GOSPODARSKI SISTEM IN GOSPODARSKI SISTEM IN POLITIKAPOLITIKA

Gospodarski sistem – pravila igre, zakonodajna oblast

Gospodarska politika – posegi, izvršna oblast

POSEGI NA TRGIH - NERAVNOTEŽJA

Trgi

indikatorji posledice neravnotežij

1.trg produktov cene inflacija, deflacija

2.trg dela plače brezposelnost

3.trg kapitala obresti izkoriščanje kapacitet

4. devizni trg tečaj primanjkljaj, presežek

Problemi- konfliktnost ciljev: Phillipsova krivulja

- posredni učinki:

- zamujanje: ugotavljanje problemov, odločanje o ukrepih, reakcije na ukrepe

MODEL GOSPODARSTVAMODEL GOSPODARSTVA

Zaprto gospodarstvo, model agregatnega povpraševanja

Specifikacija modela:

(1) C=f(Y-T) C = a + b*(Y-T) potrošna funkcija(2) I=g(DY, R) I = c *DY + d*R investicijska funkcija(3) G=T G = T državna poraba(4) Y=C+I+G Y=C+I+G identititeta BDP

Sestava modela: spremenljivke: endogene C- potrošnja prebivalstva, I- investicije, G-državna poraba, Y-BDP; eksogene: T- davki, R- obrestna mera; parametri: a>0, 0<b<1, c>0, d<0enačbe: obnašanja, institucionalne, tehnične, identitete

EKONOMETRIČNI MODELEKONOMETRIČNI MODEL

Strukturna oblika:

(1) Ct = a + b*(Yt-Tt)

(2) It = c*(Yt-Yt-1) + d*Rt

(3) Gt = Tt

(4) Yt = Ct + It + Gt

Yt-1 predeterminirana endogena spremenljivka, dinamičen model

Reducirana oblika:

(4) Yt(1-b-c) = a + (1-b)*Tt + d*Rt – c*Y t-1

če definiramo A=1/(1-b-c), potem je

(4) Yt= a*A + (1-b)*A*Tt + d*A*Rt - c*A*Y t-1

(1) Ct = a + b*(a*A + (1-b)*A*Tt + d*A*Rt - c*A*Y t-1 -Tt)

(2) It = c*(a*A + (1-b)*A*Tt + d*A*Rt - c*A*Y t-1 - Y t-1) + d*Rt

(3) Gt = Tt

EKONOMETRIČNO MODELIRANJEEKONOMETRIČNO MODELIRANJE

Potek: specifikacija, ocena parametrov, reševanje, uporaba

Simulacija: statična, dinamična; ex-post, ex-ante Oblike modela:strukturna oblika – razlaga gospodarskega

mehanizmareducirana oblika – izračuni impaktnih

multiplikatorjevkončna oblika modela – ex ante napovedi za več

razdobij v bodočnosti, analiza učinkov gospodarske politike;

UPORABA MODELA

Analiza gospodarske politike: primerjava rešitev (eksperimentalne in kontrolne)

M=(Ye-Yk)/(Xe-Xk)

Napovedovanje: subjektivno in objektivno; kvalitativno in kvantitativno; Ex-post in ex-ante, metoda časovnega niza in ekonometrični model; pogojne in nepogojne napovedi; točkovne in razponske; nestohastične in stohastične;

Napake: napačna specifikacija modela, nepravilna določitev gibanja eksogenih spremenljivk, naključnost

PRIMER NALOGE

Strukturna oblika modela odprtega gospodarstva je:Ct = a + b*(Yt - Tt),

It = c*Yt-1 + d*Rt

Ut = u*Yt

Tt = t*Yt

Yt = Ct + It + Gt + Et - Ut

kjer so: C – poraba prebivalstva, I - investicije, T - davki, G - državna poraba, U - uvoz, E - izvoz, R - obrestna mera in Y - dohodki. a) Kaj vsebinsko pomenijo posamezni koeficienti strukturne oblike modela?b) Napiši reducirano obliko modela samo za Y in C!c) Izračunaj produkt, porabo prebivalstva in investicije, če so strukturni koeficienti: a = 200, b = 0.8, c = 0.2, d = -500, u = 0.2 in t = 0.25, vrednosti predeterminiranih spremenljivk pa Yt-1 = 1000, Rt = 0.10, Et=300 in Gt=200!

d) Izračunaj saldo trgovinske menjave in proračunski saldo!e) Izračunaj multiplikator državnih izdatkov!f) Zakaj z danimi podatki ni mogoče ugotoviti ravnotežja na denarnem trgu?

