitve iz pogodbe o upravljanju malih ČN (storitve javne higiene, interne analize, izdelava in obnova ocen obratovanja,R.).


Stran 125

5. POVZETEK IZHODIŠČ OPERATIVNEGA PROGRAMA IN REŠITEV POSAMEZNIH POSELITVENIH OBMOČIJ V Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), sklep vlade, št. 35401-2/2010/3, z dne 11.11.2010 so na območju občine Sevnica obravnavana naslednja poselitvena območja z aglomeracijami :

Poselitveno območje Sevnica (11509), ki je uvrščeno v osnovni program 4. stopnje. Območje mora biti opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim sekundarnim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra 2015 – zahteva velja za najmanj 95% celotne obremenitve (PE) znotraj poselitvenega območja.

Poselitvena območja Loka – Račica (11363), Kompolje (11337), Boštanj (11066), Arto (11558), Krmelj (11141) in Rogačice (11272), ki so uvrščene v osnovni program 8. stopnje .Območja morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra 2015 – zahteva velja za najmanj 95% celotne obremenitve (PE) znotraj poselitvenega območja.

Poselitvena območja Šentjur na Polju ( 11353), Šmarčna-Breg (11351), Orehovo (11332), Konjsko (11282), Lukovec (11277), Log (11546), Čanje (30378), Dolnje Brezovo (11535), Blanca (11560), Šentjanž (11126), Tržišče (11158), Polje pri Tržišču (11103), Gabrijele (11106), Spodnje Mladetiče (11109), Zgornje Mladetiče (11111), Pijavice (11110), ki so uvrščene v dodatni program 3. stopnje. Opremljanje z javno kanalizacijo na teh območjih ni predpisano. Rešitve se štejejo za skladne z operativnim programom, če so tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičene. Ciljna stopnja opremljenosti z javno kanalizacijo ni določena, temveč je odvisna od rezultatov analiz o tehnično-tehnološki in ekonomski upravičenosti. Investicije morajo biti zaključene do 31. decembra 2017.

Na ostalih območjih mora biti zagotovljeno ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v malo komunalno ČN zmogljivosti do 50 PE do 31. decembra 2015 (območja s posebnimi zahtevami) oziroma do 31. decembra 2017 (za ostala območja).

V novelaciji študije odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju občine Sevnica smo po posameznih poselitvenih območjih povzeli že izvedeno stanje oz. predvideno stanje z več rešitvami, ki smo jih predvideli na osnovi terenskih ogledov, terenskega poznavanja posameznih poselitvenih območij in projektno tehničnih rešitev. Za posamezne rešitve so v novelaciji študije narejene ocene investicijskih stroškov, ki prikazujejo ekonomsko upravičenost posameznih rešitev pri investicijah v posameznih poselitvenih območjih. Pri izboru rešitve za posamezno poselitveno območje smo upoštevali investicijski strošek in obratovalni strošek ter možnost izvedbe posameznih sistemov glede na pretekla dogajanja v tem poselitvenem območju (vključena že obstoječa projektna dokumentacija, upoštevane že izvedene investicije). Pri investicijskih stroških nismo upoštevali spremljevalnih stroškov (pridobivanje služnosti, odkupi zemljišč). Pojasnimo lahko še, da je obravnavani dokument ŠTUDIJA, ki pri odločanju glede rešitve odvajanja in


Stran 126

čiščenja odpadnih vod v posameznih poselitvenih območjih podaja usmeritve za odločitve glede načina odvajanja in čiščenja odpadnih vod v teh poselitvenih območjih. Dejanski investicijski stroški posameznih rešitev so lahko preračunani le na osnovi dodatnih projektnih obdelav (nadaljnje projektne obdelave posameznih rešitev za posamezna poselitvena območja).

Na osnovi povzetkov rešitev v posameznih poselitvenih območjih lahko zberemo določene zaključke.

Na območju Občine Sevnica imamo trenutno zgrajene 4 čistilne naprave (zmogljivost čiščenja nad 50 PE). V upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica so Centralna čistilna naprava Sevnica na Logu, čistilna naprava Kompolje in rastlinska čistilna naprava Bazga v Gabrijelah. Investicija čistilna naprava Orehovo je že zaključena, priključitve stanovanjskih objektov na kanalizacijski sistem pa so še v teku. Trenutno je v gradnji še peta po vrsti in sicer Skupna čistilna naprava Dolnje Brezovo-Inplet, na katero se predvideva priključiti tudi poselitveno območje Blanca.

Po predvidenih rešitvah in ugotovitvah te študije bi bilo v Občini Sevnica ekonomsko upravičeno v vseh preostalih poselitvenih območjih, kjer odvajanje in čiščenje odpadnih voda še ni urejeno, po osnovnem programu, zgraditi javno kanalizacijo s skupnimi čistilnimi napravami, na ostalih območjih dodatnega programa pa vgraditi individualne sisteme (to so tipske MČN, lagune ali rastlinske čistilne naprave do 50 PE z vključitvijo povezovanja več objektov v skupne sisteme). Iz stališča omejevanja stroškov, ki bodo po končani ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih vod v posameznih poselitvenih območjih dejansko bremenili uporabnika, študija govori bolj v prid individualnim sistemom. Po Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12) so cene komunalnih storitev sestavljene iz dveh delov (cena za javno

infrastrukturo (omrežnina) – fiksni del, cena za opravljanje storitev javne službe – variabilni del).

Večji del stroška omrežnine predstavlja strošek poslovnega najema gospodarske javne infrastrukture. Občina kot lastnik infrastrukture upravljavcu zaračunava strošek najemnine, katerega upravljavec vključi v ceno omrežnine in zaračuna uporabnikom. V primeru, da se zgradi nova infrastruktura, to torej posledično pomeni povišanje cene omrežnine pri uporabnikih. Zato je potrebno pri določanju investicij v javno infrastrukturo natančno proučiti stroške investicij in se opredeliti za tiste, ki so najugodnejše za Občino kot lastnika, upravljavca infrastrukture in v končni fazi za uporabnike storitev.

Glede na pretekla dogajanja v posameznih poselitvenih območjih (že izvedeni odseki kanalizacije, projektantske obdelave posameznih poselitvenih območij, smiselnost gradnje kanalizacijskih sistemov, ekonomska upravičenost pri investicijskih in obratovalnih stroških,R) smo rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda v posameznih poselitvenih območjih zaključili takole:

V poselitvenem območju Sevnica je v glavnem že zgrajen kanalizacijski sistem, ki se zaključi s CČN Sevnica. Posamezne še ne rešene odseke poselitvenega območja bi bilo smiselno reševati z individualnimi sistemi.

V poselitvenem območju Loka – Račica je predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema za naselje Loka ter čistilna naprava, naselje Račica se rešuje z individualnimi sistemi. Poselitveno območje Loka pri Zidanem mostu - Račica je vključeno v OSNOVNI PROGRAM 8. stopnje OP (obremenitev med 50 in 2000 PE; na teh območjih je gostota obremenjenosti


Stran 127

več kot 20 PE/ha ter več kot 10 PE/ha na prispevnih območjih občutljivih območij) in znotraj naselja Loka se nahaja vodovarstveno območje in bi morda za taka območja bila učinkovitejša rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod s sistemom, ki bi ga upravljal izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica).

V poselitvenem območju Kompolje je kanalizacijski sistem s čistilno napravo že izgrajen, vendar se upravljavec srečuje s problematiko zastarele tehnologije tega sistema. Za poselitveno območje Kompolje predlagamo rešitev, ki bi vključevala izgradnjo povezovalnega kanalizacijskega voda do čistilne naprave Orehovo, kjer so še proste zmogljivosti za priključitev še tega poselitvenega območja.

V poselitvenem območju Boštanj je v glavnem že zgrajen kanalizacijski sistem, nekaj še predvidene javne kanalizacije se bo gradilo še naknadno. Posamezne nevključene odseke poselitvenega območja, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, pa bi bilo smiselno in ekonomsko upravičeno reševati z individualnimi sistemi.

Glede na to, da je poselitveno območje Arto vključeno v OSNOVNI PROGRAM 8. stopnje OP (obremenitev med 50 in 2000 PE; na teh območjih je gostota obremenjenosti več kot 20 PE/ha ter več kot 10 PE/ha na prispevnih območjih občutljivih območij) se rešitev predvidi po najugodnejši ekonomsko upravičeni rešitvi odvajanja in čiščenja odpadnih vod z javnim kanalizacijskim sistemom in čistilno napravo.

Poselitveno območje Krmelj je vključeno v OSNOVNI PROGRAM 8. stopnje OP (obremenitev med 50 in 2000 PE; na teh območjih je gostota obremenjenosti več kot 20 PE/ha ter več kot 10 PE/ha na prispevnih območjih občutljivih območij) in za taka območja bi bila učinkovitejša rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod s sistemom, ki bi ga upravljal izvajalec javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica). Glede na investicijski strošek pri ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz naselij Krmelj in Hinjce študija podaja kot najprimernejšo rešitev izvedbo kanalizacijskega sistema ter gradnja čistilne naprave v Krmelju, saj gradnja gravitacijskega kanala do naselja Tržišče ter ČN Krmelj-Tržišče rešitev podraži.

Poselitveno območje Rogačice je vključeno v OSNOVNI PROGRAM 8. stopnje OP (obremenitev med 50 in 2000 PE; na teh območjih je gostota obremenjenosti več kot 20 PE/ha ter več kot 10 PE/ha na prispevnih območjih občutljivih območij) in glede na to, da je to izrazito podeželsko naselje z malim številom uporabnikov prostorsko popolnjeno, ter se rešuje odvajanje in čiščenje odpadnih voda le obstoječih objektov, bi za taka območja bila učinkovitejša rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod z individualnimi sistemi, ki bi imeli izpuste v meteorne kanale, tudi s skupno malo čistilno napravo do 50 PE.

V poselitvenih območjih, ki so vključeni v DODATNI PROGRAM 3. stopnje OP smo večinoma predlagali rešitve z vgradnjo individualnih sistemov, saj ob tehnično-tehnološki in ekonomski upravičenosti teh sistemov opremljanje z javno kanalizacijo ni potrebno. Taka poselitvena območja so: Šentjur na Polju, Breg, Konjsko, Lukovec in Čanje. Kot izjemo navajamo naselje Šmarčna, kjer bi bilo zaradi prostorskega potenciala in okoljevarstvenih vidikov in ekonomsko upravičeno graditi javno kanalizacijo s ČN.

V poselitvenem območju Orehovo je sistem kanalizacije s čistilno napravo Orehovo že izveden, ravno tako na Logu.


Stran 128

Poselitveni območji Dolnje Brezovo in Blanca imata že delno izveden sistem javne kanalizacije in trenutno je v teku tudi investicija SČN Dolnje Brezovo. Iz tega vidika smo predlagali smiselnost gradnje javnega kanalizacijskega sistema v teh dveh poselitvenih območjih. Za prečrpavanje odpadnih vod iz Blance na SČN Dolnje Brezovo je potrebno še detaljno preveriti ekonomsko upravičenost v primerjavi z obratovalnimi stroški, vzdrževanje in omrežnino. Proste kapacitete na SČN Dolnje Brezovo ne zadoščajo za predvideni obseg PE iz poselitvenega območja Blanca, ki ima velik prostorski razvojni potencial za gradnjo novih stanovanjskih in drugih objektov.

Za poselitveno območje Šentjanž smo upoštevali rešitev, ki je bila predlagana v Idejni rešitvi za naselje Šentjanž, št. projekta 53/10, december 2010 (Limnos d.o.o.), in sicer gradnja kanalizacijskega sistema le za osrednji Šentjanž, ki se zaključi z rastlinsko ČN. Poselitveno območje Šentjanž ima velik prostorski razvojni potencial za gradnjo novih stanovanjskih in drugih objektov, zato se za posamezna območja predvidenih podrobnih prostorskih načrtov(OPPN) glede na terenske možnosti prouči izvedba javne kanalizacije s čiščenjem odpadnih voda.

Glede na investicijski strošek pri ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz poselitvenega območja Tržišče študija podaja kot najugodnejšo rešitev vgradnjo individualnih sistemov). Zaradi razvojnih potencialov naselja in okoljevarstvenih vidikov v tem naselju podajamo za strnjeni del naselja kot smiselno rešitev izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema in umestitev skupne čistilne naprave ob predvideni lokaciji nove šole. Za novejši del naselja vključujoč še nepozidane stavbna zemljišča na lokaciji Mostec pa s skupno rastlinsko čistilno napravo do 70 PE.

Poselitvena območja Gabrijele (že izveden kanalizacijski sistem in RČN Bazga), Polje pri Tržišču, Spodnje Mladetiče, Zg. Mladetiče in Pijavice so v preteklosti že bila projektno obdelane in rešitve zanje so predvidene na RČN Bazga v Gabrijelah. Glede na izkušnje pri upravljanju te rastlinske čistilne naprave in glede na ekonomsko upravičenost izvedbe tega projekta, predlagamo, da se poselitvena območja Spodnje Mladetiče in Polje rešijo na že zgrajeni RČN Bazga, medtem ko bi bilo Zgornje Mladetiče in Pijavice ekonomsko bolj upravičeno reševati z dvema malima rastlinskima čistilnima napravama (60 PE in 67 PE). V teh dveh poselitvenih območjih smo predlagali rastlinske čistilne naprave glede na smiselnost reševanja teh naselij na rastlinskih sistemih (po projektu K-23/2004 (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.), vendar ekonomsko izhodišče pa še najbolj govori v prid vgradnji individualnih sistemov.

Na podlagi usmeritev OP ter ugotovitev po proučitvi predvidenih rešitev v tej študiji je v Občini Sevnica predvideno zgraditi še 3 čistilne naprave (zmogljivost čiščenja nad 50 PE) v poselitvenih območjih OSNOVNEGA PROGRAMA 8. stopnje OP, ter 5 čistilnih naprav (zmogljivost čiščenja nad 50 PE) v poselitvenih območjih DODATNEGA PROGRAMA 3. stopnje OP.

Študija podaja, da je poleg 4 zgrajenih ČN in ene SČN v gradnji, v Občini Sevnica potrebno zgraditi še 8 čistilnih naprav, ki bi zaključevale javne kanalizacijske sisteme. Ostala poselitvena območja bi se reševala z individualnimi kanalizacijskimi sistemi.

Študija je obravnavala obremenitve posameznih poselitvenih območij iz uporabo podatka o PE (število prebivalcev znotraj poselitvenega območja) v OP in predvidenih poselitev na območju prostih zazidalnih površin z uporabo statistično ugotovljenega povprečnega števila


Stran 129

članov gospodinjstva za občino Sevnica (2,55 PE/gospod). Operativni program za posamezna poselitvena območja podaja tudi podatek PE_SKUPAJ, ki predstavlja število vseh prebivalcev v posameznem naselju, znotraj katerega se pojavlja poselitveno območje. Podatek PE/HA_SKUPAJ pa predstavlja gostoto poselitve, ki se preračuna iz števila vseh prebivalcev v posameznem naselju ter površine posameznega naselja. Obveza občin je, da v skladu z OP uredijo odvajanje in čiščenje odpadnih vod le za tiste obremenitve prebivalstva, ki so znotraj poselitvenega območja, zato smo v preračune študije vključili podatek PE (število prebivalcev znotraj poselitvenega območja).


Stran 130

6. VIRI - Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, (novelacija za

obdobje od leta 2005 do leta 2017), oktober 2010 (sklep vlade, št. 35401-2/2010/3, z dne 11.11.2010)

- Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica(OPN Sevnica) (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12-popr., 57/13-sprem.in dop.)

- Internetni vir: PISO-prostorski informacijski sistem Občin http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SEVNICA (2013)

- PROJEKTNA NALOGA, (Novelacija študije odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju občine Sevnica), številka dokumenta 354-0073/2010

- PID 2002/SI/16/P/PE/008/2, avgust 2009, (1. Faza), (HIDROOPREMA d.o.o.) -Sevnica

- PID 136-1/09, junij 2009, (2. Faza), (Hidrosvet d.o.o.) - Sevnica

- PID 23/09, avgust 2009, (3. Faza), (NIVO d.d.) - Sevnica

- PID 114/10, april 2010, (4. Faza), (Hideosvet d.o.o.) - Sevnica

- PID 9/2012, avgust 12, (Rafael, gradbena dejavnost d.o.o.) - Sevnica

- PID EA-12/016, oktober 2012 ,(ELITE ARHITEKTI d.o.o.) - Sevnica

- PGD 2312/N-04, september 2004, (REGION projektivni biro d.o.o.) - Sevnica

- PID št. 05012-00, junij 2006, (Sava projekt d.d) - Kompolje

- GEODETSKI POSNETEK – D.L.1 pregledna situacija kanalizacije Kompolje, junij 2006, (Kostak d.d.) - Kompolje

- PID 115/10, april 2010, (Hidrosvet d.o.o.) - Boštanj

- PID EA-12/017, leto 2012, (ELITE ARHITEKTI d.o.o.) - Boštanj

- IDZ, (kanalizacija Kogovšek-Panorama) - Boštanj

- PZI-Sekundarna kanalizacija Boštanj-2.faza - Boštanj

- PZI K-8/2007, (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) - Krmelj

- PZI K-7/2009, (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) - Hinjce-Krmelj

- PID – 06/2010, (GRP – gradbeno projektiranje in svetovanje, Igor Rems s.p.) - Hinjce-Krmelj

- IDZ 52/10, maj 2011, (LIMNOS d.o.o.) - Krmelj

- PZI K-30/2004, (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) - Šmarčna

- P-4/2006, september 2006, (GPI d.o.o.) - Orehovo


Stran 131

- PID 21/2013, junij 2013, (Komunala d.o.o. Sevnica) - Orehovo

- PID 19/11-1, julij 2011, (NIVO d.o.o.) - Log

- IDZ, št. 07001, julij 2007, (SEGIS d.o.o.) - Dolnje Brezovo

- PZI, št. 07001, junij 2008, (SEGIS d.o.o.) - Dolnje Brezovo

- Geodetski posnetek (REGION d.o.o. Brežice) - Dolnje Brezovo

- Študija odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz naselja Šentjanž pri Sevnici, december 2010, (podjetje Limnos- podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o.) - Šentjanž

- K-23/2004, (GPI- Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o.) - Polje pri Tržišču, Gabrijele, Spodnje Mladetiče, Zgornje Mladetiče in Pijavice

LO

KA

RA

ČIC

A

ŠE

NT

JU

R

NA

PO

LJU

BR

EG

ŠM

AR

ČN

AK

OM

PO

LJE

OR

EH

OV

O

SE

VN

ICA

BO

ŠT

AN

J KO

NJS

KO

LU

KO

VE

C

LO

G

ČA

NJE

DO

LN

JE

BR

EZ

OV

OB

LA

NC

A

AR

TO

ŠE

NT

JA

NŽ

KR

ME

LJ

GA

BR

IJE

LE

SP

. M

LA

DE

TIČ

E

ZG

. M

LA

DE

TIČ

E

PIJ

AV

ICE

PO

LJE

PR

I

TR

ŽIŠ

ČU

TR

ŽIŠ

ČE

RO

GA

ČIC

E


12. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Predlog sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije

investicijskega projekta in investicijskega programa za operacijo Sanacija kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju

Številka: 303-0003/2014

Pripravljavca gradiva: Marko Jesih, višji svetovalec za investicije in razvoj REGION d.o.o. Brežice Poročevalec: Marko Jesih, višji svetovalec za investicije in razvoj


Številka: 303-0003/2014 Datum: 13.1.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Predlog sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta in investicijskega programa za operacijo »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju« Spoštovani! Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) namerava v kratkem objaviti Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015. Predmet javnega poziva bo izbor operacij, katerim se dodeli nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj razvojne prioritete »Razvoj Regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Občina Sevnica bo skupaj z ostalimi posavskimi občinami izdelala Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa regije Posavje za obdobje 2013–2015. Izvedbeni načrt vključuje pripravo predlogov projektov v zahtevani vsebini in obliki v skladu z Uredbo o dodeljevanju regionalnih spodbud in Javnim povabilom za predložitev in sofinanciranje priprave izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov za obdobje 2013-2015. Občina Sevnica namerava kandidirati na zgoraj navedeni poziv z operacijo »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju«. V skladu s priloženo investicijsko dokumentacijo želi občini iz »Regionalnih razvojnih programov« pridobiti 816.000,00 € kar predstavlja 85% delež upravičenih stroškov investicije. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 960.000 € brez DDV. Občina Sevnica želi z investicijo rešiti probleme odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na posameznih območjih Sevnice in Boštanja. Poleg ustrezne tehnologije čiščenja je za učinkovito čiščenje komunalne odpadne vode na čistilni napravi pogoj kakovostno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki bo odpadno vodo odvedlo na čistilno napravo. Predmet investicije je operacija v javno infrastrukturo, ki je v javnem interesu. Z investicijo bo izvedenih 2.844 m kanalizacijskih vodov v Sevnici in Boštanju.

V Načrtu razvojnih programov 2014-2017 bo potrebno prilagoditi projekt »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju«. Pri sestavljanju oziroma pri rebalansu proračuna bo potrebno uskladiti prihodkovno in odhodkovno stran za sorazmerni delež pridobljenih sredstev oziroma morebitnih sprememb investicije. Zato predlagamo Občinskemu svetu Občine Sevnica, da potrdi investicijsko dokumentacijo za operacijo »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju« in tako omogoči pridobitev sredstev, ki jih bo Občina Sevnica pridobila iz prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo v potrditev dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program za operacijo »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju«. Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo, da je s potrditvijo navedene investicijske dokumentacije, potrjena tudi morebitna novelacija investicijske dokumentacije za potrebe navedenega razpisa. Lep pozdrav, Pripravil: Marko Jesih, univ. dipl.ekon. Višji svetovalec za investicije in razvoj

Roman Perčič, univ. dipl. inž. str. Vodja oddelka za okolje in prostor

Vlasta Kuzmički, dipl. ekon., spec. Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Priloga 1:

- Dokument identifikacije investicijskega projekta »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju«.

Priloga 2: - Investicijski program »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju«.


Region PROJEKTIVNI BIRO BREŽICE d.o.o.

Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice tel.: 07 49 66 551; fax: 07 49 64 590 ID.št.DDV: SI73870277, Tr.r. 02373-0013274380 http://www.region.si

INVESTITOR: OBČINA SEVNICA IZVAJALEC: REGION d.o.o. Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice, Slovenija ŠT. ELAB.: 3031 /ID-14

IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V SEVNICI IN BOŠTANJU

Dokument identifikacije investicijskega projekta

DIREKTOR mag.Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb.

januar 2014

Region d.o.o. Brežice 2014

2

V S E B I N A

1 ODGOVONE OSEBE IN STROKOVNI DELAVCI ................................................................................. 4

1.1 INVESTITOR IN IZVEDBA INVESTICIJE ...................................................................................................... 4

1.2 INVESTICIJSKI DOKUMENT ...................................................................................................................... 4

1.3 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ................................................................................................................ 4

1.4 UPRAVLJAVEC INVESTICIJE .................................................................................................................... 5

2 ANALIZA SEDANJEGA STANJA ............................................................................................................. 6

3 NAMEN IN CILJ INVESTICIJE ................................................................................................................ 7

3.1 USKLAJENOST Z DRŽAVNIMI, EVROPSKIMI IN DRUGIMI STRATEŠKIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI............. 9

4 VARIANTE INVESTICIJE ....................................................................................................................... 10

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV ..................... 11

5.1 PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJE .............................................................................................. 11

6 OPREDELITEV INVESTICIJE ............................................................................................................... 13

6.1 TEMELJI ZA INVESTICIJSKO DOKUMENTACIJO ....................................................................................... 13

6.2 LOKACIJA INVESTICIJE ......................................................................................................................... 14

6.3 TEHNIČNI DEL – OBSEG INVESTICIJE IN ČASOVNI NAČRT ...................................................................... 17

6.4 VARSTVO OKOLJA ................................................................................................................................ 18

6.5 KADROVSKO-ORGANIZACIJSKA SHEMA ................................................................................................ 20

6.6 FINANČNA KONSTRUKCIJA ................................................................................................................... 21

6.7 UPRAVIČENOST PROJEKTA ................................................................................................................... 22

7 POTREBNA INVESTICIJSKA IN OSTALA DOKUMENTACIJA ..................................................... 23


3

INVESTITOR OBČINA SEVNICA ODGOVORNA OSEBA : Srečko OCVIRK - župan INVESTICIJSKI PROJEKT:


NAMEN IN CILJ INVESTICIJSKEGA PROJEKTA: Občina Sevnica želi z investicijo rešiti probleme odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na posameznih območjih Sevnice in Boštanja. Poleg ustrezne tehnologije čiščenja je za učinkovito čiščenje komunalne odpadne vode na čistilni napravi pogoj kakovostno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki bo odpadno vodo odvedlo na čistilno napravo. Predmet investicije je operacija v javno infrastrukturo, ki je v javnem interesu. Z investicijo bo izvedenih 2.844 m kanalizacijskih vodov, le-to pa bo omogočilo, da se na kanalizacijski sistem priključi 595 prebivalcev. Ocena vrednosti investicijskega projekta v stalnih cenah (z DDV):

1.151.636,90 EUR Ocena vrednosti investicijskega projekta v tekočih cenah (z DDV):

1.171.200,00 EUR IZDELOVALEC DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA: REGION d.o.o. ODGOVORNA OSEBA : mag. Vojko Bibič - direktor IZDELOVALEC DOKUMENTA: mag. Vesna Smrekar, univ.dipl.ekon. Investicijski dokument je izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10-spremembe in dopolnitve).


4

1 ODGOVONE OSEBE IN STROKOVNI DELAVCI

1.1 Investitor in izvedba investicije

Naziv: Občina Sevnica Naslov: Glavni trg 19A, 8290 Sevnica Telefon: 07 816 12 00 Fax: 07 816 12 10 Elektronski naslov: [email protected] EZR: 01310-7777000051 Davčna številka: SI99767392 Odgovorna oseba – župan: Srečko Ocvirk Odgovorna oseba – za izvedbo projekta – oddelek za okolje in prostor:

Marko Jesih, univ.dipl.ekon. Višji svetovalec za investicije in razvoj tel.: 07 81 61 227 [email protected]

Sevnica, dne____________________ Podpis_______________________

1.2 Investicijski dokument

Naziv: REGION d.o.o. Naslov: Cesta prvih borcev 11, Brežice 8250 Telefon: 07 49 90 064 Fax: 07 49 64 590 TRR 02373-0013274380 Davčna številka: SI73870277 Šifra dejavnosti: 71.112 Odgovorna oseba – direktor: Mag. Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb. Odgovorna oseba – za izdelavo dokumentacije:

Mag. Vesna Smrekar, univ.dipl.ekon. [email protected]

Brežice, dne____________________ Podpis_______________________ 1.3 Projektna dokumentacija

Naziv: MV BIRO Marija Vlahušić, s.p. Naslov: Lapajnetova ulica 4, 8270 Krško Odgovorna oseba – direktor: Marija Vlahušić, inž.gradb. Odgovorni vodja projekta: Marija Vlahušić, inž.gradb.

IZS G-9073


5

1.4 Upravljavec investicije

Lastnik komunalne infrastrukture je Občina Sevnica, zato v tej fazi odgovornost za upravljanje prevzema Občina Sevnica: Naziv: OBČINA SEVNICA Naslov: Glavni trg 19a, 8290 Sevnica Odgovorna oseba – župan: Srečko Ocvirk

Sevnica, dne____________________ Podpis_______________________ Načrtuje se, da bo po končani investiciji infrastruktura predana v upravljanje javnega podjetja:

Naziv: JAVNO PODJETJE KOMUNALA d.o.o. SEVNICA

Naslov: Naselje heroja Maroka 17, 8290 Sevnica Odgovorna oseba – direktor: Mitja Udovč, dipl.inž.gradb.


6

2 ANALIZA SEDANJEGA STANJA Predmetna dokumentacija obravnava problematiko sekundarnega kanalizacijskega sistema Sevnice. Sevnica, ki je glavno naselje sevniško-boštanjskega kanalizacijskega sistema, leži v spodnje savski dolini na levem bregu Save. V letu 2009 se je na reki Savi dogradila in pustila v obratovanje HE Blanca, ki leži pod Sevnico in Boštanjem v neposredni bližini naselja Blanca. Zajezitvena gladina akumulacijskega bazena HE Blanca sega vse do Sevnice in Boštanja, ter posredno vpliva na sevniško-boštanjsko kanalizacijsko omrežje. Sevniško-boštanjski kanalizacijski sistem obsega naselja Sevnico, Boštanj, Radno in Log. Sevnica, Boštanj del Loga in del Radne imajo zgrajeno sekundarno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacija je izvedena v mešanem (Sevnica, Boštanj, del Radne) in ločenem sistemu (Log, del Radne). Izvedeno omrežje ne pokriva celotnega prispevnega območja ČN Sevnica. Posamezna naselja oziroma deli naselij (del Radne, del Loga) in posamezne ulice v Sevnici (Taborniška, del Florjanske in Drožanjske ulice) še nimajo izgrajenega sekundarnega omrežja. Fekalna odpadna voda iz objektov, ki še niso priključeni na sekundarno omrežje se zbira v greznicah. Posamezni odseki obstoječega sekundarnega omrežja so v slabem stanju in hidravlično poddimezionirani, kar ob intenzivnejših padavinah (nalivih) povzroča nevšečnosti (preplavitve cestišča, okoliškega terena in kletnih prostorov). V letu 2008 se je pričelo z izgradnjo komunalne čistilne naprave Sevnica ter primarnih in sekundarnih kolektorjev, ki navezujejo sekundarno kanalizacijsko omrežje Sevnice in Boštanja na čistilno napravo. Celotna gradnja se je končala spomladi leta 2010 (čistilne naprave septembra 2009), tako da je večina sevniško-boštanjskega sekundarnega omrežja že priključeno na čistilno napravo, ki je locirana ob Savi pod naseljem Log. V sklopu izgradnje kanalizacijskih kolektorjev so se izvedli tudi objekti (razbremenilni bazeni, črpališča, sifoni) potrebni za nemoteno delovanje tako kanalizacijskega sistema, kot čistilne naprave. Del fekalnih in mešanih kanalov sekundarnega omrežja (del sekundarnega omrežja Florjanske in Drožanjske ulice, Dolenjega Boštanja) je še vedno speljanih v Savo, Sevnično, Drožanjski in Florjanski potok. V naselju so sanitarne vode od objektov, ki še nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo speljane na greznice v manjšem delu (kratki odseki) pa na javno kanalizacijo. Le ta je v večini primerov starejšega obdobja in nezadostno dimenzionirana za obstoječe stanje odvodnjavanja. Projektirana kanalizacija bo omogočala priključitev objektov vseh tangiranih objektov (v večini primerov stanovanjski objekti), ki se v skladu z zakonskimi določili priključujejo na sistem javne kanalizacije. Objekti, ki so sedaj priključeni na greznice se po izgradnji javne kanalizacije navežejo na javno kanalizacijo.


7

3 NAMEN IN CILJ INVESTICIJE

Občina Sevnica s predmetno investicijo »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju« podaja projektni predlog Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa regije Posavje za upravičen namen »okoljska infrastruktura«, in sicer za »odvajanje in čiščenje odpadnih voda (celovito reševanje problematike odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda na območjih z obremenjenostjo pod 2000 PE). Eden osnovnih pogojev za učinkovito čiščenje komunalne odpadne vode na čistilni napravi (seveda poleg ustrezne tehnologije čiščenja) je kakovostno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki bo odpadno vodo dejansko odvedlo na čistilno napravo. Sekundarno kanalizacijsko omrežje Sevnice in Boštanja ne izpolnjuje vseh kriterijev, ki se zahtevajo od sodobnih omrežij. Medtem, ko je primarno (zbirno) omrežje zasnovano in izvedeno ustrezno današnjim standardom in predpisom, obstoječe sekundarno omrežje v nekaterih pogledih istim zahtevam prav gotovo ne ustreza. Poleg tega pa posamezna urbana območja v Sevnici in Boštanju še niso kanalizirana. Osnovni cilj projekta je celovita ureditev kanalizacijskega omrežja Sevnice, da bo slednje ustrezalo vsem zahtevam, ki jih za tovrstne objekte narekujejo predpisi in standardi in se bo lahko priključilo na ČN Sevnica. Z izgradnjo manjkajoče kanalizacije bo omogočeno optimalno delovanje čistilne naprave, ter omogočena priključitev novih zazidalnih površin. Prav tako bodo ustrezno zaščiteni odvodniki Drožanjski potok in Florjanski graben saj se bo vsa onesnažena voda, ki se sedaj še prosto izliva v vodotoke, preusmerila na čistilno napravo, kjer se bo pred izpustom v Savo ustrezno prečistila. Investicija rešuje probleme odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na območju dela naselij Sevnica in Boštanj. Predmet investicije je operacija v javno infrastrukturo, ki je v javnem interesu. Predmet investicije je tako: Izgradnja sekundarne odpadne kanalizacije od obstoječih stanovanjskih objektov do že zgrajenega primarnega kanala in dalje do čistilne naprave in priključitev vseh objektov tangiranega območja s fekalno in meteorno kanalizacijo ter tudi priključitev meteorne vode lokalnih cest in poti v skupni dolžini 2.844 m, in sicer: • sklop 1 – dolžina 1.442 m: - kanalizacija Boštanj, območje Kogovšek – Panorama, v dolžini 420 m, - kanalizacija Dolenji Boštanj, območje pod Osnovno šolo, v dolžini novih tras

939,50 m in sanacije dela že izvedene kanalizacije v dolžini 82,50m - skupna dolžina 1022 m


8

• sklop 2 – dolžina 1.402 m: - kanalizacija Boštanj, območje Pugelj z navezavo na RBDV 8, v dolžini 502 m - kanalizacija Dolenji Boštanj, območje Žaga – Vrtovšek, v dolžini 163 m - kanalizacija Drožanjska, območje nad klavnico, v dolžini 187 m, - kanalizacija Ceste na Dobravo, od trgovine Spar do parkirišča pri pokopališču, v

dolžini 350 m novogradnje in 28,00 m sanacije že izvedenega kanala - skupna dolžina 378 m ,

- K 16 – K.O. Boštanj JP872906/del/ in del parc. 296/8 k.o. Boštanj v dolžini 172 m. Z investicijo se celovito rešuje problematika odvajanja in čiščenja komunalnih voda na območju z obremenjenostjo pod 2000 PE, in sicer se 595 prebivalcev priključuje na že zgrajeno in v obratovanju ČN Sevnica. Kljub temu, da je investicija razdeljena na dva sklopa, le-ta predstavljata skupaj enovit projekt, ki ekonomsko predstavlja nedeljivo celoto, tehnično pa zadovolji načrtovanim funkcijam. Investicija bo rezultirala z naslednjimi pridobitvami: • zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaževanja in s tem zmanjševanje

negativnih vplivov na okolje, • varovanje in zaščita vodnih virov, • sanacija virov onesnaževanja iz naselij, • ohranjanje naravnih privlačnosti območja, • izboljšanje kvalitete bivanja prebivalcev naselij Sevnica in Boštanj… • priključitev novih zazidalnih površin, • zagotavljanje osnovne komunalne infrastrukture, • ohranjanje oziroma vzpostavljanje čistejših vodotokov, • preprečevanje onesnaževanja podtalja (zemlja, voda, podtalnica), • pridelava zdrave hrane in vpliv na zdravje ljudi (bio, eko, integrirana pridelava). Z investicijo se celovito rešuje problematika odvajanja in čiščenja komunalnih voda na območju z obremenjenostjo pod 2000 PE, in sicer se 595 prebivalcev priključuje na že zgrajeno in v obratovanju ČN Sevnica.


9

3.1 Usklajenost z državnimi, evropskimi in drugimi strateškimi razvojnimi dokumenti

Investicija podpira cilje, aktivnosti in vsebine naslednjih dveh strateško pomembnih programov: • Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje • Regionalni razvojni programom regije Posavje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, za obdobje 2013-2015 temelji na Strategiji razvoja Slovenije in je v skladu z Državnim razvojnim programom 2007 - 2013. Dokumenti so osnova z izvajanje kohezijske politike EU v Sloveniji. Hkrati je dokument skladen s cilji Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Za namene izvajanje regionalnih razvojnih programov in vključenost lokalnih razvojnih potreb je bila oblikovana posebna razvojna prioriteta "razvoj regij". Le-ta zagotavlja infrastrukturne pogoje za zagotavljanje razvoja in delovanja regij kot učinkovitih funkcionalnih celot s ciljem skladnega razvoja z uravnoteženimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki, kar zagotavlja visoko življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja. Prednostna usmeritev vsebine prioritete "Razvoj regij" so tudi "Regionalni razvojni programi", ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti. Ena izmed področij ukrepov je okoljska infrastruktura, ki je tudi predmet obravnavane investicije. Le-ta zagotavlja pogoje za razvoj vseh ostalih dejavnosti in aktivnosti ter prispeva k trajnostnemu razvoju. Naslednji pomemben dokument, ki opredeljuje predmetno investicijo je Regionalni razvojni program regije Posavje. Le-ta pri določevanju prioritet daje poudarek trajnostnemu razvoju prostora za kvaliteto bivanja, kar se dosega med drugimi tudi z učinkovito komunalno infrastrukturo. Prioriteta 2 »Trajnostni razvoj prostora za kakovost bivanja« in Ukrep št. 2 "Izgradnja sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda" v aktivnostih navaja tudi izgradnjo manjših čistilnih naprav in kanalizacijskih vodov. Investicija "Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju" bo opredeljena v Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa regije Posavje. Cilji bodo povzeti v izvedbenem program: zagotovitev učinkovitega odvajanja odpadnih voda, varovanje vodnih virov, priključitev področij z doseženo gostoto poseljenosti na kanalizacijsko omrežje, zagotovitev visoke kakovosti kanalske storitve.


10

4 VARIANTE INVESTICIJE Varianta »brez« investicije V primeru, da se investicija ne udejanji se bo onesnaževanje okolja s fekalijami nadaljevalo, kar je nedopustno z vidika varovanja okolja in zaščite vodnih virov ter varovanja zdravja ljudi in narave.

Sevniško-boštanjski kanalizacijski sistem obsega naselja Sevnico, Boštanj, Radno in Log. Sevnica, Boštanj del Loga in del Radne imajo zgrajeno sekundarno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacija je izvedena v mešanem (Sevnica, Boštanj, del Radne) in ločenem sistemu (Log, del Radne). Izvedeno omrežje ne pokriva celotnega prispevnega območja ČN Sevnica. Posamezna naselja oziroma deli naselij (del Radna del Loga) in posamezne ulice v Sevnici (Taborniška, del Florjanske in Drožanjske ulice) še nimajo izgrajenega sekundarnega omrežja. Fekalna odpadna voda iz objektov, ki še niso priključeni na sekundarno omrežje se zbira v greznicah. Manjši del fekalnih in mešanih kanalov sekundarnega omrežja (del sekundarnega omrežja Florjanske in Drožanjske ulice, Dolenjega Boštanja) je še vedno speljanih v Savo, Sevnično, Drožanjski in Florjanski potok. V primeru, da se investicija ne izvede, se na območjih občine Sevnica onemogoči razvoj na področju podjetništva, turizma in drugih dejavnosti, predvsem na področjih, ki so že tako prikrajšane za marsikaj, kar nudijo bolj urbana središča. Morebitne nove raznovrstne dejavnosti (ki so primerne za posamezna okolje) se ne bodo mogle udejanjiti, selitev na druga območja pa je v večini primerov nemogoča. To ima za posledico upad števila prebivalcev na demografsko ogroženih območij. Komunalna neurejenost naselij slabi prednosti, ki jih imajo prebivalci na območju relativno neokrnjene narave. Tudi morebitna nova priseljevanja ter stanovanjske in poslovne gradnje so odvisne od dostopnosti do komunalnih storitev. Varianta »z« investicijo Z izgradnjo manjkajoče kanalizacije bo omogočeno optimalno delovanje čistilne naprave ter omogočena priključitev novih zazidalnih površin. Prav tako bodo ustrezno zaščiteni odvodniki Sava, Mirna, Sevnična, Drožanjski potok in Florjanski graben saj se bo vsa onesnažena voda, ki se sedaj še prosto izliva v vodotoke, preusmerila na čistilno napravo, kjer so bo pred izpustom v Savo ustrezno prečistila. Izbor optimalne variante Varianta »z« investicijo« rešuje komunalne probleme na področju občine Sevnica z izgradnjo manjkajočih delov kanalizacijskega omrežje in nato priključevanjem na čistilno napravo, saj se tako celostno rešuje problematika odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Samo s pristopom k investiciji, ki predvideva izgradnjo kanalizacijskega sistema se bodo izpolnila vsa pričakovanja in zastavljeni cilji, ki so navedeni v predhodnem besedilu, hkrati pa bodo učinki tako odvajanja kot čiščenja optimalni. Projekt ima zelo velik pozitiven vpliv na izboljšanje komunalnih storitev, pozitiven vpliv na okolje in zdravje ljudi ter na druge segmente družbenega življenja. Ureditev komunalne infrastrukture je eden od pomembnih pogojev za nadaljnji razvoj območja in varovanja okolja.