 

REŠITEV NALOGEREŠITEV NALOGE

(b) Yt(1-b+bt-u) = a + Gt + Et + cYt-1 +dRt

Yt = (a+Gt+Et)/(1-b+bt+u) + c/(1-b+bt+u)*Yt-1 +d/(1-b+bt+u)*Rt

Ct = a+b*(1-t)*(a+Gt+Et)/(1-b+bt+u) + c/(1-b+bt+u)*Yt-1 +d/(1-b+bt+u)*Rt)

(c) Yt=(200+200+300+0.2*1000-500*0.1)/(1-0.8+0.8*0.25+0.2)

Yt=850/0.6=1417 Ct=200+0.6*1417=200+850=1050

It=0.2*1000-500*0.10=150

(d) Et-Ut= 300-0.2*1417=300-283=17 Tt-Gt=0.25*1417-200=354-200=154

(e) M=1/(1-0.8+0.8*0.25+0.2)=1/0.6=1.67

TEORIJA GOSPODARSKE POLITIKETEORIJA GOSPODARSKE POLITIKE

Jan Tinbergen- normativna in pozitivna teorija ekonomske politike; - cilji (polna zaposlenost in ničelna inflacija);- maksimiranje funkcije družbene blaginje;- Max S(rast, stabilnost, enakost) - cilji in instrumenti- instrumenti (denarna in fiskalna politika); - kredibilnost;

- družbena funkcija izgube, vsota kvadratov oddaljenosti od ciljev

W= ∑ p1*(Yc-Yd)2+p2*(Pc-Pd)2+p3*(Ec-Ed)2

TEORIJA GOSPODARSKE POLITIKETEORIJA GOSPODARSKE POLITIKE

Cilji (Y, P) in instrumenti (G,M)

a1G +a2M =Y

b1G +b2M= PY-rast, P-inflacija, G-fiskalna politika, M-denarna politika

a1,a2 ,b1, b2 - multiplikatorji

a1=0, b1=0 - en instrument, dva cilja

a2=0, b1=0 - instrument brez stranskih učinkov

a1/b1= a2/b2 - sistem ni rešljiv

rešitev modela

G=(b2Y-a2P)/(a1b2-b1a2)

M=(a1P-b1Y)/(a1b2-b1a2)

FISKALNA IN DENARNA POLITIKA

Gospodarska aktivnost in inflacija

Fiskalna restriktivnost

Denarnarestriktivnost

Y

P

PY

E

1 1 2 3

recesija

inflacija

stagflacija

Pri Y 2G=1MPri P 3G=1M

Ex-post napoved rasti BDP v Sloveniji

0

1

2

3

4

5

6

7

8

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

EU27 dejansko

Slovenija dejansko

Slovenija ocenjeno

%

PRIMER: NAPOVEDI GDP V SLOVENIJIPRIMER: NAPOVEDI GDP V SLOVENIJIGDPGDPSISI = a* GDP = a* GDPEUEU

bb

-12

-8

-4

0

4

8

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Slovenija

EU15

%

Primer uporabe modela:Primer uporabe modela:VPLIV TROŠARIN NA PRODAJO NA VPLIV TROŠARIN NA PRODAJO NA

BENCINSKIH SERVISIH V SLOVENIJIBENCINSKIH SERVISIH V SLOVENIJI

EIPFEIPF

POROČILO O RAZISKAVIPOROČILO O RAZISKAVI

25. februar 201025. februar 2010

KAKO ODGOVORITI NA VPRAŠANJE O VPLIVU KAKO ODGOVORITI NA VPRAŠANJE O VPLIVU TROŠARINSKIH POLITIK NA PRODAJO ?TROŠARINSKIH POLITIK NA PRODAJO ?

- Funkcija povpraševanja, razmejitev med cenovno in Funkcija povpraševanja, razmejitev med cenovno in “dohodkovno” elastičnostjo povpraševanja;“dohodkovno” elastičnostjo povpraševanja;

- Podatki bencinskih servisov in štetje prometa;Podatki bencinskih servisov in štetje prometa;

- Ocene elastičnosti povpraševanja po dizelskem gorivu in Ocene elastičnosti povpraševanja po dizelskem gorivu in bencinu v notranjosti in na mejah;bencinu v notranjosti in na mejah;

- Simulacije: dejanska in alternativna trošarinska politika, Simulacije: dejanska in alternativna trošarinska politika, kontrolna in alternativna rešitev za količine, prodajo, marže, kontrolna in alternativna rešitev za količine, prodajo, marže, trošarino, DDV in davščine;trošarino, DDV in davščine;

FUNKCIJA POVPRAŠEVANJAFUNKCIJA POVPRAŠEVANJA

Prodana količina = F (cena goriva v Sloveniji, cene goriv v sosednjih državah, količina Prodana količina = F (cena goriva v Sloveniji, cene goriv v sosednjih državah, količina prevozov, ostale spremenljivke)prevozov, ostale spremenljivke)