11

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV

� Fizični kazalniki

Tabela: Merljivi fizični kazalniki

Št. Vrsta kazalnika Načrtovana vrednost ob

zaključku operacije Učinek

1. Odvajanje in čiščenje voda - Dolžina kanalizacijskega omrežja (odpadna kanalizacija)

2,844 km

2. Odvajanje in čiščenje voda – Število komunalno opremljenih naselij z novim ali obnovljenim kanalizacijskim omrežjem

2

Rezultat 1. Odvajanje in čiščenje voda - Število prebivalcev, ki

bodo priključeni na kanalizacijski sistem, ki je predmet operacije

595

5.1 Predračunska vrednost investicije Vrednost investicije je podana na podlagi:

• izdelane projektne dokumentacije in projektantske ocene (MV Biro, Marija Vlahušić, s.p., december 2013).

• izkušenj pri gradnji podobnih projektov.

Stalne cene – cene veljavne v času izdelave investicijske dokumentacije – januar 2014 Tekoče cene – cene, ki jih pričakujemo v času realizacije investicije – leto 2014 in leto 2015 Upoštevane stopnje inflacije v skladu z napovedi UMAR – ja (jesenska napoved gospodarskih gibanj 2013):

• obdobje 2014/2015 – 1,9 %,

DDV = 22 %


12

� Vsi stroški investicije (s povračljivim DDV) V vseh stroških so zajeti:

- stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del - povračljiv davek (davek na dodano vrednost)

stalne cene - eur

Aktivnost 2014 2015 Skupaj brez

DDV DDV Skupaj z

DDV Delež Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 100.000,00 843.964,67 943.964,67 207.672,23 1.151.636,90 100,00% Skupaj 100.000,00 843.964,67 943.964,67 207.672,23 1.151.636,90 100,00% Skupaj z davkom 122.000,00 1.029.636,90 1.151.636,90

tekoče cene- eur 1 1,019

Aktivnost 2014 2015 Skupaj brez

DDV DDV Skupaj z

DDV Delež Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del

100.000,00 860.000,00 960.000,00 211.200,00 1.171.200,00 100,00% Skupaj 100.000,00 860.000,00 960.000,00 211.200,00 1.171.200,00 100,00%

Skupaj z davkom 122.000,00 1.049.200,00 1.171.200,00

� Upravičeni stroški investicije Med upravičene stroške investicije so všteti naslednji stroški:

Stalne cene - eur

Aktivnost 2014 2015 Skupaj Delež Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del

100.000,00 843.964,67 943.964,67 100,00% Skupaj 100.000,00 843.964,67 943.964,67 100,00%

Tekoče cene - eur

Aktivnost 2014 2015 Skupaj - tekoče

cene Delež Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 100.000,00 860.000,00 960.000,00 100,00% Skupaj 100.000,00 860.000,00 960.000,00 100,00%


13

� Neupravičeni stroški investicije

Neupravičeni stroški predstavljajo:

- povračljiv davek (davek na dodano vrednost) Stalne cene – eur

Aktivnost 2014 2015 Skupaj Delež DDV 22.000,00 185.672,23 207.672,23 100,00% Skupaj 22.000,00 185.672,23 207.672,23 100,00% Tekoče cene - eur

Aktivnost 2014 2015 Skupaj Delež DDV 22.000,00 189.200,00 211.200,00 100,00% Skupaj 22.000,00 189.200,00 211.200,00 100,00% DDV ni strošek projekta, ker ima investitor (občina) po zakonu pravico do odbitka DDV, ker opravlja obdavčljivo dejavnost.

6 OPREDELITEV INVESTICIJE

6.1 Temelji za investicijsko dokumentacijo Tehnična in projektna dokumentacija

1. IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V SEVNICI IN BOŠTANJU – SKLOP ŠT. 1 PGD • Datum: december, 2013 • Izdelal: MV Biro, Marija Vlahušić, s.p., Krško • Številka: 13/13/06-1



14

6.2 Lokacija investicije Predmet investicije je izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju v občini Sevnica. Lokacija naložbe – širše:

Občina Sevnica

Število prebivalcev (leto 2009): 17.646 Število naselij: 114 Površina (km2): 272 Župan: Srečko Ocvirk Odgovorna osebo za izvedbo investicije: Marko Jesih Davčna številka: SI 199767392 EZR: 01310-7777000051 Telefon: 07 816 12 00 Fax: 07 816 12 10 E-mail: [email protected] Internetna stran: http://www.obcina-sevnica.si

Poljuden opis: Občina Sevnica leži ob rekah Savi in Mirni. Med kulturnimi znamenitostmi je pomembnejši Sevniški grad, med naravne znamenitosti pa sodi avtohtono rastišče pontske azaleje in avtohtono rastišče encijana.


15

Mesto Sevnica, z okoli 5.000 prebivalci, leži v kotlini ob prehodu dolenjskih gričev v Posavsko hribovje, ob izlivu Sevnične in Mirne v reko Savo. Kraj ima zaradi sončne lege in naravnega zavetja gozdov milo podnebje. Od začetka petdesetih let 20. stoletja so bili vsi razvojni načrti mesta usmerjeni v izgradnjo novega dela mesta v okolici železniške postaje. Predvojni industriji Kopitarni, žagi in Jugotaninu so se pridružile Mizarska produktivna zadruga Sevnica, današnji Stilles (1945), konfekcija Lisca (1955), otroška konfekcija Jutranjka (1962) in Kovinska delavnica Sevnica, današnji Preis (1962). Nastajajoča industrija je v 60. letih povzročila močan dotok prebivalstva predvsem z agrarnega območja občine, pa tudi iz agrarnih območij sosednjih občin. V letih 1954–1979 je severno od železniške postaje nastalo blokovsko Naselje heroja Maroka, ki je povezalo nekdanje vaško naselje Šmarje s Sevnico. Danes je Sevnica industrijsko, obrtno, trgovsko, kulturno in upravno središče občine s širokim zaledjem. Lokacija naložbe – ožje:

Investitor Občina Sevnica načrtuje izgradnjo kanalizacijskega omrežja na naslednjih odsekih v občini Sevnica:

• sklop 1 – dolžina 1.442 m: - kanalizacija Boštanj, območje Kogovšek – Panorama, v dolžini 420 m, - kanalizacija Dolenji Boštanj, območje pod Osnovno šolo, v dolžini novih tras 939,50

m in sanacije dela že izvedene kanalizacije v dolžini 82,50m - skupna dolžina 1022 m • sklop 2 – dolžina 1.402 m: - kanalizacija Boštanj, območje Pugelj z navezavo na RBDV 8, v dolžini 502 m - kanalizacija Dolenji Boštanj, območje Žaga – Vrtovšek, v dolžini 163 m - kanalizacija Drožanjska, območje nad klavnico, v dolžini 187 m, - kanalizacija Ceste na Dobravo, od trgovine Spar do parkirišča pri pokopališču, v


- K 16 – K.O. Boštanj JP872906/del/ in del parc. 296/8 k.o. Boštanj v dolžini 172 m. Investicija se bo izvajala v naseljih:

• K.o. Boštanj: - Boštanj: območje Kogovšek, območje Pugelj - Dolenji Boštanj: območje pod Osnovno šolo, območje Žaga – Vrtovšek • K.o. Sevnica: - Sevnica: območje Drožanjska, Cesta nad Dobravo

• Trasa kanalizacije bo potekala po vozišču lokalnih cest, javnih poti in delno tudi po privatnih parcelah. Za parcele v lasti fizičnih oseb ima Občina Sevnica sklenjene služnostne pogodbe za izvedbo in vzdrževanje predmetne infrastrukture.


16


17

6.3 Tehnični del – obseg investicije in časovni načrt Investicija rešuje probleme odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na območju dela naselij Sevnice in Boštanja. Predmet investicije je operacija v javno infrastrukturo, ki je v javnem interesu. Mešana kanalizacija je predvidena iz kvalitetnih kanalizacijskih cevi - PE cevi temenske togosti SN8 za ulično kanalizacijo, ustreznega profila. Minimalni padec dna kanala bo na določenih odsekih zaradi velike dolžine kanalizacije, konfiguracije terena in obstoječih kot primarne kanalizacije izbran 0,32%. Na ostalih odsekih bodo sekundarni kanali imeli večji vzdolžni padec, odvisno od nivelete obstoječega terena. Padec bo omejen glede na potreben premer cevi. Investicija je razdeljena na dva sklopa, skupna dolžina kanalizacijskega omrežja je 2.844 m:

SKLOP 1 Dolžina omrežja Časovni načrt

1.442 m maj 2014 – September 2015 Odseki

Odsek: kanalizacija Boštanj, območje Kogovšek – Panorama, v dolžini 420 m

______________________________ Odsek: kanalizacija Dolenji Boštanj, območje pod Osnovno šolo, - dolžina nove trase 939,50 m - sanacije dela že izvedene kanalizacije v dolžini 82,50m skupna dolžina 1022 m

SKLOP 2

Dolžina omrežja Časovni načrt 1.402 m maj 2014 – September 2015

Odsek: kanalizacija Boštanj, območje Pugelj z navezavo na RBDV 8, v dolžini 502 m

__________________________ Odsek: kanalizacija Dolenji Boštanj, območje Žaga – Vrtovšek, v dolžini 163 m

___________________________ Odsek: kanalizacija Drožanjska, območje nad klavnico, v dolžini 187 m

___________________________ Odsek: kanalizacija Ceste na Dobravo, od trgovine Spar do parkirišča pri pokopališču: - dolžina nove trase 350 m - sanacija dela že izvedene kanalizacije v dolžini 28,00 m skupna dolžina 378 m

____________________ Odsek: K 16 – K.O. Boštanj JP872906/del/ in del parc. 296/8 k.o. Boštanj v dolžini 172 m.


18

6.4 Varstvo okolja Opis in ocena pričakovanih vplivov na okolje in okoljevarstvenih ukrepov v času gradnje V času gradnje ter kasneje ob vzdrževanju ter rekonstrukcijah imajo vsi objekti v sklopu kanalizacije širše vplivno območje. Med gradnjo se bo na to območje posegalo zgolj začasno, predvsem v obliki ureditve začasnih dovozov, začasnih izkopov in začasnih deponij zemljine ter humusa. Pri gradbiščnih transportih (izkopni, nasipni materiali, vgrajeni materiali) se lahko, odvisno od letnega časa, na javnih cestiščih nabirata blato oziroma prah. Le te zmanjšujemo (v celoti se jih ne da odpraviti) s pranjem koles oziroma proti-prašnim polivanjem asfaltnih cestišč. Opis in ocena pričakovanih vplivov na okolje in okoljevarstvenih ukrepov v času obratovanja Vsi objekti (kanali) razen pokrovov jaškov so vkopani in v celoti zasuti, tako da bodo po končani gradnji imeli vpliv na:

• bodočo in obstoječo komunalno infrastrukturo (elektro kable, telekom kable, kabelsko razdelilne sisteme, plinovod, vodovod,..),

• podzemne prostore predvidenih objektov visokih zgradb, • občasno motenje posesti na parcelah po katerih potekajo kanali.

Pri izgradnji mešane kanalizacije, vključno s hišnimi priključki bo prišlo do posegov na privatna zemljišča. Zato bo potrebno po končani gradnji vzpostaviti prvotno stanje na celotni trasi mešane kanalizacije. V primeru, da bo trasa kanalizacije potekala po lokalnih cestah in javnih poteh bo potrebno po končani gradnji obstoječe asfaltno vozišče sanirati in vzpostaviti prvotno stanje. V primeru posega na obstoječe bankine, je potrebno sanirati tudi te in vzpostaviti prvotno stanje. Prav tako je potrebno v prvotno stanje vzpostaviti tudi vse posege na zelenice ob lokalnih cestah in javnih poteh. V primeru da kanalizacija poteka pod lokalno cesto ali javno potjo, je potrebno zasip kanalizacije do tampona izvesti z gruščnatim zasipom, da ne bo prišlo do kasnejših poškodb voziščne konstrukcije. Okoljska analiza Učinkovita izraba naravnih virov Obratovanje kanalizacijskega omrežja zahteva relativno nizke obratovalne stroške, kar pomeni nizko porabo električne energije. Električna energija je potrebna za obratovanje črpalke za odpadno vodo. Obratovanje kanalizacije je energetsko učinkovito in varčno. Izgrajeni objekti med uporabo in obratovanjem ne bodo vplivali na povečanje rabe energije in toplote obstoječih nepremičnin v okolici.


19

Okoljska učinkovitost Tehnična izvedba kanalizacijskega sistema bo popolnoma v skladu z vsemi predpisi in smernicami za varovanje okolja ter najboljšimi razpoložljivimi tehnikami na trgu. V času obratovanja bo upravljavec skrbel za nemoteno delovanje sistema in izvajal ustrezen monitoring, ki vsebuje tudi kontrolo kvalitete izpustov in s tem varovanja okolja, ter o njih obveščal nadzorne službe in naročnika.. Projektna dokumentacija je izdelana v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi. Pri trasiranju nove veje kanalizacije ob upoštevanju obstoječe komunalne infrastrukture območja je upoštevana zaščita človeškega okolja, geološke razmere, veljavna planska dokumentacija, značilnost obstoječe pozidave, racionalna izraba, podzemnega prostora in načrtovana izgradnja. Kanalizacijski sistem je projektiran tako da ne omejuje gradnje nezazidanih območij kako tudi da omogoča priključitev obstoječe stanovanjske pozidave. Zaradi same konfiguracije terena kakor obstoječe strnjene pozidave je kanalizacija vodena več manj pod obstoječimi prometnimi površinami z ustreznimi odmiki od parcelnih mej, deloma pa tudi po privat zemljiščih za možnost navezave objektov kakor tudi najkrajših povezav na obstoječe jaške javne kanalizacije. Sam poseg izvajanja novih tras kanalizacije ni predviden po zemljiščih, ki se nahajajo v območju vodnih virov . Nadzor emisij in tveganj: • Varnost proti eksploziji in požaru zaradi prisotnosti plina ali gorljivih snovi v kanalu je

potrebno zagotoviti tako, da se pri vstopu v jaške prepreči uporaba kakršnegakoli odprtega plamena ali slabo zaščitenega svetila. Dopustna je samo uporaba eksplozijsko varnih električnih svetil. Zaradi zagotavljanja prezračevanja kanala morajo biti revizijski jaški opremljeni s pokrovi z odprtinami.

• Strupeni plini, nevarni delci ali plini - v zrak bodo iz kanala uhajali v kanalu prisotni plini, katerih koncentracija in sestava predvidoma ne bo takšna, da bi lahko povzročali zastrupitve, eksplozije ipd.. Kanal se preko pokrovov ustrezno prezračuje, kar preprečuje nevarnost povečanja koncentracije plinov v kanalu.

• Nevarno sevanje - emisije nevarnega sevanja pri uporabi in obratovanju obravnavanih ureditev in objektov niso predvidene.

• Vode in tla - do onesnaževanja ali zastrupitve podtalnice in tal bi lahko prišlo ob prometni nesreči z izlitjem nevarnih ali strupenih snovi, ki bi se nahajale na vozilu udeleženem v nesreči. Snovi bi se lahko razlile po cestišču v kanalizacijo, posredno pa v podtalnico in tla. Skladno z 19. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Ur.l.RS št. 35/96) posebno čiščenje padavinske vode s površin cest z dnevnim pretokom vozil PLDP < 5000 ni potrebno, zato se primer izlitja nevarnih ali strupenih snovi obravnava kot katastrofalno razlitje polutantov in skladno s tem tudi ukrepa.

• Odpadne vode, dim, trdni ali tekoči odpadki - med obratovanjem kanala, razen prečiščene odpadne vode nastanek, drugih odpadnih snovi (dim, trdni ali tekoči odpadki) ni predviden.

• Predviden kanal in spremljajoče ureditve med obratovanjem ne bodo povzročale povišanja obstoječega nivoja hrupa.


20

Trajnostna dostopnost Projekt sam neposredno ne bo spodbujal k uporabi okolju prijaznejših načinov prevoza, saj gre za odvajanje odpadnih voda. Zmanjševanje vplivov na okolje Sama izvedba in realizacija projekta bosta vplivala na zmanjševanje vplivov na okolje, saj se bo uredilo kanalizacijsko omrežje, ki bo zmanjšalo onesnaževanje podzemne vode. Obratovanje kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo bistveno vpliva na varovanje okolja. Kanalizacija je načrtovana kot sistem, ki odvaja fekalne odpadke, ki bi sicer onesnaževali zemljo in bližnje vodotoke. Višek blata iz ČN se periodično odvaža in kontrolirano uporablja v poljedelstvu, za gnojila ipd. Prečiščena voda se odvaja v vodotok, ki tako zaradi kanalizacijskega sistema in ČN ostaja neoporečen, s tem pa tudi posledično vpliva preko vseh vodonosnikov na kvalitetne in neoporečne vodne vire na obravnavanem področju in tudi širše. 6.5 Kadrovsko-organizacijska shema Odgovornost za vodenje investicije prevzema investitor - Občina Sevnica. Kot glavno odgovorno osebo predstavlja župan, projektno skupino, ki operativno pripravlja vso potrebno dokumentacijo in organizira vse postopke, pa vodja oddelka za okolje in prostor Roman Perčič, univ.dipl.inž.str.. Kot strokovni sodelavec na področju predmetne investicije sodeluje Marko Jesih, univ.dipl.ekon.. Projektna skupina je kompetentna za izpeljavo navedenega projekta. Investitor Občina Sevnica bo s projektno skupino vodila vse postopke pri izbiri izvajalcev gradbenih in ostalih del. Njena naloga bo tudi ustrezno ukrepanje v primeru odstopanj, ocenjevanje doseženih rezultatov, razreševanje problemov ipd. Usklajevanja in vsa dela bodo potekala na rednih sestankih, na katerih bodo sodelovali potrebni člani projektne skupine ter izvajalci posameznih del, ki bodo v tisti fazi predstavljali zunanjega izvajalca. Vodja projekta predstavlja tudi komunikacijsko vez med občino, Regionalno razvojno agencijo Posavje in državnimi institucijami (v tem primeru MGRT) ter tako skrbi za postopke pridobivanja finančne pomoči. Projektna skupina bo zaključila projekt predvidoma v decembru 2015. Po končani investiciji se bodo objekti predali v upravljanje. Projektna skupina bo o vseh zadevah v povezavi s predmetnim projektom vodila pisna poročila in dokumentirala ves postopek izpeljave.


21

6.6 Finančna konstrukcija Financiranje investicije prevzemajo naslednji subjekti: A. Občina Sevnica – proračun občine Sevnice B. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - sredstva v okviru Operativnega

programa krepitve regionalnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« - namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj � Dinamika financiranja

eur - vsi stroški Financerji 2014 2015 Skupaj Delež Občina Sevnica 37.000,00 318.200,00 355.200,00 30,33% Evropski sklad za regionalni razvoj 85.000,00 731.000,00 816.000,00 69,67% Skupaj 122.000,00 1.049.200,00 1.171.200,00 100,00%

Za predmetni investicijski projekt ima Občina Sevnica v celoti pravico do odbitka DDV.

eur - vsi stroški (z ločenim prikazom povračljivega DDV) delež 2014 2015 Skupaj % Občina Sevnica - brez DDV 15.000,00 129.000,00 144.000,00

30,33%

Proračun občine Sevnica 22 % DDV-povračljiv 22.000,00 189.200,00 211.200,00

Evropski sklad za regionalni razvoj 85.000,00 731.000,00 816.000,00 69,67%

Skupaj brez DDV 122.000,00 1.049.200,00 1.171.200,00 100,00%

eur - upravičeni stroški Financerji 2014 2015 Skupaj Delež Občina Sevnica 15.000,00 129.000,00 144.000,00

delež 15,00% Evropski sklad za regionalni razvoj 85.000,00 731.000,00 816.000,00

delež 85,00%

Skupaj 100.000,00 860.000,00 960.000,00 100,00%

� Viri financiranja

eur

Financerji Viri financiranja vsi stroški upravičeni stroški

Občina Sevnica lastna sredstva občinskega proračuna 355.200,00 144.000,00

Evropski sklad za regionalni razvoj

namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj; Razvoj regij - okoljska infrastruktura 816.000,00 816.000,00

Skupaj 1.171.200,00 960.000,00

Financiranje projekta se načrtuje iz zgoraj navedenih virov letih 2014 in 2015.


22

6.7 Upravičenost projekta Koristi, ki jih prinaša investicija lahko strnemo v naslednjih alinejah: • zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaževanja in s tem zmanjševanje

negativnih vplivov na okolje • varovanje in zaščita vodnih virov, • sanacija virov onesnaževanja iz naselij, • ohranjanje naravnih privlačnosti območja, • izboljšanje kvalitete bivanja prebivalcev naselij Sevnica in Boštanj… • priključitev novih zazidalnih površin, • zagotavljanje osnovne komunalne infrastrukture, • ohranjanje oziroma vzpostavljanje čistejših vodotokov, • preprečevanje onesnaževanja podtalja (zemlja, voda, podtalnica), • pridelava zdrave hrane in vpliv na zdravje ljudi (bio, eko, integrirana pridelava). Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju je namenjena vsem prebivalcem območja, ki bodo imeli po končani gradnji možnost priključitve na javno kanalizacijo brez septičnih jam. Hkrati se z investicijo, s katero se bodo vse komunalne vode vodile na čistilno napravo, izboljšuje stanje vodotokov Sevnične, Drožanjskega in Florjanskega potoka ter s tem tudi reke Save, kar pa izboljšuje kvaliteto okolja in bivanja vseh ljudi, ki živijo na tem območju in dolvodno reke Save.


23

7 POTREBNA INVESTICIJSKA IN OSTALA DOKUMENTACIJA

Investicija zahteva izdelavo naslednje nadaljnje dokumentacije:

Opomba Rok Prostorska dokumentacija Ni potrebno -

urejeno

Investicijska dokumentacija Dokument identifikacije investicijskega projekta

Predmetni dokument Januar 2014

Investicijski program V nadaljevanju potrebno izdelati

Januar 2014

Projektna dokumentacija Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD)

Izdelan December 2013

Projekt za izvedbo (PZI) V nadaljevanju potrebno izdelati

Januar 2014

Projekt izvedenih del (PID) Izdelati po končani gradnji

september 2015

Ostala dokumentacija Razpisna dokumentacija in izbira izvajalca gradbenih del

Postopek potrebno izpeljati

Januar 2014

Vloga za sofinanciranje iz sredstev MGRT – »razvoj regij«

V nadaljevanju potrebno izdelati

Februar 2014

Dovoljenja Gradbeno dovoljenje V pridobivanju Januar 2014 Uporabno dovoljenje Potrebno pridobiti

po izgradnji in opravljanem tehničnem pregledu

september 2015

Gradnja Izgradnja kanalizacijskega omrežja Maj 2014 –

september 2015

Projekt se bo izvajal predvidoma tako, kot je predstavljeno v zgornji tabeli. Do leta oziroma v letu 2014 bo izdelana vsa projektna dokumentacija in investicijska dokumentacija ter pridobljeno gradbeno dovoljenje. Javni razpis za oddajo del in izbira izvajalca del bosta potekala predvidoma v prvih mesecih leta 2014. Izvedba del bo potekala v letu 2014 (začetek maj 2015), zaključek investicije s pridobitvijo uporabnega dovoljenja pa se načrtuje do konca septembra 2015. Objekt bo predan v uporabo s septembrom 2015.




INVESTITOR: OBČINA SEVNICA IZVAJALEC: REGION d.o.o. Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice, Slovenija ŠT. ELAB.: 3031 /ID-14-1


Investicijski program DIREKTOR mag.Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb.

januar 2014

Region d.o.o. Brežice

2

V S E B I N A

1 UVODNA POJASNILA ............................................................................................................................................................. 3

1.1. INVESTITOR ................................................................................................................................................................... 3

1.2. IZDELOVALEC INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ..................................................................................................... 3

1.3. NAMEN IN CILJ PROJEKTA .......................................................................................................................................... 3

1.4. PREDHODNA INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA .................................................................................................. 4

2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA .................................................................................................................. 5

2.1 CILJI INVESTICIJE ......................................................................................................................................................... 5

2.2 SPISEK STROKOVNIH PODLAG .................................................................................................................................. 7

2.3 VARIANTE INVESTICIJE .............................................................................................................................................. 7

2.4 ODGOVORNE OSEBE .................................................................................................................................................... 9

2.4.1 Investicijska dokumentacija ......................................................................................................................................... 9

2.4.2 Projektna dokumentacija .............................................................................................................................................. 9

2.4.3 Investitor in vodenje investicije .................................................................................................................................... 9

2.5 ORGANIZACIJA ZA IZVEDBO INVESTICIJE ........................................................................................................... 10

2.6 INVESTICIJA - FIZIČNI KAZALNIKI, VREDNOST IN FINANČNA KONSTRUKCIJA .......................................... 10

2.7 IZRAČUN UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE ............................................................................................................... 11

3 INVESTITOR, UPRAVLJAVEC IN IZDELOVALEC ........................................................................................................ 12

3.1 INVESTITOR IN VODENJE INVESTICIJE .................................................................................................................. 12

3.2 UPRAVLJAVEC INVESTICIJE .................................................................................................................................... 13

3.3 INVESTICIJSKI DOKUMENT ...................................................................................................................................... 13

4 ANALIZA SEDANJEGA STANJA ........................................................................................................................................ 14

4.1 OPIS SEDANJEGA STANJA ......................................................................................................................................... 14

4.2 USKLAJENOST Z DRŽAVNIMI, EVROPSKIMI IN DRUGIMI STRATEŠKIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI ..... 15

5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI IN ANALIZA DEJAVNOSTI ....................................................................................... 16

6 TEHNIČNO TEHNOLOŠKI DEL ......................................................................................................................................... 18

7 ANALIZA ZAPOSLENIH ...................................................................................................................................................... 21

8 PREDVIDENA PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJE ...................................................................................... 22

8.1. OSNOVE IN IZHODIŠČA ZA OCENE INVESTICIJSKE VREDNOSTI .............................................................................. 22

8.2. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA LOČENO NA UPRAVIČENE IN PREOSTALE STROŠKE ......................................... 22

9 ANALIZA LOKACIJE ............................................................................................................................................................ 24

10 VPLIVI NA OKOLJE ZARADI PREDVIDENE GRADNJE ........................................................................................ 27

10.1 OKOLJSKA ANALIZA .................................................................................................................................................. 27

11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE Z ANALIZO IZVEDLJIVOSTI ......................................................... 29

11.1. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI.............................................................. 29

11.2. ORGANIZACIJA VODENJA PROJEKTA .......................................................................................................................... 30

11.3. ANALIZA IZVEDLJIVOSTI ................................................................................................................................................ 31

12 FINANČNA KONSTRUKCIJA ........................................................................................................................................ 33

12.1. IZRAČUN DELEŽA SOFINANCIRANJA S STRANI KOHEZIJSKEGA SKLADA .......................................................... 34

13. PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA ............................................................................................ 36

13.1. FINANČNA ANALIZA ......................................................................................................................................................... 36

13.2. EKONOMSKA ANALIZA ............................................................................................................................................. 39

14. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI ............................................ 41

14.1. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI ........................................................................................................ 41

14.2. IZRAČUN FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV PO STATIČNI IN DINAMIČNI METODI ........................ 42

14.3. PRESOJA UPRAVIČENOSTI V EKONOMSKI DOBI Z IZDELAVO FINANČNE IN EKONOMSKE OCENE ............... 43

15. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN ANALIZA TVEGANJA .................................................................................................... 43

15.1. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ............................................................................................................................................... 43

15.2. ANALIZA TVEGANJA......................................................................................................................................................... 45

16 PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV ........................................................................................................ 47


3

1 UVODNA POJASNILA 1.1. INVESTITOR

• OBČINA - INVESTITOR OBČINA SEVNICA ODGOVORNA OSEBA : Srečko OCVIRK - župan 1.2. IZDELOVALEC INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Izdelovalec investicijskega programa: REGION d.o.o. ODGOVORNA OSEBA : mag. Vojko BIBIČ - direktor IZDELOVALEC DOKUMENTA: mag. Vesna SMREKAR Investicijski dokument izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10). Investicijska dokumentacija vsebuje analizo stroškov in koristi izdelano v skladu z Delovnim dokumentom št. 4 - Navodilom za uporabo metodologije pri izdelavi stroškov in koristi.

1.3. NAMEN IN CILJ PROJEKTA Občina Sevnica želi z investicijo rešiti probleme odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na posameznih območjih Sevnice in Boštanja. Poleg ustrezne tehnologije čiščenja je za učinkovito čiščenje komunalne odpadne vode na čistilni napravi pogoj kakovostno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki bo odpadno vodo odvedlo na čistilno napravo. Predmet investicije je operacija v javno infrastrukturo, ki je v javnem interesu. Z investicijo bo izvedenih 2.844 m kanalizacijskih vodov, le-to pa bo omogočilo, da se na kanalizacijski sistem priključi 595 prebivalcev.


4

1.4. PREDHODNA INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA Pričujoča investicijska dokumentacija (investicijski program) se vsebinsko ne razlikuje od dokumenta identifikacije investicijskega projekta. ki ga je tudi izdelalo podjetje Region d.o.o. januarja 2014. Predhodna investicijska dokumentacija se vsebinsko in vrednostno ne razlikuje od pričujočega investicijskega programa. Le-ta je natančnejša predstavitev izbrane investicije kot to predvideva Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10). Investicijski program vsebuje tudi analizo stroškov in koristi izdelano v skladu z Delovnim dokumentom št. 4 - Navodilom za uporabo metodologije pri izdelavi stroškov in koristi. Investicija je v predhodni investicijski dokumentaciji predstavljena z naslednjo vsebino: Sedanje stanje Sevniško-boštanjski kanalizacijski sistem obsega naselja Sevnico, Boštanj, Radno in Log. Na večjem območju je že zgrajeno sekundarno omrežje, bodisi v mešanem sistemu, bodisi v ločenem sistemu. Izvedeno omrežje pa ne pokriva celotnega prispevnega območja ČN Sevnica. Posamezna naselja oziroma deli naselij (del Boštanja, del Dolnjega Boštanja) in posamezne ulice v Sevnici (del Drožanjske ulice, del Ceste na Dobravo) še nimajo zgrajenega sekundarnega omrežja. Fekalna odpadna voda iz objektov, ki še niso priključeni na sekundarno omrežje, se zbira v greznicah. Cilji investicije Eden osnovnih pogojev za učinkovito čiščenje komunalne odpadne vode na čistilni napravi (seveda poleg ustrezne tehnologije čiščenja) je kakovostno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki odpadno vodo dejansko odvede na čistilno napravo. Osnovni cilj projekta je celovita ureditev sekundarnega kanalizacijskega omrežja Sevnice, da bo slednje ustrezalo vsem zahtevam, ki jih za tovrstne objekte narekujejo predpisi in standardi. Predmet investicije Izgradnja sekundarne odpadne kanalizacije od obstoječih stanovanjskih objektov do že zgrajenega primarnega kanala ter priključitev vseh objektov tangiranega območja s fekalno in meteorno kanalizacijo ter tudi priključitev meteorne vode lokalnih cest in poti v skupni dolžini 2.844 m. Variante investicije - Varianta 1 – brez investicije in Varianta 2 – z investicijo Izbrana varianta: varianta 2 – Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju v skupni dolžini 2.844 m. Terminski načrt Leto 2014 in 2015.


5

Vrednost investicije in finančni viri Izbrana varianta Vrednost celotne investicije (tekoče cene v €) 1.171.200,00 € Viri financiranja:

• sredstva ESRR 816.000,00 € • sredstva Občine Sevnica 355.200,00 €

2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

2.1 CILJI INVESTICIJE Občina Sevnica s predmetno investicijo »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju« podaja projektni predlog Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa regije Posavje za upravičen namen »okoljska infrastruktura«, in sicer za »odvajanje in čiščenje odpadnih voda (celovito reševanje problematike odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda na območjih z obremenjenostjo pod 2000 PE). Eden osnovnih pogojev za učinkovito čiščenje komunalne odpadne vode na čistilni napravi (seveda poleg ustrezne tehnologije čiščenja) je kakovostno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki odpadno vodo dejansko odvede na čistilno napravo. Sekundarno kanalizacijsko omrežje Sevnice in Boštanja ne izpolnjuje vseh kriterijev, ki se zahtevajo od sodobnih omrežji. Medtem, ko je primarno (zbirno) omrežje zasnovano in izvedeno ustrezno današnjim standardom in predpisom, obstoječe sekundarno omrežje v nekaterih pogledih istim zahtevam prav gotovo ne ustreza. Poleg tega pa posamezna urbana območja v Sevnici in Boštanju še niso kanalizirana. Osnovni cilj projekta je celovita ureditev kanalizacijskega omrežja Sevnice, da bo slednje ustrezalo vsem zahtevam, ki jih za tovrstne objekte narekujejo predpisi in standardi in se bo lahko priključilo na ČN Sevnica. Z izgradnjo manjkajoče kanalizacije bo omogočeno optimalno delovanje čistilne naprave ter omogočena priključitev novih zazidalnih površin. Prav tako bodo ustrezno zaščiteni odvodniki Drožanjski potok in reka Mirna saj se bo vsa onesnažena voda, ki se sedaj še prosto izliva v vodotoke, preusmerila na čistilno napravo, kjer se bo pred izpustom v Savo ustrezno prečistila. Investicija rešuje probleme odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na območju dela naselij Sevnica in Boštanj. Predmet investicije je operacija v javno infrastrukturo, ki je v javnem interesu.


6

Predmet investicije je tako: Izgradnja sekundarne odpadne kanalizacije od obstoječih stanovanjskih objektov do že zgrajenega primarnega kanala in priključitev vseh objektov tangiranega območja s fekalno in meteorno kanalizacijo ter tudi priključitev meteorne vode lokalnih cest in poti v skupni dolžini 2.844 m, in sicer: • sklop 1 – dolžina 1.442 m: - kanalizacija Boštanj, območje Kogovšek – Panorama, v dolžini 420 m, - kanalizacija Dolenji Boštanj, območje pod Osnovno šolo, v dolžini novih tras

939,50 m in sanacije dela že izvedene kanalizacije v dolžini 82,50m - skupna dolžina 1022 m

• sklop 2 – dolžina 1.402 m: - kanalizacija Boštanj, območje Pugelj z navezavo na RBDV 8, v dolžini 502 m - kanalizacija Dolenji Boštanj, območje Žaga – Vrtovšek, v dolžini 163 m - kanalizacija Drožanjska, območje nad klavnico, v dolžini 187 m, - kanalizacija Ceste na Dobravo, od trgovine Spar do parkirišča pri pokopališču, v


- K 16 – K.O. Boštanj JP872906/del/ in del parc. 296/8 k.o. Boštanj v dolžini 172 m. Z investicijo se celovito rešuje problematika odvajanja in čiščenja komunalnih voda na območju z obremenjenostjo pod 2000 PE, in sicer se 595 prebivalcev priključuje na že zgrajeno in v obratovanju ČN Sevnica. Kljub temu, da je investicija razdeljena na dva sklopa, le-ta predstavljata skupaj enovit projekt, ki ekonomsko predstavlja nedeljivo celoto, tehnično pa zadovolji načrtovanim funkcijam. Investicija bo rezultirala z naslednjimi pridobitvami: • zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaževanja in s tem zmanjševanje

negativnih vplivov na okolje, • varovanje in zaščita vodnih virov, • sanacija virov onesnaževanja iz naselij, • ohranjanje naravnih privlačnosti območja, • izboljšanje kvalitete bivanja prebivalcev naselij Sevnica in Boštanj… • priključitev novih zazidalnih površin, • zagotavljanje osnovne komunalne infrastrukture, • ohranjanje oziroma vzpostavljanje čistejših vodotokov, • preprečevanje onesnaževanja podtalja (zemlja, voda, podtalnica), • pridelava zdrave hrane in vpliv na zdravje ljudi (bio, eko, integrirana pridelava).


7

2.2 SPISEK STROKOVNIH PODLAG Tehnična in projektna dokumentacija



Investicijska dokumentacija

3. IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V SEVNICI IN BOŠTANJU Dokument identifikacije investicijskega projekta • Datum: januar, 2014 • Izdelal: Region d.o.o. Brežice • Številka: 3031/ID-14

2.3 VARIANTE INVESTICIJE Varianta »brez« investicije V primeru, da se investicija ne udejanji se bo onesnaževanje okolja s fekalijami nadaljevalo, kar je nedopustno z vidika varovanja okolja in zaščite vodnih virov ter varovanja zdravja ljudi in narave.

Sevniško-boštanjski kanalizacijski sistem obsega naselja Sevnico, Boštanj, Radno in Log. Na večjem območju je že zgrajeno sekundarno omrežje, bodisi v mešanem sistemu, bodisi v ločenem sistemu. Izvedeno omrežje pa ne pokriva celotnega prispevnega območja ČN Sevnica. Posamezna naselja oziroma deli naselij (del Boštanja, del Dolnjega Boštanja) in posamezne ulice v Sevnici (del Drožanjske ulice, del Ceste na Dobravo) še nimajo zgrajenega sekundarnega omrežja. Fekalna odpadna voda iz objektov, ki še niso priključeni na sekundarno omrežje, se zbira v greznicah.


8

Manjši del fekalnih in mešanih kanalov sekundarnega omrežja (del sekundarnega omrežja Dolenjega Boštanja) je še vedno speljanih v reko Mirno.

V primeru, da se investicije ne izvede, se bo nadaljevalo onesnaževanje vodotokov in okolja. Ostaja tveganje za onesnaževanje tal in podtalnice s tem pa tudi tveganje za onesnaženje vodnih virov neoporečne pitne vode. Neizvedba investicije onemogoča razvoj na področju podjetništva, turizma in drugih dejavnosti, predvsem na področjih, ki so že tako prikrajšane za marsikaj, kar nudijo bolj urbana središča. Morebitne nove raznovrstne dejavnosti (ki so primerne za posamezna okolje) se ne bodo mogle udejanjiti, selitev na druga območja pa je v večini primerov nemogoča. To ima za posledico upad števila prebivalcev na demografsko ogroženih območij. Komunalna neurejenost naselij slabi prednosti, ki jih imajo prebivalci na območju relativno neokrnjene narave. Tudi morebitna nova priseljevanja ter stanovanjske in poslovne gradnje so odvisne od dostopnosti do komunalnih storitev. Varianta »z« investicijo Z izgradnjo manjkajoče kanalizacije bo omogočeno optimalno delovanje čistilne naprave ter omogočena priključitev novih zazidalnih površin. Prav tako bodo ustrezno zaščiteni odvodniki Sava, Mirna, Sevnična saj se bo vsa onesnažena voda, ki se sedaj še prosto izliva v vodotoke, preusmerila na čistilno napravo, kjer so bo pred izpustom v Savo ustrezno prečistila. Izbor optimalne variante Varianta »z« investicijo« rešuje komunalne probleme na področju občine Sevnica z izgradnjo manjkajočih delov kanalizacijskega omrežje in nato priključevanjem na čistilno napravo, saj se tako celostno rešuje problematika odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Samo s pristopom k investiciji, ki predvideva izgradnjo kanalizacijskega sistema se bodo izpolnila vsa pričakovanja in zastavljeni cilji, ki so navedeni v predhodnem besedilu, hkrati pa bodo učinki tako odvajanja kot čiščenja optimalni. Projekt ima zelo velik pozitiven vpliv na izboljšanje komunalnih storitev, pozitiven vpliv na okolje in zdravje ljudi ter na druge segmente družbenega življenja. Ureditev komunalne infrastrukture je eden od pomembnih pogojev za nadaljnji razvoj območja in varovanja okolja.


9

2.4 ODGOVORNE OSEBE 2.4.1 Investicijska dokumentacija

Naziv: REGION d.o.o. Naslov: Cesta prvih borcev 11, Brežice 8250 Odgovorna oseba – direktor: Mag. Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb. Odgovorna oseba – za izdelavo dokumentacije:

Mag. Vesna Smrekar, univ.dipl.ekon.