(1) K(1) Ktt = A* Cd = A* Cdttβ1β1* Ct* Cttt

β2β2* T* Tttβ3β3 *X1 *X1tt

β4β4* X2* X2ttβ5β5 * ….u * ….utt

(2) K(2) Ktt = A* (Cd = A* (Cdtt/Ct/Ctt t ))β1β1* T* Tttβ3β3 *X1 *X1tt

β4β4* X2* X2ttβ5β5 * ….u * ….utt

• KKtt – prodana količina v razdobju t, – prodana količina v razdobju t,• CdCdtt – cena goriva v Sloveniji v razdobju t, – cena goriva v Sloveniji v razdobju t,• CtCtt t – cena goriva v Avstriji, Italiji, na Madžarskem ali na Hrvaškem v razdobju t ,– cena goriva v Avstriji, Italiji, na Madžarskem ali na Hrvaškem v razdobju t ,• TTtt – transportne storitve v razdobju t, – transportne storitve v razdobju t,• XiXitt – drugi relevantni faktorji, ki vplivajo na prodano količino na posameznem področju – drugi relevantni faktorji, ki vplivajo na prodano količino na posameznem področju

prodaje goriv; prodaje goriv; • β1 – direktna cenovna elastičnost povpraševanja po gorivu,β1 – direktna cenovna elastičnost povpraševanja po gorivu,• β2 – križna cenovna elastičnost povpraševanja po gorivu, β2 – križna cenovna elastičnost povpraševanja po gorivu, • β3 – »dohodkovna« elastičnost povpraševanja po gorivu,β3 – »dohodkovna« elastičnost povpraševanja po gorivu,• β4, β5, .. – elastičnost povpraševanja glede na druge relevantne faktorjeβ4, β5, .. – elastičnost povpraševanja glede na druge relevantne faktorje-- Ut - naključni členUt - naključni člen

KRIVULJA POVPRAŠEVANJAKRIVULJA POVPRAŠEVANJA

.Elastično ovpraševanje Togo povpraševanje

trošarina

prodaja

trošarina

prodaja

k1 k0 k1 k0

c1

c0

ŠTETJE PROMETAŠTETJE PROMETA(mesečna povprečja)(mesečna povprečja)

PODROČJEPODROČJE vsa vozilavsa vozila tovornjakitovornjaki delež delež tovornjakovtovornjakov

ITALIJAITALIJA

(4 prehodi)(4 prehodi)1.145.3071.145.307 146.741146.741 12.812.8

AVSTRIJAAVSTRIJA

(3 prehodi)(3 prehodi)672.570672.570 66.97166.971 10.010.0

HRVAŠKAHRVAŠKA

(2 prehoda)(2 prehoda)504.889504.889 57.65157.651 11.411.4

MADŽARSKAMADŽARSKA

(2 prehoda)(2 prehoda)149.500149.500 73.21773.217 48.948.9

NOTRANJOSTNOTRANJOST

(ljubljanski obroč)(ljubljanski obroč)2.557.1952.557.195 197.604197.604 7.77.7

SKUPAJSKUPAJ 5.029.4615.029.461 542.184542.184 10.710.7

MEDLETNA DINAMIKA PROMETA MEDLETNA DINAMIKA PROMETA TOVORNJAKOVTOVORNJAKOV

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

05:01 05:07 06:01 06:07 07:01 07:07 08:01 08:07 09:01 09:07

obmejna področja

notranjost

%

OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO BENCINU ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO BENCINU

cenovna

elastičnost

“dohodkovna” elastičnost

R2

Avstrija -0.824

(-3.02)

0.970

(9.00)

0.70

Hrvaška -1.514

(-8.03)

0.419

(13.7)

0.81

Madžarska -2.416

(-5.01)

0.094

(1.60)

0.39

Italija -1.665

(-2.75)

1.535

(11.37)

0.76

notranjost -0.028

(-0.20)

0.972

(8.58)

0.83

trend

OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO DIZELSKEM ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO DIZELSKEM

GORIVUGORIVU

cenovna

elastičnost

osebni

avtomobili

tovorni

avtomobili

R2

Avstrija -1.218

(-3.19)

1.107

(8.78)

- 0.72

Hrvaška -0.421

(-2.36)

0.310

(10.67)

0.625

(7.86)

0.86

Madžarska -0.495

(-1.95)

0.272

(9.21)

0.791

(10.99)

0.83

Italija -1.50

(-3.03)

0.95

(7.46)

1.22

(10.07)

0.84

notranjost -0.839

(-4.19)

0.695

(3.70)

0.565

(5.43)