2.4.2 Projektna dokumentacija

Naziv: MV BIRO, Marija Vlahušić, s.p. Naslov: Lapajnetova ulica 4

8270 Krško Odgovorna oseba – direktor: Marija Vlahušić, inž,gradb. Odgovorni vodja projekta: Marija Vlahušić, inž,gradb.

IZS G-9073 2.4.3 Investitor in vodenje investicije

Naziv: Občina Sevnica Naslov: Glavni trg 19A, 8290 Sevnica Telefon: 07 816 12 00 Fax: 07 816 12 10 Elektronski naslov: [email protected] EZR: 01310-7777000051 Davčna številka: SI99767392 Odgovorna oseba – župan: Srečko Ocvirk Odgovorna oseba – za izvedbo projekta – oddelek za gospodarske dejavnosti:



10

2.5 ORGANIZACIJA ZA IZVEDBO INVESTICIJE Odgovornost za vodenje investicije prevzema investitor - Občina Sevnica. Kot glavno odgovorno osebo predstavlja župan, projektno skupino, ki operativno pripravlja vso potrebno dokumentacijo in organizira vse postopke pa vodja oddelka za okolje in prostor Roman Perčič, univ.dipl.inž.str.. Kot strokovni sodelavec na področju predmetne investicije sodeluje Marko Jesih, univ.dipl.ekon.. Projektna skupina je kompetentna za izpeljavo navedenega projekta. Investitor Občina Sevnica bo s projektno skupino vodila vse postopke pri izbiri izvajalcev gradbenih in ostalih del. Njena naloga bo tudi ustrezno ukrepanje v primeru odstopanj, ocenjevanje doseženih rezultatov, razreševanje problemov ipd. Usklajevanja in vsa dela bodo potekala na rednih sestankih, na katerih bodo sodelovali potrebni člani projektne skupine ter izvajalci posameznih del, ki bodo v tisti fazi predstavljali zunanjega izvajalca. Vodja projekta predstavlja tudi komunikacijsko vez med občino, Regionalno razvojno agencijo Posavje in državnimi institucijami (v tem primeru MGRT) ter tako skrbi za postopke pridobivanja finančne pomoči. Projektna skupina bo zaključila projekt predvidoma v decembru 2015. Po končani investiciji se bodo objekti predali v upravljanje. Projektna skupina bo o vseh zadevah v povezavi s predmetnim projektom vodila pisna poročila in dokumentirala ves postopek izpeljave. 2.6 INVESTICIJA - FIZIČNI KAZALNIKI, VREDNOST IN FINANČNA

KONSTRUKCIJA

� Fizični kazalniki Tabela: Merljivi fizični kazalniki

Št. Vrsta kazalnika Načrtovana vrednost ob

zaključku operacije Učinek

1. Odvajanje in čiščenje voda - Dolžina kanalizacijskega omrežja (odpadna kanalizacija)

2,844 km

2. Odvajanje in čiščenje voda – Število komunalno opremljenih naselij z novim ali obnovljenim kanalizacijskim omrežjem

2

Rezultat 1. Odvajanje in čiščenje voda - Število prebivalcev, ki

bodo priključeni na kanalizacijski sistem, ki je predmet operacije

595


11

� Vrednost investicije

Aktivnost Skupni stroški Upravičeni

stroški Neupravičeni

stroški Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 960.000,00 960.000,00 0,00 Vmesna vsota - tekoče cene 960.000,00 960.000,00 0,00 DDV 211.200,00 211.200,00 SKUPAJ - tekoče cene 1.171.200,00 960.000,00 211.200,00

� Finančna konstrukcija

eur





Skupaj 1.171.200,00 960.000,00 2.7 IZRAČUN UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE Finančni kazalniki Ekonomski kazalniki Interna stopnja donosa -26,49% 17,45% Neto sedanja vrednost -1.474.765 € 768.725 € Relativna NSV -1,36 0,86 Razmerje med koristmi in stroški 0,08 1,49 Finančna analiza upravičenosti z vidika investitorja oziroma upravljavca kaže neugodne finančne kazalnike, saj je z uporabo 7 % diskontne stopnje NSV negativna in ISD pod zaželeno 7% donosnostjo, vendar pa je potrebno pri ocenjevanju upoštevati še druge dejavnike. Projekt ima zelo velik pozitiven vpliv na varovanje zalog pitne vode, varovanje tal, razvoj podjetništva, zaposlenosti, na ugodno gospodarsko klimo in druge segmente družbenega življenja. Pri ovrednotenju tudi teh postavk se ekonomska interna stopnja donosnosti dvigne nad 17 %, ekonomska neto sedanja vrednost pa postane pozitivna, kar je sprejemljivo z vidika regije oziroma države.


12

3 INVESTITOR, UPRAVLJAVEC IN IZDELOVALEC

3.1 INVESTITOR IN VODENJE INVESTICIJE

Občina Sevnica



Sevnica, dne_____________ Podpis_______________


13

3.2 UPRAVLJAVEC INVESTICIJE

Lastnik komunalne infrastrukture je Občina Sevnica, zato v tej fazi odgovornost za upravljanje prevzema Občina Sevnica: Naziv: OBČINA SEVNICA Naslov: Glavni trg 19a, 8290 Sevnica Odgovorna oseba – župan: Srečko Ocvirk

Sevnica, dne____________________ Podpis_______________________ Načrtuje se, da bo po končani investiciji infrastruktura predana v upravljanje javnega podjetja:

Naziv: JAVNO PODJETJE KOMUNALA d.o.o. SEVNICA

Naslov: Naselje heroja Maroka 17, 8290 Sevnica Odgovorna oseba – direktor: Mitja Udovč, dipl.inž.gradb.

3.3 INVESTICIJSKI DOKUMENT

Region PROJEKTIVNI BIRO BREŽICE d.o.o. Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice tel.: 07 49 66 551; fax: 07 49 64 590 ID.št.DDV: SI73870277

http://www.region.si

Naziv: REGION d.o.o. Naslov: Cesta prvih borcev 11, Brežice 8250 Telefon: 07 49 62 934 Fax: 07 49 64 590 TRR 02373-0013274380 Internetni naslov: http://www.region.si Davčna številka: SI 73870277 Šifra dejavnosti: 74.202 Odgovorna oseba – direktor: Mag. Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb. Odgovorna oseba – za izdelavo dokumentacije:

Mag. Vesna Smrekar, univ.dipl.ekon. Tel.: 07 49 64 548 e-mail: [email protected]

Brežice, dne____________________ Podpis_______________________


14

4 ANALIZA SEDANJEGA STANJA 4.1 OPIS SEDANJEGA STANJA Predmetna dokumentacija obravnava problematiko sekundarnega kanalizacijskega sistema Sevnice. Sevnica, ki je glavno naselje sevniško-boštanjskega kanalizacijskega sistema, leži v spodnje savski dolini na levem bregu Save. V letu 2009 se je na reki Savi dogradila in pustila v obratovanje HE Blanca, ki leži pod Sevnico in Boštanjem v neposredni bližini naselja Blanca. Zajezitvena gladina akumulacijskega bazena HE Blanca sega vse do Sevnice in Boštanja, ter posredno vpliva na sevniško-boštanjsko kanalizacijsko omrežje. V letu 2008 se je pričelo z izgradnjo komunalne čistilne naprave Sevnica ter primarnih in sekundarnih kolektorjev, ki navezujejo sekundarno kanalizacijsko omrežje Sevnice in Boštanja na čistilno napravo. Gradnja čistilne naprave, ki je locirana ob Savi pod naseljem Log, se je končala septembra 2009, v tem času pa so se izvajala dela tudi na sekundarnem kanalizacijskem omrežju. Del odsekov se je izvedel v letu 2010, v letu 2012 je bilo izvedenih več kot 3 km kanalizacijskega omrežja tako, da je večina sevniško-boštanjskega sekundarnega omrežja že priključeno na čistilno napravo. V sklopu izgradnje kanalizacijskih kolektorjev so se izvedli tudi objekti (razbremenilni bazeni, črpališča, sifoni) potrebni za nemoteno delovanje tako kanalizacijskega sistema, kot čistilne naprave.

Sevniško-boštanjski kanalizacijski sistem obsega naselja Sevnico, Boštanj, Radno in Log. Na večjem območje je, kot je omenjeno, že zgrajeno sekundarno omrežje, bodisi v mešanem sistemu, bodisi v ločenem sistemu. Izvedeno omrežje pa ne pokriva celotnega prispevnega območja ČN Sevnica. Posamezna naselja oziroma deli naselij (del Boštanja, del Dolnjega Boštanja) in posamezne ulice v Sevnici (del Drožanjske ulice, del Ceste na Dobravo) še nimajo izgrajenega sekundarnega omrežja. Fekalna odpadna voda iz objektov, ki še niso priključeni na sekundarno omrežje se zbira v greznicah. Posamezni odseki obstoječega sekundarnega omrežja so v slabem stanju in hidravlično poddimezionirani, kar ob intenzivnejših padavinah (nalivih) povzroča nevšečnosti (preplavitve cestišča, okoliškega terena in kletnih prostorov). Del fekalnih in mešanih kanalov sekundarnega omrežja (Dolenji Boštanj) je še vedno speljanih v reko Mirno. V naselju so sanitarne vode od objektov, ki še nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo speljane na greznice v manjšem delu (kratki odseki) pa na javno kanalizacijo. Le ta je v večini primerov starejšega obdobja in nezadostno dimenzionirana za obstoječe stanje odvodnjavanja. Projektirana kanalizacija bo omogočala priključitev objektov vseh tangiranih objektov (v večini primerov stanovanjski objekti), ki se v skladu z zakonskimi določili priključujejo na sistem javne kanalizacije.


15

4.2 USKLAJENOST Z DRŽAVNIMI, EVROPSKIMI IN DRUGIMI STRATEŠKIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI

Investicija podpira cilje, aktivnosti in vsebine naslednjih dveh strateško pomembnih programov: • Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov • Regionalni razvojni programom regije Posavje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, za obdobje 2013-2015 temelji na Strategiji razvoja Slovenije in je v skladu z Državnim razvojnim programom 2007 - 2013. Dokumenti so osnova z izvajanje kohezijske politike EU v Sloveniji. Hkrati je dokument skladen s cilji Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Za namene izvajanje regionalnih razvojnih programov in vključenost lokalnih razvojnih potreb je bila oblikovana posebna razvojna prioriteta "razvoj regij". Le-ta zagotavlja infrastrukturne pogoje za zagotavljanje razvoja in delovanja regij kot učinkovitih funkcionalnih celot s ciljem skladnega razvoja z uravnoteženimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki, kar zagotavlja visoko življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja. Prednostna usmeritev vsebine prioritete "Razvoj regij" so tudi "Regionalni razvojni programi", ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti. Ena izmed področij ukrepov je okoljska infrastruktura, ki je tudi predmet obravnavane investicije. Le-ta zagotavlja pogoje za razvoj vseh ostalih dejavnosti in aktivnosti ter prispeva k trajnostnemu razvoju. Naslednji pomemben dokument, ki opredeljuje predmetno investicijo je Regionalni razvojni program regije Posavje. Le-ta pri določevanju prioritet daje poudarek trajnostnemu razvoju prostora za kvaliteto bivanja, kar se dosega med drugimi tudi z učinkovito komunalno infrastrukturo. Prioriteta 2 »Trajnostni razvoj prostora za kakovost bivanja« in Ukrep št. 2 "Izgradnja sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda" v aktivnostih navaja tudi izgradnjo manjših čistilnih naprav in kanalizacijskih vodov. Investicija "Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju" bo opredeljena v Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa regije Posavje. Cilji bodo povzeti v izvedbenem program: zagotovitev učinkovitega odvajanja odpadnih voda, varovanje vodnih virov, priključitev področij z doseženo gostoto poseljenosti na kanalizacijsko omrežje, zagotovitev visoke kakovosti kanalske storitve.


16

5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI IN ANALIZA DEJAVNOSTI

Skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Sevnica (Ur. l. RS, št. 43/07, 37/08) je izvajalec obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Sevnica Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica.

Kanalizacijski sistemi v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica: Kanalizacija mesta Sevnica Dolžina kanalizacijskega sistema v mestu je okoli 40 km. Cevi so večinoma iz betona, v novejšem času pa se gradnje in sanacije kanalizacije izvajajo s plastičnimi materiali. Prevladuje mešan sistem, na katerega je preko 963 priključkov iz gospodinjstev priključenih 4.311 prebivalcev. Preko kanalizacije se tako odvajajo odpadne vode za 90 % vseh prebivalcev v mestu Sevnica. Odpadne vode iz industrije in storitvenih dejavnosti se odvajajo v sistem preko 171 priključkov Kanalizacija Gabrijele Dolžina kanalizacijskega sistema je 3.884 m, večinoma iz polietilenskih cevi. Zgrajen je ločen sistem, ki vključuje 47 gospodinjskih priključkov, kar pomeni ustrezno odvajanje odpadnih voda za okoli 140 uporabnikov. Čiščenje odpadne vode se vrši na rastlinski čistilni napravi Bazga. Kanalizacija Kompolje Dolžina kanalizacijskega sistema je 1.135 m, večinoma iz PEHD (polietilen) materiala. Na sistemu je 15 gospodinjskih priključkov, preko katerih se odvaja odpadna voda za 63 uporabnikov. Zbrane odpadne vode se očistijo na čistilni napravi Kompolje. Kanalizacija Log V občini Sevnica je v septembru 2009 začela delovati Čistilna naprava Sevnica, ki je bila projektirana in namenjena tudi čiščenju odpadnih voda iz področja naselja Log. Za učinkovito ravnanje z odpadnimi vodami in zagotavljanje izkoriščenosti čistilne naprave se predvideva izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja naselja Log, nato pa tudi priključitev le-tega na primarni kanalizacijski vod, kateri bo vodil odplake do čistilne naprave. Kanalizacija in čistilna naprava Orehovo Na območju naselja Orehovo je bil v sklopu rekonstrukcije državne ceste R3-679 skozi naselje Orehovo, zgrajen del kanalizacijskega sistema za odvod komunalnih odpadnih voda. Predvideva so izvedba še preostanka dela kanalizacijskega sistema in zaključiti projekt skupaj s čistilno napravo. Sanitarne odpadne vode so trenutno v glavnem speljane v greznice, v manjšem delu pa tudi v gnojnične jame z iztokom v reko Savo, saj se naselje nahaja tik ob akumulacijskem bazenu HE Boštanj. Na območju naselij Sevnica in Boštanj bo občina Sevnica uredila kanalizacijski sistem. Obstoječe sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki bi se preko primarnih kanalov priključilo na čistilno napravo, je deloma v slabem stanju (netesni stiki, premajhna prevodnost kanalov) ter potrebno sanacije. Odseki, ki so v slabem stanju (še posebej netesni stiki cevi) lahko postanejo problematični zlasti ob dvigu gladine HE Blanca na obratovalno koto (posledično dvig podtalnice), saj bo v omrežje vdirala čista voda. Prav tako pa bi povišana količina čiste


17

vode delno razredčila odpadno vodo, kar lahko pomeni slabši učinek čistilne naprave in tudi ne omogoča priključitve na že izvedene primarne kanalizacijske sisteme centralne čistilne naprave Sevnica. Ureditev kanalizacijskega sistema v ločenem sistemu (komunalne odpadne vode) je predvidena tako, da se na čistilno napravo odvede kar največji delež odpadnih voda obravnavanega območja. Analiza komunalne dejavnosti javne infrastrukture Analiza tržnih možnosti se izdeluje v primeru, ko investicija obravnava projekt, ki ima v ozadju storitev oziroma izdelek, ki se prodaja na trgu pod tržnimi pogoji. To pomeni, da ceno izdelka oblikuje trg na podlagi ponudbe in povpraševanja, država pa nima vpliva na regulacijo teh cen. Odvajanje komunalne vode ter čiščenje komunalne odpadne vode, kar je predmet obravnavane investicije, so storitve, ki sodijo v obvezne gospodarske lokalne javne službe. Cena odvajanja in čiščenja je sestavljena iz lastne cene in dela za investicijo. Podjetje, ki opravlja dejavnosti komunalnih storitev, oblikuje cene storitev na podlagi mehanizma za oblikovanje cen komunalnih storitev. Zavezanec, ki želi zvišati ceno storitev, mora pridobiti predhodno soglasje oziroma sklep občinskega sveta. Iz navedenih podatkov lahko razberemo, da odvajanje vode ni »tržna dejavnost« in ni podvržena tržnim zakonitostim trga. Zaradi tega je analiza tržnih možnosti prilagojena dejstvu, da se odvajanje in čiščenje odpadne vode izvaja v okviru javne službe. Povpraševanje Povpraševanje po odvajanju in čiščenju odpadne vode je odvisno od povpraševanja po pitni vodi (predpostavlja se, da so potrebe po odvajanju in čiščenju vode v sorazmerju s količino dobavljene pitne vode). Povpraševanje po odvajanju in čiščenju odpadnih vod je predvsem odvisno od: števila uporabnikov, količine porabljene vode in elastičnosti povpraševanja glede na ceno. Število uporabnikov Območje naselja Sevnica in Boštanja, ki je predmet investicije, zajema 595 PE oziroma prebivalcev, ki se bodo priključili na kanalizacijski sistem po izgradnji le-tega. Komunalna infrastruktura je v projektni dokumentaciji projektirana s predpostavko, da se bodo na kanalizacijsko omrežje lahko priključili vsi prebivalci obravnavanega območja, hkrati pa bo kanalizacijsko omrežje služilo tudi za odvodnjavanje meteorne vode. Količina vode Povprečna poraba vode v Sevnici znaša približno 3,3 m3 na mesec na uporabnika oziroma približno 110 litrov na osebo na dan. Povprečna poraba vode v Sloveniji znaša cca 150 l/dan/osebo, v urbanih središčih le-ta doseže tudi 250-300 l/dan/osebo. Elastičnost povpraševanja glede na ceno Povpraševanje po storitvah oskrbe z vodo je neelastično. Zaradi tega se cene ne oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja, komunalna podjetja pa delujejo v pogojih monopola. To je tudi razlog, da poteka regulacija cen tako s strani lokalnih skupnosti, kot tudi državnih organov.


18

6 TEHNIČNO TEHNOLOŠKI DEL Investicija rešuje probleme odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na območju dela naselij Sevnice in Boštanja. Predmet investicije je operacija v javno infrastrukturo, ki je v javnem interesu. Mešana kanalizacija je predvidena iz kvalitetnih kanalizacijskih cevi - PE cevi temenske togosti SN8 za ulično kanalizacijo, ustreznega profila. Minimalni padec dna kanala bo na določenih odsekih zaradi velike dolžine kanalizacije, konfiguracije terena in obstoječih kot primarne kanalizacije izbran 0,32%. Na ostalih odsekih bodo sekundarni kanali imeli večji vzdolžni padec, odvisno od nivelete obstoječega terena. Padec bo omejen glede na potreben premer cevi. Investicija je razdeljena na dva sklopa, skupna dolžina kanalizacijskega omrežja je 2.844 m:

SKLOP 1 Dolžina omrežja Časovni načrt

1.442 m maj 2014 – September 2015 Odseki

Odsek: kanalizacija Boštanj, območje Kogovšek – Panorama, v dolžini 420 m

______________________________ Odsek: kanalizacija Dolenji Boštanj, območje pod Osnovno šolo, - dolžina nove trase 939,50 m - sanacije dela že izvedene kanalizacije v dolžini 82,50m skupna dolžina 1022 m

SKLOP 2

Dolžina omrežja Časovni načrt 1.402 m maj 2014 – September 2015

Odsek: kanalizacija Boštanj, območje Pugelj z navezavo na RBDV 8, v dolžini 502 m

__________________________ Odsek: kanalizacija Dolenji Boštanj, območje Žaga – Vrtovšek, v dolžini 163 m

___________________________ Odsek: kanalizacija Drožanjska, območje nad klavnico, v dolžini 187 m

___________________________ Odsek: kanalizacija Ceste na Dobravo, od trgovine Spar do parkirišča pri pokopališču: - dolžina nove trase 350 m - sanacija dela že izvedene kanalizacije v dolžini 28,00 m skupna dolžina 378 m

____________________ Odsek: K 16 – K.O. Boštanj JP872906/del/ in del parc. 296/8 k.o. Boštanj v dolžini 172 m.


19

Tehnični del je povzet po projektni dokumentaciji (PGD), MV Biro, Marija Vlahušić, s.p.. Predvidena je izgradnja sekundarne mešane kanalizacija od obstoječih stanovanjskih objektov do že zgrajenega primarnega kanala in dalje do čistilne naprave. Trasa mešane kanalizacije bo potekala po vozišču lokalnih cest, javnih poti in delno tudi po privatnih parcelah. Globina priključnih jaškov pri obstoječih objektih bo prilagojena iztokom iz objektov, tako da bo omogočena priključitev vseh tangiranih objektov na območju. Predvideno je, da se na novo projektirano mešano kanalizacijo priključijo vsi objekti tangiranega območja s fekalno in meteorno kanalizacijo, kakor tudi meteorne vode lokalnih cest in javnih poti. Predmet tega projekta je izvedba kanalizacijskega omrežja za odvod komunalnih in meteornih vod na območju naselja Sevnica in Boštanj. V naselju so sanitarne vode od objektov ki še nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo speljane na greznice v manjšem delu (kratki odseki) pa na javno kanalizacijo. Le ta je v večini primerov starejšega obdobja in nezadostno dimenzionirana za obstoječe stanje odvodnjavanja. Projektirana kanalizacija bo omogočala priključitev objektov vseh tangiranih objektov (v večini primerov stanovanjski objekti), ki se v skladu z zakonskimi določili priključujejo na sistem javne kanalizacije. Objekti, ki so sedaj priključeni na greznice se po izgradnji javne kanalizacije navežejo na javno kanalizacijo. KOMUNALNA KANALIZACIJA Komunalne (sanitarne) odpadne vode in tujo vodo, ki pronica v kanal skozi prezračevalne odprtine jaškov, se zbere s sistemom mešanih kanalov in se vodi do primarnega kanala, ki odteka k čistilni napravi. Objekti, ki so sedaj priključeni na greznice se prevežejo na mešano kanalizacijo. Ob prevezavi sanitarne odpadne vode iz teh objektov na projektirano kanalizacijo, se greznice opustijo (popolnoma se izločijo iz obratovanja). Po izpraznitvi in dezinfekciji se lahko uporabljajo samo za zadrževanje padavinskih voda. S predlagano zasnovo kanalizacijskega omrežja se bo vsa onesnažena odpadna voda odvajala na čistilno napravo. HIDRAVLIČNI IZRAČUN V hidravličnem izračunu so upoštevani vsi stanovanjski objekta. Predpostavljeno je, da v posamezni hiši živi minimalno 5 prebivalcev. Dnevna poraba vode na prebivalca znaša 250 l/s/dan. Porast prebivalstva ni upoštevana, ker je kar nekaj hiš na tangiranem območju praznih, pa tudi širitev večine območja ni več možna. Upoštevan je urni maximum za 1/8 dnevne potrošnje. Določitev količine sanitarnih odpadnih in tujih voda za vsak predviden kanal je prikazana v spodnji tabeli.


20

Sklop 1:

Kanal Število hiš Prebivalci Količina Qg Količina Qs K3 15 75 0,65 1,30 K6 4 20 0,17 0,34 K7 7 35 0,30 0,60 K8 8 40 0,34 0,68 K9 10 50 0,43 0,86 K10 11 55 0,47 0,94 K11 12 60 0,52 1,04 K12 7 35 0,30 0,60 K13 7 35 0,30 0,60

Skupna količina fekalnih voda, ki se priključijo na primarno mešano kanalizacijo je 6,96l/s Sklop 2:

Kanal Število hiš Prebivalci Količina Qg Količina Qs K1 14 70 0.60 1,20 K4 6 30 0,26 0,52 K5 6 30 0,26 0,52 K14 1 30 0,26 0,52 K15 6 30 0,26 0,52

Skupna količina fekalnih voda, ki se priključijo na primarno mešano kanalizacijo je 3,28l/s METEORNA KANALIZACIJA Meteorno vodo iz prispevnih tangiranih površin se zbere s sistemom mešane kanalizacije. Meteorna voda spere fekalne vode in prvi onesnažen val usmeri proti čistilni napravi. Večje količine meteorne vode pa se preko razbremenilnikov prelijejo v bližnje vodotoke. Sklop 1:

Kanal Količina Qpad (l/s) Max Φ cevi (mm) Q/Qp K3 163,62 400 0,57 K6 56,40 500 0,43 K7 39,48 250 0,28 K8 49,20 250 0,32 K9 51,22 250 0,51 K10 65,17 300 0,63 K11 60,46 300 0,36 K12 62,57 300 0,45 K13 47,15 250 0,39

Skupna količina meteornih voda, ki se priključijo na primarno mešano kanalizacijo je 595,27l/s


21

Sklop 2:

Kanal Količina Qpad (l/s) Max Φ cevi (mm) Q/Qp K1 107,31 400 0.50 K4 30,43 300 0,35 K5 39,46 400 0,32 K14 24,78 250 0,12 K15 53,91 250 0,28

Skupna količina meteornih voda, ki se priključijo na primarno mešano kanalizacijo je 255,89l/s Izvedba gradbenih del Mešana kanalizacija je predvidena iz kvalitetnih kanalizacijskih cevi - PE cevi temenske togosti SN8 za ulično kanalizacijo, ustreznega profila. Minimalni padec dna kanala bo na določenih odsekih zaradi velike dolžine kanalizacije, konfiguracije terena in obstoječih kot primarne kanalizacije izbran 0,32 %. Na ostalih odsekih bodo sekundarni kanali imeli večji vzdolžni padec, odvisno od nivelete obstoječega terena. Padec bo omejen glede na potreben premer cevi. 7 ANALIZA ZAPOSLENIH Upravljavec sistema bo določen naknadno oziroma je že upravljavec infrastrukturnih sistemov v občini Sevnica – Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica. Upravljanje kanalizacijskega sistema na območju občine Sevnica izvaja podjetje Komunala d.o.o. Sevnica z delavci, ki so neposredno zaposleni v organizacijsko delovni enoti kanalizacija, ali pa s kadri, ki formalno sodijo v druge organizacijsko delovne enote (npr. ODE gradbeništvo). Predmetna investicija celotnega kanalizacijskega omrežja naselij Sevnice in Boštanja predstavlja manj kot 10 % povečanje glede na obstoječe stanje. Zaradi tega se predvideva, da ne bodo potrebne dodatne zaposlitve bodisi neposredno v organizacijsko delovni enoti kanalizacija bodisi v drugih organizacijsko delovnih enotah.


22

8 PREDVIDENA PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJE 8.1. OSNOVE IN IZHODIŠČA ZA OCENE INVESTICIJSKE VREDNOSTI Vrednost investicije je podana na podlagi:

• izdelane projektne dokumentacije in projektantske ocene (MV Biro, Marija Vlahušić, s.p., december 2013).

• izkušenj pri gradnji podobnih projektov.

Stalne cene – cene veljavne v času izdelave investicijske dokumentacije – januar 2014 Tekoče cene – cene, ki jih pričakujemo v času realizacije investicije – leto 2014 in leto 2015 Upoštevane stopnje inflacije v skladu z napovedi UMAR – ja (jesenska napoved gospodarskih gibanj 2013):

• obdobje 2014/2015 – 1,9 %,

DDV = 22 % 8.2. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA LOČENO NA UPRAVIČENE IN

PREOSTALE STROŠKE

Aktivnost Skupni stroški Upravičeni

stroški Neupravičeni

stroški Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 960.000,00 960.000,00 0,00 Vmesna vsota - tekoče cene 960.000,00 960.000,00 0,00 DDV 211.200,00 211.200,00 SKUPAJ - tekoče cene 1.171.200,00 960.000,00 211.200,00

� Vsi stroški investicije (s povračljivim DDV) V vseh stroških so zajeti:

- stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del - povračljiv davek (davek na dodano vrednost)

stalne cene - eur

Aktivnost 2014 2015 Skupaj

brez DDV DDV Skupaj z



23

tekoče cene- eur 1 1,019

Aktivnost 2014 2015 Skupaj

brez DDV DDV Skupaj z


� Upravičeni stroški investicije Med upravičene stroške investicije so všteti naslednji stroški:

Stalne cene - eur Aktivnost 2014 2015 Skupaj Delež Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 100.000,00 843.964,67 943.964,67 100,00% Skupaj 100.000,00 843.964,67 943.964,67 100,00%

Tekoče cene - eur Aktivnost 2014 2015 Skupaj Delež Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 100.000,00 860.000,00 960.000,00 100,00% Skupaj 100.000,00 860.000,00 960.000,00 100,00%



- povračljiv davek (davek na dodano vrednost) Stalne cene – eur Aktivnost 2014 2015 Skupaj Delež DDV 22.000,00 185.672,23 207.672,23 100,00% Skupaj 22.000,00 185.672,23 207.672,23 100,00% Tekoče cene - eur Aktivnost 2014 2015 Skupaj Delež DDV 22.000,00 189.200,00 211.200,00 100,00% Skupaj 22.000,00 189.200,00 211.200,00 100,00% DDV ni strošek projekta, ker ima investitor (občina) po zakonu pravico do odbitka DDV, ker opravlja obdavčljivo dejavnost.


24

9 ANALIZA LOKACIJE Predmet investicije je izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju v občini Sevnica.

Mesto Sevnica, z okoli 5.000 prebivalci, leži v kotlini ob prehodu dolenjskih gričev v Posavsko hribovje, ob izlivu Sevnične in Mirne v reko Savo. Kraj ima zaradi sončne lege in naravnega zavetja gozdov milo podnebje. Od začetka petdesetih let 20. stoletja so bili vsi razvojni načrti mesta usmerjeni v izgradnjo novega dela mesta v okolici železniške postaje. Predvojni industriji Kopitarni, žagi in Jugotaninu so se pridružile Mizarska produktivna zadruga Sevnica, današnji Stilles (1945), konfekcija Lisca (1955), otroška konfekcija Jutranjka (1962) in Kovinska delavnica Sevnica, današnji Preis (1962). Nastajajoča industrija je v 60. letih povzročila močan dotok prebivalstva predvsem z agrarnega območja občine, pa tudi iz agrarnih območij sosednjih občin. V letih 1954–1979 je severno od železniške postaje nastalo blokovsko Naselje heroja Maroka, ki je povezalo nekdanje vaško naselje Šmarje s Sevnico. Danes je Sevnica industrijsko, obrtno, trgovsko, kulturno in upravno središče občine s širokim zaledjem.

Investitor Občina Sevnica načrtuje izgradnjo kanalizacijskega omrežja na naslednjih odsekih v občini Sevnica:


25

• sklop 1 – dolžina 1.442 m: - kanalizacija Boštanj, območje Kogovšek – Panorama, v dolžini 420 m, - kanalizacija Dolenji Boštanj, območje pod Osnovno šolo, v dolžini novih tras 939,50

m in sanacije dela že izvedene kanalizacije v dolžini 82,50m - skupna dolžina 1022 m • sklop 2 – dolžina 1.402 m: - kanalizacija Boštanj, območje Pugelj z navezavo na RBDV 8, v dolžini 502 m - kanalizacija Dolenji Boštanj, območje Žaga – Vrtovšek, v dolžini 163 m - kanalizacija Drožanjska, območje nad klavnico, v dolžini 187 m, - kanalizacija Ceste na Dobravo, od trgovine Spar do parkirišča pri pokopališču, v


- K 16 – K.O. Boštanj JP872906/del/ in del parc. 296/8 k.o. Boštanj v dolžini 172 m. Investicija se bo izvajala v naseljih:

• K.o. Boštanj: - Boštanj: območje Kogovšek, območje Pugelj - Dolenji Boštanj: območje pod Osnovno šolo, območje Žaga – Vrtovšek • K.o. Sevnica: - Sevnica: območje Drožanjska, Cesta nad Dobravo

• Trasa kanalizacije bo potekala po vozišču lokalnih cest, javnih poti in delno tudi po privatnih parcelah. Za parcele v lasti fizičnih oseb ima Občina Sevnica sklenjene služnostne pogodbe za izvedbo in vzdrževanje predmetne infrastrukture.


26

Slika: Grafični prikaz kanalizacijskega omrežja Prostorski akti, ki veljajo na območju zgoraj navedenega območja:

Občinski prostorski načrt:

• Občinski prostorski načrt Občine Sevnica (OPN Sevnica) (Ur.l. RS št. 94/12, 100/12, 57/13)

Državni prostorski akti:

• Uredba o lokacijskem načrtu hidroelektrarne Boštanj (Ur. list RS, št. 19/90, 15/03, 59/03)

• Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca (Ur. list RS, št. 61/05, 101/05)

Prostorski izvedbeni akti občine :

• Odlok o zazidalnem načrtu Industrijske cone Sevnica (Ur. list RS, št. 70/94, 46/03, 35/06)

• Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Boštanj-TC Mercator (Ur. list RS, št. 29/07);


27

10 VPLIVI NA OKOLJE ZARADI PREDVIDENE GRADNJE Opis in ocena pričakovanih vplivov na okolje in okoljevarstvenih ukrepov v času gradnje V času gradnje ter kasneje ob vzdrževanju ter rekonstrukcijah imajo vsi objekti v sklopu kanalizacije širše vplivno območje. Med gradnjo se bo na to območje posegalo zgolj začasno, predvsem v obliki ureditve začasnih dovozov, začasnih izkopov in začasnih deponij zemljine ter humusa. Pri gradbiščnih transportih (izkopni, nasipni materiali, vgrajeni materiali) se lahko, odvisno od letnega časa, na javnih cestiščih nabirata blato oziroma prah. Le te zmanjšujemo (v celoti se jih ne da odpraviti) s pranjem koles oziroma proti-prašnim polivanjem asfaltnih cestišč. Opis in ocena pričakovanih vplivov na okolje in okoljevarstvenih ukrepov v času obratovanja Vsi objekti (kanali) razen pokrovov jaškov so vkopani in v celoti zasuti, tako da bodo po končani gradnji imeli vpliv na:

• bodočo in obstoječo komunalno infrastrukturo (elektro kable, telekom kable, kabelsko razdelilne sisteme, plinovod, vodovod,..),

• podzemne prostore predvidenih objektov visokih zgradb, • občasno motenje posesti na parcelah po katerih potekajo kanali.

Pri izgradnji mešane kanalizacije, vključno s hišnimi priključki bo prišlo do posegov na privatna zemljišča. Zato bo potrebno po končani gradnji vzpostaviti prvotno stanje na celotni trasi mešane kanalizacije. V primeru, da bo trasa kanalizacije potekala po lokalnih cestah in javnih poteh bo potrebno po končani gradnji obstoječe asfaltno vozišče sanirati in vzpostaviti prvotno stanje. V primeru posega na obstoječe bankine, je potrebno sanirati tudi te in vzpostaviti prvotno stanje. Prav tako je potrebno v prvotno stanje vzpostaviti tudi vse posege na zelenice ob lokalnih cestah in javnih poteh. V primeru da kanalizacija poteka pod lokalno cesto ali javno potjo, je potrebno zasip kanalizacije do tampona izvesti z gruščnatim zasipom, da ne bo prišlo do kasnejših poškodb voziščne konstrukcije. 10.1 OKOLJSKA ANALIZA Učinkovita izraba naravnih virov Obratovanje kanalizacijskega omrežja zahteva relativno nizke obratovalne stroške, kar pomeni nizko porabo električne energije. Električna energija je potrebna za obratovanje črpalke za odpadno vodo. Obratovanje kanalizacije je energetsko učinkovito in varčno.


28

Izgrajeni objekti med uporabo in obratovanjem ne bodo vplivali na povečanje rabe energije in toplote obstoječih nepremičnin v okolici. Okoljska učinkovitost Tehnična izvedba kanalizacijskega sistema bo popolnoma v skladu z vsemi predpisi in smernicami za varovanje okolja ter najboljšimi razpoložljivimi tehnikami na trgu. V času obratovanja bo upravljavec skrbel za nemoteno delovanje sistema in izvajal ustrezen monitoring, ki vsebuje tudi kontrolo kvalitete izpustov in s tem varovanja okolja, ter o njih obveščal nadzorne službe in naročnika.. Projektna dokumentacija je izdelana v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi. Pri trasiranju nove veje kanalizacije ob upoštevanju obstoječe komunalne infrastrukture območja je upoštevana zaščita človeškega okolja, geološke razmere, veljavna prostorska dokumentacija, značilnost obstoječe pozidave, racionalna izraba, podzemnega prostora in načrtovana izgradnja. Kanalizacijski sistem je projektiran tako, da ne omejuje gradnje nezazidanih območij kakor tudi, da omogoča priključitev obstoječe stanovanjske pozidave. Zaradi same konfiguracije terena kakor obstoječe strnjene pozidave je kanalizacija vodena več manj pod obstoječimi prometnimi površinami z ustreznimi odmiki od parcelnih mej, deloma pa tudi po privat zemljiščih z možnostjo navezave objektov, kakor tudi najkrajših povezav na obstoječe jaške javne kanalizacije. Sam poseg izvajanja novih tras kanalizacije ni predviden po zemljiščih, ki se nahajajo v območju vodnih virov . Nadzor emisij in tveganj: • Varnost proti eksploziji in požaru zaradi prisotnosti plina ali gorljivih snovi v kanalu je

potrebno zagotoviti tako, da se pri vstopu v jaške prepreči uporaba kakršnegakoli odprtega plamena ali slabo zaščitenega svetila. Dopustna je samo uporaba eksplozijsko varnih električnih svetil. Zaradi zagotavljanja prezračevanja kanala morajo biti revizijski jaški opremljeni s pokrovi z odprtinami.

• Strupeni plini, nevarni delci ali plini - v zrak bodo iz kanala uhajali v kanalu prisotni plini, katerih koncentracija in sestava predvidoma ne bo takšna, da bi lahko povzročali zastrupitve, eksplozije ipd.. Kanal se preko pokrovov ustrezno prezračuje, kar preprečuje nevarnost povečanja koncentracije plinov v kanalu.

• Nevarno sevanje - emisije nevarnega sevanja pri uporabi in obratovanju obravnavanih ureditev in objektov niso predvidene.

• Vode in tla - do onesnaževanja ali zastrupitve podtalnice in tal bi lahko prišlo ob prometni nesreči z izlitjem nevarnih ali strupenih snovi, ki bi se nahajale na vozilu udeleženem v nesreči. Snovi bi se lahko razlile po cestišču v kanalizacijo, posredno pa v podtalnico in tla. Skladno z 19. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Ur.l.RS št. 35/96) posebno čiščenje padavinske vode s površin cest z dnevnim pretokom vozil PLDP < 5000 ni potrebno, zato se primer izlitja nevarnih ali strupenih snovi obravnava kot katastrofalno razlitje polutantov in skladno s tem tudi ukrepa.

• Odpadne vode, dim, trdni ali tekoči odpadki - med obratovanjem kanala, razen prečiščene odpadne vode, nastanek drugih odpadnih snovi (dim, trdni ali tekoči odpadki) ni predviden.

• Predviden kanal in spremljajoče ureditve med obratovanjem ne bodo povzročale povišanja obstoječega nivoja hrupa.


29

Trajnostna dostopnost Projekt sam neposredno ne bo spodbujal k uporabi okolju prijaznejših načinov prevoza, saj gre za odvajanje odpadnih voda. Zmanjševanje vplivov na okolje Sama izvedba in realizacija projekta bosta vplivala na zmanjševanje vplivov na okolje, saj se bo uredilo kanalizacijsko omrežje, ki bo zmanjšalo onesnaževanje podzemne vode. Obratovanje kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo bistveno vpliva na varovanje okolja. Kanalizacija je načrtovana kot sistem, ki odvaja fekalne odpadke, ki bi sicer onesnaževali zemljo in bližnje vodotoke. Višek blata iz ČN se periodično odvaža in kontrolirano uporablja v poljedelstvu, za gnojila ipd. Prečiščena voda se odvaja v vodotok, ki tako zaradi kanalizacijskega sistema in ČN ostaja neoporečen, s tem pa tudi posledično vpliva preko vseh vodonosnikov na kvalitetne in neoporečne vodne vire na obravnavanem področju in tudi širše.

11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE Z ANALIZO IZVEDLJIVOSTI

11.1. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI Potrditev investicijske dokumentacija s strani Občinskega sveta Občine Sevnice je načrtovana za januar 2014. Pridobitev gradbenega dovoljenja se načrtuje v januarju 2014. Terminski plan investicije obravnavane v pričujočem investicijskem dokumentu je naslednji:

Aktivnost Začetek Konec

Izvedbena dela Gradbeno – obrtniška – inštalacijska dela Maj 2014 September 2015

Konec leta 2013 in začetek leta 2014 je namenjen izdelavi projektne in investicijske dokumentacije ter razpisne dokumentacije za javni razpis in izvedbi postopka oddaje del. Vsi postopki se bodo izvedli v skladu z Zakonom o javnih naročilih ZJN-2 (Ur.l. RS, št.128/2006). Pričetek del je predviden v drugem trimesečju 2014 (predvidoma maj 2014), zaključek gradbenih del pa septembra 2015.


30

Nato je predviden pregled in prevzem objekta od izvajalca del ter predaja objekta v upravljanje. 11.2. ORGANIZACIJA VODENJA PROJEKTA Izvedba operacije zajema:

• izvedbo pripravljalnih aktivnosti za izvedbo projekta (potrebna projektna in investicijska dokumentacija),

• izvedba javnega razpisa za izbor izvajalca gradbenih del • izvedbo predvidenih gradbenih, obrtniških in ostalih del s strokovnim nadzorom, • informiranje in obveščanje javnosti, • spremljanje investicije v času njene izvedbe in uporabe.

V izvajanje teh nalog bo investitor vključeval strokovne službe občine in zunanje sodelavce, in sicer:

• izbranega nosilca izdelave projektne in investicijske dokumentacije, • izbranega nosilca izvedbe gradbenih del, • izbranega nosilca gradbenega nadzora.

Za usklajevanje izvajanja operacije ter spremljanje izvedbe operacije je investitor imenoval projektno skupino z vodjem projektne skupine. Odgovornost za vodenje investicije prevzema investitor - Občina Sevnica. Kot glavno odgovorno osebo predstavlja župan, projektno skupino, ki operativno pripravlja vso potrebno dokumentacijo in organizira vse postopke, pa vodja oddelka za okolje in prostor Roman Perčič, univ.dipl.inž.str.. Kot strokovni sodelavec na področju predmetne investicije sodeluje Marko Jesih, univ.dipl.ekon.. Projektna skupina je kompetentna za izpeljavo navedenega projekta. Investitor Občina Sevnica bo s projektno skupino vodila vse postopke pri izbiri izvajalcev gradbenih in ostalih del. Njena naloga bo tudi ustrezno ukrepanje v primeru odstopanj, ocenjevanje doseženih rezultatov, razreševanje problemov ipd. Usklajevanja in vsa dela bodo potekala na rednih sestankih, na katerih bodo sodelovali potrebni člani projektne skupine ter izvajalci posameznih del, ki bodo v tisti fazi predstavljali zunanjega izvajalca. Vodja projekta predstavlja tudi komunikacijsko vez med občino, Regionalno razvojno agencijo Posavje in državnimi institucijami (v tem primeru MGRT) ter tako skrbi za postopke pridobivanja finančne pomoči. Projektna skupina bo zaključila projekt predvidoma v decembru 2015. Po končani investiciji se bodo objekti predali v upravljanje. Projektna skupina bo o vseh zadevah v povezavi s predmetnim projektom vodila pisna poročila in dokumentirala ves postopek izpeljave.


31

11.3. ANALIZA IZVEDLJIVOSTI Analiza izvedljivosti investicije predstavlja načrt vseh aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo investicije. V njej so predstavljene organizacijske rešitve pri izvedbi, postopek izbora izvajalcev, terminski plan izvedbe ter seznam potrebne dokumentacije in soglasij ter dovoljenj, katera mora pridobiti investitor za izvedbo investicije. Način in postopek izbire izvajalcev storitev Postopek izbora izvajalca bo izveden v skladu z določili 25. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006) in sicer kot postopek za oddajo javnega naročila gradenj po odprtem postopku. Seznam že pripravljene in pregled še potrebne investicijske, projektne, tehnične in druge dokumentacije � Za ta projekt je že izdelana naslednja projektna in investicijska dokumentacija: Tehnična in projektna dokumentacija - Idejni projekti - PGD dokumentacija - PZI dokumentacija (v izdelavi, predvidoma v januarju 2014) Investicijska dokumentacija in študije - Dokument identifikacije investicijskega projekta - Investicijski program Dovoljenja - Pridobljena so vsa potrebna gradbena dovoljenja (vloga oddana; pridobljeno predvidoma v

januarju 2014)

� Pregled projektne, tehnične in druge dokumentacije, ki jo je še potrebno izdelati v nadaljevanju izvedbe projekta:

- Dokazila o zanesljivosti objekta, ki jih pripravi oz. pridobi izvajalec pred tehničnem

pregledom objekta, - Projekti izvedenih del (PID), - Navodila za obratovanje in vzdrževanje.


32

Navedena dokumentacija bo izdelana v skladu s predvidenim terminskim planom, oziroma časovnim načrtom aktivnosti. Po zaključku projekta se v sklopu vsakoletnega poročila pripravi poročilo o spremljanju učinkov investicije. Poročilo pripravijo odgovorne osebe upravljavca v zvezi z obratovanjem objekta.

Način končnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter način in pristojnosti vzdrževanja med delovanjem Končni prevzem objekta bo opravljen po uspešno opravljenem tehničnem pregledu in po pridobitvi uporabnega in obratovalnega dovoljenja. Prevzem se izvede med izvajalcem in investitorjem oziroma upravljavcem (uporabnikom) objektov z izročitvijo uporabnega in obratovalnega dovoljenja, kompleta izvoda projektne in tehnične dokumentacije (dokazil o zanesljivosti objekta, projekta izvedenih del, projekta za obratovanje in vzdrževanje, ...), upravljavcu (uporabniku). Ob primopredaji objekta se uporabniku zagotovijo ustrezna navodila za uporabo vgrajene opreme. V času rednega obratovanja, je vzdrževanje objektov v pristojnosti upravljavca. Kazalniki za spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev ter način in potek vrednotenja učinkov med izvedbo projekta in obratovanjem oziroma po zaključku projekta Spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev se bo izvajalo tako med izvedbo projekta kot tudi v času rednega obratovanja. Spremljanje izvedbe projekta bo potekalo tekoče, predvidoma na koordinacijah oziroma s poročili, ki jih bo pripravil skrbnik projekta. Ob zaključku izvedbe projekta se pripravi celovito poročilo o izvajanju projekta, v katerem se ugotovijo eventualni odmiki v primerjavi z načrtovanimi elementi investicije. V poročilu o izvedbi projekta se ugotovijo predvsem naslednji elementi:

• uresničevanje časovnega načrta izvedbe investicije glede na časovni načrt, ki je predviden v investicijskem programu,

• primerjava velikosti objekta (dolžine kanalizacijskega omrežja) s podatki iz investicijskega programa,

• primerjava dejanske vrednosti investicije (pregled sklenjenih pogodb) ter porabe finančnih sredstev s predvidenim v investicijskem programu,

• primerjava virov financiranja investicije s predvidenimi v investicijskem programu, • opis vzrokov in posledic morebitnih odmikov z navedbo razlogov ter eventualnih

ukrepov, s katerimi se bodo morebitne negativne posledice odpravile.


33

12 FINANČNA KONSTRUKCIJA

Financiranje investicije prevzemajo naslednji subjekti: A. Občina Sevnica – proračun občine Sevnice B. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - sredstva v okviru Operativnega


eur - vsi stroški Financerji 2014 2015 Skupaj Delež Občina Sevnica 37.000,00 318.200,00 355.200,00 30,33% Evropski sklad za regionalni razvoj 85.000,00 731.000,00 816.000,00 69,67% Skupaj 122.000,00 1.049.200,00 1.171.200,00 100,00%

Za predmetni investicijski projekt ima Občina Sevnica v celoti pravico do odbitka DDV.

eur - vsi stroški (z ločenim prikazom povračljivega DDV) Financerji 2014 2015 Skupaj % Občina Sevnica - brez DDV 15.000,00 129.000,00 144.000,00

30,33% Proračun občine Sevnica 22 % DDV-povračljiv 22.000,00 189.200,00 211.200,00 Evropski sklad za regionalni razvoj 85.000,00 731.000,00 816.000,00 69,67% Skupaj 122.000,00 1.049.200,00 1.171.200,00 100,00%

eur - upravičeni stroški Financerji 2014 2015 Skupaj Delež Občina Sevnica 15.000,00 129.000,00 144.000,00 delež 15,00% Evropski sklad za regionalni razvoj 85.000,00 731.000,00 816.000,00 delež 85,00% Skupaj 100.000,00 860.000,00 960.000,00 100,00%

� Viri financiranja

eur





Skupaj 1.171.200,00 960.000,00

Financiranje projekta se načrtuje iz zgoraj navedenih virov letih 2014 in 2015.


34

12.1. IZRAČUN DELEŽA SOFINANCIRANJA S STRANI KOHEZIJSKEGA

SKLADA Pri določitvi sofinancerskega deleža je uporabljena metoda primanjkljaja v financiranju. Določitev ravni pomoči Skupnosti temelji na stopnji primanjkljaja v financiranju projekta, to je delež diskontiranega stroška začetne naložbe, ki ga krijejo diskontirani neto prihodki projekta.

Rezultat nakazuje, da je prikaz finančnih virov v skladu z direktivami EU. Izračun nepovratnih sredstev predvideva sofinanciranje v višini 816.000,00 €, kar predstavlja 85,00 % upravičenih stroškov investicije, ob dejstvu, da investicija ne izkazuje neto diskontiranih prihodkov. V finančni konstrukciji je predvideno financiranje v višini 816.000,00 €, kar je v skladu z dovoljeno stopnjo sofinanciranja upravičenih stroškov investicije.

VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijski stroški v stalnih

cenah

Operativni stroški

Prihodki Ostanek vrednosti

Neto denarni tok

0 2014 122.000,00 0,00 0,00 0,00 -122.000,00 1 2015 1.029.636,90 13.612,34 5.717,91 0,00 -1.037.531,34 2 2016 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 3 2017 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 4 2018 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 5 2019 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 6 2020 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 7 2021 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 8 2022 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 9 2023 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 10 2024 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 11 2025 0,00 105.931,22 22.871,63 0,00 -83.059,59 12 2026 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 13 2027 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 14 2028 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 15 2029 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 16 2030 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 17 2031 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 18 2032 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 19 2033 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 20 2034 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 21 2035 0,00 105.931,22 22.871,63 0,00 -83.059,59 22 2036 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 23 2037 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 24 2038 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 25 2039 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 26 2040 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 27 2041 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 28 2042 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 29 2043 0,00 54.449,38 22.871,63 0,00 -31.577,75 30 2044 0,00 54.449,38 22.871,63 122.715,41 91.137,66

Skupaj 1.151.636,90 1.695.608,03 668.995,28 122.715,41 -2.055.534,25


35

DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 7%

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijski stroški

Operativni stroški


Neto denarni tok

0 2014 122.000,00 0,00 0,00 0,00 -122.000,00 1 2015 962.277,48 12.721,82 5.343,84 0,00 -969.655,45 2 2016 0,00 47.558,20 19.976,97 0,00 -27.581,23 3 2017 0,00 44.446,91 18.670,07 0,00 -25.776,85 4 2018 0,00 41.539,17 17.448,66 0,00 -24.090,51 5 2019 0,00 38.821,65 16.307,16 0,00 -22.514,50 6 2020 0,00 36.281,92 15.240,34 0,00 -21.041,59 7 2021 0,00 33.908,34 14.243,30 0,00 -19.665,03 8 2022 0,00 31.690,03 13.311,50 0,00 -18.378,54 9 2023 0,00 29.616,85 12.440,65 0,00 -17.176,20

10 2024 0,00 27.679,30 11.626,78 0,00 -16.052,52 11 2025 0,00 50.327,16 10.866,15 0,00 -39.461,01 12 2026 0,00 24.176,18 10.155,28 0,00 -14.020,90 13 2027 0,00 22.594,56 9.490,91 0,00 -13.103,64 14 2028 0,00 21.116,41 8.870,01 0,00 -12.246,39 15 2029 0,00 19.734,96 8.289,73 0,00 -11.445,23 16 2030 0,00 18.443,89 7.747,41 0,00 -10.696,48 17 2031 0,00 17.237,28 7.240,57 0,00 -9.996,71 18 2032 0,00 16.109,61 6.766,89 0,00 -9.342,72 19 2033 0,00 15.055,71 6.324,20 0,00 -8.731,51 20 2034 0,00 14.070,75 5.910,46 0,00 -8.160,29 21 2035 0,00 25.583,78 5.523,80 0,00 -20.059,98 22 2036 0,00 12.289,94 5.162,43 0,00 -7.127,51 23 2037 0,00 11.485,93 4.824,70 0,00 -6.661,23 24 2038 0,00 10.734,51 4.509,07 0,00 -6.225,45 25 2039 0,00 10.032,25 4.214,08 0,00 -5.818,17 26 2040 0,00 9.375,94 3.938,39 0,00 -5.437,55 27 2041 0,00 8.762,56 3.680,74 0,00 -5.081,82 28 2042 0,00 8.189,31 3.439,94 0,00 -4.749,36 29 2043 0,00 7.653,56 3.214,90 0,00 -4.438,66 30 2044 0,00 7.152,86 3.004,58 16.120,77 11.972,49

Skupaj 1.084.277,48 674.391,33 267.783,52 16.120,77 -1.474.764,51

v EUR Skupni investicijski stroški (nediskontirani) 1.151.636,90 Od tega upravičeni stroški (EC) - v TEKOČIH cenah 960.000,00 Diskontirani investicijski stroški (DIC) 1.084.277,48

Diskontirani neto prihodki (DNR) -390.487,04

če je DNR>0: če je DNR<0:

1a) Najvišji upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR): 1.474.764,51 1.474.764,51 1b) Finančna vrzel (R=EE/DIC): 136,01% 100,00% 2) Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R): 1.305.730,28 960.000,00 3a) Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa): 85% 85%

3b) Izračun najvišjega zneska EU (DA*Crpa): 1.109.870,73 816.000,00


36

13. PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA 13.1. FINANČNA ANALIZA o Predpostavke finančne analize

o Vrednost investicije – 1.151.636,90 € (stalne cene z ddv):

o izdelane projektne dokumentacije in projektantske ocene (MV Biro, Marija Vlahušić, s.p., december 2013).

o izkušenj pri gradnji podobnih projektov.

o Diskontna stopnja = 7 % o Časovno obdobje Ekonomska doba projekta ne sme preseči življenjske dobe projekta. Obdobje mora biti dovolj dolgo, da izraža srednjeročne in dolgoročne ekonomske koristi investicije. Za infrastrukturni projekt - kanalizacijsko omrežje – je v nadaljevanju uporabljena ekonomska doba 30 let (Delovni dokument št. 4 - Navodilo za uporabo metodologije pri izdelavi stroškov in koristi predlaga 15 let). o Operativni stroški Predpostavke: Število prebivalcev 595 Povprečna poraba vode (m3/mes/preb) 3,3 Stroški vzdrževanja in obratovanja količina cena/enoto Strošek (€) odvajanje komunalne vode 23.562 m3 1,092 25.737,31 čiščenje odpadne vode 23.562 m3 1,219 28.712,07 Skupaj 54.449,38 o Amortizacija

amortizacijska stopnja amortizacijska osnova amortizacija Gradbena dela - cevi 3,00% 943.965 28.319 Skupaj 943.965 28.319


37

o Prihodki projekta

Predpostavke: Število prebivalcev 595 Povprečna poraba vode (m3/mes/preb) 3,3 Cena kanalščine (€/m3) 0,4507 Cena čiščenja (€/m3) 0,52 Prihodki iz kanalščine in čiščenja količina cena/enoto Prihodek (€) Prihodek iz kanalščine 23.562 m3 0,451 10.619,39 Prihodek iz čiščenja 23.562 m3 0,520 12.252,24 Skupaj 22.871,63

o Preostanek vrednosti investicije Ob upoštevanju 30-letne ekonomske dobe je preostanek vrednosti investicije ocenjen v višini 122.715 €, kar predstavlja približno 13 % investicije.

� Finančna ocena upravičenosti

V nadaljevanju so prikazane tabele prilivov in odlivov predmetne investicije na podlagi katerih sta izračunana finančna kazalnika kot sta finančna neto sedanja vrednost in finančna interna stopnja donosa. Glede na to, da predmet investicije posega na področje vzgoje, je upoštevana ekonomska oziroma referenčna doba 15 let. Pri izračunih je upoštevana 7% diskontna stopnja.


38

� Prihodki in odhodki navedeni v prejšnjih poglavjih izkazujejo v prihodnjih 30-tih letih naslednje tokove in izračunane finančne kazalnike:

Ekonomska doba

Leto

Prilivi Odlivi

Amortizacija

Likvidnostni tok

Finančni tok Poslovni izid Finančni tok (s pomočjo

ES)

Prihodki Viri financiranja investicije Investicija Odhodki

Kanalščina Čiščenje

Ostanek vrednosti investicije

Občina Sevnica ES Skupaj Vzdrževanje

0 2014 0,00 0,00 0,00 37.000,00 85.000,00 122.000,00 122.000,00 0,00 0,00 0,00 -122.000,00 0,00 -122.000,00 1 2015 2.654,85 3.063,06 0,00 312.266,93 717.369,97 1.029.636,90 1.029.636,90 13.612,34 0,00 -7.894,44 -1.037.531,34 -7.894,44 -955.594,40 2 2016 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 687.170,01 3 2017 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 4 2018 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 5 2019 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 6 2020 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 7 2021 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 8 2022 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 9 2023 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99

10 2024 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 11 2025 10.619,39 12.252,24 0,00 105.931,22 28.318,94 -83.059,59 -83.059,59 -111.378,53 -95.311,83 12 2026 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 13 2027 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 14 2028 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 15 2029 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 16 2030 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 17 2031 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 18 2032 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 19 2033 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 20 2034 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 21 2035 10.619,39 12.252,24 0,00 105.931,22 28.318,94 -83.059,59 -83.059,59 -111.378,53 -95.311,83 22 2036 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 23 2037 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 24 2038 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 25 2039 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 26 2040 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 27 2041 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 28 2042 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 29 2043 10.619,39 12.252,24 0,00 54.449,38 28.318,94 -31.577,75 -31.577,75 -59.896,69 -43.829,99 30 2044 10.619,39 12.252,24 122.715,41 54.449,38 28.318,94 91.137,66 91.137,66 62.818,72 78.885,42

Skupaj 310.617,26 358.378,02 122.715,41 349.266,93 802.369,97 1.151.636,90 1.151.636,90 1.695.608,03 821.249,26 -903.897,35 -2.055.534,25 -1.725.146,61 -1.597.912,27 Skupaj - diskontirano 124.332,99 143.450,53 16.120,77 328.838,25 755.439,22 1.084.277,48 1.084.277,48 674.391,33 324.944,60 -390.487,04 -1.474.764,51 -715.431,63 -900.292,08


39

13.2. EKONOMSKA ANALIZA Če predpostavljamo, da je finančno-tržna ocena upravičenosti investicije izdelana za potrebe lastnika projekta, se družbenoekonomska analiza izdeluje za potrebe družbe tako, da se oceni prispevek investicijskega projekta h gospodarskemu razvoju občine, regije ali države.

� Predpostavke ekonomske analize o Diskontna stopnja = 7 %. o Referenčno obdobje oziroma ekonomska doba je 30 let. o Direktni stroški v času gradnje in obratovanja Direktno stroški v času gradnje so stroški celotne investicije, ki jih krijejo investitorji oziroma financerji načrtovane investicije:

- Vrednost investicije – 943.964,67 € stakne cene brez ddv

Direktni stroški v času obratovanje so stroški vzdrževanja in obratovanja (operativni stroški). o Direktne koristi v času obratovanja Prihodke predstavljajo prihodki iz naslova:

- Prihodki iz kanalščine in prihodki od čiščenja Prihodki so odvisni od števila uporabnikov, porabljene vode in cene čiščenja oziroma kanalščine. o Posredne koristi v času obratovanja Posredne koristi projekta, ki se izkazujejo v času obratovanja in prinašajo koristi celotni družbi so naslednje: • Varovanje zalog pitne vode, varovanje tal Dostop do neoporečno pitne vode postaja v današnjih časih vedno bolj redka dobrina. Slovenija se sicer ponaša z zadostnimi količinami vode, vendar pa je le-ta velikokrat oporečna. Razloge je iskati predvsem v onesnaževanju podtalnice in s tem vodnih virov s pesticidi in z drugimi oblikami onesnaževanja okolja. Eden izmed vzorko je tudi neurejen kanalizacijski sistem. Z izgradnjo sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda vplivamo na: - varovanje zalog in kakovosti pitne vode na vodovarstvenih območjih in varovanje drugih

ekološko občutljivih območjih; - zmanjšanje smradu na območjih, kjer fekalne odplake odtekajo v potoke, podtalnico,

močvirja in podobno; - varovanje tal; - možnost namakanja kmetijskih zemljišč s čistejšo vodo iz vodotokov… Predpostavke: o posredne in neposredne koristi projekta bo občutilo dva-krat več ljudi, kot jih bo

priključenih na nov kanalizacijski sistem (595 * 2) o vrednost neoporečne vode je cena vode (0,6772 €/m3) pomnoženo s porabo vode (3,3

m3/mes./os.)


40

• Izboljšanje zdravja prebivalstva Koristi zaradi izvedbe tovrstne investicije se kažejo kot zmanjšanje socialne škode zaradi morebitnih bolezni, katerim se prebivalci izognejo. Predpostavke: o posredne in neposredne koristi projekta bo občutilo dva-krat več ljudi, kot jih bo

priključenih na nov kanalizacijski sistem (595 * 2) o ovrednoteni stroški za zdravljenje infekcij populacije – 104,80 €/preb./leto (Priročnik

za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov, 2004)

• Povračilo DDV in učinek multiplikatorja Vsaka začetna investicija povzroči verigo dodatnih povpraševanj. Vsak dodatni člen v verigi dodatnih povpraševanj je sicer manjši kot prejšnji, a vsota vseh povečanj je lahko nekajkrat višja od začetne investicije. V našem primeru predpostavimo, da znaša investicijski multiplikator faktor 1,5. Zaradi začetne investicije se bodo v celotnem gospodarstvu prihodki povečali; donosnost na prihodke ocenjujemo na 7 %, davki (22 % - davek na dodano vrednost in davek na dohodek) iz tega naslova pa prinesejo dodatnih 227 tisoč € prihodka državi.

� Ekonomska ocena upravičenosti

Leto Referenčno

obdobje

Odlivi Prilivi

Finančni tok Investicijski

stroški Vzdrževanje kanalizacije

Prihodki iz poslovanja

Učinek multuplikatorja in DDV

Varovanje zalog pitne vode

Izboljšanje zdravja

prebivalcev

2014 0 100.000 0 0 24.100,00 0 0 -75.900 2015 1 843.965 13.612 5.718 203.395,49 7.978 31.178 -609.308 2016 2 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2017 3 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2018 4 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2019 5 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2020 6 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2021 7 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2022 8 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2023 9 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2024 10 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2025 11 0 105.931 22.872 0,00 31.912 124.712 73.565 2026 12 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2027 13 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2028 14 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2029 15 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2030 16 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2031 17 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2032 18 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2033 19 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2034 20 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2035 21 0 105.931 22.872 0,00 31.912 124.712 73.565 2036 22 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2037 23 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2038 24 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2039 25 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2040 26 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2041 27 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2042 28 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2043 29 0 54.449 22.872 0,00 31.912 124.712 125.047 2044 30 0 54.449 145.587 0,00 31.912 124.712 247.762

Skupaj 943.965 1.695.608 791.711 227.495 933.437 3.647.826 2.960.896 Skupaj diskontirano 888.752 674.391 283.904 214.189 373.633 1.460.141 768.725


41

14. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA

UPRAVIČENOSTI 14.1. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI

Ureditev odvodnjavanja in čiščenja odpadnih vod ima pozitivne učinke, ki se kažejo kot koristi za celotno občino, regijo in državo. Na prvi pogled finančni kazalci kažejo ob predpostavki trenutnih cen komunalnih storitev nedonosnost tovrstne investicije (negativna NSV, negativni likvidnostni tok, zguba). Ob morebitnem znatnem povišanju cen komunalnih storitev lahko obratovanje komunalne naprave posluje tudi z dobičkom. Pomembne pa so predvsem kvalitativne pridobitve pričujoče investicije. Po izgradnji kanalizacijskega omrežje se pričakujejo naslednje koristi projekta: • zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaževanja in s tem zmanjševanje

negativnih vplivov na okolje, • varovanje in zaščita vodnih virov, • sanacija virov onesnaževanja iz naselij, • ohranjanje naravnih privlačnosti območja, • izboljšanje kvalitete bivanja prebivalcev naselij Sevnica in Boštanj… • priključitev novih zazidalnih površin, • zagotavljanje osnovne komunalne infrastrukture, • ohranjanje oziroma vzpostavljanje čistejših vodotokov, • preprečevanje onesnaževanja podtalja (zemlja, voda, podtalnica), • pridelava zdrave hrane in vpliv na zdravje ljudi (bio, eko, integrirana pridelava). • možnost namakanja kmetijskih zemljišč s čistejšo vodo iz vodotokov… • zmanjšanje smradu na območjih, kjer fekalne odplake odtekajo v potoke, podtalnico,

močvirja in podobno; • z investicijo bo omogočen razvoj gospodarstva in podjetništva, • z ureditvijo komunalne infrastrukture bo območje pridobilo na večji vrednosti zemljišč, • izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev, ohranitev poseljenosti navedenega območja,

ohranjanje stopnje zaposlenosti in razvoj drugih dejavnosti


42

14.2. IZRAČUN FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV PO STATIČNI IN DINAMIČNI METODI

� Finančni in ekonomski kazalniki po statični metodi Statične metode so metode vrednotenja investicij, ki zanemarjajo življenjsko dobo in ne upoštevajo časovne razporeditve donosov in investicijskih stroškov. Med statične metode se uvrščajo: - Doba vračanja sredstev - Diskontirana doba vračanja investicije - Donosnost investicije - Skupni donos na enoto investicijskih stroškov Rezultat finančnih in ekonomskih kazalnikov po statičnih metodah: Finančni kazalnik Ekonomski kazalnik Doba vračanja sredstev / 7 let Diskontirana doba vračanja sredstev / 9 let Donosnost investicije -4,99% 12,99% Skupni donos na enoto investicijskih stroškov -1,50 3,90

� Finančni in ekonomski kazalniki po dinamični metodi Dinamične metode ocenjevanja investicijskih projektov so metode, ki upoštevajo vrednost denarja v času z uporabo diskontne stopnje. Med dinamične metode se uvrščajo: - Interna stopnja donosa - Neto sedanja vrednost - Relativna neto sedanja vrednost - Razmerje med koristmi in stroški Rezultat finančnih in ekonomskih kazalnikov po dinamičnih metodah: Finančni kazalnik Ekonomski kazalnik Interna stopnja donosa -26,49% 17,45% Neto sedanja vrednost -1.474.765 € 768.725 € Relativna neto sedanja vrednost -1,36 0,86 Razmerje med koristmi in stroški 0,08 1,49


43

14.3. PRESOJA UPRAVIČENOSTI V EKONOMSKI DOBI Z IZDELAVO FINANČNE IN EKONOMSKE OCENE

� Presoja upravičenosti z vidika finančne ocene Finančna interna stopnja donosa in finančna neto sedanja vrednost sta negativni. Na podlagi finančne analize ugotavljamo, da investicija ne prinaša ustrezne donosnosti, če jo analiziramo zgolj s podatki, ki neposredno bremenijo investitorja oziroma upravljavca infrastrukture. Neto sedanja vrednost je negativna, interna stopnja donosa pa pod 7% diskontne stopnje. Ob morebitnem znatnem povišanju cen komunalnih storitev lahko obratovanje komunalne naprave posluje tudi z dobičkom. Pomembne pa so predvsem kvalitativne pridobitve pričujoče investicije. Iz podatkov sledi, da moramo analizo upravičenosti narediti na podlagi širših družbenih koristi, ki upoštevajo ekonomska merila vrednotenja, saj je obravnavana investicija naložba širšega družbenega značaja, kjer ne veljajo le podjetniška pravila obnašanja. To nakazuje, da tovrstno investicijo ni mogoče izvesti le s sredstvi občine, projekt pa tudi ni zanimiv za privatni kapital oziroma javno-zasebno partnerstvo, ker ne prinaša učinkov/donosa, ki ga zahtevajo tovrstna vlaganja. Zato je nujno potrebno, da se investicija financira iz sredstev Evropske skupnosti.

� Presoja upravičenosti z vidika ekonomske ocene

Izračun ekonomskih kazalnikov z upoštevanjem koristi za širšo družbo nam izkazuje, da se investicija ponaša s 17,45% donosnostjo, ekonomska neto sedanja vrednost pa je pozitivna. Kazalci nakazujejo, da je investicija upravičena in sprejemljiva s širšega družbenega vidika ter zasleduje cilje tako na ravni regije, države in Evrope.

15. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN ANALIZA TVEGANJA 15.1. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI V analizi občutljivosti so analizirane kritične spremenljivke projekta, ki so izražene vrednostno, in so podane v finančni analizi. Kot "kritične" se obravnavajo tiste spremenljivke, pri katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči ustrezno 5-odstotno spremembo prvotne vrednosti NSV. Pri investiciji v kanalizacijsko omrežje v Sevnici in Boštanju so prisotne sledeče potencialne kritične spremenljivke:

o spremembe investicijske vrednosti, o faktorji, ki vplivajo na prihodke, o faktorji, ki vplivajo na odhodke.


44

V nadaljevanju dokumenta je prikazan vpliv teh sprememb analiziran na intervalu med -1 % in + 1 %.

� Vpliv spremembe investicijske vrednosti Verjetnost tega faktorja je predvsem pogojena z: o uspešnostjo razpisa za izbor izvajalcev projekta, o z dinamiko izvedbe investicije.

Sprememba NSV sprememba NSV

-1% -1.463.922 0,74% 0% -1.474.765 0,00% 1% -1.485.607 -0,74%

� Vpliv na prihodke Na doseganje prihodkov vplivajo: o število ljudi priključenih na kanalizacijski sistem o cena kanalščine in čiščenja o poraba vode na prebivalca

Sprememba NSV sprememba NSV -1% -1.477.442 -0,18% 0% -1.474.765 0,00% 1% -1.472.087 0,18%

� Vpliv na obratovalne stroške Obratovalni stroški so odvisni od: o povprečne starosti kanalizacijskega omrežja (število okvar) o dolžine omrežja, števila priključkov o količine odpadne vode

Sprememba NSV sprememba NSV

-1% -1.468.021 0,46% 0% -1.474.765 0,00% 1% -1.481.508 -0,46%

Na podlagi izračuna je ugotovljeno, da projekt nima kritičnih spremenljivk, saj se pri nobeni spremembi spremenljivk za 1%, ne spremeni NSV za 5%, ampak so spremembe bistveno manjše.


45

15.2. ANALIZA TVEGANJA Za oceno kritičnih spremenljivk (tveganje) je potrebno določiti raven tveganja in verjetnost, s katero se le-te pojavijo. Ravni tveganja lahko določimo s stopnjami od A do E, pri čemer stopnja A pomeni, da verjetnosti skorajda ni, stopnja E pa nam nakazuje skoraj zagotovo izid. Zavedati se moramo tudi posledic pojavljanja ocenitvenega kriterija, ki jih evidentiramo z 1 do 5, pri čemer 1 pomeni zanemarljiv vpliv, 5 pa zelo velik vpliv. Tako znamo oceniti, kaj se bo dejansko zgodilo s projektom, če se kriterij res pojavi. Naslednja tabela povzema verjetnosti in posledice, ki jih povzročajo ocenitveni parametri. Vrsta tveganja Verjetnost Posledica Ocena tveganja investicijski stroški B 3 Nizka prihodki B 2 Nizka operativni stroški B 2 Nizka zamude pri izvedbi investicije

B 2 Nizko

doseganje zastavljenih ciljev

B 3 Nizko

zdravstvena ogroženost prebivalstva

C 3 Srednje

varovanje vodnih virov C 3 Srednje visoka cena kanalščine in čiščenja

C 4 Srednje

teroristična dejavnost A 4 Nizko migracije prebivalstva (znotraj Slovenije in mednarodne)

C 3 Srednje

podnebne spremembe C 3 Srednje Skupaj Nizka Na podlagi analize tveganja lahko sklepamo, da ima obravnavan projekt nizko stopnjo tveganja.


46

Tveganja in morebitne posledice ter ukrepi, s katerimi se projekt srečuje so predvsem naslednja: Tveganje Ukrepi zamude pri izvedbi investicije Načrtovani roku so realni, terminski plan pa

upošteva večino morebitnih razlogov za zamude. Občina ima izkušnje pri tovrstnih projektih tako pri pripravi dokumentacije, javnih razpisih kot tudi dejanski izvedbi.

doseganje zastavljenih ciljev Vlaganja v kanalizacijske sisteme bodo z veliko verjetnostjo dosegla zastavljene cilje - tveganje obstaja le v kakšnem obsegu oziroma koliko uporabnikov bo imelo neposredne in posredne koristi.

zdravstvena ogroženost prebivalstva aktivna zaščita in kontroliranje vodnih virov in sistemov v upravljanju javnih služb ter kontroliranje vodnih izpustov iz ČN

povečana poraba vode ob razvoju novih dejavnosti

dimenzije čistilne naprave in sekundarnega voda so dimenzioniranje glede na normalna predvidevanja glede števila prebivalstva in ostalih dejavnosti

visoka cena komunalnih storitev gradnja kanalizacijskih sistemov iz evropskih sredstev z namenom znižati odhodke investicije, s tem pa zagotoviti priključitev čim višjega deleža prebivalstva na javni kanalizacijski sistem

teroristična dejavnost aktivna zaščita in kontroliranje vodnih virov in sistemov

migracije prebivalstva (znotraj Slovenije in mednarodne)

spodbujati uravnotežen razvoj regij

spreminjanje odtočnih režimov vodotokov kot posledica klimatskih sprememb ter tveganje poplavne ogroženosti predelov ob vodotokih

osveščanje ljudi o vpliv podnebnih sprememb ter projektiranja objektov tudi za tovrstna tveganja


47

16 PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV

V letu 2008 se je pričelo z izgradnjo komunalne čistilne naprave Sevnica ter primarnih in sekundarnih kolektorjev, ki navezujejo sekundarno kanalizacijsko omrežje Sevnice in Boštanja na čistilno napravo. V času gradnje ČN in po njej se je izvajala gradnja sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Na zadnje je bilo leta 2012 izvedenih več kot 3 km kanalizacijskega omrežja tako, da je večina sevniško-boštanjskega sekundarnega omrežja že priključeno na čistilno napravo.

Na večjem območje je, kot je omenjeno, že zgrajeno sekundarno omrežje, bodisi v mešanem sistemu, bodisi v ločenem sistemu. Izvedeno omrežje pa ne pokriva celotnega prispevnega območja ČN Sevnica. Posamezna naselja oziroma deli naselij (del Boštanja, del Dolnjega Boštanja) in posamezne ulice v Sevnici (del Drožanjske ulice, del Ceste na Dobravo) še nimajo zgrajenega sekundarnega omrežja. Fekalna odpadna voda iz objektov, ki še niso priključeni na sekundarno omrežje se zbira v greznicah. Cilj investicijskega projekta je izgradnja kanalizacijskega omrežja v dolžini 2.844 metrov, Investicija bo potekala v letih 2014 in 2015. Vrednost celotne investicije je 1.171.200,00 €. Finančna analiza upravičenosti projekta izkazuje negativno NSV in finančno nedonosnost investicije z vidika investitorja, vendar pa je potrebno pri ocenjevanju upoštevati še druge dejavnike. Projekt ima zelo velik pozitiven vpliv na varovanje zalog kvalitetne pitne vode, pozitiven vpliv na okolje, zdravje ljudi in na druge segmente družbenega življenja. Pri ovrednotenju tudi teh postavk se ekonomska interna stopnja donosnosti dvigne nad 17 %, ekonomska neto sedanja vrednost pa postane pozitivna, kar je sprejemljivo z vidika regije oziroma države. Financiranje projekta se predvideva iz evropskih sredstev v višini 816.000,00 €, kar predstavlja 69,67 % vrednosti investicije in v višini 355.200,00 € iz proračunskih sredstev občine Sevnica, kar je 30,33 % vrednosti investicije.


13. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Predlog sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije

investicijskega projekta za operacijo Trajnostna zacelitev narave

Številka: 354-0134/2014

Pripravljavca gradiva: Marko Jesih, višji svetovalec za investicije in razvoj REGION d.o.o. Brežice Poročevalec: Marko Jesih, višji svetovalec za investicije in razvoj


Številka: 354-0134/2014 Datum: 13.1.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Predlog sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta Trajnostna zacelitev narave Spoštovani! Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) namerava v kratkem objaviti Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015. Predmet javnega poziva bo izbor operacij, katerim se dodeli nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj razvojne prioritete »Razvoj Regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Občina Sevnica bo skupaj z ostalimi posavskimi občinami izdelala Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa regije Posavje za obdobje 2013–2015. Izvedbeni načrt vključuje pripravo predlogov projektov v zahtevani vsebini in obliki v skladu z Uredbo o dodeljevanju regionalnih spodbud in Javnim povabilom za predložitev in sofinanciranje priprave izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov za obdobje 2013-2015. Občina Sevnica namerava skupaj z občino Radeče kandidirati na zgoraj navedeni poziv z operacijo »Trajnostna zacelitev narave«. V skladu s priloženo investicijsko dokumentacijo želita občini iz »Regionalnih razvojnih programov« pridobiti 104.508 € kar predstavlja 85% delež upravičenih stroškov investicije. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 150.000,00 € z DDV. Občini Sevnici in Radeče načrtujeta s projektom »Trajnostna zacelitev narave« vsaka na področju svoje občine pristopiti k organizirani in načrtovani sanaciji črnih odlagališč (načrtuje se odstranitev cca 160 m3 odpadkov iz naravnega okolja s površine cca 70.000 m2), remediaciji (revitalizaciji) območja nedovoljene deponije odpadkov, izdelavi projektne študije za obdelavo dehidriranega odpadnega blata ter informiranju in izobraževanju otrok in odraslih o pomenu varnega ravnanja z odpadki.

V Načrtu razvojnih programov 2014-2017 bo potrebno predvideti začetek projekta »Trajnostna zacelitev narave«. Občina Sevnica bo za navedeni projekt planirala sredstva v proračunu Občine Sevnica za leto 2015. Pri sestavljanju oziroma pri rebalansu proračuna bo potrebno uskladiti prihodkovno in odhodkovno stran za sorazmerni delež pridobljenih sredstev oziroma morebitnih sprememb investicije. Zato predlagamo Občinskemu svetu Občine Sevnica, da potrdi investicijsko dokumentacijo za operacijo »Trajnostna zacelitev narave« in tako omogoči pridobitev sredstev, ki jih bo Občina Sevnica pridobila iz prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. V skladu s pridobljenimi sredstvi bo Občina Sevnica načrtovala proračun Občine Sevnica za leto 2015. Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo v potrditev dokument identifikacije investicijskega projekta za operacijo »Trajnostna zacelitev narave«. Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo, da je s potrditvijo navedene investicijske dokumentacije, potrjena tudi morebitna novelacija investicijske dokumentacije za potrebe navedenega razpisa. Lep pozdrav, Pripravil: Marko Jesih, univ. dipl. ekon. Višji svetovalec za investicije in razvoj

Roman Perčič, univ. dipl. inž. str. Vodja oddelka za okolje in prostor

Vlasta Kuzmički, dipl. ekon., spec. Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Priloga 1:

- Dokument identifikacije investicijskega projekta »Trajnostna zacelitev narave«.

Občina Sevnica Občina Radeče Glavni trg 19a Ulica Milana Majcna 1 8290 Sevnica 1433 Radeče



INVESTITOR: OBČINA SEVNICA – vodilni partner OBČINA RADEČE - partner IZVAJALEC: REGION d.o.o. Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice, Slovenija ŠT. ELAB.: 3032 /ID-14

TRAJNOSTNA ZACELITEV NARAVE

Dokument identifikacije investicijskega projekta Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje tudi vsebino določeno v četrtem odstavku 11. člena Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/06 in 54/10) zato se le-ta šteje kot INVESTICIJSKI PROGRAM. DIREKTOR mag.Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb.

januar 2014


2

V S E B I N A

1 ODGOVONE OSEBE IN STROKOVNI DELAVCI ................................................................................. 4

1.1 INVESTITOR IN IZVEDBA INVESTICIJE ...................................................................................................... 4

1.2 INVESTICIJSKI DOKUMENT ...................................................................................................................... 5

2 ANALIZA SEDANJEGA STANJA ............................................................................................................. 5

3 NAMEN IN CILJ INVESTICIJE .............................................................................................................. 10

3.1 NAMEN IN CILJI INVESTICIJE ................................................................................................................. 10

3.2 USKLAJENOST Z DRŽAVNIMI, EVROPSKIMI IN DRUGIMI STRATEŠKIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI........... 12

4 VARIANTE INVESTICIJE ....................................................................................................................... 13

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV ..................... 14

5.1 OPREDELITEV INVESTICIJE ................................................................................................................... 14

5.2 PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJE .............................................................................................. 15

6 TEMELJNE PRVINE, KI DOLOČAJO INVESTICIJO ....................................................................... 17

6.1 TEMELJI ZA INVESTICIJSKO DOKUMENTACIJO ....................................................................................... 17

6.2 LOKACIJA INVESTICIJE ......................................................................................................................... 18

6.3 TEHNIČNI DEL – OBSEG INVESTICIJE IN ČASOVNI NAČRT ...................................................................... 22

6.4 VARSTVO OKOLJA ................................................................................................................................ 27

6.5 KADROVSKO-ORGANIZACIJSKA SHEMA ................................................................................................ 28

6.6 FINANČNA KONSTRUKCIJA ................................................................................................................... 29

7 ANALIZA UPRAVIČENOSTI PROJEKTA ........................................................................................... 30

7.1 FINANČNO-TRŽNA OCENA UPRAVIČENOSTI ........................................................................... 30

7.2 DRUŽBENO-EKONOMSKA OCENA UPRAVIČENOSTI .............................................................. 32

8 POTREBNA INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA ............................................................................ 33


3

INVESTITOR OBČINA SEVNICA – vodilni partner ODGOVORNA OSEBA : Srečko OCVIRK - župan OBČINA RADEČE - partner ODGOVORNA OSEBA : Rafaela PINTARIČ - županja INVESTICIJSKI PROJEKT:

TRAJNOSTNA ZACELITEV NARAVE

NAMEN IN CILJ INVESTICIJSKEGA PROJEKTA: Občini Sevnici in Radeče načrtujeta s projektom »Trajnostna zacelitev narave« vsaka na področju svoje občine pristopi k organizirani in načrtovani sanaciji črnih odlagališč, remediaciji (revitalizaciji) območja nedovoljene deponije odpadkov, izdelavi projektne študije za obdelavo dehidriranega odpadnega blata ter informiranju in izobraževanju otrok in odraslih o pomenu varnega ravnanja z odpadki. Ocena vrednosti investicijskega projekta v stalnih cenah (z DDV):

147.203,14 EUR Ocena vrednosti investicijskega projekta v tekočih cenah (z DDV):

150.000,00 EUR IZDELOVALEC DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA: REGION d.o.o. ODGOVORNA OSEBA : mag. Vojko Bibič - direktor IZDELOVALEC DOKUMENTA: mag. Vesna Smrekar, univ.dipl.ekon. Investicijski dokument je izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10-spremembe in dopolnitve).


4

1 ODGOVONE OSEBE IN STROKOVNI DELAVCI

1.1 Investitor in izvedba investicije

Naziv – vodilni partner: Občina Sevnica Naslov: Glavni trg 19A, 8290 Sevnica Telefon: 07 816 12 00 Fax: 07 816 12 10 Elektronski naslov: [email protected] EZR: 01310-7777000051 Davčna številka: SI99767392 Odgovorna oseba – župan: Srečko Ocvirk Odgovorna oseba – za izvedbo projekta – oddelek za okolje in prostor:


Sevnica, dne____________________ Podpis_______________________

Naziv – partner: Občina Radeče Naslov: Ulica Milana Majcna 1, 1433 Radeče Telefon: 03 56 80 800 Fax: 03 56 80 823 Elektronski naslov: [email protected] EZR: 01299-0100003393 Davčna številka: SI50643720 Odgovorna oseba – župan: Rafaela Pintarič Odgovorna oseba – za izvedbo projekta mag. Matjaž Šušteršič - višji svetovalec za

projektno delo in investicije tel.: 03/ 56 80 816 [email protected]

Radeče, dne____________________ Podpis_______________________


5

1.2 Investicijski dokument

Region PROJEKTIVNI BIRO BREŽICE d.o.o. Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice tel.: 07 49 66 551; fax: 07 49 64 590 ID.št.DDV: SI73870277 http://www.region.si

Naziv: REGION d.o.o. Naslov: Cesta prvih borcev 11, Brežice 8250 Telefon: 07 49 62 934 Fax: 07 49 64 590 TRR 02373-0013274380 Internetni naslov: http://www.region.si Davčna številka: SI 73870277 Šifra dejavnosti: 74.202 Odgovorna oseba – direktor: Mag. Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb. Odgovorna oseba – za izdelavo dokumentacije:

Mag. Vesna Smrekar, univ.dipl.ekon. Tel.: 07 49 64 548 e-mail: [email protected]

Brežice, dne____________________ Podpis_______________________

2 ANALIZA SEDANJEGA STANJA

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želijo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi.

Vsako leto potekajo čistilne akcije po občini Sevnica in Radeče z namenom urejanja in čiščenja okolja, kar posledično pomeni bivanje v lepšem in urejenem okolju. V letu 2010 in 2012 so se čistilnim akcijam pridružili društvo Ekologi brez meja s sloganom Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V okviru akcije Očistimo Slovenijo so bila popisana številna divja odlagališča po naši deželi. Pri izvajanju akcij aktivno sodelujejo vsa društva v občini (planinci, gasilci, ribiči, lovci, vinogradniki, upokojenci…) kot tudi vse šole in vrtci v občini Sevnica in Radeče.

Mnoga izmed črnih odlagališč pa so preobsežna in organizacijsko prezahtevna, da bi se jih lotili prostovoljci, zato imata Občina Sevnica in Občina Radeče namen sanirati nekatera večja črna odlagališča, predvsem tista ki ležijo znotraj območja Natura 2000. Določanje prednostne sanacije nedovoljenih odlagališč odpadkov je izvedeno na podlagi veliko raznovrstnih kazalnikov, ki bi jih lahko združili v naslednje vsebinske sklope: ranljivost območja odlagališča, stopnja obremenjevanja odlagališča, estetski vidiki obremenjevanja odlagališča in terenska presoja možne sanacije odlagališča.


6

Slika: Prikaz nedovoljenih odlagališč odpadkov v občini Sevnica (vir: http://www.geopedia.si/)

Slika: Prikaz nedovoljenih odlagališč odpadkov v občini Radeče (vir: http://www.geopedia.si/)


7

Predmetni projekt »Trajnostna zacelitev narave« načrtuje sanacijo treh črnih odlagališč in eno remediacijo črnega odlagališča ter izdelavo pilotne/projektne študije za obdelavo odpadnega blata. V nadaljevanju je predstavljeno obstoječe stanje, ki se nanaša na omenjeno problematiko:

� Črno odlagališče KS Zabukovje/Sevnica: Podskalica (ID 17259)

Odlagališče se nahaja na robu gozda na strmem pobočju nad strugo, v bližini 2. zajetja pitne vode vodnega vira Podskalica. Glavnina smeti leži tik ob gozdnem robu, manjši delež pa se vali po pobočju, na območju cca pol hektarja. Prevladujejo nevarni odpadki: salonitne plošče, embalaža motornih olj ipd.. Območje je delno aktivno. Odpadki se nahajajo na večji površini po pobočju ter v grapi.

Na področju Zabukovja se odvija tudi projekt »Rehabilitacija in izgradnja vodovodnih sistemov« sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kjer so predvideni novi vodni viri, in sicer tri zajetja Podsaklice nad Zabukovjem, ki bodo pokrila potrebe po vodooskrbi za celoten severovzhodni del občine Sevnica. Tudi iz tega vidika je predmetno črno odlagališče popolnoma nesprejemljivo oziroma škodljivo.

S predmetno investicije se načrtuje sanacija črnega odlagališča odpadkov. Vrsta odpadka Količina odpadkov (m3) Mešani komunalni odpadki 15 HZA 1 Kosovni odpadki 10 Avtomobilske školjke 7 Gradbeni odpadki 2 Gume 2 VGA 1 Les 1 Naravni odpadki 13 SKUPAJ: cca 52 m3 Tabela: Ocenjena sestava odpadkov na črnem odlagališču Podskalica

� Črno odlagališče KS Zabukovje/Sevnica: Mrzla Planina 1 (ID 15745)

Odlagališče se nahaja v gozdu na pobočju, vodovarstveno območje, 3. občinski nivo. Prevladujejo komunalni ter nevarni odpadki: salonitne plošče, embalaža motornih olj, deli motornih vozil, bela tehnika ipd... Območje je delno aktivno. Odpadki se nahajajo na večji površini na blago visečem terenu.


8

S predmetno investicije se načrtuje sanacija črnega odlagališča odpadkov. Vrsta odpadka Količina odpadkov (m3) Mešani komunalni odpadki 15 HZA 1 Kosovni odpadki 8 Avtomobilske školjke 1 Gradbeni odpadki 3 Gume 3 VGA 2 Les 2 Naravni odpadki 9 SKUPAJ: cca 44 m3 Tabela: Ocenjena sestava odpadkov na črnem odlagališču Mrzla Planina 1

� Črno odlagališče Občina Radeče: Petavarjev graben

Gre za staro in že preraščeno odlagališče, ki se nahaja v bližini stanovanjskih objektov in vodnih virov, vanj pa naj bi odpadke včasih vozili kar z malimi traktorji. Nahaja se na parceli 323/6, k.o. 1864-Svibno, parcela je gozd v zasebni lasti. Po ocenah se v njem nahajalo več kot 60 m3 odpadkov.

Odlagališče se nahaja v strugi vodotoka, ki ima v sušnem obdobju pretok le nekaj litrov na minuto. Večina odpadkov se nahaja na dnu struge, ki je težje dostopna. Prevladujejo komunalni ter nevarni odpadki: salonitne plošče, embalaža motornih olj deli motornih vozil, bela tehnika ipd...

S predmetno investicije se načrtuje sanacija črnega odlagališča odpadkov.

Vrsta odpadka Količina odpadkov (m3) Mešani komunalni odpadki 20 HZA 12 Kosovni odpadki 8 Avtomobilske školjke 2 Gradbeni odpadki 5 Gume 3 VGA 1 Les 2 Naravni odpadki 7 SKUPAJ: cca 60 m3 Tabela: Ocenjena sestava odpadkov na črnem odlagališču Petavarjev graben


9


Odlagališče se nahaja na robu gozda na strmem pobočju nad strugo, nad 1. zajetja pitne vode vodnega vira Podskalica. Glavnina smeti leži tik ob gozdnem robu, manjši delež pa se je valil po pobočju, na območju cca en hektar. Prevladujejo nevarni odpadki: salonitne plošče, embalaža motornih olj ipd.. Območje je še aktivno.

S predmetno investicije se načrtuje sanacija črnega odlagališča odpadkov in remediacija območja.

� Dehidrirano odpadno blata iz greznic in čistilnih naprav iz območja sanacije

črnih odlagališč v Občini Sevnica / Mrzla Planina/ območje Natura 2000 Skladno s programom praznjenja muljev iz greznic in malih čistilnih naprav se blato dovaža na centralno čistilno napravo Sevnica (CČN). Po postopku dehidracije grezničnih muljev in vsebine iz malih ČN, se letno proizvede cca 356 ton dehidriranega mulja. Blato je delno aerobno stabilizirano. Zgošča in dehidrira se na centrifugi (pred vstopom v centrifugo se za boljše zgoščevanje dodaja flokulant). Dehidriran mulj doseže suhost okrog 22% suhe snovi. Glede na rezultate izvedenih analiz je odpadek primeren za anaerobno ali aerobno obdelavo in s tem za nadaljnjo uporabo kot gnojilo. Glede na nazivno velikost CČN, ki je 9.900 PE, je pričakovati povečanje količine blata, po vključitvi območij ki bodo prednostno obravnavana z vidika zagotavljanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda (kot npr. Mrzla Planina ….). Trenutno se opravlja odvoz dehidriranega mulja, kar je povezano s precejšnjimi stroški. Občina Sevnica razpolaga z dodatnimi površinami ob lokaciji obstoječe CČN na Logu, katerih namenska raba je opredeljena kot območje okoljske infrastrukture in na kateri bi bilo možno izvajati aktivnosti nadaljnje obdelave blata. V sklopu predmetne investicije se načrtuje izdelava pilotne/projektne študije za razvoj sistema za nadaljnjo obdelavo blata na CČN Sevnica, ki bo zmanjšal njegovo količino ter omogočal njegovo ponovno uporabo.


10

3 NAMEN IN CILJ INVESTICIJE

3.1 Namen in cilji investicije Občini Sevnica in Radeče s predmetnim projektom - kombinirana operacija (investicijska in neinvesticijska) »Trajnostna zacelitev narave« podajata intra-regijski projektni predlog Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa regije Posavje za upravičen namen »javna infrastruktura v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih«. V predhodni točki je ugotovljeno, da se občini Sevnica in Radeče zavzemata za zaščito varstvenega območja Natura 2000 za namenom ohranjevanja biotske raznovrstnosti za prihodnje rodove ter tako ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki oziroma ogroženi. Ena izmed problematik, ki ogroža naše okolje, so tudi črna odlagališča odpadkov, ki nekontrolirano onesnažujejo okolje, in odpadki, ki nastajajo sicer v čistilnih napravah, vendar bi se z njimi dalo bolj učinkovito gospodariti. S tem namenom sta občini sodelovali v vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, v okviru katere so bila sanirana nekatera črna odlagališča in popisana črna odlagališča. Izkazalo se je, da so mnoga izmed črnih odlagališč preobsežna in organizacijsko prezahtevna, da bi se jih lotili prostovoljci. Zato imata Občina Sevnica in Občina Radeče namen sanirati nekatera večja črna odlagališča, predvsem tista ki ležijo znotraj območja Natura 2000.

Hkrati s ciljem sanacije divjih odlagališč obeh občin na območju Nature 2000 je med drugim tudi krepitev zavesti mladih in ostalih o pomenu ohranjanja okolja in sortiranja odpadkov ter spodbujanje in medobčinska izmenjava izkušenj na področju ohranjanja okolja in preprečevanje nastajanja novih črnih odlagališč. Zavedati se moramo, da so črna odlagališča posledica neozaveščenosti ljudi, zato je potrebno vzbuditi zavest v ljudeh, da z nepremišljenimi dejanji ogrožamo in uničujemo naravo okoli sebe in s tem tudi nas same.

Projekt pa nima samo pozitivnega vpliva na okolje v smislu varovanja okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ampak tudi na širše družbeno okolje in družbeno odgovornost do okolja. Vzgledno urejeno in vzdrževano okolje prinaša posredne pozitivne učinke gospodarskemu segmentu, sektorju vzgoje in izobraževanja, kmetijstvu … Čisto okolje je turistično bolj atraktivno in neokrnjena narava so turistični produkti ne samo posameznih občin, ampak celotne države. Predmet investicije je tako: Projekt »Trajnostna zacelitev narave« ima namen, da se na območju Nature 2000, ki se razširja na območju občin Sevnica in Radeče:

- pristopi k organizirani in načrtovani sanaciji črnih odlagališč (načrtuje se odstranitev cca 160 m3 odpadkov iz naravnega okolja s površine cca 70.000 m2),

- pristopi k remediaciji (revitalizaciji) območja nedovoljene deponije odpadkov (odstranitev odpadkov in ponovna zasaditev dreves),

- izdelavi projektne študije za obdelavo dehidriranega odpadnega blata ter - informiranju in izobraževanju otrok in odraslih o pomenu varnega ravnanja z odpadki.


11

Občina Sevnica Občina Radeče • sanacija črnih odlagališč (območje

Podskalice, območje Mrzle Planine) • sanacija črnih odlagališč (območje

Petavarjev graben) • izobraževanje in informiranje otrok,

mladine in javnosti o pomenu učinkovitega ravnanja z odpadki

• izobraževanje in informiranje otrok, mladine in javnosti o pomenu učinkovitega ravnanja z odpadki

• remediacija črnega odlagališča (območje Mrzle Planine)

• izdelava projektne študije obdelave dehidriranega odpadnega blata

Investicija bo rezultirala z naslednjimi pridobitvami: • zmanjševanje obremenjevanja okolja z odpadki • zmanjševanje nevarnostnega potenciala za okolje • varovanje okolja • vzpostavitev celovitega in učinkovitega sistema ravnanja z odpadki • vzpostavitev sistema kontrole odlaganja odpadkov črnih odlagališčih • prihranek pri surovinah in energiji zaradi ponovne predelave odpadkov • povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov • varovanje in zaščita vodnih virov • sanacija virov onesnaževanja • ohranjanje naravnih privlačnosti območja • povečevanje turistične atraktivnosti naravnega okolja • izvajanje izobraževanja in informiranja ljudi s turistično zanimivimi in atraktivnimi

sredstvi (multimedijske predstavitve, zloženke, fotografije, informativne table, film…) • ozaveščanje, izobraževanje in organiziranje lokalnega prebivalstva za gospodarjenje,

vodenje in izvajanje poslovnih in drugih turističnih dejavnosti na varovanih območjih • krepitev zavesti ljudi o pomenu ohranjanja okolja in sortiranja odpadkov • izboljšanje kvalitete bivanja prebivalcev občine Sevnica in Radeč • preprečevanje onesnaževanja podtalja (zemlja, voda, podtalnica), • pridelava zdrave hrane in vpliv na zdravje ljudi ter izboljšanje kakovosti bivanja.


12

3.2 Usklajenost z državnimi, evropskimi in drugimi strateškimi razvojnimi dokumenti

Investicija podpira cilje, aktivnosti in vsebine naslednjih dveh strateško pomembnih programov: • Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov • Regionalni razvojni programom regije Posavje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013 temelji na Strategiji razvoja Slovenije in je v skladu z Državnim razvojnim programom 2007 - 2013. Dokumenti so osnova z izvajanje kohezijske politike EU v Sloveniji. Hkrati je dokument skladen s cilji Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Za namene izvajanje regionalnih razvojnih programov in vključenost lokalnih razvojnih potreb je bila oblikovana posebna razvojna prioriteta "razvoj regij". Le-ta zagotavlja infrastrukturne pogoje za zagotavljanje razvoja in delovanja regij kot učinkovitih funkcionalnih celot s ciljem skladnega razvoja z uravnoteženimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki, kar zagotavlja visoko življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja. Prednostna usmeritev vsebine prioritete "Razvoj regij" so tudi "Regionalni razvojni programi", ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti. Ena izmed področij ukrepov je okoljska infrastruktura oziroma javna infrastruktura v območjih s posebnimi varstvenimi režimi (kot je območje Natura 2000), ki je tudi predmet obravnavane investicije. Le-ta zagotavlja pogoje za razvoj vseh ostalih dejavnosti in aktivnosti ter prispeva k trajnostnemu razvoju. Naslednji pomemben dokument, ki opredeljuje predmetno investicijo je Regionalni razvojni program regije Posavje. Le-ta pri določevanju prioritet daje poudarek trajnostnemu razvoju prostora za kvaliteto bivanja, kar se dosega med drugimi tudi z učinkovito komunalno infrastrukturo. Prioriteta 2 »Trajnostni razvoj prostora za kakovost bivanja«, Program 4 »Okolje, infrastruktura in prostor« in Ukrep št. 3 "Učinkovit sistem ravnanja z odpadki" v aktivnostih navaja tudi delo z uporabniki s ciljem osveščanja, sanacija divjih odlagališč odpadkov… Cilji predmetne investicije so skladni tudi s Programom 1 »Gospodarstvo« in Ukrepom št. 4 »Razvoj turističnih potencialov« v aktivnosti navaja Turizem in Naturo 2000, ki za razvoj turizma na varovanih območjih (poudarek na območjih »Nature 2000«) potrebuje organizirano in primerno upravljano ter usposobljeno lokalno prebivalstvo za gospodarjenje, vodenje in izvajanje poslovnih in drugih turističnih dejavnosti na varovanih območjih. Investicija "Trajnostna zacelitev narave" bo opredeljena v Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa regije Posavje. Navedeni cilji in aktivnosti bodo povzeti v izvedbenem program.


13

4 VARIANTE INVESTICIJE Varianta »brez« investicije V primeru, da se investicija ne udejanji se bo problematika večjih črnih odlagališč in s tem onesnaževanje okolja z odpadnim materialom (tudi nevarnim) nadaljevala, kar je nedopustno z vidika varovanja okolja in zaščite vodnih virov ter varovanja zdravja ljudi in narave. Črna ali divja odlagališča so posledica neozaveščenosti občanov, zato neaktvnosti na tem področju omogočajo, da še naprej nepremišljeno uničujemo naravno okolje. Divja odlagališča niso samo problem ljubiteljev narave in čistega okolja, temveč vseh nas. Čeprav je res, da kup odpadkov sredi gozda najprej pade v oči sprehajalcem, ki so navezani na čisto okolje, pa se redno dogajajo tudi bolj skriti procesi, ki divja odlagališča spremenijo v pravo nevarnost za zdravje vseh ljudi v okolici. Raziskave kažejo, da vsaj dve tretjini na črno odloženih odpadkov sestavljajo gradbeni odpadki, največkrat ostanek kakšne "samogradnje". Navadno je to gradbeni material, kot so stare opeke, les in drugo, a v sredini kupa se vse prevečkrat znajdejo motorna olja, razredčila, barve, lepila in druge snovi. Nekdanji lastniki se ponavadi ne zmenijo niti za to, da bi te snovi primerno zavarovali ali vsaj zaprli posode in tako se prepuščene vremenskim razmeram počasi razlivajo in pronicajo skozi zemljo v podtalnico, našo zalogo pitne vode. Vsako neodgovorno odlaganje odpadkov v naravi pomeni slabšo kakovost življenja za vse ljubitelje narave in tiste, ki jih narava sploh ne zanima. Živimo namreč v istem košu in pijemo isto vodo. Razlika je samo v tem, da se eni tega zavedajo, drugi pa ne. In zavedati se moramo, da je vsak kilogram odpadkov v gozdu, na travniku, ali ob cesti potencialna nevarnost, saj slabi zgledi še prehitro dobijo posnemovalce. Tam, kjer ne bo prvega kupa, divje odlagališče ne bo zraslo. V primeru, da se črna odlagališča ne sanirajo, je velika verjetnost, da se bodo le-ta še širila in tudi številčno množila. Tudi brez izobraževanja mladih in ostalih občanov, se ne bo mogla doseči takšna stopnja osveščenosti ljudi, da bi lahko s časoma vsa črna odlagališča bila sanirana, nova pa ne nastajala. Vsa ta problematika pa vpliva tudi širše, in sicer onemogoči razvoj na področju podjetništva, turizma in drugih dejavnosti, predvsem na področjih, ki so že tako prikrajšane za marsikaj, kar nudijo bolj urbana središča. Morebitne nove raznovrstne dejavnosti (ki so primerne za posamezna okolje) se ne bodo mogle udejanjiti, selitev na druga območja pa je v večini primerov nemogoča. To ima za posledico upad števila prebivalcev na demografsko ogroženih območij. Komunalna neurejenost naselij slabi prednosti, ki jih imajo prebivalci na območju relativno neokrnjene narave. Varianta »z« investicijo S pristopom k projektu oziroma k sanaciji črnih odlagališč, informiranju, izobraževanju, osveščanju občanov o škodljivosti tovrstnih dejanj lahko v prihodnosti pričakujemo, da nekontroliranega odlaganja kakršnih koli smeti v naravo ne bo. S tem pa ne da bo samo izgled okolja ostal lep, ampak naravi damo možnost samočiščenja brez dodatnega človekovega obremenjevanja (vode, prst, zrak). Namen vseh tovrstnih akcij pa je ohranitev biotske raznovrstnosti in vsem, tudi bodič generacijam, omogočiti trajnostni razvoj.


14

Izbor optimalne variante Varianta »z« investicijo« rešuje komunalne probleme na področju občine Sevnica in občine Radeče s sanacijami in remediacijo črnih odlagališč. Z izobraževanjem in informiranjem javnosti ozaveščati ljudi o nesprejemljivosti nekontroliranega odlaganja odpadkov v naravo. Hkrati pa tudi s študijo obdelave dehidriranega blata bolj učinkovito ravnati z nastalimi odpadki. Samo s pristopom k projektu se bodo izpolnila vsa pričakovanja in zastavljeni cilji, ki so navedeni v predhodnem besedilu. Projekt ima zelo velik pozitiven vpliv na izboljšanje ravnanja z odpadki, pozitiven vpliv na okolje in zdravje ljudi ter na druge segmente družbenega življenja. Vse to so dejavniki, ki omogočajo nadaljnji razvoj občin in regije.

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE Z OCENO INVESTICIJSKIH

STROŠKOV

5.1 Opredelitev investicije

Povzetek CILJEV investicije v »številkah«: Rezultati projekta: Občina Sevnica Občina Radeče Skupaj Število operacij v območju Nature 2000

Število operacij: 3 - sanacija odlagališča Podskalica in Mrzla Planina 1 - remediacija odlagališča Mrzla planina 2

Število operacij: 1 - sanacija

odlagališča Petavarjev graben

Število operacij: 4

Površina območja (km)

0,06 km2 (60.000 m2)

0,01 km2 (10.000 m2)

0,07 km2 (70.000 m2)

Drugo: Projektna/pilotna študija obdelave dehidriranega blata - 1

Projektna/pilotna študija: 1

Učinki projekta: Občina Sevnica Občina Radeče Skupaj Število določenih lokacij za ekoremediacijo

Število lokacij: 1 - remediacija odlagališča Mrzla planina 2 (ID 15198)

- Število lokacij: 1

Število saniranih deponij in odlagališč

Število odlagališč: 2 - sanacija odlagališča Podskalica (ID 17259) in Mrzla Planina 1 (ID 15745)

Število odlagališč: 1 - sanacija

odlagališča Petavarjev graben (k.o. Svibno, št.par. 323/6)

Število odlagališč: 3


15

5.2 Predračunska vrednost investicije Vrednost investicije je podana na podlagi:

• Ocena na podlagi izkušenj pri podobnih projektih

Stalne cene – cene veljavne v času izdelave investicijske dokumentacije – januar 2014 Tekoče cene – cene, ki jih pričakujemo v času realizacije investicije – leto 2015 Upoštevane stopnje inflacije v skladu z napovedi UMAR – ja (jesenska napoved gospodarskih gibanj 2013):

• obdobje 2014/2015 – 1,9 %,

DDV = 22 % Vrednost investicije je razdeljena glede na nastale stroške operacije in glede na investitorja (Občina Sevnica in Občina Radeče)

� Vsi stroški investicije V vseh stroških so zajeti:

- stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del – stroški sanacije odlagališča - stroški izdelave projektne dokumentacije – projektna študija - informiranje, obveščanje, izobraževanje javnosti o operaciji - davek na dodano vrednost

stalne cene - eur

Aktivnost 2015 Skupaj brez

DDV DDV Skupaj z

DDV Delež Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 36.197,50 36.197,50 7.963,45 44.160,95 30,00% Občina Sevnica 28.153,61 28.153,61 6.193,79 34.347,40 Občina Radeče 8.043,89 8.043,89 1.769,66 9.813,55 Izdelava projektne študije 50.676,49 50.676,49 11.148,83 61.825,32 42,00% Občina Sevnica 50.676,49 50.676,49 11.148,83 61.825,32 Občina Radeče 0,00 0,00 0,00 0,00 Informiranje, izobraževanje in obveščanje javnosti o operaciji 33.784,32 33.784,32 7.432,55 41.216,87 28,00% Občina Sevnica 17.696,55 17.696,55 3.893,24 21.589,79 Občina Radeče 16.087,77 16.087,77 3.539,31 19.627,08 Skupaj 120.658,31 120.658,31 26.544,83 147.203,14 100,00% Občina Sevnica 96.526,65 96.526,65 21.235,86 117.762,51 Občina Radeče 24.131,66 24.131,66 5.308,97 29.440,63 Skupaj z davkom 147.203,14 147.203,14 147.203,14 Občina Sevnica 117.762,51 117.762,51 117.762,51 Občina Radeče 29.440,63 29.440,63 29.440,63 1,019


16

tekoče cene- eur

Aktivnost 2015 Skupaj brez

DDV DDV Skupaj z

DDV Delež Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 36.885,25 36.885,25 8.114,75 45.000,00 30,00% Občina Sevnica 28.688,53 28.688,53 6.311,48 35.000,00 Občina Radeče 8.196,72 8.196,72 1.803,28 10.000,00 Izdelava projektne študije 51.639,35 51.639,35 11.360,66 63.000,00 42,00% Občina Sevnica 51.639,35 51.639,35 11.360,66 63.000,00 Občina Radeče 0,00 0,00 0,00 Informiranje, izobraževanje in obveščanje javnosti o operaciji 34.426,23 34.426,23 7.573,77 42.000,00 28,00% Občina Sevnica 18.032,79 18.032,79 3.967,21 22.000,00 Občina Radeče 16.393,44 16.393,44 3.606,56 20.000,00 Skupaj 122.950,82 122.950,82 27.049,18 150.000,00 100,00% Občina Sevnica 98.360,66 98.360,66 21.639,34 120.000,00 Občina Radeče 24.590,16 24.590,16 5.409,84 30.000,00 Skupaj z davkom 150.000,00 150.000,00 150.000,00 Občina Sevnica 120.000,00 120.000,00 120.000,00 Občina Radeče 30.000,00 30.000,00 30.000,00

� Upravičeni stroški investicije Med upravičene stroške investicije so všteti vse stroški, razen davka na dodano vrednost eur - upravičeni stroški

Aktivnost 2015 Skupaj -

stalne cene Delež 2015 Skupaj -

tekoče cene Delež Stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 36.197,50 36.197,50 30,00% 36.885,25 36.885,25 30,00% Občina Sevnica 28.153,61 28.153,61 28.688,53 28.688,53 Občina Radeče 8.043,89 8.043,89 8.196,72 8.196,72 Izdelava projektne dokumentacije 50.676,49 50.676,49 42,00% 51.639,35 51.639,35 42,00% Občina Sevnica 50.676,49 50.676,49 51.639,35 51.639,35 Občina Radeče 0,00 0,00 0,00 0,00 Informiranje, izobraževanje in obveščanje javnosti o operaciji 33.784,32 33.784,32 28,00% 34.426,23 34.426,23 28,00% Občina Sevnica 17.696,55 17.696,55 18.032,79 18.032,79 Občina Radeče 16.087,77 16.087,77 16.393,44 16.393,44 Skupaj 120.658,31 120.658,31 100,00% 122.950,82 122.950,82 100,00% Občina Sevnica 96.526,65 96.526,65 98.360,66 98.360,66 Občina Radeče 24.131,66 24.131,66 24.590,16 24.590,16


17



- davek na dodano vrednost

eur - neupravičeni stroški

Aktivnost 2015 Skupaj -

stalne cene Delež 2015 Skupaj -

tekoče cene Delež DDV 26.544,83 26.544,83 100,00% 27.049,18 27.049,18 100,00% Občina Sevnica 21.235,86 21.235,86 21.639,34 21.639,34 Občina Radeče 5.308,97 5.308,97 5.409,84 5.409,84 Skupaj 26.544,83 26.544,83 100,00% 27.049,18 27.049,18 100,00%

6 TEMELJNE PRVINE, KI DOLOČAJO INVESTICIJO

6.1 Temelji za investicijsko dokumentacijo Tehnična dokumentacija

1. TRAJNOSTNA ZACELITEV NARAVE Tehnično poročilo • Datum: december, 2013 • Izdelal: JP Komunala d.o.o. Sevnica


18

6.2 Lokacija investicije Predmet projekta je »trajnostna zacelitev narave« v občini Sevnici in občini Radeče. Lokacija naložbe – širše:

Občina Sevnica – vodilni partner




19

Občina Radeče - partner

Število prebivalcev (leto 2007): 4.596 Število naselij: 23 Površina (km2): 52 Županja: Rafaela Pintarič Odgovorna osebo za izvedbo investicije: mag. Matjaž Šušteršič Davčna številka: SI 50643720 EZR: 01299-0100003393 Telefon: 03 56 80 810 Fax: 03 56 80 823 E-mail: [email protected] Internetna stran: http://www.radece.si

Poljuden opis: Občina Radeče se nahaja v Posavskem hribovju in je zaznamovana tudi z reko Savo, nekdaj pomembno prometno potjo. Splavarjenje in oglarjenje sta bili pomembni dejavnosti v preteklosti, danes pa imata predvsem turističen pomen.


20

Lokacija naložbe – ožje:

Investitorja Občina Sevnica in Občina Radeče načrtuje projekt trajnostne zacelitve narave, ki vsebuje:

- sanacijo treh črnih odlagališč in - eno remediacijo črnega odlagališča.

V sklopu operacije se načrtuje tudi izdelava pilotne študije obdelave dehidriranega odpadnega blata iz greznic iz čistilnih naprav iz območja sanacije črnih odlagališč v občini Sevnica / Mrzla Planina / območje Natura 2000. Načrtujejo se tudi promocijske aktivnosti v Občini Sevnica in Radeče. Izvajale se bodo v šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah v občinah Sevnica in Radeče. V nadaljevanju so prikazane lokacije posameznih črnih odlagališč.

� Črno odlagališče KS Zabukovje/Sevnica: Podskalica (ID 17259)

Slika: Prikaz lokacije črnega odlagališča odpadkov Podskalica (vir: http://www.geopedia.si/)



21

Slika: Prikaz lokacije črnega odlagališča odpadkov Mrzla Planina 1 (vir: http://www.geopedia.si/)


Slika: Prikaz lokacije črnega odlagališča odpadkov Petavarjev graben (vir: http://www.geopedia.si/)

� Remediacija odlagališča odpadkov KS Zabukovje/Sevnica: Mrzla Planina 2 (ID 15198)


22

Slika: Prikaz lokacije remediacije odlagališča odpadkov Mrzla Planina 2 (vir: http://www.geopedia.si/)

6.3 Tehnični del – obseg investicije in časovni načrt

� Črno odlagališče KS Zabukovje/Sevnica: Podskalica

Načrtovana sanacija črnega odlagališča:

Dostop do odlagališča je predviden s traktorjem in mini bagrom, kjer se bo večji delež smeti (cca 80%) naložil strojno, preostale smeti v grapi pa se bodo pobirale ročno; večji kosovni odpadki se bodo izvlekli z vitlo. Predviden je popoln odvoz materiala.

� Črno odlagališče KS Zabukovje/Sevnica: Mrzla Planina 1

Načrtovana sanacija črnega odlagališča:

Odlagališče se nahaja v gozdu na pobočju, vodovarstveno območje, 3. občinski nivo. Prevladujejo komunalni ter nevarni odpadki: salonitne plošče, embalaža motornih olj, deli motornih vozil, bela tehnika ipd... Območje je delno aktivno. Odpadki se nahajajo na večji površini na blago visečem terenu. , kjer so smeti dostopne z traktorjem s prikolico in mini bagrom. Predviden je popoln odvoz materiala.



23

Načrtovana sanacija črnega odlagališča: Dostop do odlagališča je predviden s traktorjem in mini bagrom, kjer se bo večji delež smeti (cca 80%) naložil strojno, preostale smeti v grapi pa se bodo pobirale ročno; večji kosovni odpadki se bodo izvlekli z vitlo.

� Remediacija odlagališča odpadkov KS Zabukovje/Sevnica: Mrzla Planina 2

Načrtovana sanacija črnega odlagališča in remediacija podorčja:

Območje je pred posegom – remediacijo, še aktivno. Odpadki se nahajajo na večji površini na visečem terenu, kjer bodo dostopni s traktorjem s prikolico in mini bagrom. Večji delež smeti (cca 80%) bo naložen strojno, preostale smeti v grapi pa se bodo pobirale ročno; večji kosovni odpadki se bodo izvlekli z vitlo. Predviden je popoln odvoz materiala. Odpadke je najti do globine 1,50 m. Na tej globini so že precej razgrajeni odpadki pomešani s humusom, kar daje slutiti, da je odlagališče aktivno zadnjih 40 – 50 let.

Po odstranitvi odpadkov je predvideno poravnanje terena v prvotno stanje: izravnava neravnin, ki so nastale kot posledica dovoza smeti, deponiranja ter del v času sanacije. Pregleda se zemljina; po potrebi se posname zgornji sloj in se odpelje na trajno deponijo. Po potrebi se izvede humusiranje, nato pa se zasadijo drevesa (predvidoma javori) po dogovoru z upravljavcem gozda (ZGS). Drevesa se primerno zaščitijo, da se prepreči škoda, ki bi jo povzročila srnjad.

Odpadki bodo prepeljani in začasno skladiščeni na Zbirnem centru Konjsko. Po končanem zbiranju bodo presejani. Presevek pod mrežo granulacije 20 mm je humus. Preostali odpadki so bodo ločevali z ročnim sortiranjem. Odvzeti vzorci bodo vzorci zemljine za analizo, in sicer pred sanacijo in po njej. Prav tako bo odvzet vzorec presejanega humusa na Zbirnem centru Konjsko. Mešanica presejanega humusa in izkopanega materiala bo po postopku R10 odložena na lokaciji Zbirnega centra Konjsko (skladno z določili izdanega okoljevarstvenega dovoljenja).

� Pilotna študija obdelave dehidriranega odpadnega blata iz greznic in čistilnih naprav iz območja sanacije črnih odlagališč v Občini Sevnica / Mrzla Planina/ območje Natura 2000

V sklopu predmetne investicije se načrtuje izdelava pilotne/projektne študije za razvoj sistema za nadaljnjo obdelavo blata na CČN Sevnica, ki bo zmanjšal njegovo količino ter omogočal njegovo ponovno uporabo.

Ključni cilji projektne študije so: - zmanjšati strošek povezan z sedanjim odvozom dehidriranega blata - vzpostaviti celovito rešitev obdelave biološkega blata v okviru CČN - uvesti enostavno in stroškovno sprejemljivo prakso obdelave dehidriranega blata - pridobiti uporaben končni produkt in s tem potencialni prihodek iz obdelanega blata

(gnojilo v kmetijstvu, organska zastirka, umetna zemljina) Za obdelavo mulja iz greznic ter nedehidriranega mulja iz bioloških čistilnih naprav so v svetu že uspešno v uporabi sušilne trstične grede ali kompostne grede, s katerimi dosežemo


24

dehidracijo in mineralizacijo mulja. Za delno dehidriran mulj pa je potrebno obstoječi sistem prilagoditi. To je namen doseči s aplikativnim raziskovalnim projektom. V projektu bodo načrtovani 3. pilotni sistemi sušilno-kompostnih gred, v katerih bodo zasnovani različni načini sušenja in mineralizacije mulja s pomočjo izbire različnih rastlin, uporabe sredstev za vezavo fosforja ter trajanja faz med dodajanjem mulja in mirovanjem sistema. Pilotno se sistem sušilno-kompostnih gred vzpostavi na dehidriranem blatu iz območja naselja Mrzla Planina. Poleg izdelave novega tipa sušilno kompostnih gred je potrebno pripraviti naslednje: - izdelava primerjalne študije tehnologij obdelave biološkega blata - izdelava načrta za postavitev objekta sušenja in mineralizacije biološkega blata z

uporabo ekoremediacijskih pristopov

� Promocijske aktivnosti v Občini Sevnica in Občini Radeče (Izdelava in tisk brošur za

informiranje gospodinjstev, osnovnošolcev in predšolskih otrok, postavitev informativnih tabel ter snemanje filma izvajanih aktivnosti v sklopu projekta)

Projekt bo v okviru aktivnosti na področju sodelovanja z javnostjo vključeval izdelavo informativne brošure o odpadkih. Izdelava obsega vsebinsko in oblikovno pripravo in tisk ter razpošiljanje brošure. Naloge se je potrebno lotiti celovito in sicer v smeri izdelave priročnika, ki bi bil v pomoč vsem povzročiteljem odpadkov v gospodinjstvih tako v občini Sevnica kot v občini Radeče. Cilj je pripraviti Priročnik o pravilnem ravnanju z odpadki iz gospodinjstev, ki bo ponujal pravilne rešitve skladno z ureditvijo sistema ravnanja z odpadki na območju občine Sevnica in občine Radeče. V uvodnem delu mora biti vključen nagovor župana občine Sevnica in županje Radeč, katerih spodbudne besede bodo ljudi nagovorile k pozitivnemu odnosu do odpadkov in tako do narave. V nadaljevanju bo potrebno opisati pozitivne učinke pravilnega ravnanja z odpadki, cilje, nasvete kako izvajati ločeno zbiranje doma, navesti ekološke oznake, ki so lahko vsakomur v veliko pomoč. Jedro priročnika pa bo natančno opisati odpadke glede na vrsto (opis odpadka, navedba odpadka, možnosti zbiranja, fotografije):

� Ekološki otoki

Opis namena posameznih zabojnikov, ki se na t.i. mali zbiralnici postavijo: zabojnik za drobno plastično in kovinsko embalažo, zabojnik za stekleno embalažo, zabojnik za papir in kartonsko embalažo. Navesti je potrebno kaj v določen zabojnik sodi in kaj ne sodi, navesti zanimivosti v smislu, kaj iz zbranih surovin pridobimo, katere surovine z zbiranjem privarčujemo. Fotografije ekološkega otoka in posameznih zabojnikov morajo izhajati iz občine Sevnica in Radeče.

� Biološki odpadki


25

Navesti vrste bioloških odpadkov in opisati pravilen način hišnega kompostiranja ter podati nasvete za pravilno pripravo bioloških odpadkov, ki jih uporabniki oddajajo v namenskih posodah.

� Mešani komunalni odpadki

Opisati je potrebno način oddaje mešanih komunalnih odpadkov in našteti mešane komunalne odpadke, ki so nekoristni in se lahko odložijo na odlagališču.

� Zbirni centri za odpadke

To poglavje mora obsegati navedbo odpadkov, ki jih občani lahko dostavljajo na Zbirne centre v občini Sevnica in Radeče, ter lokacije objektov. Večje skupine odpadkov, ki se na zbirnih centrih prevzemajo, morajo biti tudi ločeno opisane:

� Kosovni odpadki � Nevarni odpadki � Odpadna električna in elektronska oprema � Odpadno jedilno olje � Odpadna zdravila � Gradbeni odpadki

Na koncu je dodati tudi Kazalo osnovnih odpadkov in načini pravilnega odlaganja le-teh. Zadnja stran je namenjena otroški risbici, ki bo izdelana v okviru Eko dneva na OŠ Savo Kladnik Sevnica in OŠ Marjana Nemca Radeče. Namen brošure je osvestiti ljudi o pravilnem ravnanju in ločevanju odpadkov in s tem tudi preprečiti nastajanje novih črnih odlagališč v naravi. Na lokacijah vseh saniranih črnih odlagališč je potrebno postaviti opozorilno informacijske table z namenom osveščanja in prepovedi nadaljnjega odlaganja odpadkov. V sklopu promocijskih aktivnosti je potrebno posneti tudi kratek predstavitveno izobraževalni film, katerega vsebina mora zajemati celovitost aktivnosti v času trajanja in izvajanja projekta. � Aktivnosti usposabljanja v Občini Sevnica in Občini Radeče (predavanja in delavnice

v vrtcih in osnovnih šolah) V okviru projekta se na območju celotne občine Sevnica in občine Radeče opravi 5 delavnic v vrtcih in 8 izobraževanj v osnovnih šolah. Uvodne predstavitve v vseh skupinah morajo temeljiti na slikovni in diaprojekcijski predstavitvi. Predstaviti je potrebno prvotno stanje onesnaženih območij, potek samih operacij čiščenja in sanacije odlagališč ter rezultat ter namen in cilj samega projekta v smislu preprečevanja ponovnega onesnaženja okolja in prostora, tudi v smislu ohranjanja vodnih virov ter naravnih danosti.


26

Izobraževanje in delavnice morajo biti usmerjene na področje ločevanja odpadkov, ki sledi smernicam RS in EU in ki zahtevajo večji delež ločeno zbranih frakcij odpadkov in pravilnega ravnanja z gospodinjskimi odpadki.

- Otroci spoznajo vrste odpadkov in njihovo sestavo z vidika primernosti reciklaže - Naučijo so se učinkovitejšega ločevanja komunalnih odpadkov in primernega

ravnanja z nevarnimi komunalnimi odpadki ter spoznajo prednosti ločenega zbiranja odpadkov

- Spoznajo pomen ekoloških otokov. Ob praktičnem otipu sestave odpadnih surovin in priprave embalaže tudi pravilno ločujejo odpadke po zabojnikih

- Spoznajo namen ločevanja embalaže in končne produkte ponovne predelave - Spoznajo pomen ohranitve naravnih virov energije in surovin - Spoznajo prihranek prostora na odlagališču - Spoznajo so pomen Zbirnega centra za odpadke v Sevnici in Radečah - Prejmejo Priročnik za pravilno ravnanje z odpadki iz gospodinjstev.

Predstavitve bodo potekale na treh nivojih:

- Predšolska vzgoja:

Delavnica v vrtcih (starostna skupina 3-5 let) bo potekala v smeri neposrednega sodelovanja otrok pri spoznavanju odpadkov. Otroci bodo izvedeli kaj so odpadki, z neposrednim stikom otroci sodelujejo pri spoznavanju različnih predmetov, ki prestavljajo odpadek, opazujejo, otipajo, prepoznavajo surovinsko sestavo odpadkov (papir, steklo, plastika, kovina) in s pomočjo izvajalke v sodelovanju z vzgojiteljicami odpadke tudi pravilno ločujejo po zabojnikih. Ob teh predstavitvah bo potrebno poudariti, da je bil cilj usmerjanja tudi vzgojiteljic. Ogledali so bodo tudi fotografije črnih odlagališč, ekoloških otokov, zbirnih centrov. Ob tem bodo prepoznavali tudi prikaze iz svojega okolja – spoznali npr. ekološki otok v svojem kraju, ob tem pripovedujejo o svojih opazovanjih ob sprehodih v naravi, kako doma skrbijo za odpadke, … V zadnjem delu prisluhnejo tudi ekološki zgodbici, katere namen je razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave. Obiskati je potrebno 5 skupin po vrtcih občine Sevnica in Radeče, in sicer: vrtec Boštanj (2 skupini), vrtec Blanca (1 skupina), vrtec Ciciban Sevnica (1 skupina), vrtec Radeče (1 skupina).

- Prva in druga triada osnovne šole (1. – 5. razred)

Predstavitve bodo potekale s prikazom praktičnega ločevanja odpadkov ob sodelovanju otrok in prestavitev preko prosojnic. Ogledali so bodo tudi fotografije črnih odlagališč, ekoloških otokov, zbirnih centrov. V zadnjem delu bodo prisluhnili tudi ekološki zgodbici, katere namen je razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave. V projekt usposabljanja se vključi osnovne šole Šentjanž, Blanca, Loka pri Zidanem mostu, Tržišče in Radeče.


27

- Tretja triada osnovne šole (6. – 9. razred)

Program predstavitve je prilagoditi višji starostni skupini, prav tako v smeri spoznavanja skupin odpadkov, ki v gospodinjstvu nastajajo kot tudi usmerjanje k uporabi pravilnih rešitev pri ravnanju z odpadki in spoznavanju objektov, ki so ob tem v uporabi (komunalna oprema, ekološki otoki, Zbirni centeri za odpadke, regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov CeROD in CeROZ) ter spoznavanje pomena in možnosti pravilnega ravnanja z odpadki na lokalnem (občinskem) področju. Obiskati je potrebno višje razrede na naslednjih osnovnih šolah: Šentjanž, Savo Kladnik Sevnica, Tržišče in Radeče. Vse aktivnost v zvezi s projektom »Trajnostna zacelitev narave« se bodo izvajale v letu 2015.

6.4 Varstvo okolja Okoljska analiza Učinkovita izraba naravnih virov Sanirana črna odlagališča niso potrošniki nobene energije in naravnih virov – s sanacijo se le varujejo vodni viri, tla (prst) in zrak. Območje, ki je predmet remediacije – revitalizacije obstoječega črnega odlagališča tudi ne bo potrošnik energije in naravnih virov. Zasaditev dreves je prispevek k varovanju okolja (voda, tla, zrak). Izdelava študije obdelave dehidriranega odpadnega blata ne vpliva na izrabo naravnih virov. Izvajanje promocijskih aktivnosti, aktivnosti izobraževanja in usposabljanja tudi ne bo imelo vpliv na izrabo naravnih virov. Vse navedene aktivnosti bodo preko ozaveščanja ljudi o pravilnem ravnanju z odpadki posredno pozitivno vplivala na bolj učinkovito izrabo in varovanje vseh naravnih virov. Okoljska učinkovitost Izvedba sanacije črnih odlagališč se bo izvedla z vozili primernimi glede na teren (traktorji, prikolice, mini bagri) s pomočjo vitlov. Del odpadkov se bo pobral ročno. Tehnika sanacije odlagališč je izbrana optimalno glede na teren, dostopnost, naklon, položaj v naravi. Zbrani odpadki se bodo nato odpeljali na primerne deponije in tam ustrezno reciklirali oziroma shranili. Vse aktivnosti bodo potekala v skladu s predpisi in nikakor ne bodo ogrožale okolja. Trajnostna dostopnost Projekt sam neposredno ne bo spodbujal k uporabi okolju prijaznejših načinov prevoza, posredno pa zelo vpliva na zavest ljudi o ohranjanju in spoštovanju naše narave. Razmišljanja v smeri varovanja okolja vzpodbuja ljudi, da z okoljem stkejo pristnejši stike. To pomeni, da se ljudje peš odpravijo v naravo, dihajo svež zrak, občudujejo čisto naravo. Tovrstna vzgoja mladih tudi dolgoročno vpliva na ozaveščenje, da industrijski produkti lahko zelo škodijo biotski raznovrstnosti in se bodo zaradi tega v večji meri kot sedanja generacija odločali za prevozna sredstva z manjšim negativnim vplivom na okolje (pešačenje, kolesarjenje, uporaba električnih vozil…).


28

Zmanjševanje vplivov na okolje Sanacija črnih odlagališč in remediacija odlagališča ima zelo pozitiven vpliv na okolje. Glede na to, da so obravnavana območja na področju vodnega vira Podskalica in v območju Nature 2000 se z odstranitvijo odpadkov varuje podtalnica in vodni viri. Hkrati se prepreči nadaljnje onesnaževanje tal in prsti. Z remediacijo oziroma posaditvijo dreves se sanira zemljišče in popolnoma odstranijo materiali, ki bi lahko onesnaževali vodo, tla in zrak. Tudi študija o obdelavi dehidriranega blata ima namen v nadaljevanju v okviru investicijskega projekta obdelovati odpadna blata iz greznic in čistilnih naprav ter produkte z vidika okolja in ekonomsko učinkovito ponovno uporabiti. Izobraževanja in promocijske aktivnost ter vzgoja mladine o problematiki onesnaženja okolja pa ima vedno pozitiven vpliv, mogoče ne takojšen. Vendar le z vzgojo in splošno ozaveščenostjo ljudi o škodljivosti tovrstnih početij, lahko zmanjšujemo in preprečujemo deviacijske posege v okolje. 6.5 Kadrovsko-organizacijska shema Aktivnosti v sklopu projekta izvajata občini Sevnica, kot vodilni partner, in Radeče, kot partner. Aktivnosti v zvezi s projektnim predlogom se bodo izvedle v letu 2015, pripravljalna dela (investicijska dokumentacija, tehnična dokumentacija, prijave na razpis za sofinanciranje projekta) pa v letu 2013 in 2014. Sanacije črnih odlagališč se bodo začele s postopkom javnega naročanja in s podpisom pogodb z izvajalci. Vsi postopki se bodo izvedli v skladu z Zakonom o javnem naročanju ZJN-2. Postopek javnega naročanja bo izpeljala vsak občin zase. Celotna investicija se zaključi v septembru 2015. Za vse aktivnosti so predvidene tudi rezerve v času, čeprav se pri projektu ne pričakuje večjih zaostankov, ki bi lahko nastali zaradi nepredvidljivih del, neugodnih vremenskih pogojev ipd. Vsi formalni postopki bodo izvedeni pravočasno, saj imata tako nosilec projekta, Občina Sevnica, kot partne Občina Radeče veliko izkušenj s tovrstnimi investicijskimi projekti. Investitor Občina Sevnica v sodelovanju z Občino Radeče bosta vodili vse navedene postopke, sodelovali pri vseh potrebnih aktivnostih in nadzorovali ter po potrebi ukrepali za dosego zastavljenih ciljev.


29

6.6 Finančna konstrukcija Financiranje investicije prevzemajo naslednji subjekti: A. Občina Sevnica – proračun občine Sevnice B. Občina Radeče – proračun občine Radeče C. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - sredstva v okviru Operativnega


eur - vsi stroški Financerji 2015 Skupaj Delež Občina Skupaj 45.491,80 45.491,80 30,33% Občina Sevnica 36.393,44 36.393,44 Občina Radeče 9.098,36 9.098,36 Evropski sklad za regionalni razvoj 104.508,20 104.508,20 69,67% Občina Sevnica 83.606,56 83.606,56 Občina Radeče 20.901,64 20.901,64 Skupaj 150.000,00 150.000,00 100,00%

eur - upravičeni stroški Financerji 2015 Skupaj Delež Občina skupaj 18.442,62 18.442,62 15,00% Občina Skupaj 14.754,10 14.754,10 Občina Radeče 3.688,52 3.688,52 Evropski sklad za regionalni razvoj 104.508,20 104.508,20 85,00% Občina Sevnica 83.606,56 83.606,56 Občina Radeče 20.901,64 20.901,64 Skupaj 122.950,83 122.950,83 100,00%

� Viri financiranja eur


Občina Skupaj lastna sredstva občinskega proračuna 45.491,80 14.754,10

Občina Radeče lastna sredstva občinskega proračuna 3.688,52


namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj 104.508,20 104.508,20

Skupaj 150.000,00 122.950,83


30

Financiranje investicije iz namenskih sredstev se načrtuje v letu 2015 iz zgoraj navedenih virov in sicer se financirajo stroški, ki bodo nastali do septembra 2015. Kot sledi tudi iz terminskega načrta investicije, bo Občina Sevnica zadnji zahtevek za izplačilo podala najkasneje do 30.09. 2015.

7 ANALIZA UPRAVIČENOSTI PROJEKTA 7.1 FINANČNO-TRŽNA OCENA UPRAVIČENOSTI Pri določitvi sofinancerskega deleža je uporabljena metoda primanjkljaja v financiranju. Določitev ravni pomoči Skupnosti temelji na stopnji primanjkljaja v financiranju projekta, to je delež diskontiranega stroška začetne naložbe, ki ga krijejo diskontirani neto prihodki projekta. Naveden projekt »Trajnostna zacelitev narave« v času po izvedbi ne bo prinašal nobenih prihodkov in povzročal stroške. Po sanaciji odlagališč, ki so predmet investicije, se ne načrtujejo nobena dodatna vlaganja oziroma stroški vzdrževanja obravnavanih površin. Tudi na prihodkovni strani se ne načrtujejo neposredne denarne koristi, saj gre za projekt, ki je v pretežni meri neinvesticijske narave.

� Izračun deleža sofinanciranja za celotno investicijo

VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijski stroški v stalnih

cenah

Operativni stroški


Neto denarni tok

0 2014 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1 2015 147.203,14 0,00 0,00 0,00 -147.203,14 2 2016 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3 2017 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4 2018 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5 2019 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6 2020 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7 2021 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 8 2022 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9 2023 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10 2024 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 11 2025 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12 2026 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 13 2027 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 14 2028 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 15 2029 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Skupaj 147.203,14 0,00 0,00 0,00 -147.203,14


31

DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 7%

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijski stroški

Operativni stroški


Neto denarni tok

0 2014 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1 2015 137.573,03 0,00 0,00 0,00 -137.573,03 2 2016 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3 2017 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4 2018 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5 2019 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6 2020 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7 2021 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 8 2022 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9 2023 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10 2024 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 11 2025 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12 2026 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 13 2027 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 14 2028 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 15 2029 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Skupaj 137.573,03 0,00 0,00 0,00 -137.573,03

v EUR Skupni investicijski stroški (nediskontirani) 147.203,14 Od tega upravičeni stroški (EC) - v TEKOČIH cenah 122.950,82 Diskontirani investicijski stroški (DIC) 137.573,03

Diskontirani neto prihodki (DNR) 0,00

če je DNR<0:

1a) Najvišji upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR): 137.573,03 1b) Finančna vrzel (R=EE/DIC): 100,00% 2) Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R): 122.950,82 3a) Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa): 85%

3b) Izračun najvišjega zneska EU (DA*Crpa): 104.508,20

Rezultat nakazuje, da je prikaz finančnih virov v skladu z direktivami EU. Izračun nepovratnih sredstev predvideva sofinanciranje v višini 104.508,20 €, kar predstavlja 85,00% upravičenih stroškov investicije, ob dejstvu, da investicija ne izkazuje neto diskontirane prihodke. V finančni konstrukciji je predvideno financiranje v višini 104.508,20 €, kar je 85,00% upravičenih stroškov investicije.


32

7.2 DRUŽBENO-EKONOMSKA OCENA UPRAVIČENOSTI Če predpostavljamo, da je finančno-tržna ocena upravičenosti investicije izdelana za potrebe lastnika projekta, se družbenoekonomska analiza izdeluje za potrebe družbe tako, da se oceni prispevek investicijskega projekta h gospodarskemu razvoju občine, regije ali države. Družbene koristi projekta, ki jih je težje denarno ovrednotiti, definitivno pa obstajajo so naslednje: • zmanjševanje obremenjevanja okolja z odpadki • zmanjševanje nevarnostnega potenciala za okolje • varovanje okolja • vzpostavitev celovitega in učinkovitega sistema ravnanja z odpadki • vzpostavitev sistema kontrole odlaganja odpadkov črnih odlagališčih • prihranek pri surovinah in energiji zaradi ponovne predelave odpadkov • povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov • varovanje in zaščita vodnih virov • sanacija virov onesnaževanja • ohranjanje naravnih privlačnosti območja • povečevanje turistične atraktivnosti naravnega okolja • izvajanje izobraževanja in informiranja ljudi s turistično zanimivimi in atraktivnimi

sredstvi (multimedijske predstavitve, zloženke, fotografije…) • ozaveščanje, izobraževanje in organiziranje lokalnega prebivalstva za gospodarjenje,

vodenje in izvajanje poslovnih in drugih turističnih dejavnosti na varovanih območjih • krepitev zavesti ljudi o pomenu ohranjanja okolja in sortiranja odpadkov • izboljšanje kvalitete bivanja prebivalcev občine Sevnica in Radeč • preprečevanje onesnaževanja podtalja (zemlja, voda, podtalnica), • pridelava zdrave hrane in vpliv na zdravje ljudi ter izboljšanje kakovosti bivanja. Aktivnosti na področju ravnanja z odpadki (sanacija, revitalizacija, študije, izobraževanje) so namenjena vsem občanom v Sevnici in Radečah. Ohranjanje čistega in zdravega okolja, učinkovito odstranjevanje odpadkov iz okolja, obdelava odpadkov in njegovo ponovna uporaba prinaša koristi vsem občanom na obravnavanem območju. Ohranjanje narave je še posebej pomembna za vzdrževanje ravnovesja v naravi tudi za prihodnje rodove. Izobraževanje in promocija tovrstnega razmišljanja in ravnanja bo postavila temelje za učinkovito ravnanje z odpadki, s tem pa tudi ohranjanje in povečevanje biotskih in ekosistemskih vrednosti ter povečevanje samočistilne sposobnosti narave. Vse to pa so koristi za celotno prebivalstvo. Vzgledno urejeno in vzdrževano okolje je namenjeno tudi gospodarskemu segmentu, sektorju vzgoje in izobraževanja, kmetijstvu … Čisto okolje je turistično bolj atraktivno in neokrnjena narava so turistični produkti ne samo posameznih občin, ampak celotne države. Promocijske aktivnosti (brošure, predstavitvene table, film, priročnik…) bodo pripravljene z vsebinami, ki jih bodo občani Sevnice in Radeč z zanimanjem pregledovali. Hkrati bo informacijski material dostopen vsem turistom, ki prihajajo na to območje, vsebina pa bo namenjena tudi povečevanju turistične atraktivnosti regije.


33

8 POTREBNA INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA

Investicija zahteva izdelavo naslednje nadaljnje dokumentacije:

Opomba Rok Prostorska dokumentacija Ni potrebno -

urejeno

Investicijska dokumentacija Dokument identifikacije investicijskega projekta (po vsebini investicijski program)*

Predmetni dokument Januar 2014

Projektna dokumentacija Ni potrebna Ostala dokumentacija Razpisna dokumentacija in izbira izvajalca za sanacijo odlagališč

Postopek potrebno izpeljati

Januar 2014

Vloga za sofinanciranje iz sredstev MGRT – »razvoj regij«

V nadaljevanju potrebno izdelati

Februar 2014

Dovoljenja Niso potrebna Izvedba Sanacija in remediacija črnih odlagališč Januar 2015 –

september 2015 Izdelava projektne/pilotne študije Januar 2015 –

september 2015

Izvedba informiranja, obveščanja, izobraževanja

Januar 2015 – september 2015

* Investicijska dokumentacija Pričujoč dokument je dokument identifikacija investicijskega projekta. Glede na to, da je vrednost celotne investicije pod 500.000 €, v nadaljevanju ni potrebna izdelava dodatne investicijske dokumentacije (investicijski program). V dokumentu identifikacije investicijskega projekta so podani podatki, ki jih zahteva Metodologija za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS 60/2006 in 54/2010). S tem je projekt predstavljen s takšno vsebino, da predstavlja osnovo za odločitev o investiciji.


14. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Predlog sklepa o potrditvi spremembe Načrta razvojnih

programov za obdobje 2014-2017 v letu 2015 Številka: 410-0056/2013 Pripravljavec gradiva: Marko Jesih, višji svetovalec za investicije in razvoj Poročevalec: Marko Jesih, višji svetovalec za investicije in razvoj


Številka: 410-0056/2013 Datum: 14.1.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Predlog sklepa o potrditvi spremembe Načrta razvojnih programov 2014-2017 v letu 2015 Spoštovani! Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) namerava v kratkem objaviti Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015. Predmet javnega poziva bo izbor operacij, katerim se dodeli nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj razvojne prioritete »Razvoj Regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Občina Sevnica namerava na zgoraj navedeni poziv kandidirati z operacijama »Trajnostna zacelitev narave in Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju«. V skladu z zahtevami razpisa mora Občina Sevnica spremeniti Načrt razvojnih programov 2014-2017 v letu 2015, saj mora prilagoditi finančno konstrukcijo operacij, prijavi na navedeni poziv. Projekt Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici in Boštanju naj bi se izvajal v letih 2014 in 2015: - v letu 2014 je projekt ovrednoten na 100.000 €, od tega naj bi pridobili 85.000 €

nepovratnih sredstev; - v letu 2015 je projekt ovrednoten na 860.000 €, od tega naj bi pridobili 731.000 €

nepovratnih sredstev; - skupna vrednost projekta znaša 960.000 € brez DDV. Projekt Trajnostna zacelitev narave naj bi se izvajal v letu 2015: - projekt je ovrednoten na 150.000 € z DDV, od tega naj bi pridobili 104.508 € nepovratnih

sredstev. Lasten delež Občine Radeče znaša 9.099 €. Lasten delež Občine Sevnica znaša 36.393 €.

Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo, da potrdi spremembo Načrta razvojnih programov 2014-2017 v letu 2015 in tako omogoči pridobitev sredstev, ki naj jih bi Občina Sevnica pridobila iz prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Lep pozdrav, Pripravil: Marko Jesih, univ. dipl.ekon. Višji svetovalec za investicije in razvoj

Srečko Ocvirk, župan Priloga 1:

- Načrt razvojnih programov 2014-2017

NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014 - 2017

Proračun občine SEVNICA

PU/PPP/GPR/PPR/Projekt/Viri Pred L. 2014 Leto 2014 Leto 2015 Leto 2016 Leto 2017 Po L. 2017Začetek

financiranjaKonec

financiranjaVrednostprojekta*

v EUR

4001 OBČINSKA UPRAVA - SPLOŠNA SLUŽBA 250.115 42.800 54.000 298.000 48.000 51.000

06 LOKALNA SAMOUPRAVA 250.115 42.800 54.000 298.000 48.000 51.000

0603 Dejavnost občinske uprave 250.115 42.800 54.000 298.000 48.000 51.000

06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave 250.115 42.800 54.000 298.000 48.000 51.000

OB110-07-0007 NAKUP PISARNIŠKEGA POHIŠTVA 47.742 5.000 6.000 6.000 6.000 6.00031.12.201801.01.200777.742

47.742 5.000 6.000 6.000 6.000 6.000PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-07-0008 NAKUP PISARNIŠKE OPREME 20.733 0 5.000 5.000 5.000 5.00031.12.201801.01.200740.733

20.733 0 5.000 5.000 5.000 5.000PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-07-0009 NAKUP RAČUNALNIKOV 96.261 5.000 15.000 9.000 9.000 031.12.201901.01.2007134.261

96.261 5.000 15.000 9.000 9.000 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-09-0010 INVESTICIJSKO VZDR. OBČINSKIH OBJEKTOV 77.374 8.000 20.000 20.000 20.000 20.00031.12.201901.01.2009165.374


OB110-11-0056 NAKUP OPREME ZA OU-HLAJENJE 2.300 0 1.500 1.500 1.500 1.50031.12.201801.01.20128.300


OB110-12-0024 NAKUP TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME 705 0 500 500 500 50031.12.201801.01.20122.705

705 0 500 500 500 500PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-12-0057 ENERGETSKA SANACIJA OBČINSKE STAVBE 0 0 0 250.000 0 031.12.201601.01.2016250.000

0 0 0 70.000 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

0 0 0 180.000 0 0PV - EU sredstva

OB110-13-0026 NAKUP LICENČNE PROGRAMSKE OPREME 5.000 15.000 0 0 0 031.12.201401.01.201320.000

5.000 15.000 0 0 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-13-0027 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA STAVBE OU 0 3.800 0 0 0 031.12.201401.01.20143.800

0 3.800 0 0 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-13-0065 NAKUP VOZILA ZA OU 0 6.000 6.000 6.000 6.000 18.00031.12.202001.01.201442.000

0 6.000 6.000 6.000 6.000 18.000PV - Lastna proračunska sredstva

Stran 1 od 26OBČINA SEVNICA - Sprejeti proračun


financiranjaKonec


v EUR

4003 ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR 13.675.534 2.064.902 8.003.497 10.507.755 5.636.382 9.085.633

06 LOKALNA SAMOUPRAVA 0 0 0 0 0 2.620.000

0603 Dejavnost občinske uprave 0 0 0 0 0 2.620.000

06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave 0 0 0 0 0 2.620.000

OB110-08-0091 UPRAVNI CENTER SEVNICA 0 0 0 0 0 2.620.00031.12.202101.01.20182.620.000

0 0 0 0 0 2.100.000PV - Transfer iz državnega proračuna

0 0 0 0 0 520.000PV - Lastna proračunska sredstva

07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 213.815 31.500 56.500 55.500 46.500 11.500

0703 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 213.815 31.500 56.500 55.500 46.500 11.500

07039001 Pripravljenost sistema za zaščito, reševanje in pomoč 73.710 11.500 21.500 20.500 11.500 11.500

OB110-07-0011 IZDELAVA OBČINSKIH NAČRTOV ZAŠČITE IN REŠEVANJA 72.710 10.500 10.500 10.500 10.500 10.50031.12.201901.01.2007125.210


OB110-11-0007 NAKUP OS ZA ZIR 1.000 1.000 1.000 10.000 1.000 1.00031.12.201901.01.201216.000


OB110-13-0015 PRISTAJALISCE ZA HELIKOPTERJE 0 0 10.000 0 0 031.12.201501.01.201510.000

0 0 10.000 0 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

07039002 Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč 140.105 20.000 35.000 35.000 35.000 0

OB110-07-0012 TRANSFER ZA NAKUP OPREME 140.105 20.000 35.000 35.000 35.000 031.12.201901.01.2007265.105


11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 405.273 25.000 35.972 35.972 35.972 0

1104 Gozdarstvo 405.273 25.000 35.972 35.972 35.972 0

11049001 Vzdrževanje in gradnja gozdnih cest 405.273 25.000 35.972 35.972 35.972 0

OB110-07-0013 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE GOZDNIH POTI 405.273 25.000 35.972 35.972 35.972 031.12.201901.01.2007538.189

134.727 0 0 0 0 0PV - Transfer iz državnega proračuna


13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 8.611.610 640.762 3.770.377 6.468.417 1.948.397 2.240.691

1302 Cestni promet in infrastruktura 1.900.981 615.762 3.740.377 6.323.417 1.803.397 1.880.691

13029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest 1.776.914 467.247 3.341.977 5.173.917 603.897 1.648.191

OB110-07-0043 LC BLANCA-KRAJNA BRDA-KLADJE 0 0 180.000 180.000 0 031.12.201601.01.2015360.000

0 0 144.000 144.000 0 0PV - Transfer iz državnega proračuna

0 0 36.000 36.000 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-07-0046 KRIŽIŠČI STUDENEC-ROVIŠČE IN PONIKVE 0 0 100.000 100.000 0 031.12.201601.01.2015200.000





financiranjaKonec


v EUR

OB110-07-0047 LC LONČARJEV DOL II. FAZA 0 0 310.000 350.000 0 031.12.201601.01.2015660.000



OB110-07-0050 LC MOST GABRJE - KRIŽIŠČE 0 0 100.000 0 0 031.12.201501.01.2015100.000


OB110-07-0054 PEŠPOT BOŠTANJ-RADNA-LOG 0 0 20.000 0 0 031.12.201501.01.201520.000


OB110-07-0056 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE LC 495.526 40.000 80.000 80.000 80.000 320.00031.12.202101.01.20071.095.526

0 0 0 0 0 0PV - Transfer iz državnega proračuna


OB110-07-0057 PROMETNA SIGNALIZACIJA 192.635 30.000 36.500 36.500 36.500 146.00031.12.202101.01.2007478.135


OB110-07-0060 INVESTICIJSKI NADZOR NAD GRADNJO CEST 153.628 2.000 40.000 40.000 40.000 120.00031.12.202001.01.2007395.628


OB110-07-0061 PROJEKTI NA PODROČJU CEST 842.839 0 167.397 167.397 167.397 502.19131.12.202001.01.20071.847.221


OB110-07-0245 IZVEDBA KOMUNALNE INF. V DROŽANJSKI (ŠIRITEV) 0 0 0 1.000.000 0 031.12.201601.01.20161.000.000

0 0 0 500.000 0 0PV - Transfer iz državnega proračuna


OB110-07-0264 BOŠTANJSKO POLJE-IZVEDBA K. INFRASTRUKTURE 0 0 0 500.000 0 031.12.201601.01.2016500.000


OB110-07-0385 UREDITEV KVEDROVE CESTE ŽP-AP IN CENTRA SEVNICE 0 0 400.000 400.000 0 031.12.201601.01.2015800.000



OB110-08-0015 SANACIJA LC POKLEK-TRNOVEC 0 0 200.000 0 0 031.12.201501.01.2015200.000

0 0 100.000 0 0 0PV - Transfer iz državnega proračuna


OB110-08-0016 SANACIJA LC BLANCA-SELCE 0 0 50.000 100.000 0 031.12.201601.01.2015150.000



OB110-08-0074 NAKUP ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO CEST 20.000 0 30.000 30.000 30.000 90.00031.12.202001.01.2009170.000


OB110-08-0083 UREDITEV KOLESARSKIH POVEZAV 0 0 30.000 30.000 30.000 120.00031.12.202101.01.2015210.000

0 0 30.000 30.000 30.000 120.000PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-08-0084 UREDITEV KR. RADNA IN SPOD. ODS. LC PROTI LUKOVCU 0 0 0 120.000 0 031.12.201601.01.2016120.000



OB110-09-0001 KOLESARSKA STEZA KRMELJ-TRŽIŠČE 0 0 0 0 0 250.00031.12.202001.01.2019250.000




financiranjaKonec


v EUR

OB110-09-0028 LC ZABUKOVJE-MRZLA PLANINA 0 0 0 0 100.000 100.00031.12.201801.01.2017200.000

0 0 0 0 80.000 80.000PV - Transfer iz državnega proračuna

0 0 0 0 20.000 20.000PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-09-0029 LC METNI VRH-DROŽANJE 0 0 200.000 0 0 031.12.201501.01.2015200.000



OB110-09-0091 OBNOVA LC LON.DOL.- PODVRH-ZABUKOVJE 0 0 0 100.000 0 031.12.201601.01.2016100.000



OB110-09-0092 MOST ČEZ HINJO V KRMELJU 0 0 0 200.000 0 031.12.201601.01.2016200.000



OB110-09-0094 SANACIJA LC RADNA-LAZE 0 0 0 200.000 0 031.12.201601.01.2016200.000



OB110-09-0095 REKON. ODSEKA LC GRAMAT-BOŠTANJ-Ž.P. 0 0 100.000 100.000 0 031.12.201601.01.2015200.000



OB110-09-0099 OBNOVA ODSEKA LC ZD DOM SEVNICA-TRG SV.-PRVOMAJSKA 0 0 100.000 0 0 031.12.201501.01.2015100.000



OB110-09-0104 UREDITEV LC IN PLOČNIK SKOZI GABRIJELE 0 0 100.000 100.000 120.000 031.12.201701.01.2015320.000

0 0 80.000 80.000 90.000 0PV - Transfer iz državnega proračuna

0 0 20.000 20.000 30.000 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-10-0001 SANACIJA LC BOŠTANJ-VRH 0 0 100.000 0 0 031.12.201501.01.2015100.000



OB110-10-0002 UREDITEV LC BOŠTANJ-GRAHOVICA 0 0 100.000 100.000 0 031.12.201601.01.2015200.000



OB110-10-0033 REKONSTRUKCIJA LC ZAVRATEC-OSREDEK-HUBAJNICA 0 0 60.000 100.000 0 031.12.201601.01.2015160.000



OB110-11-0028 REKONSTRUKCIJA LC ARTO-PONIKVE 0 0 200.000 0 0 031.12.201501.01.2015200.000



OB110-11-0029 MOST ČEZ HINJO NA ODSEKU ŠENTJANŽ-V.CIRNIK 0 0 60.000 0 0 031.12.201501.01.201560.000





financiranjaKonec


v EUR

OB110-11-0036 UREDITEV TRŽIŠČA 0 0 0 500.000 0 031.12.201601.01.2016500.000



OB110-11-0037 UREDITEV TRGA V BOŠTANJU 0 0 0 300.000 0 031.12.201601.01.2016300.000



OB110-11-0040 REKONSTRUKCIJA LC KRAKOVO-KRIŽ-ČRNI POTOK 0 0 180.000 180.000 0 031.12.201601.01.2015360.000



OB110-11-0047 PREPLASTITEV CESTE MOST BOŠTANJ-EXTRA FORM 0 0 58.080 0 0 031.12.201501.01.201558.080



OB110-12-0012 UREDITEV PARKIRIŠČA IN CESTIŠČA PRI OS KRMELJ 0 0 0 40.020 0 031.12.201601.01.201640.020



OB110-12-0065 PLOČNIKI PLANINSKA 40.000 21.281 0 0 0 031.12.201401.01.201361.281


OB110-12-0094 REKONSTRUKCIJA KRIŽIŠČA VELIKI CIRNIK-HRASTOVICA 0 0 120.000 120.000 0 031.12.201601.01.2015240.000



OB110-12-0096 SANACIJA LC ZABUKOVJE-DOL 0 0 120.000 0 0 031.12.201501.01.2015120.000



OB110-13-0013 OBNOVA PARKIRIŠČA PRI OŠ LOKA 32.286 0 0 0 0 031.12.201302.04.201332.286


5.381 0 0 0 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-13-0028 PROJEKT SAVA-KRKA BIKE 0 12.000 0 0 0 031.12.201401.01.201412.000


OB110-13-0029 PROJEKT ZA REK. KRIŽIŠČA ZA IMP. OB IMPOLJ. POT. 0 2.600 0 0 0 031.12.201401.01.20142.600


OB110-13-0030 PROJEKT ZA UREDITEV OBCESTNE INF. OB OC BOŠTANJ 0 2.500 0 0 0 031.12.201401.01.20142.500


OB110-13-0031 PROJ. ZA URED.KRI. IN OST.OBC.INF. NA REG. C. 0 10.000 0 0 0 031.12.201401.01.201410.000


OB110-13-0032 PROJEKT ZA REKONST. MOSTU ČEZ HINJO PRED POD. 0 10.000 0 0 0 031.12.201401.01.201410.000


OB110-13-0033 PROJEKT ZA REK. MOSTU ČEZ SEVNIČNO 0 10.000 0 0 0 031.12.201401.01.201410.000


OB110-13-0034 PROJEKTI ZA SANACIJO CESTNIH USADOV IN PLAZOV 0 9.900 0 0 0 031.12.201401.01.20149.900




financiranjaKonec


v EUR

OB110-13-0036 CESTA ZBIRNI CENTER KOMUNALA-BRV 0 26.500 0 0 0 031.12.201401.01.201426.500


OB110-13-0037 UREDITEV KRIŽIŠČA PIJAVICE 0 81.986 0 0 0 031.12.201401.01.201481.986

0 61.464 0 0 0 0PV - Transfer iz državnega proračuna


OB110-13-0038 REKONSTRUKCIJA LC LONČARJEV DOL 0 58.144 0 0 0 031.12.201401.01.201458.144



OB110-13-0039 HODNIK ZA PEŠCE-PLATO ŠMARJE 0 29.000 0 0 0 031.12.201401.01.201429.000


OB110-13-0040 NAKUP ZEMLJIŠČ ZA UREDITEV VAŠKEGA JEDRA V TRŽIŠČU 0 3.000 0 0 0 031.12.201401.01.20143.000


OB110-13-0041 CESTA DOLNJE BREZOVO-ELEKTRO 0 13.800 0 0 0 031.12.201401.01.201413.800


OB110-13-0042 PLOČNIKI BOŠTANJ 0 44.022 0 0 0 031.12.201401.01.201444.022


OB110-13-0045 PLOČNIKI STUDENEC II.FAZA 0 17.502 0 0 0 031.12.201401.01.201417.502


OB110-13-0046 REK. LC IN NIVOJSKEGA KRIŽANJA NA SAVSKI CESTI 0 39.012 0 0 0 031.12.201401.01.201439.012



OB110-13-0078 IDEJNA ZAS. UR. ODSEKA NA LC EXTRAFORM - CŽ PREHOD 0 2.000 0 0 0 031.12.201401.01.20142.000


OB110-13-0079 INV. DOK. ZA LONČARJEV DOL 0 2.000 0 0 0 031.12.201401.01.20142.000


OB110-13-0083 SANACIJA LC Ž.P. BOŠTANJ-OŠ BOŠTANJ 0 0 100.000 0 0 031.12.201501.01.2015100.000


13029003 Urejanje cestnega prometa 40.868 50.500 44.500 44.500 44.500 97.500

OB110-07-0062 INVESTICIJSKO VZD.AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ 36.668 12.000 12.000 12.000 12.000 031.12.201701.01.200784.668


OB110-13-0009 INV. VZDR.POSTAJALIŠČA POD GRADOM ZA AVTODOME 4.200 6.000 0 0 0 031.12.201401.01.201310.200


OB110-13-0047 INV. VZDRŽEVANJE PARKIRNIH POVRŠIN 0 32.500 32.500 32.500 32.500 97.50031.12.202001.01.2014227.500


13029004 Cestna razsvetljava 83.199 55.500 15.000 15.000 15.000 15.000

OB110-07-0063 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE JR 83.199 40.000 15.000 15.000 15.000 15.00031.12.201901.01.2007183.199




financiranjaKonec


v EUR

OB110-13-0049 JR - STUDENEC 0 15.500 0 0 0 031.12.201401.01.201415.500


13029006 Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest 0 42.515 338.900 1.090.000 1.140.000 120.000

OB110-07-0284 PLOČNIKI OB R-3 LOKA-RAČICA 0 0 100.000 300.000 300.000 031.12.201701.01.2015700.000



OB110-08-0012 MOST LOG 0 0 50.000 250.000 250.000 031.12.201701.01.2015550.000



OB110-08-0013 NADVOZ ŠMARJE 0 0 37.500 60.000 100.000 031.12.201701.01.2015197.500



OB110-08-0085 UREDITEV IZVEN NIVOJSKEGA KRIŽANJA DOL. BOŠT. 0 0 0 200.000 0 031.12.201601.01.2016200.000


OB110-08-0089 UREDITVE OB R3 CESTA SKOZI ŠENTJANŽ-GLINO 0 0 40.000 280.000 300.000 031.12.201701.01.2015620.000



OB110-09-0034 PLOČNIKI ŠENTJUR-BREG 0 0 0 0 190.000 120.00031.12.201801.01.2017310.000

0 0 0 0 132.000 75.000PV - Transfer iz državnega proračuna

0 0 0 0 58.000 45.000PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-11-0039 NADVOZ BLANCA IN SPREMLJEVALNE UREDITVE 0 0 111.400 0 0 031.12.201501.01.2015111.400


OB110-13-0050 PREPLASTITEV DRŽAVNE CESTE DOLNJE BREZOVO 0 42.515 0 0 0 031.12.201401.01.201442.515


1303 Železniški promet in infrastruktura 0 0 10.000 125.000 125.000 300.000

13039001 Investicijsko vzdrževanje in gradnja javne železniške infrastrukture 0 0 10.000 125.000 125.000 300.000

OB110-08-0011 ZAVAR. CESTNO-ŽEL. PREHODA PIJAVICE 0 0 10.000 75.000 75.000 031.12.201701.01.2015160.000


OB110-09-0100 GRADNJA PEŠ-PODHODA STILLES 0 0 0 50.000 50.000 031.12.201701.01.2016100.000

0 0 0 25.000 25.000 0PV - Transfer iz državnega proračuna

0 0 0 25.000 25.000 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-09-0101 UREDITEV IN ZAVAROVANJE ŽEL. PREH. ZAPUŽE 0 0 0 0 0 300.00031.12.201901.01.2018300.000


1306 Telekomunikacije in pošta 6.710.629 25.000 20.000 20.000 20.000 60.000

13069001 Investicijska vlaganja v telekomunikacijsko omrežje 6.710.629 25.000 20.000 20.000 20.000 60.000

OB110-09-0006 IZGRADNJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA EL. KOM 6.660.629 0 0 0 0 031.12.201301.01.20116.660.629


6.660.629 0 0 0 0 0PV - EU sredstva



financiranjaKonec


v EUR

OB110-12-0059 NADZOR NAD GOŠO 50.000 0 0 0 0 031.12.201301.01.201350.000


OB110-13-0051 NAKUP TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME 0 25.000 20.000 20.000 20.000 60.00031.12.202001.01.2014145.000


15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 2.254.619 688.376 3.008.716 2.936.160 2.708.807 1.743.324

1502 Zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor 2.254.619 688.376 2.748.716 2.666.160 2.688.807 1.723.324

15029001 Zbiranje in ravnanje z odpadki 143.639 22.626 266.901 217.052 116.901 202.890

OB110-07-0293 ZBIRNI CENTER ZA ODPADKE KRMELJ 0 0 12.519 70.940 41.729 031.12.201701.01.2015125.188


OB110-07-0294 ZBIRNI CENTER ZA ODPADKE BLANCA 0 0 29.210 70.940 0 031.12.201601.01.2015100.150


OB110-08-0078 INVEST. IZ OKOLJSKIH DAJATEV-EKOLOŠKI OTOKI 62.554 0 26.500 26.500 26.500 79.50031.12.202001.01.2009221.554


OB110-09-0040 CENOVNA SUBVENCIJA-ODPADKI 24.900 0 0 0 0 031.12.201201.01.201024.900


OB110-10-0009 OBNOVITVENE INVESTICIJE-ODPADKI 33.559 0 26.046 26.046 26.046 78.13831.12.202001.01.2011189.835


OB110-12-0068 OBNOVITVENE INVESTICIJE-CEROD 22.626 22.626 22.626 22.626 22.626 45.25231.12.201901.01.2013158.382


OB110-14-0001 TRAJNOSTNA ZACELITEV NARAVE 0 0 150.000 0 0 031.12.201501.01.2015150.000


0 0 104.508 0 0 0PV - EU sredstva

0 0 9.099 0 0 0OV - Druge občine

15029002 Ravnanje z odpadno vodo 2.110.980 665.750 2.481.815 2.449.108 2.571.906 1.520.434

OB110-07-0067 MALE ČISTILNE NAPRAVE OB SAVI-HE BOŠTANJ 0 0 0 333.834 417.292 500.00031.12.201801.01.20161.251.126

0 0 0 333.834 417.292 500.000PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-07-0071 OKOLJSKA DAJATEV - VODA - PROJEKTI 86.827 0 12.500 12.500 12.500 12.50031.12.201801.01.2007136.827


OB110-07-0072 ID. ZASN. GORVODNO OD HE BLANCA 37.519 0 65.000 50.000 0 031.12.201601.01.2007152.519

37.519 0 65.000 50.000 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-07-0073 ID. ZASN. GORVODNO HE BOŠTANJ 55.865 0 65.000 50.000 0 031.12.201601.01.2007170.865


OB110-07-0080 MALE ČISTILNE NAPRAVE-HE BLANCA 0 0 50.000 83.459 156.485 031.12.201701.01.2015289.944


OB110-07-0374 SČN DOLNJE BREZOVO 48.000 20.000 0 0 0 031.12.201401.01.201468.000



0 0 0 0 0 0PV - EU sredstva



financiranjaKonec


v EUR

OB110-09-0005 KANALIZACIJA IN ČISTILNA NAPRAVA OREHOVO 637.215 0 0 0 0 031.12.201301.01.2011637.215

155.123 0 0 0 0 0PV - Transfer iz državnega proračuna (EU sredstva)



OB110-09-0009 KANALIZACIJA IN ČN ŠMARČNA 0 0 0 0 650.000 031.12.201701.01.2017650.000

0 0 0 0 97.500 0PV - Lastna proračunska sredstva

0 0 0 0 552.500 0PV - EU sredstva

OB110-09-0041 IZGRADNJA KANALIZACIJ 0 0 40.000 30.000 40.000 40.00031.12.201801.01.2015150.000


OB110-09-0046 CENOVNA SUBVENCIJA-ČN 541.827 218.151 229.696 229.696 229.696 459.39231.12.201901.01.20101.908.458


OB110-10-0017 PROJEKTI-KANALIZACIJE 78.792 0 50.000 50.000 50.000 50.00031.12.201801.01.2010278.792


OB110-10-0054 OBNOVITVENE INVESTICIJE-KANALIZACIJA 97.277 0 266.662 266.662 266.662 031.12.201701.01.2012897.263

97.277 0 266.662 266.662 266.662 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-11-0017 CENOVNA SUBVENCIJA-KANALIZACIJA 469.778 220.599 194.271 194.271 194.271 388.54231.12.201901.01.20111.661.732


OB110-11-0026 KANALIZACIJA IN ČN ŠENTJANŽ 0 0 0 300.000 520.000 031.12.201701.01.2016820.000



OB110-11-0027 KANALIZACIJA IN ČN KRMELJ 0 18.000 331.000 331.000 0 001.01.201601.01.2014680.000


0 18.000 110.000 110.000 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-11-0038 KANALIZACIJA IN ČN TRŽIŠČE 0 0 100.000 300.000 0 031.12.201601.01.2015400.000



OB110-12-0019 INVESTICIJSKI NADZOR 25.000 2.000 20.000 20.000 20.000 40.00031.12.201901.01.2012127.000


OB110-12-0020 INVESTICIJSKA DOK.-KOORD. VARNOSTI 11.500 5.000 5.000 5.000 5.000 10.00031.12.201901.01.201241.500


OB110-12-0069 NOVELACIJA STUDIJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA O. VODA 7.380 0 0 0 0 031.12.201301.01.20137.380


OB110-12-0073 AŽURIRANJE KATASTRA GJI 14.000 7.000 10.000 10.000 10.000 20.00031.12.201901.01.201371.000


OB110-12-0092 GRADNJA ČN CEROD II. FAZA 0 0 182.686 182.686 0 031.12.201601.01.2015365.372


OB110-13-0007 IZGRADNJA KAN. SISTEMA V SEVNICI IN BOŠTANJU 0 100.000 860.000 0 0 031.12.201501.01.2014960.000

0 15.000 129.000 0 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

0 85.000 731.000 0 0 0PV - EU sredstva



financiranjaKonec


v EUR

OB110-13-0053 NAKUP ZEMLJIŠČ ZA KANALIZACIJO IN ČN OREHOVO 0 2.000 0 0 0 031.12.201401.01.20142.000


OB110-13-0054 SANACIJA KAN. SISTEMA V FLORJANSKI ULICI 0 5.000 0 0 0 031.12.201401.01.20145.000


OB110-13-0055 KANALIZACIJA STUDENEC 0 38.000 0 0 0 031.12.201401.01.201438.000


OB110-13-0056 URED. KANALIZACIJE DOLNJE BREZOVO 0 30.000 0 0 0 031.12.201401.01.201430.000


1504 Upravljanje in nadzor vodnih virov 0 0 260.000 270.000 20.000 20.000

15049001 Načrtovanje, varstvo in urejanje voda 0 0 260.000 270.000 20.000 20.000

OB110-07-0086 UREDITEV POTOKA SEVNIČNE V ŠMARJU 0 0 20.000 50.000 0 031.12.201601.01.201570.000


OB110-07-0096 UREDITEV VRANJSKEGA POTOKA V LONČARJEVEM DOLU 0 0 200.000 200.000 0 031.12.201601.01.2015400.000


OB110-11-0030 UREDITEV BLANŠČICE 0 0 20.000 0 0 031.12.201501.01.201520.000


OB110-11-0031 UREDITVE VODOTOKOV V OBČINI SEVNICA 0 0 20.000 20.000 20.000 20.00001.01.201701.01.201580.000


16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 2.190.217 679.264 1.131.932 1.011.706 896.706 2.470.118

1602 Prostorsko in podeželsko planiranje in administracija 204.217 109.009 190.000 55.000 15.000 30.000

16029001 Urejanje in nadzor na področju geodetskih evidenc 133.625 35.000 15.000 15.000 15.000 30.000

OB110-07-0074 URBANIZEM 133.625 35.000 15.000 15.000 15.000 30.00031.12.201901.01.2007243.625


16029003 Prostorsko načrtovanje 70.592 74.009 175.000 40.000 0 0

OB110-07-0004 OPPN PC RADNA 0 0 30.000 0 0 031.12.201501.01.201583.459


OB110-07-0226 PC BLANCA - PGD IN PZI, PROJEKTI INFRASTRUKT. 0 0 30.000 0 0 031.12.201501.01.201530.000


OB110-07-0240 PIP-ŠIRITEV DROŽANJSKA 0 0 15.000 20.000 0 031.12.201601.01.201535.000


OB110-07-0261 OPPN STANOVANJSKA SOSESKA BOŠTANJ-SV. KRIŽ 55.592 0 30.000 0 0 031.12.201501.01.200885.592

55.592 0 30.000 0 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-11-0062 OPPN STADION 15.000 14.009 0 0 0 031.12.201401.01.201229.009


OB110-12-0091 OPPN TURISTIČNI CENTER KRMELJ 0 0 0 20.000 0 031.12.201601.01.201620.000




financiranjaKonec


v EUR

OB110-13-0057 OPN OBČINE SEVNICA 0 30.000 50.000 0 0 031.12.201501.01.201480.000


OB110-13-0058 OPPN SLOMŠKOV DOM 0 10.000 0 0 0 031.12.201401.01.201410.000


OB110-13-0059 OPPN BOŠTANJSKO POLJE 0 20.000 20.000 0 0 031.12.201501.01.201420.000


1603 Komunalna dejavnost 1.620.445 519.255 616.706 616.706 616.706 1.820.118

16039001 Oskrba z vodo 1.620.445 519.255 616.706 616.706 616.706 1.820.118

OB110-07-0091 KOMUNALA - GRADBENI NADZOR 67.278 5.000 17.413 17.413 17.413 52.23931.12.202001.01.2007176.756


OB110-07-0335 OBNOVITVENE INVESTICIJE - PROJEKTI VODOOSKRBE 404.750 0 0 0 0 031.12.201301.01.2007404.750


OB110-08-0080 NAKUP ZEMLJIŠČ ZA VODOVODE 17.000 0 5.000 5.000 5.000 15.00031.12.202001.01.200947.000


OB110-10-0030 PROJEKTI VODOVODI 52.984 3.000 30.000 30.000 30.000 60.00031.12.201901.01.2010205.984


OB110-10-0055 RAZŠIRITVENE INVESTICIJE - VODOVODI 82.335 0 80.000 80.000 80.000 240.00031.12.202001.01.2011562.335


OB110-11-0020 OBNOVITVENE INVESTICIJE - VODOVODI 336.207 0 256.710 256.710 256.710 770.13031.12.202001.01.20111.876.467


OB110-11-0021 CENOVNA SUBVENCIJA - VODOVODI 653.891 213.438 219.583 219.583 219.583 658.74931.12.202001.01.20112.184.827


OB110-12-0079 NADZOR NAD DELOVANJEM HIDRANTNEGA OMREŽJA 6.000 6.000 8.000 8.000 8.000 24.00031.12.202001.01.201360.000


OB110-13-0060 OBNOVITEV VODOVODNIH SISTEMOV V OBČINI SEVNICA 0 36.620 0 0 0 031.12.201401.01.201436.620



OB110-13-0061 VODOVOD ŠUPA-ŠMARČNA 0 37.148 0 0 0 031.12.201401.01.201437.148



OB110-13-0062 UREDITEV VODOVODA NA BLANCI 0 39.842 0 0 0 031.12.201401.01.201439.842



OB110-13-0063 VODOVOD BLANCA II. FAZA 0 28.267 0 0 0 031.12.201401.01.201428.267


OB110-13-0080 VODOVOD STUDENEC 0 6.560 0 0 0 031.12.201401.01.20146.560




financiranjaKonec


v EUR

OB110-13-0092 SANACIJA VODOVODA STUDENEC 0 38.000 0 0 0 031.12.201401.01.201438.000



OB110-13-0093 UREDITEV VODOVODA RADEŽ 0 34.620 0 0 0 031.12.201401.01.201434.620


OB110-13-0094 UREDITEV POVEZ. VODOVODA BOŠTANJ 0 38.800 0 0 0 031.12.201401.01.201438.800


OB110-13-0095 OBNOVITEV VODOVODA NA GORNJEM BREZOVEM 0 31.960 0 0 0 031.12.201401.01.201431.960


1605 Spodbujanje stanovanjske gradnje 55.000 0 158.459 160.000 85.000 180.000

16059002 Spodbujanje stanovanjske gradnje 55.000 0 75.000 75.000 0 0

OB110-12-0081 NAKUP STANOVANJA 55.000 0 55.000 55.000 0 031.12.201601.01.2013165.000


OB110-13-0084 NAKUP POSLOVNO-STANOVANJSKIH OBJEKTOV 0 0 20.000 20.000 0 031.12.201601.01.201540.000


16059003 Drugi programi na stanovanjskem področju 0 0 83.459 85.000 85.000 180.000

OB110-07-0003 PRENOVA DENACIONALIZIRANIH STANOVANJ KRMELJ 0 0 83.459 85.000 85.000 180.00031.12.201901.01.2013433.459


1606 Upravljanje in razpolaganje z zemljišči (javno dobro, kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča) 310.555 51.000 166.767 180.000 180.000 440.000

16069001 Urejanje občinskih zemljišč 133.555 10.000 66.767 80.000 80.000 240.000

OB110-07-0098 OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 133.555 0 66.767 80.000 80.000 240.00031.12.202001.01.2007600.322


OB110-13-0064 PGD ZA KOM. OPREMLJANJE DROŽANJSKA 2. FAZA 0 10.000 0 0 0 031.12.201401.01.201410.000


16069002 Nakup zemljišč 177.000 41.000 100.000 100.000 100.000 200.000

OB110-12-0083 NAKUP ZEMLJIŠČ 177.000 41.000 100.000 100.000 100.000 200.00031.12.201901.01.2013777.000




financiranjaKonec


v EUR

4004 ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 903.044 3.119.818 2.875.749 3.565.007 2.403.110 1.034.977

16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 0 152.000 20.000 1.020.000 1.020.000 60.000

1603 Komunalna dejavnost 0 152.000 20.000 1.020.000 1.020.000 60.000

16039003 Objekti za rekreacijo 0 152.000 20.000 1.020.000 1.020.000 60.000

OB110-07-0104 IZGRADNJA ATLETSKEGA STADIONA 0 152.000 0 1.000.000 1.000.000 031.12.201701.01.20142.152.000


0 152.000 0 500.000 500.000 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-13-0086 UREDITEV ŠPORTNIH IGRAL 0 0 20.000 20.000 20.000 60.00031.12.202001.01.2015120.000


17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 0 199.452 0 0 0 0

1702 Primarno zdravstvo 0 199.452 0 0 0 0

17029001 Dejavnost zdravstvenih domov 0 199.452 0 0 0 0

OB110-13-0081 ENERGETSKA SANACIJA ZD SEVNICA 0 199.452 0 0 0 031.12.201401.01.2014199.452


0 109.006 0 0 0 0PV - EU sredstva

18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 41.684 5.000 58.479 105.000 25.000 165.000

1802 Ohranjanje kulturne dediščine 0 0 53.479 0 0 0

18029001 Nepremična kulturna dediščina 0 0 53.479 0 0 0

OB110-13-0014 RESTAVRATORSKI POSEGI V GRADU SEVNICA 0 0 53.479 0 0 031.12.201501.01.201553.479



1803 Programi v kulturi 41.684 5.000 5.000 85.000 5.000 165.000

18039005 Drugi programi v kulturi 41.684 5.000 5.000 85.000 5.000 165.000

OB110-07-0116 INVESTICIJSKI TRANSFER JZ KNJIŽNICA SEVNICA 41.684 5.000 5.000 5.000 5.000 5.00031.12.201801.01.200766.684


OB110-07-0117 PROJEKT ZA KULTURNO DVORANO V SEVNICI 0 0 0 80.000 0 031.12.201601.01.201680.000


OB110-13-0087 ENERGETSKA SANACIJA KD BLANCA 0 0 0 0 0 80.00031.12.201801.01.201880.000


0 0 0 0 0 40.000PV - EU sredstva

OB110-13-0088 ENERGETSKA SANACIJA KD KRMELJ 0 0 0 0 0 80.00031.12.201801.01.201880.000


0 0 0 0 0 40.000PV - EU sredstva



financiranjaKonec


v EUR

1805 Šport in prostočasne aktivnosti 0 0 0 20.000 20.000 0

18059001 Programi športa 0 0 0 20.000 20.000 0

OB110-13-0091 REKREACIJSKI CENTER LISCA 0 0 0 20.000 20.000 031.12.201701.01.201640.000


19 IZOBRAŽEVANJE 861.360 2.763.366 2.797.270 2.440.007 1.358.110 809.977

1902 Varstvo in vzgoja predšolskih otrok 206.385 5.000 15.000 15.000 15.000 45.000

19029001 Vrtci 206.385 5.000 15.000 15.000 15.000 45.000

OB110-07-0124 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV PRED.VZGOJE 206.385 5.000 15.000 15.000 15.000 45.00031.12.202001.01.2007301.385


1903 Primarno in sekundarno izobraževanje 654.975 2.758.366 2.782.270 2.425.007 1.343.110 764.977

19039001 Osnovno šolstvo 586.600 2.753.366 2.767.270 2.310.007 1.328.110 719.977

OB110-07-0133 DOGRADITEV IN REKONST. OS STUDENEC 0 0 0 80.000 30.000 031.12.201701.01.2016110.000



OB110-08-0026 NOVA ŠOLA OŠ TRŽIŠČE 0 644.116 1.444.387 1.170.007 418.110 419.97731.12.201801.01.20134.096.597

0 465.452 144.387 520.007 418.110 419.977PV - Transfer iz državnega proračuna

0 178.664 1.300.000 650.000 0 0PV - Lastna proračunska sredstva

OB110-10-0023 TRANSFERI OSNOVNIM ŠOLAM 547.000 80.000 100.000 100.000 100.000 300.00031.12.202001.01.20101.227.000


OB110-11-0033 TELOVADNICA PRI OŠ LOKA-PROJEKTNA DOKUM. 0 0 0 0 20.000 031.12.201701.01.201720.000


OB110-12-0035 ENERG. SAN. OŠ SAVA KLADNIKA IN ENOTE KEKEC 9.600 1.542.578 0 0 0 031.12.201401.01.20131.552.178



0 1.266.285 0 0 0 0PV - EU sredstva

OB110-12-0036 ENERGETSKA SANACIJA OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ 0 0 322.001 0 0 031.12.201501.01.2015322.001


0 0 199.591 0 0 0PV - EU sredstva

OB110-13-0001 ENERGETSKA SANACIJA OS BOŠTANJ 0 0 582.270 0 0 031.12.201501.01.2015582.270


0 0 266.577 0 0 0PV - EU sredstva

OB110-13-0002 ENERGETSKA SANACIJA TELOVADNICE PRI OS SEVNICA 0 374.108 0 0 0 031.12.201401.01.2014374.108



0 213.392 0 0 0 0PV - EU sredstva

OB110-13-0003 ENERGETSKA OS KRMELJ S TELOVADNICO 0 0 261.681 0 0 031.12.201501.01.2015261.681


0 0 174.563 0 0 0PV - EU sredstva



financiranjaKonec


v EUR

OB110-13-0004 ENERGETSKA SANACIJA PODRUŽNIČNA ŠOLA LOKA 0 0 56.931 0 0 031.12.201501.01.201556.931


0 0 39.665 0 0 0PV - EU sredstva

OB110-13-0005 ENERGETSKA SANACIJA PODRUŽNIČNA ŠOLA STUDENEC 0 112.564 0 0 0 031.12.201401.01.2014112.564


0 74.245 0 0 0 0PV - EU sredstva

OB110-13-0023 NADZOR OŠ TRŽIŠČE 10.000 0 0 0 0 031.12.201301.01.201310.000


OB110-13-0025 SANACIJA OBJ. ZA IZV. ŠOL. PR. V ČASU GR. NOVE OŠ 20.000 0 0 0 0 031.12.201301.01.201320.000


OB110-13-0085 OŠ ŠENTNJANŽ-IZGRADNJA NOVE TELOVADNICE 0 0 0 860.000 760.000 031.12.201701.01.20161.620.000



OB110-13-0090 ENERGETSKA SANACIJA OŠ ANA GALE 0 0 0 100.000 0 031.12.201601.01.2016100.000


0 0 0 50.000 0 0PV - EU sredstva

19039002 Glasbeno šolstvo 68.375 5.000 15.000 115.000 15.000 45.000

OB110-07-0135 INVESTICIJSKI TRANSFER - GŠ SEVNICA 68.375 5.000 15.000 15.000 15.000 45.00031.12.202001.01.2007163.375


OB110-13-0089 ENERGETSKA SANACIJA GLASBENE ŠOLE 0 0 0 100.000 0 031.12.201601.01.2016100.000


0 0 0 50.000 0 0PV - EU sredstva



financiranjaKonec


v EUR

4005 ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 1.575.719 1.859.105 0 0 60.000 0

10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 746.837 10.000 0 0 0 0

1003 Aktivna politika zaposlovanja 746.837 10.000 0 0 0 0

10039001 Povečanje zaposljivosti 746.837 10.000 0 0 0 0

OB110-07-0299 SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA V GOSPODARSTVU 746.837 10.000 0 0 0 031.12.201401.01.2007756.837


11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 600.955 60.500 0 0 0 0

1102 Program reforme kmetijstva in živilstva 600.955 60.500 0 0 0 0

11029001 Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu 397.053 47.500 0 0 0 0

OB110-07-0304 POKRIVANJE OPERATIVNIH STROŠKOV TRANSPORTA 47.278 6.500 0 0 0 031.12.201401.01.200753.778


OB110-11-0025 NALOŽBE ZA PRIMARNO PROIZVODNJO 344.988 40.000 0 0 0 031.12.201401.01.2009344.988


OB110-13-0011 ŠTUDIJE O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTOV 4.787 1.000 0 0 0 031.12.201401.01.20135.787


11029002 Razvoj in prilagajanje podeželskih območij 203.902 13.000 0 0 0 0

OB110-07-0306 ZAGOT.TEHNIČNE PODPORE KMETIJSKEMU SEKTORJU 108.060 2.000 0 0 0 031.12.201401.01.2007110.060


OB110-07-0307 NALOŽBE V PRED.IN TRŽENJE KMET.PROIZV.-DOP.DEJ. 48.842 5.000 0 0 0 031.12.201401.01.200753.842


OB110-07-0394 ZAGOTOVITEV TEH. PODP. KMET. SEKT.-DRUŠTVA 47.000 6.000 0 0 0 031.12.201401.01.200853.000


14 GOSPODARSTVO 227.927 1.788.605 0 0 0 0

1402 Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti 227.927 1.788.605 0 0 0 0

14029001 Spodbujanje razvoja malega gospodarstva 227.927 1.788.605 0 0 0 0

OB110-06-0007 POSPEŠEVANJE PROMOCIJE PODJETIJ 98.346 15.000 0 0 0 031.12.201401.01.2007113.346


OB110-09-0020 NALOŽBE V NAKUP NOVE OPREME IN NEM. INVEST. 82.407 40.000 0 0 0 031.12.201401.01.2009122.407


OB110-09-0059 PODJETNIŠKI INKUBATOR 34.000 2.000 0 0 0 031.12.201401.01.201036.000




financiranjaKonec


v EUR

OB110-12-0011 POSAVSKA ŠPAJZA 732 1.687.797 0 0 0 031.01.201401.01.20121.688.529



0 1.101.031 0 0 0 0PV - EU sredstva

0 457.524 0 0 0 0OV - Druge občine

OB110-12-0013 LOKALNO PRIDELANA HRANA NA POSAVSKIH TRŽNICAH 0 23.808 0 0 0 031.12.201401.01.201423.808


0 16.864 0 0 0 0PV - EU sredstva

OB110-12-0056 POSAVSKA ŠPAJZA-NADZOR 12.442 0 0 0 0 031.12.201301.01.201312.442


OB110-13-0096 ZA POSAVSKI GOZD IN LES 0 20.000 0 0 0 031.12.201401.01.201420.000


16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 0 0 0 0 60.000 0

1606 Upravljanje in razpolaganje z zemljišči (javno dobro, kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča) 0 0 0 0 60.000 0

16069001 Urejanje občinskih zemljišč 0 0 0 0 60.000 0

OB110-06-0009 PC KRMELJ- NAKUP ZEMLJIŠČ 0 0 0 0 30.000 031.12.201701.01.201730.000


OB110-06-0011 PC POD RADNO- NAKUP ZEMLJIŠČ 0 0 0 0 30.000 031.12.201701.01.201730.000




financiranjaKonec


v EUR

5000 KS BLANCA 79.367 20.920 0 0 0 0

06 LOKALNA SAMOUPRAVA 15.380 4.500 0 0 0 0

0603 Dejavnost občinske uprave 15.380 4.500 0 0 0 0

06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave 15.380 4.500 0 0 0 0

OB110-08-0030 INVESTICIJSKO VZRD. OBJEKTA KS BLANCA 12.980 2.000 0 0 0 031.12.201401.01.200914.980


OB110-12-0037 NAKUP OPREME 2.400 1.500 0 0 0 031.12.201401.01.20133.900


OB110-13-0066 NAKUP RAČUNALNIKA 0 1.000 0 0 0 031.12.201401.01.20141.000


13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 63.987 16.420 0 0 0 0

1302 Cestni promet in infrastruktura 63.987 16.420 0 0 0 0

13029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest 31.504 16.420 0 0 0 0

OB110-07-0136 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE MED LETOM 25.904 4.000 0 0 0 031.12.201401.01.200729.904


OB110-12-0038 ODBOJNA OGRAJA 2.500 0 0 0 0 031.12.201301.01.20132.500


OB110-12-0039 UREJANJE OBCESTNIH JAŠKOV 3.100 3.100 0 0 0 031.12.201401.01.20136.200


OB110-13-0067 ASFALTACIJA JP 0 9.320 0 0 0 031.12.201401.01.20149.320


13029004 Cestna razsvetljava 32.483 0 0 0 0 0

OB110-10-0035 JAVNA RAZSVETLJAVA BLANCA 32.483 0 0 0 0 031.12.201301.01.201132.483




financiranjaKonec


v EUR

5001 KS BOŠTANJ 134.171 80.188 0 0 0 0

06 LOKALNA SAMOUPRAVA 2.595 0 0 0 0 0

0603 Dejavnost občinske uprave 2.595 0 0 0 0 0

06039001 Administracija občinske uprave 1.000 0 0 0 0 0

OB110-12-0088 NAKUP RAČUNALNIŠKE OPREME 1.000 0 0 0 0 031.12.201301.01.20131.000


06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave 1.595 0 0 0 0 0

OB110-11-0069 NAKUP PISARNIŠKE OPREME 1.595 0 0 0 0 031.12.201301.01.20111.595





OB110-12-0041 JP V KS BOŠTANJ 20.000 35.000 0 0 0 031.12.201401.01.201355.000


OB110-12-0043 JP VETRNIK 20.000 10.188 0 0 0 031.12.201401.01.201330.188


13029004 Cestna razsvetljava 5.000 5.000 0 0 0 0

OB110-12-0044 JR BOŠTANJ 5.000 5.000 0 0 0 031.12.201301.01.20135.000


16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 12.000 20.000 0 0 0 0

1603 Komunalna dejavnost 12.000 20.000 0 0 0 0

16039002 Urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost 12.000 20.000 0 0 0 0

OB110-12-0089 OBNOVA POKOPALIŠČA BOŠTANJ 12.000 20.000 0 0 0 031.12.201401.01.201332.000


18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 74.576 10.000 0 0 0 0

1803 Programi v kulturi 74.576 10.000 0 0 0 0

18039003 Ljubiteljska kultura 74.576 10.000 0 0 0 0

OB110-07-0154 OBNOVA TVD PARTIZAN BOŠTANJ 74.576 10.000 0 0 0 031.12.201401.01.200784.576




financiranjaKonec


v EUR

5002 KS KRMELJ 91.461 2.600 0 0 0 0

06 LOKALNA SAMOUPRAVA 700 0 0 0 0 0

0603 Dejavnost občinske uprave 700 0 0 0 0 0

06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave 700 0 0 0 0 0

OB110-12-0046 NAKUP RAČUNALNIŠKE OPREME 700 0 0 0 0 031.12.201301.01.2013700





OB110-12-0045 PLOČNIKI IN JR GABRIJELE 1.000 1.000 0 0 0 031.12.201401.01.20132.000



1803 Programi v kulturi 58.079 600 0 0 0 0

18039005 Drugi programi v kulturi 58.079 600 0 0 0 0

OB110-07-0158 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE DOMA SVOBODE KRMELJ 50.139 200 0 0 0 031.12.201401.01.200750.339


OB110-08-0046 KNJIŽNICA KRMELJ IN PROSTORI KS 7.940 400 0 0 0 031.12.201401.01.20098.340


1805 Šport in prostočasne aktivnosti 31.682 1.000 0 0 0 0

18059001 Programi športa 31.682 1.000 0 0 0 0

OB110-09-0074 UREDITEV ŠPORTNEGA PARKA 31.682 1.000 0 0 0 031.12.201301.01.201032.682


5003 KS LOKA 110.163 26.290 0 0 0 0




OB110-10-0037 UREJANJE JAVNIH POTI V KS 110.163 26.290 0 0 0 031.12.201401.01.2011136.453




financiranjaKonec


v EUR

5004 KS PRIMOŽ 100.603 11.335 0 0 0 0




OB110-07-0353 UREJANJE JAVNIH POTI 74.065 6.335 0 0 0 031.12.201401.01.200980.400


15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 26.538 1.000 0 0 0 0

1502 Zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor 26.538 1.000 0 0 0 0

15029002 Ravnanje z odpadno vodo 26.538 1.000 0 0 0 0

OB110-07-0282 GRADBENI MATERIAL 26.538 1.000 0 0 0 031.12.201401.01.200727.538


18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 0 4.000 0 0 0 0

1805 Šport in prostočasne aktivnosti 0 4.000 0 0 0 0

18059001 Programi športa 0 4.000 0 0 0 0

OB110-13-0068 ŠPORTNO IGRIŠČE V KS PRIMOŽ 0 4.000 0 0 0 031.12.201401.01.20144.000




financiranjaKonec


v EUR

5005 KS SEVNICA 79.835 101.366 0 0 0 0



06039001 Administracija občinske uprave 4.835 0 0 0 0 0

OB110-07-0283 NAKUP RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME 4.835 0 0 0 0 031.12.201301.01.20074.835





OB110-07-0182 PLAZOVI - SANACIJA 48.000 5.000 0 0 0 031.12.201401.01.200753.000


OB110-12-0048 JP GRM-JALOVEC 17.000 2.000 0 0 0 031.12.201401.01.201319.000


OB110-12-0052 VZDRŽEVANJE IGRIŠČ 10.000 10.000 0 0 0 031.12.201401.01.201320.000


OB110-13-0070 JP KANTUŽAR-BREĆKO 0 10.000 0 0 0 031.12.201401.01.201410.000


OB110-13-0071 JP PEČJE-ŽVEGLIČ-KOLMAN 0 13.000 0 0 0 031.12.201401.01.201413.000


OB110-13-0072 JP PEČJE-CIRJE-ZARKE 0 44.366 0 0 0 031.12.201401.01.201444.366


OB110-13-0073 JP KAPELICA-ŠETENJE 0 17.000 0 0 0 031.12.201401.01.201417.000




financiranjaKonec


v EUR

5006 KS STUDENEC 125.654 25.891 0 0 0 0




OB110-07-0186 ASFALTACIJA CEST - OBNOVA 81.154 5.000 0 0 0 031.12.201401.01.200786.154


OB110-07-0289 ŠTUDIJE O IZVED. PROJ., PROJ. DOK. 10.000 0 0 0 0 031.12.201301.01.200710.000


OB110-13-0074 REKONSTRUKCIJA PLOČNIKOV 0 6.391 0 0 0 031.12.201401.01.20146.391


OB110-13-0082 INVEST. VZDRŽ.-VZDRŽ. NEK. CEST-STUDENEC 0 3.000 0 0 0 031.12.201401.01.20143.000


13029004 Cestna razsvetljava 0 6.000 0 0 0 0

OB110-13-0075 JR STUDENEC 0 6.000 0 0 0 031.12.201401.01.20146.000


16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 7.500 500 0 0 0 0

1603 Komunalna dejavnost 7.500 500 0 0 0 0

16039001 Oskrba z vodo 5.500 500 0 0 0 0

OB110-07-0194 GRADBENI MATERIAL 5.500 500 0 0 0 031.12.201401.01.20076.000


16039002 Urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost 2.000 0 0 0 0 0

OB110-12-0053 UREDITEV POKOPALIŠČA-KS STUDENEC 2.000 0 0 0 0 031.12.201301.01.20132.000




18039005 Drugi programi v kulturi 27.000 5.000 0 0 0 0

OB110-07-0285 ADAPTACIJA KULTURNIH ZNAMENITOSTI 27.000 5.000 0 0 0 031.12.201401.01.201032.000




financiranjaKonec


v EUR

5007 KS ŠENTJANŽ 369.739 28.500 0 0 0 0



06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave 3.000 500 0 0 0 0

OB110-09-0079 INVESTICIJSKO VZDR. STAVBE KS ŠETNJANŽ 3.000 500 0 0 0 031.12.201401.01.20103.500





OB110-07-0202 ASFALTACIJA CEST V KS ŠENTJANŽ 335.234 20.000 0 0 0 031.12.201401.01.2007355.234


OB110-07-0203 GRADBENI MATERIAL 31.505 6.000 0 0 0 031.12.201401.01.200737.505


16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 0 2.000 0 0 0 0

1603 Komunalna dejavnost 0 2.000 0 0 0 0

16039001 Oskrba z vodo 0 2.000 0 0 0 0

OB110-13-0076 IZGRADNJA VODOVODA-KS ŠENTJANŽ 0 2.000 0 0 0 031.12.201401.01.20142.000




financiranjaKonec


v EUR

5008 KS TRŽIŠČE 421.350 67.939 0 0 0 0

07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 0 7.000 0 0 0 0

0703 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 0 7.000 0 0 0 0

07039002 Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč 0 7.000 0 0 0 0

OB110-13-0077 NAKUP GASILSKEGA VOZILA PGD TELČE 0 7.000 0 0 0 031.12.201401.01.20147.000





OB110-07-0208 POSODOBITEV JAVNIH POTI V KS 400.800 59.939 0 0 0 031.12.201401.01.2007460.739


13029004 Cestna razsvetljava 4.550 0 0 0 0 0

OB110-12-0031 IZGRADNJA JR 4.550 0 0 0 0 031.12.201301.01.20124.550




18039005 Drugi programi v kulturi 16.000 1.000 0 0 0 0

OB110-09-0025 OBNOVA DOMOV TRŽIŠČE IN TELČE 16.000 1.000 0 0 0 031.12.201401.01.200917.000




financiranjaKonec


v EUR

5009 KS ZABUKOVJE 193.761 43.199 0 0 0 0

06 LOKALNA SAMOUPRAVA 0 300 0 0 0 0

0603 Dejavnost občinske uprave 0 300 0 0 0 0

06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave 0 300 0 0 0 0

OB110-13-0069 NAKUP RAČUNALNIŠKE OPREME 0 300 0 0 0 031.12.201401.01.2014300





OB110-07-0212 VZDRŽEVANJE JP 178.761 34.899 0 0 0 031.12.201401.01.2007213.660


13029004 Cestna razsvetljava 2.000 5.000 0 0 0 0

OB110-12-0054 JAVNA RAZSVETLJAVA ZABUKOVJE 2.000 5.000 0 0 0 031.12.201401.01.20137.000


16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 13.000 3.000 0 0 0 0

1603 Komunalna dejavnost 13.000 3.000 0 0 0 0

16039002 Urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost 13.000 3.000 0 0 0 0

OB110-12-0055 MRLIŠKA VEŽICA 13.000 3.000 0 0 0 031.12.201401.01.201316.000


Legenda:

* - podatek iz dokumentacije projekta

18.110.516 7.494.853 10.933.246 14.370.762 8.147.492 10.171.610Skupaj NRP:

6.660.629 2.865.823 1.515.904 280.000 552.500 80.000PV-EU PV - EU sredstva

10.763.132 3.288.178 6.949.977 8.999.085 5.249.882 7.416.633PV-LS PV - Lastna proračunska sredstva

531.632 883.328 2.458.266 5.091.677 2.345.110 2.674.977PV-TDP PV - Transfer iz državnega proračuna

155.123 0 0 0 0 0PV-TDP (EU) PV - Transfer iz državnega proračuna (E

18.110.516 7.037.329 10.924.147 14.370.762 8.147.492 10.171.610Skupaj PV - Proračunski viri

0 457.524 9.099 0 0 0OV-DO OV - Druge občine

0 457.524 9.099 0 0 0Skupaj OV - Ostali viri



15. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Predlog sklepa o dopolnitvi načrta ravnanja z

nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014 Številka: 410-0056/2013 Pripravljavec gradiva: Roman Strlekar, višji svetovalec za pravne zadeve Poročevalka: Alenka Mirt, vodja Splošne službe


Številka: 410-0056/2013 Datum: 16.1.2014

Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12), 7. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13) ter 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) župan Občine Sevnica predlaga Občinskemu svetu Občine Sevnica v sprejem naslednjo

DOPOLNITEV št. 1

NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE SEVNICA ZA LETO 2014

Občinski svet je na 25. redni seji, dne 27.11.2013, kot sestavni del proračuna občine sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014. Postopek razpolaganja (prodaja, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja) ter pridobivanja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sprejeme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog župana. Ker v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem niso vključene parcele, za katere je bila prodaja, nakup ali menjava dogovorjena naknadno oziroma jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem, je potrebno letni načrt ravnanja občinskega stvarnega premoženja dopolniti. Navedene dopolnitve nimajo finančnih posledic na proračun, saj bodo postopki ravnanja z nepremičnim premoženjem izvedeni v okviru sprejetega proračuna in posameznih proračunskih postavk. Postopek razpolaganja se bo vršil v skladu z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12) ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13). V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem se izbere metoda, s katero se zagotavlja javnost in preglednost postopkov in ki omogoča najugodnejši izid ravnanja s stvarnim premoženjem za občino. I. Dopolnitev št. 1 Načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Sevnica za leto

2014 (Priloga 1)

Občina Sevnica predvideva odkup objekta Boštanj 24 zaradi ureditve središča kraja Boštanj, v kolikor bo z lastniki dosežen ustrezen dogovor. Prav tako je občina zainteresirana za nakup objekta Kvedrova cesta 1 v Sevnici, ki se prodaja po postopku javne dražbe v izvršilnem postopku. Objekt bi uredili za potrebe socialnega podjetniškega inkubatorja oz. drugih

podobnih dejavnosti. Občina Sevnica se z Zavodom za blagovne rezerve pogaja za nakup opuščenega objekta blagovnih rezerv v Loki pri Zidanem Mostu, ki bi ga lahko preuredili in namenili za potrebe krajevne skupnosti, arhiva občine in drugih inštitucij, skladišča civilne zaščite, PGD Loka in drugih društev, v primeru morebitnega interesa pa bi se del prostorov lahko oddal v najem za izvajanje gospodarske dejavnosti. Objekt in zemljišče se nahaja tudi v območju, kjer je predvidena ureditev prometa in dostopov v kraju Loka. II. Dopolnitev št. 1 Načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto

2014 (Priloga 2) V načrt se vključijo parcele, ki so v postopkih geodetske odmere cest in v naravi predstavljajo funkcionalno zemljišče oz. zemljišče v zasebni rabi. Parcele se bodo menjale za zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste. Prav tako je na podlagi izraženega interesa smiselna prodaja parc. št. 63/4 k.o. Sevnica zainteresiranemu kupcu, pri čemer se bo predhodno izvedla cenitev zemljišča. Predlog sklepa: Občinski svet Občine Sevnica je sprejel sklep o dopolnitvi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014, ki zajema: - Dopolnitev št. 1 Načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Sevnica za leto 2014 (Priloga 1) - Dopolnitev št. 1 Načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014 (Priloga 2). Pripravil: Roman Strlekar, univ.dipl.prav. Višji svetovalec za pravne zadeve Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica Priloge:

1. Priloga 1 – Dopolnitev št. 1 Načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Sevnica za leto 2014,

2. Priloga 2 - Dopolnitev št. 1 Načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014.

Vročiti:

1. Občinskemu svetu Občine Sevnica. Vložiti:

1. v zadevo, tu.

PRILOGA 1 Dopolnitev št. 1 Načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Sevnica za leto 2014

Zap. št. Vrsta nepremičnine Okvirna velikost

(m2)

Predvidena sredstva (EUR)

1. stavba z zemljiščem

Stanovanjska hiša Boštanj 24, parc. št. 402/2 in 400/2 k.o. Boštanj

271 5.500


Stanovanjska hiša Kvedrova cesta 1, parc. št. 1/6 in 1/2, k.o. Sevnica

467 46.937


Objekt blagovnih rezerv v Loki pri Zidanem Mostu, parc. št. 7/3, 7/5 in 7/6 k.o. Loka

4.226 80.000

SKUPAJ 132.437

PRILOGA 2 Dopolnitev št. 1 Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2014 1. Načrt razpolaganja z zemljišči

Zap. št.

Šifra k.o.

Katastrska občina

Parc. št. Kvadratura Posplošena tržna oz. orientacijska vrednost

nepremičnine

1. 1389 Goveji Dol 1005/2 115 734

2. 1364 Loka pri

Zidanem Mostu 826/6 47 300

3. 1379 Sevnica 63/4 141 1.348

4. 1367 Zabukovje 1695/10 235 1.499

5. 1367 Zabukovje 1696/4 545 670

6. 1367 Zabukovje 1696/7 137 169

SKUPAJ 4.720


16. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Ukinitev statusa javnega dobra in predlog razpolaganja z

nepremičnim premoženjem Občine Sevnica Številka: 7113-0050/2008 46502-0028/2005

Pripravljavec gradiva: Roman Strlekar, višji svetovalec za pravne zadeve Poročevalka: Alenka Mirt, vodja Splošne službe


Številka: 7113-0050/2008 46502-0028/2005

Datum: 16.1.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Ukinitev statusa javnega dobra in predlog razpolaganja z nepremičnim

premoženjem Občine Sevnica Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12), 9. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13) ter 111. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) župan predlaga Občinskemu svetu Občine Sevnica v sprejem naslednji predlog prodaje nepremičnega premoženja Občine Sevnica.

1. Podatki o nepremičninah

Parc. št. k.o. Površina

m² Vrednost v

EUR

Predvidena metoda

razpolaganja

1695/4

1367 –Zabukovje

56 357,28

Neposredna menjalna pogodba

1695/6 75 478,50

1695/8 181 1.154,78

1695/10 235 1.499,30

Skupaj 547 3.489,86

Navedeno zemljišče v naravi predstavlja opuščeno javno dobro oziroma funkcionalno in deloma z objekti zasedeno zemljišče v okviru kmetije. Potek dostopne ceste v naravi je drugačen kot katastrski, zaradi česar se je izvedla odmera poti po dejanskem stanju. Sočasno se je izvedla tudi odmera javne poti 872513 Zabukovje – Laše – Reber, ki poteka po zasebnem zemljišču. Glede na navedeno je smiselna zamenjava zgoraj navedenih parcel s parcelami, po katerih poteka javna pot in nekategorizirana cesta, ki je v javni rabi. Skupna površina zemljišč, ki jih s predmetno menjavo pridobiva Občina Sevnica je 3.729 m2. Vrednost občinskih parcel je določena na podlagi Sklepa o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega zemljišča v Občini Sevnica za leto 2014 (Uradni list RS, št. 100/13), in sicer znaša 6,38 EUR/m2. Za razpolaganje s predmetnimi parcelami je potrebno predhodno ukiniti status javnega dobra. Menjava se izvede brez doplačila.

2.

Podatki o nepremičninah

Parc. št. k.o. Površina

m² Vrednost v

EUR

Predvidena metoda

razpolaganja

180/2 1367 – Zabukovje

31.587 7.124

Javna dražba

180/3 2.079 469

22/3

1369 – Trnovec

12.904 3.118

22/6 5.580 1.348

22/7 6.942 2.013

22/8 19.283 5.591

63/4 1.607 338

Skupaj 79.982 20.001

Obrazložitev Zemljišča je Občina Sevnica leta 2005 pridobila v zapuščinskem postopku po domski oskrbovanki. V naravi zemljišče predstavlja gozd, ki leži nad cesto Laše-Pusti Vrh. Gozd leži v velikem nagibu in je zahteven za spravilo lesa. Gozd je mešani sestoj predvsem drobovnjaka in grmovja in je vrednoten kot gozd s slabo lesno zalogo. Vrednost nepremičnin je ugotovljena na podlagi cenitve sodnega cenilca za kmetijstvo. Parcele se bodo prodajale po postopku javne dražbe in v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (objava na oglasni deski UE Sevnica). Z najugodnejšim dražiteljem bo sklenjena neposredna prodajna pogodba. V skladu z določbo tretjega odstavka 111. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) in 12. člena Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2014 (Uradni list RS, št. 100/13) odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine v ocenjeni vrednosti nad 20.000 EUR sprejme občinski svet. Predlog sklepa: Občinski svet Občine Sevnica je sprejel sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za parc. št. 1695/4, 1695/6, 1695/8 in 1695/10, vse k.o. 1367 – Zabukovje ter odobril predlog razpolaganja. Občinski svet Občine Sevnica je odobril prodajo parc. št. 180/2 in 180/3, obe k.o. 1367 – Zabukovje ter parc. št. 22/3, 22/6, 22/7, 22/5 in 63/4, vse k.o. 1369 – Trnovec. Pripravil: Roman Strlekar, univ.dipl.prav., Višji svetovalec za pravne zadeve Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica Priloge:

1. orto-foto posnetek parcel, 2. sklep o ukinitvi statusa javnega dobra

Vročiti: 1. Občinskemu svetu Občine Sevnica.

Vložiti: 1. v zadevo, tu.

PREDLOG

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB, 14/05–popravek, 92/05–ZJC-B, 93/05–ZVMS, 111/05–odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13) in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na ___ redni seji dne __________ sprejel

SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA

1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra za parcele št. 1695/4, 1695/6, 1695/8 in 1695/10, vse k.o. 1367 – Zabukovje.

2. člen Nepremičnine, navedene v 1. členu tega sklepa, prenehajo imeti značaj javnega dobra in se zanje vknjiži lastninska pravica na ime Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica, matična št. 5883008000.

3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 7113-0050/2008 Datum: _____________ Občina Sevnica

Župan Srečko OCVIRK


17. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Tonsko in vizualno snemanje sej Občinskega sveta

Občine Sevnica Številka: 382-0001/2011 Pripravljavca gradiva: Lidija Udovč, višja svetovalka občinskega sveta Aleš Stegenšek Poročevalec: Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica

SPLOŠNA SLUŽBA Številka: 382-0001/2011 Datum: 10.1.2014

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Tonsko in vizualno snemanje sej Občinskega sveta Občine Sevnica Spoštovani! Na 25. redni seji občinskega sveta, ki je potekala 27.11.2013, je bil pri točki dnevnega reda Predlog Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2014, med drugim podan sledeči amandma, ki ni bil sprejet: Pri uporabniku 3000 ŽUPAN se v okviru področja porabe 01 POLITIČNI SISTEM v okviru glavnega programa 0101 Politični sistem v okviru podprograma 01019003 Dejavnosti župana in podžupana zmanjša postavka 01302 Materialni stroški urada župana za 20.000 EUR. Pri uporabniku 3000 ŽUPAN se v okviru področja porabe 01 POLITIČNI SISTEM v okviru glavnega programa 0101 Politični sistem v okviru podprograma 01019003 Dejavnosti župana in podžupana poveča postavka 01302 Materialni stroški urada župana (za vzpostavitev in zagotovitev snemanja in predvajanja prenosov in/ali posnetkov sej občinskega sveta) za 20.000 EUR. V razpravi je bil podan predlog, da naj občinska uprava pridobi vrednostno ponudbo za izvedbo video snemanja ter predvajanja sej občinskega sveta. Na podlagi ponudbe naj bi svetniki na naslednji seji občinskega sveta odločali o predlogu za video snemanje sej sveta.

V skladu z 58. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 106/11, v nadaljevanju: poslovnik) se potek seje snema s snemalno napravo, posnetek mora biti shranjen najmanj 10 let v sejnem dosjeju, skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. V 32. členu poslovnika je navedeno, da če so zagotovljene tehnične in finančne možnosti, se lahko seja snema z napravo za tonsko in vizualno snemanje ter posnetek objavi na spletni strani občine. Zaradi izraženih pobud svetnikov, da bi delo občinskega sveta približali občanom, se zvočni posnetki sej, od februarja 2012, objavljajo na spletni strani Občine Sevnica. Trenutno je na spletni strani možno poslušati 8 posnetkov sej občinskega sveta za zadnjih 12 mesecev. Na naslovni strani spletnega portala www.obcina-sevnica.si so poleg gradiva in zapisnikov, vidno označeni tudi zvočni zapisi poteka sej občinskega sveta. Uporaba oziroma poslušanje posnetkov je poenostavljena, saj uporabniku ni potrebno poslušati celotnega posnetka seje, če tega ne želi, ker je zvočni zapis ločen po točkah dnevnega reda. Uporabnik s klikom na naslov točke dnevnega reda dostopa do zvočnega zapisa poteka seje pri tej točki.

Spletna statistiko poslušanja posnetkov sej beleži število poslušanj po posameznih točkah dnevnega reda vsake seje. V nadaljevanju je statistika in pregled ogledov:

ena najbolj poslušanih vsebinskih točk je običajno Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Od ostalih točk je najbolj poslušana 7. točka 17. redne seje - Predlog Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica. Pri tej točki je bilo 39 poslušanj od 27 obiskovalcev (nekateri so poslušali dvakrat ali večkrat), povprečen čas poslušanja tega posnetka je bil dobri dve minuti (127,80 sekunde), posnetek te točke pa traja 92 minut (27 poslušalcev je torej poslušalo v povprečju 2,5 % posnetka). Povprečje poslušanja po posamezni točki je manj kot 10 obiskovalcev, ob tem pa je treba upoštevati, da se dva obiska uporabita za objavo in testiranje posnetka po objavi in da v večini točke niso poslušane v celoti, ampak bistveno manj kot 20 %. V prilogi je prikazan pregled šestih ponudb za tonsko in vizualno snemanje sej, s tehničnimi rešitvam in opredeljenimi dodatnimi stroški ter potrebami za zagotovitev prostora v dvorani, kjer seje potekajo, za predvidene kamere s stojali in kamermane. Poslušanje posnetkov občinskega sveta predstavlja eno manj obiskanih vsebin spletnega portala, kljub temu, da je povezava do posnetka izpostavljena na naslovni strani, saj spletni portal Občine Sevnica beleži v povprečju 200 obiskovalcev dnevno, ob bolj aktualnih temah tudi več. V statistični regiji Posavje, ki obsega šest občin, izvaja vizualno snemanje sej le Občina Brežice. Ostale posavske občine na svojih spletnih straneh ne objavljajo niti zvočnih zapisov sej. Prevladuje mnenje, da je na podlagi poslovniških določil javnost dela občinskega sveta zagotovljena z možnostjo navzočnosti občanov in predstavniki sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. Glede na predstavljene statistične podatke in druge ugotovitve ocenjujemo, da za enkrat ni potrebe še po vizualnem snemanju sej občinskega sveta, če pa bo odločitev občinskega sveta drugačna, pa bo Občina Sevnica poskrbela za primerno in cenovno sprejemljivo rešitev v roku dveh mesecev. Z lepimi pozdravi, Pripravila: Lidija Udovč, univ.dipl.ekon. višja svetovalka občinskega sveta Aleš Stegenšek


Vročiti:

- naslovu, - v spis.

Z.š. Ponudnik Opis storitve Cena na sejo Opombe

1. Perftech, Ljubljana

Prenos sej občinskega sveta v živo preko interneta in snemanje sej na spletni strežnik za kasnejši ogled. Snemanje s 2-3 fiksno nameščenimi kamerami, brez prisotnosti kamermanov. Snemanje naročnik vklopi z aplikacijo na prenosniku. Arhivski izvod posnetka, statistika ogledov.

Na 1 sejo 346,48 EUR + enkratni strošek cca 12.710,46 EUR

Cena velja, če naročnik kupi opremo za snemanje v vrednosti 8.710,46 EUR. Poleg tega mora naročnik zagotovi mikrofone na mizah (cca 4x) in optično povezavo hitrosti najmanj 12/12 Mb, kar pomeni, da mora biti v konferenčni dvorani zagotovljen dostop do interneta preko kabla. Predvideni dodatni stroški pri tej ponudbi so cca 4.000 EUR za inštalacijska dela za internet in elektriko (vsaka kamera mora imeti omogočen električni in internetni priključek), nakup mikrofonov in prenosnika. Ponudba velja ob sklenitvi pogodbe za najmanj 36 mesecev.

2. Bojan Kostevc Kompletna storitev avdio-video snemanja seje občinskega sveta z 2-3 kamerami full HD s kamermani, montaža in grafična obdelava posnetka po točkah dnevnega reda, kasnejša objava posnetka na spletnem strežniku, arhivski DVD. Ni direktnega prenosa sej v živo preko interneta.

490,00 EUR V konferenčni dvorani je potrebno zagotoviti prostor za 2-3 kamere s stojali ter kamermane.

3. Perftech, Ljubljana

Prenos sej občinskega sveta v živo preko interneta in snemanje sej na spletni strežnik za kasnejši ogled. Snemanje s 2-3 fiksno nameščenimi kamerami, brez prisotnosti kamermanov. Snemanje naročnik vklopi s aplikacijo na prenosniku. Arhivski izvod posnetka, statistika ogledov.

Na 1 sejo 628,30 EUR + enkratni strošek cca 4. 000,00 EUR

Cena velja za kompletno storitev s ponudnikovo opremo. naročnik zagotovi mikrofone na mizah (cca 4x) in optično povezavo hitrosti najmanj 12/12 Mb, kar pomeni, da mora biti v konferenčni dvorani zagotovljen dostop do interneta preko kabla. Predvideni dodatni stroški pri tej ponudbi so cca 4.000 EUR za inštalacijska dela za internet in elektriko (vsaka kamera mora imeti omogočen električni in internetni priključek), nakup mikrofonov in prenosnika. Ponudba velja ob sklenitvi pogodbe za najmanj 36 mesecev.

4. Zoran Čulk s.p., Radeče

Kompletna storitev avdio-video snemanje seje občinskega sveta z 2-3 kamerami full HD s kamermani, montaža in grafična obdelava posnetka po točkah dnevnega reda, kasnejša objava posnetka na spletnem strežniku, arhivski DVD. Ni direktnega prenosa sej v živo preko interneta.

1.250,00 EUR V konferenčni dvorani je potrebno zagotoviti prostora za 2-3 kamere s stojali ter kamermane.

5. Samo Finžgar s.p. Begunje


1.644,00 EUR V konferenčni dvorani je potrebno zagotoviti prostor za 2-3 kamere s stojali ter kamermane.

6. Grabnar Boštjan s.p., Kranj


1.740,00 EUR V konferenčni dvorani je potrebno zagotoviti prostor za 2-3 kamere s stojali ter kamermane.


18. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Poročilo o izdanih Listinah Občine Sevnica v letu 2013 Številka: 010-0001/2014 Pripravljavka gradiva: Jelka Tršinar, višja svetovalka župana Poročevalec: Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica


KABINET ŽUPANA Številka: 010-0001/2014 Datum: 15. 1. 2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Poročilo o izdanih Listinah Občine Sevnica v letu 2013 Na osnovi 22. člena Odloka o priznanjih Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 25/09 – UPB, 51/12) se v Kabinetu župana vodi evidenca o podeljenih Listinah Občine Sevnica. Odlok tudi določa, da župan enkrat letno seznani občinski svet o podeljenih listinah. V letu 2013 so Listino Občine Sevnica prejeli naslednji dobitniki:

1. Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovje Listina s številko 094-0001/2013 je bila podeljena za uspešno in prizadevno delo na področju gasilstva, za razvijanje kulturnega in družabnega življenja v kraju ter ob praznovanju 30-letnice delovanja. Podelitev je bila opravljena 14. junija 2013 na slavnostni seji ob 30-letnici delovanja PGD Zabukovje. Listino je podelil župan Srečko Ocvirk. 2. Prostovoljno gasilsko društvo Loka Listina s številko 094-0014/2013 je bila podeljena za uspešno in prizadevno delo na področju gasilstva, za dolgoletno razvijanje kulturnega in družabnega življenja v kraju ter ob praznovanju 130-letnice delovanja. Podelitev je bila opravljena 3. avgusta 2013 na slovesnosti ob 130-letnici delovanja društva v Loki pri Zidanem Mostu. Listino je podelil župan Srečko Ocvirk.

3. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Listina s številko 094-0023/2013 je bila podeljena ob desetletnici aktivnega delovanja in društvenega povezovanja, ki lepša in bogati tretje življenjsko obdobje članic in članov, s tem pa prispeva k dvigu kakovosti širšega družbenega življenja v občini. Podelitev je bila opravljena 1. oktobra 2013 na prireditvi ob 10-letnici delovanja društva. Listino je podelil župan Srečko Ocvirk.

4. Irma Pirc Listina s številko 094-0024/2013 je bila podeljena za izjemen športni dosežek na svetovnem mladinskem prvenstvu v ju-jits borbah v Romuniji, za osvojeno 2. mesto v kategoriji do 55 kg in osvojen naslov svetovne podprvakinje. Podelitev je bila opravljena 26. novembra 2013 na sprejemu pri županu Občine Sevnica. Listino je podelil župan Srečko Ocvirk.

Pripravila: Jelka TRŠINAR, univ. dipl. geogr. in spl. jezikosl. Višja svetovalka župana

Srečko OCVIRK

župan Občine Sevnica Vročiti:

- naslovu, - v spis.


19. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Poročilo o prihodkih iz naslova omejitve dedovanja v letu

2013 Številka: 7110-0001/2014 Pripravljavka gradiva: Alenka Mirt, vodja Splošne službe Poročevalka: Alenka Mirt, vodja Splošne službe

Številka: 7110-0001/2014 Datum: 20. 1. 2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: PRIHODKI IZ NASLOVA OMEJITVE DEDOVANJA V LETU 2013 – poročilo Spoštovani

Na podlagi 128. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, RS, št. 17/91-I-ZUDE, 13/94-ZN, 40/94 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/94-ZN-B, 117/00 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/01, 83/01-OZ) je Občina upravičena v zapuščinskem postopku zahtevati omejitev dedovanja in izročitev premoženja v vrednosti prejete pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu (financiranje institucionalne oskrbe, pomoči na domu). Prav tako Občina v zapuščinskih postopkih uveljavlja terjatev iz naslova morebitnega plačila pogrebnih stroškov. V letu 2013 je Občina Sevnica svojo terjatev prijavila v osmih zapuščinskih postopkih, v skupni višini terjatev 621.858,39 EUR, od katerih je šest že zaključenih. V letu 2013 je bilo zaključenih osem zapuščinskih zadev, in sicer dve iz prejšnjih let, v katerih je Občina Sevnica priglasila terjatve iz naslova plačevanja domske oskrbe in plačila stroškov pogreba. Občina Sevnica je po zaključenih zapuščinskih zadevah v letu 2013 za pokojnike plačala skupaj 60.998,39 EUR za stroške institucionalnega varstva in stroške pogreba. V zapuščinskih postopkih je na podlagi sklepov o dedovanju prejela naslednja sredstva le denarna sredstva v višini 13.665,53 EUR. V letu 2013 Občina Sevnica po sklepu o dedovanju ni prejela v last nepremičnin, prejeli smo finančna sredstva, v treh primerih zapustnik ni zapustil premoženja, v enem primeru pa je Občina Sevnica že v teku zapuščinskega postopka podala umik terjatve, saj so dediči terjatev poravnali sami na račun Občine Sevnica in tako Občina Sevnica v zapuščinski zadevi ni bila več stranka postopka. Podrobnejši prikaz terjatev in prihodkov iz zapuščinskih zadev je prikazan v priloženi tabeli.

Alenka MIRT, univ.dipl.prav. vodja splošne službe Priloga: 1. tabela prihodkov iz naslova omejitve dedovanja v letu 2013. Vročiti: 1. Občinskemu svetu Občine Sevnica. 2. v zadevo, tu.

PRIHODKI IZ NASLOVA OMEJITVE DEDOVANJA V LETU 2013

Terjatev občine (EUR)

Datum sklepa o dedovanju

Zapuščina

plačilo terjatve (v EUR)

SALDO (EUR) nepremičnine

ocenjena vrednost

premoženja (EUR)

TRR (EUR)

1. 1.845,72 umik terjatve dne

10.9.2013

dediči poravnali

1.845,72 EUR 0,00

2. 507,12 23.4.2013 0,00 -507,12

3. 507,12 10.9.2013 terjatev

poravnana v višini 507,12

0,00

4. 7.333,25 23.4.2013 93,40 0 -7.239,85

5. 11.219,29 29.1.2013

dedič poravnal celotno terjatev

v višini 11.219,29

0,00

6. 8.909,04 obvestilo sodišča da ni

premoženja z dne 5.7.2013

0,00 -8.909,04



0,00 -3.440,04



0,00 -27.236,81

∑ 60.998,39 -47.332,86


20. t.d.r.


29.1.2014

ZADEVA: Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega

sveta Številka: 033-0001/2014


Oddelek za okolje in prostor Številka: 033-0001/2014 Datum: 7.1.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Odgovori na vprašanja članov Občinskega sveta Občine Sevnica, z dne

23.10.2013 Jožef Žnidarič: Predlaga seznanitev občinskega sveta s končnim poročilom o izgradnji odprtega širokopasovnega omrežja (v nadaljevanju: OŠO) na območju Občine Sevnica. Odgovor: Od zaključka gradnje odprtega širokopasovnega omrežja konec leta 2012 dalje ima vsako gospodinjstvo, ki je uvrščeno na seznam belih lis (v nadaljevanju: bela lisa) omogočeno priključitev na omrežje, saj je bilo omrežje zgrajeno tako, da so vse bele lise od omrežja oddaljene manj kot 200 metrov. Končni uporabniki (bele lise) se lahko na omrežje priključijo tako, da naročijo izgradnjo naročniškega razvodnega priključka (kratica: RNO) upravljavcu omrežja GVO, d.o.o., nato pa naročijo storitev pri enem izmed ponudnikov širokopasovnih storitev, ki na tem omrežju zagotavljajo storitve končnim uporabnikom.

1. Obstoječi ponudniki storitev na omrežju V letu 2013 so storitve končnim uporabnikom zagotavljali tri operaterji, in sicer:

- AMIS d.o.o., Tržaška cesta 85, 2001 Maribor (www.amis.si), - Zavod kabelske televizije, NHM Sevnica, Trg svobode 13a, 8290 Sevnica in - Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana (www.siol.net).

2. Pregled zgrajenih priključkov

Na dan 1.12.2013 je bilo na omrežju zgrajenih skupaj 1.025 RNO priključkov. Pregled števila zgrajenih priključkov po posameznih funkcijskih lokacijah je razviden iz tabele 1. Tabela 1: Pregled zgrajenih priključkov na dan 1.12.2013 po posameznih funkcijskih lokacijah Funkcijska lokacija Št. zgrajenih priključkov Boštanj 238 Loka 108 Poklek 137 Sevnica 188 Studenec 110 Šentjanž 97 Tržišče 147

Skupaj: 1025

3. Pregled aktivnih priključkov Na dan 1.12.2013 je bilo na omrežju aktivnih skupaj 626 RNO priključkov. Število aktivnih priključkov po posameznih funkcijskih lokacijah predstavljamo v tabeli 2. Tabela 2: Pregled aktivnih priključkov na dan 1.12.2013 po posameznih funkcijskih lokacijah Funkcijska lokacija Št. aktivnih priključkov Boštanj 160 Loka 68 Poklek 81 Sevnica 106 Studenec 63 Šentjanž 63 Tržišče 85

Skupaj: 626

4. Delež aktivnih priključkov Na dan 1.12.2013 je bilo v povprečju aktivnih 61% vseh zgrajenih priključkov, največ na območju funkcijske lokacije Boštanj (67%) in najmanj na območju funkcijske lokacije Sevnica (56%). Natančni podatki so razvidni iz tabele 3. Tabela 3: Delež aktivnih priključkov na dan 1.12.2013 po posameznih funkcijskih lokacijah Funkcijska lokacija Št. zgrajenih priključkov Št. aktivnih priključkov Delež Boštanj 238 160 67% Loka 108 68 63% Poklek 137 81 59% Sevnica 188 106 56% Studenec 110 63 57% Šentjanž 97 63 65% Tržišče 147 85 58%

Skupaj: 1025 626 61%

5. Pregled aktivnih priključkov po posameznem ponudniku storitev

V tabeli 4 predstavljamo podatke o številu aktivnih priključkov posameznega ponudnika storitev. Kljub temu, da ima eden izmed prisotnih ponudnikov (Telekom Slovenije, d.d.) sicer v Sloveniji status ponudnika širokopasovnih storitev s prevladujočo tržno močjo, pa ugotavljamo, da ta ponudnik na odprtem širokopasovnem omrežju v občini Sevnica nima največjega tržnega deleža. Glede na relativno dobro porazdelitev tržnih deležev na omrežju (40%-39%-21%), pa tudi na podlagi informacij o številnih ugodnostih, ki jih končnim uporabnikom nudijo ponudniki storitev, je mogoče sklepati, da konkurenca na področju storitev za končne uporabnike na omrežju uspešno deluje. Tabela 4: Pregled aktivnih priključkov po ponudnikih storitev Ponudnik storitev Število aktivnih priključkov Tržni delež Amis d.o.o. 252 40% Zavod kabelske televizije, NHM Sevnica

130 21%

Telekom Slovenije, d.d. 244 39% Skupaj: 626 100%

6. Zaključek Na dan priprave tega poročila (13.12.2013) je bilo zgrajenih skupaj 1.043 RNO priključkov na območju belih lis, od tega je bilo aktivnih priključkov, kjer so uporabniki že uporabljali storitve, skupaj 657. Trenutno GVO, d.o.o. zaključuje izgradnjo vseh RNO priključkov na območju belih lis, hkrati pa pospešeno izvaja priklope zainteresiranih uporabnikov na omrežje. Ocenjujemo, da bo, v kolikor bodo vremenske razmere tudi v prihodnjih mesecih ugodne za izvajanje gradbenih del, gradnjo RNO priključkov na območju belih lis zaključili predvidoma do 31.3.2013. Zvonko Tuhtar: Zanima ga, kdaj bo omogočena oskrba zaselka Jelša iz javnega vodovoda. Odgovor: V letu 2012 je Občina Sevnica ob izgradnji optičnega omrežja pričela tudi z izgradnjo vodovodnega sistem za območje Jelše. Položenih je bilo 7.050 m primarnih in sekundarnih vodov. Vodni vir, iz katerega se s pitno vodo že oskrbuje del prebivalcev navedenega območja, so viški vode iz vodnega vira za naselje Razbor. V sušnem, poletnem delu leta 2013, so bili na vodovodni sistem priključeni že prvi uporabniki. Zaradi hidravlično zahtevnega območja, je pred priključitvijo uporabnikov potrebno zgraditi še vodni zbiralnik v zaselku Lisce, 2 razbremenilnika na obstoječi trasi vodovoda in cca 1 km novega vodovoda do končnega uporabnika na naslovu Breg 19a. Trenutno se za traso vodovoda, lokacije razbremenilnikov ter vodnega zajetja pridobiva služnostne pogodbe, kar je osnova za nadaljevanje gradbenih in vodoinštalaterskih del, katera po pogodbi z Občino Sevnica izvaja Komunala d.o.o. Sevnica. Vincenc Sitar: Povpraša po načinu priklopa na odprto širokopasovno omrežje v primeru, če je hišni priključek že izdelan. Odgovor: V kolikor je bil hišni priključek na odprto širokopasovno omrežje v občini Sevnica zgrajen s strani GVO d.o.o., je naslednji korak izbor operaterja (Zavod kabelske televizije, NHM Sevnica; Amis ali Siol). V kolikor je obstoječa omarica od drugega operaterja, priklop ni mogoč brez njihovega soglasja. Pripravil: Bojan Kostevc Roman Perčič, univ.dipl.inž. višji referent za investicije in razvoj vodja oddelka za okolje in prostor Vročiti: - naslovu - v spis

Oddelek za okolje in prostor Številka: 033-0001/2014 Datum: 16. 1. 2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Odgovor na pobudo člana Občinskega sveta Občine Sevnica, podano na

25. redni seji, dne 27. 11. 2013 Božidar Groboljšek: Pri odgovoru o možnostih ureditve enosmernega prometa v delu starega mestnega jedra Sevnice predlaga, da naj Občina Sevnica na Direkciji RS za ceste vztraja vsaj na omejitvi hitrosti 30 km/h, na odseku Glavnega trga do naselja Pod Vrtačo.

Odgovor: V zvezi pobude za uvedbo območja omejene hitrosti 30 km/h na odseku Glavnega trga v Sevnici, smo pridobili mnenje Direkcije RS za ceste, da je takšna ureditev upravičena na pododseku reg. ceste R3-679/3909 Sevnica-Brestanica, od km 8,5 - 50 m (križišče za Drožanjsko) do km 9,0 + 150 m (priključek Pod Vrtačo). Za spremenjeno prometno ureditev na državni cesti je potrebno najprej pripraviti projektno nalogo, ki jo potrdi Direkcija RS za ceste ter v nadaljevanju izdelati izvedbeni načrt s katerim mora Direkcija prav tako soglašati. Z aktivnostmi bomo letos nadaljevali. Prilagamo odgovor Direkcije RS za ceste, z dne 18. 11. 2013, na pobudo Tomaža Lisca, podano na 24. redni seji, za sanacijo poškodovanega vozišča v rondoju v Boštanju, v smeri izvoza proti naselju Boštanj. S spoštovanjem, Pripravil: Robert Kaše, univ. dipl. inž. str. višji svetovalec za ceste in komunalo

Roman Perčič, univ. dipl. inž. str. vodja oddelka za okolje in prostor Priloga: - kot v besedilu

Vročiti: - naslovu - v spis

Oddelek za okolje in prostor

Številka: 033-0001/2013 Datum: 15.01.2014

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Odgovor na pobudo člana občinskega sveta, podano na 25. redni seji, dne 27.11.2013

Rok Petančič: Glede odgovora o prometni ureditvi na platoju Šmarje je dodal, da iz zapisnika o terenskem ogledu izhajajo še manjše ureditve, katere naj se tudi izvedejo. Odgovor: V prilogi je zapisnik o terenskem ogledu. Na osnovi zapisnika so bile talne označbe izvedene, v letošnjem letu pa bomo ponovno obnovili vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo v križišču. Lep pozdrav,

Pripravil: Jurij Kuhar višji svetovalec za komunalno infrastrukturo Roman Perčič, univ.dipl.inž. vodja Oddelka za okolje in prostor

Priloga:

- kot v tekstu. Vročiti:

- naslovu. Vložiti:

- v zadevo, tu.

Številka: 033-0001/2013 Datum: 13.12.2013 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Odgovori na vprašanja in pobude članov Občinskega sveta Posredujemo vam odgovore na vprašanja, ki so jih podali člani Občinskega sveta Občine Sevnica na 25. redni seji dne, 27.11.2013. Jožef Žnidarič: Pri odgovoru, ki se je nanašal na sanacijo na lokalni cesti Radna – Lukovec, je pripomnil, da je zadeva urejena, še vedno pa niso odstranjeni ostanki asfalta. Odgovor: Občina Sevnica je v sklopu sanacije plazu na lokalni cesti Radna – Lukovec, sanirala tudi poškodovan odsek cestišča, ki je zajemal odstranitev poškodovanega asfalta, zamenjava spodnjega ustroja cestišča ter ponovno asfaltacijo cestišča. Izvajalec del je na prošnjo tamkajšnjih lastnikov zemljišč pustil nekaj starega asfalta ob cestišču. Dogovorjeno je bilo, da bodo lastniki uporabili star asfalt pri urejanju svojih dvorišč. Lastniki do danes niso uporabili starega asfalta, zato je Občina Sevnica naročila vzdrževalcu lokalnih cest, da odstranijo ostanke starega asfalta. Janez Podlesnik: 1. Visoke vode so na Sevnični poškodovale nekaj mostov. Zanima ga, zakaj so vrednosti

projektov za obnovo mostov na obstoječi lokaciji tako visoke. 2. Na cesti Podvrh – Zabukovje je v bližini ovinka plaz in predlaga njegovo ureditev. Odgovor: 1. Vrednosti, ki so navedene v proračunu Občine Sevnica za leto 2014, za namen pridobitev

projektne dokumentacije za gradnjo novih mostov, so ocenjene vrednosti glede na primerljive projekte. Občina Sevnica bo v skladu z Zakonom o javnem naročanju pristopila k izvedbi najugodnejšega projektanta za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo novega mostu. Projekt mora pridobiti soglasje upravljalca vodotoka, Agencije Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto, zaradi česar je potrebna tako obsežna dokumentacija, ki predstavlja tudi višje stroške.

2. Vzdrževalec lokalnih cest, podjetje CGP d.d. iz Novega mesta je v sklopu pregledniške službe omenjen podor cestišča že evidentiral ter o tem obvestil tudi Občino Sevnica. Skupaj z vzdrževalcem smo si omenjeni podor že ogledali. Sanacijo podora je načrtovana v mesecu aprilu ali maju, ko bodo začele obratovati asfaltne baze, saj je za dokončno sanacijo potrebno asfaltirati poškodovani odsek cestišča.

Jože Županc: Poda pobudo za preplastitev poškodovane ceste skozi naselje Kladje nad Blanco. Odgovor: Občina Sevnica ima v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2015 - 2016 načrtovana sredstva za sanacijo omenjenega odseka cestišča. Ivan Orešnik: V križišču v Pijavicah predlaga postavitev smerokazov za kraja Šentjanž in Krmelj, kot je že bilo. Odgovor: Izvajalec rednega vzdrževanja lokalnih cest, podjetje Gradnje d.o.o. Boštanj, je predlagano usmerjevalno signalizacijo že postavil. Hermina Šantej: Poda pobudo za postavitev dveh smerokazov v Loki pri Zidanem mostu: za osnovno šolo in železniško postajo. Odgovor: Na osnovi vaše pobude smo skupaj z vzdrževalcem lokalnih cest opravili terenski ogled in ocenili, da je pobuda smiselna. Predlagano usmerjevalno signalizacijo bomo v sklopu urejanja vertikalne signalizacije v letu 2014 tudi postavili. Stanislav Erman: Predlaga sanacijo asfaltnih razpok na cesti Šentjanž – Kal. Odgovor: Izvajalec rednega vzdrževanja lokalni cest, podjetje Gradnje d.o.o. Boštanj, ima naročilo zagotavljati normalno prevoznost cestišča, kar izvaja z rednim krpanjem udarnih jam. Večji posegi oz. sanacije podorov na vseh lokalnih cestah so predvidene po zimskem času, oziroma po pričetku obratovanja asfaltnih baz. Z lepimi pozdravi! Pripravil: Rado Gobec, dipl.ekon. Višji svetovalec III

Roman Perčič, univ.dipl.inž.str. Vodja oddelka za okolje in prostor Vročiti:

- naslovu Vložiti:

- v zadevo, tu.

SPLOŠNA SLUŽBA Številka: 033-0001/2014 Datum: 9.1.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Odgovor na pobudo članice občinskega sveta Spoštovani! Na 25. redni seji občinskega sveta Občine Sevnica, ki je potekala 27.11.2013, je svetnica Hermina Šantej podala naslednjo pobudo:

Predlaga, da se naj v luči varčevanja z osnovnim materialom, posredujejo gradiva za seje občinskega sveta v elektronski obliki tistim svetnikom, ki to želijo. 6. decembra 2013 je bil vsem 25 svetnikom in 14 ostalim prejemnikom gradiva poslan dopis s prošnjo, da se opredelijo do načina prejemanja gradiva za seje občinskega sveta. Ponujena je bila možnost: da ga prejemajo po pošti, kot do sedaj ali pa v elektronski obliki na svoje elektronske naslove. Svojo opredelitev naj bi na naslov Občine Sevnica posredovali do 20. decembra 2013. Do 24.12.2013 je bilo vrnjenih 14 opredelitev svetnikov, od teh so se štirje svetniki odločili za prejemanje gradiva v elektronski obliki, 11 svetnikov pa ni vrnilo svoje opredelitve. Od ostalih prejemnikov gradiva se je za elektronsko gradivo odločilo še 6 prejemnikov. Skupaj se je torej za elektronsko obliko odločilo 10 prejemnikov od skupaj 39. Gradiva za seje občinskega sveta so sicer dostopna na spletni strani Občine Sevnica www.obcina-sevnica.si, že od leta 2007. Vsi prejemniki, ki so se opredelili za elektronsko obliko prejemanja gradiva, ga bodo v tej obliki prvič prejeli za obravnavo na naslednji seji občinskega sveta. Z lepimi pozdravi, Pripravila: Lidija Udovč, univ.dipl.ekon. višja svetovalka občinskega sveta

Zvone Košmerl, dr. vet. med. Direktor

Občinske uprave Vročiti:

- naslovu - v spis

Številka: 033-0001/2013 Datum: 06.01.2014 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: Odgovor na svetniško vprašanje g. Alojza Zalaščka –

DAVEK NA NEPREMIČNINE Spoštovani! Na 24. redni seji Občinskega sveta Občine Sevnica je g. Alojz Zalašček podal vprašanje glede višine plačila davka na nepremičnine za zazidljive površine. Odgovor: Zakon o davku na nepremičnine je bil objavljen v Uradnem listu RS številka 101/2013 z dne 9.12.2013. Z davkom se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin. Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru nepremičnin 1. januarja leta, za katero se odmerja davek. Davčne stopnje so določene po skupinah nepremičnin, in sicer za stavbe in dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo, glede na model vrednotenja in šifro dejanske rabe, za zemljišča pa glede na model vrednotenja, kot je nepremičnini pripisan v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja. Zakon uveljavlja več davčnih stopenj za različne vrste nepremičnin oziroma njihovo namembnost in za konkretno vprašanje je za zemljišča za gradnjo stavb predvidena obdavčitev 0,50 %. Več o davku na nepremičnine, o možnosti vplivanja zavezancev na njegovo višino ter o pristojnosti posameznih ustanov na katere se lahko zavezanci obračajo z vprašanji in spremembami podatkov je navedeno na spletni strani Občine Sevnica, informacije pa so tudi priložene temu odgovoru. Lep pozdrav,

mag. Vlasta Marn Vodja oddelka za finance

Vročiti:

- naslovu - v lastno evidenco

ZAKON O DAVKU NA NEPREMIČNINE (Uradni list RS, št. 101/2013)

POSTOPEK: - lastniki lahko podatke o nepremičninah spreminjajo do 1.4.2014 - vnos podatkov v register nepremičnin skladno s 17. členom, s strani državnih,

lokalnih organov ter prevzem podatkov iz baz podatkov (najkasneje do 1.2.2014): lastništvo, javno dobro, najemniki, upravljavci, neplodno zemljišče, rezidenčnost, osebne služnosti, drugi podatki glede oprostitev

- Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS) do 1.2.2014 sporoči vsem lastnikom nepremičnin in drugim davčnim zavezancem podatek o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin s pripisanim informativnim podatkom o davčnih stopnjah in izračunanem davku na nepremičnine

- V obvestilih bodo upoštevane spremembe poslane najkasneje 10.1.2014 - navodila za spremembo podatkov iz obvestila so objavljena na spletni strani GURS - osnova za davek v letu 2014 bodo podatki, ki jih bo GURS posredoval Davčni upravi

Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) na dan 1.4.2014, v letu 2014 se za stanovanjske nepremičnine upošteva kot davčna osnova 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnin

DURS izda ODLOČBO. Na odločbo je možno vložiti pritožbo, ki se vloži na DURS.

a) Če je predmet pritožbe: - podatek o nepremičnini; - podatek o osebah, ki so določene kot davčni zavezanec; - posplošena tržna vrednost nepremičnine, DURS pošlje kopijo pritožbe na GURS. Pritožba se šteje kot predlog za spremembo podatkov v registru nepremičnin. Če je pritožba utemeljena, GURS popravi podatek v registru nepremičnin ter nove podatke sporoči DURS. b) Če je predmet pritožbe podatek o nepremičnini, ki se v register prevzema iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih in drugih zbirk podatkov, GURS o tem obvesti subjekt, ki je dolžan te podatke sporočit v register nepremičnin. Subjekti, ki vodijo posamezne zbirke podatkov, spremembe podatkov preverijo, jih morebiti spremenijo ter o spremembi obvestijo GURS. O tem GURS obvesti tudi DURS.

DURS lahko z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo, oziroma ravna v skladu z ZUP.

NEPLAČILO DAVKA – ZAVAROVANJE OBVEZNOSTI Zavezanec lahko poda pri DURS predlog za zavarovanje obveznosti iz naslova davka na nepremičnine z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini in prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet obdavčitve. DURS izda odločbo, v kateri določi znesek, ki bremeni nepremičnino, ločeno v korist države, ločeno v korist občine, ki je podlaga za zaznambo prepovedi obremenitve in odtujitve ter vknjižbo zastavne pravice.

NALOGE DURS: - izdaja odločbe, - sprejem pritožb - odločanje o pritožbi - izdaja odločb o zavarovanju obveznosti

NALOGE GURS:

- zbiranje podatkov in vnos v register nepremičnin - spreminjanje podatkov v registru nepremičnin - vsem lastnikom in zavezancem pošlje obvestilo o podatkih o nepremičninah - posredovanje podatkov na DURS - preveritev podatkov pritožbe in njihov popravek v registru

kontaktne osebe za informacije: sprejemna pisarna tel.št. 07/81-63-572 e-mail [email protected] NALOGE LOKALNE SKUPNOSTI:

- določanje zemljišč primernih za gradnjo stavb (ZGS) v skladu s Pravilnikom o določanju zemljišč za gradnjo stavb in pošiljanje podatkov GURS

- evidentiranje predlogov za spremembo občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN)

- izdajanje potrdil o namenski rabi zemljišč s podatkov o zemljiščih primernih za gradnjo po izvedenih parcelacijah

- preveritev podatkov o nepremičninah pod kategoriziranimi občinskimi cestami - podatki o kulturnih spomenikih?? - preveritev podatkov pritožbe iz njene pristojnosti

kontaktne osebe: Simon Ivanšek, tel.št. 07/81-61-223 (v zvezi ZGS) Dušan Markošek, tel.št. 07/81-61-236 (v zvezi OPN) Darja Lekše, tel.št. 07/81-61-268 (v zvezi izdaje potrdil) NALOGE UPRAVNE ENOTE:

- prijava bivališč (stalno, začasno) v CRP - nepremičnine v lasti agrarnih skupnosti - seznanjanje strank v zvezi pristojnosti posameznih institucij

NALOGE ZEMLJIŠKE KNJIGE

- spreminjanje podatkov o lastnikih - vpis osebne služnosti

Podatke morajo v skladu z zakonom posredovati na GURS tudi naslednje institucije:

• Zavod za gozdove • Ministrstvo za kulturo • Inšpektorat za promet, energetiko in prostor • Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Documents

Gradivo za 26 sejo obcinskega sveta obcine sevnica 29 01 2014