0.85

OCENA PRODAJE BENCINA V NOTRANJOSTIOCENA PRODAJE BENCINA V NOTRANJOSTI

26,000

28,000

30,000

32,000

34,000

36,000

38,000

40,000

42,000

2006:01 2006:07 2007:01 2007:07 2008:01 2008:07 2009:01 2009:07

dejansko

ocenjeno

000 litrov

OCENA PRODAJE BENCINA NA MEJNIH PODROČJIHOCENA PRODAJE BENCINA NA MEJNIH PODROČJIH

5,000

6,000

7,000

8,000

9,000

10,000

11,000

12,000

2006:01 2006:07 2007:01 2007:07 2008:01 2008:07 2009:01 2009:07

dejanske

ocenjene

000 litrov

OCENA PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA NA OCENA PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA NA MEJNIH PODROČJIHMEJNIH PODROČJIH

6,000

8,000

10,000

12,000

14,000

16,000

18,000

20,000

22,000

2006:01 2006:07 2007:01 2007:07 2008:01 2008:07 2009:01 2009:07

dejanska

ocenjena

000 litrov

OCENA PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V OCENA PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V NOTRANJOSTINOTRANJOSTI

28,000

32,000

36,000

40,000

44,000

48,000

52,000

2006:01 2006:07 2007:01 2007:07 2008:01 2008:07 2009:01 2009:07

dejanske

ocenjene

000 litrov

TROŠARINSKE POLITIKETROŠARINSKE POLITIKE

.20

.25

.30

.35

.40

.45

.50

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

bencin

dizelsko gorivo

NEVTRALNA POLITIKA STABILIZACIJSKA POLITIKA

“NOVA”

POLITIKA

DEJANSKE CENE IN CENE OB NADALJEVANJU DEJANSKE CENE IN CENE OB NADALJEVANJU STABILIZACIJSKE POLITIKE TROŠARINSTABILIZACIJSKE POLITIKE TROŠARIN

bencin dizelsko gorivo dejanska alternativna razmerje dejanska alternativna razmerje

2008/11 0.993 0.993 1.000 0.915 0.915 1.000

/12 0.916 0.881 0.961 0.829 0.811 0.979

2009/01 0.933 0.822 0.881 0.881 0.787 0.894

2 0.947 0.823 0.869 0.956 0.836 0.875

3 0.949 0.793 0.835 0.963 0.840 0.873

4 0.981 0.820 0.836 0.995 0.871 0.876

5 0.999 0.825 0.826 1.025 0.902 0.879

6 1.036 0.861 0.831 1.092 0.969 0.887

7 1.045 0.871 0.834 1.103 0.960 0.871

8 1.040 0.884 0.850 1.130 0.973 0.861

9 1.042 0.886 0.850 1.118 0.961 0.860

10 1.025 0.869 0.848 1.090 0.923 0.846

OCENA DEJANSKE PRODAJE DIZELSKEGA OCENA DEJANSKE PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V NOTRANJOSTI IN PRODAJE OB GORIVA V NOTRANJOSTI IN PRODAJE OB

STABILIZACIJSKI TROŠARINSKI POLITIKISTABILIZACIJSKI TROŠARINSKI POLITIKI

28,000

32,000

36,000

40,000

44,000

48,000

52,000

56,000

2006:01 2006:07 2007:01 2007:07 2008:01 2008:07 2009:01 2009:07

dejansko

ocen jeno

politikatrosarin

000 litrov

1a. Sprememba prodanih količin pri dizelskem gorivuK1(pri trošarini iz leta 2009) – K0 (pri dejanski trošarini)

000 litrov

AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj

2008/11 0 0 0 0 0 0 0

12 217 27 21 371 637 1382 2018

2009/1 625 74 63 1006 1767 3652 5419

2 613 82 74 1156 1924 4285 6210

3 847 125 105 1964 3042 6807 9849

4 883 138 101 1937 3059 6398 9456

5 975 146 114 2231 3465 7098 10563

6 1017 149 108 2049 3322 6674 9996

7 855 176 122 2223 3376 7783 11159

8 1004 147 97 1599 2848 6522 9370

9 753 133 111 1806 2802 6891 9694

1b. Sprememba vrednosti prodaje pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)

000 €

AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj

2008/11 0 0 0 0 0 0 0

12 35 -34 -19 111 93 -238 -145

2009/1 98 -89 -56 293 246 -613 -366

2 97 -100 -66 340 270 -725 -455

3 131 -149 -93 567 456 -1131 -675

4 141 -170 -92 578 457 -1099 -642

5 158 -182 -105 673 544 -1234 -690

6 171 -193 -104 643 518 -1207 -689

7 146 -231 -119 705 500 -1422 -922

8 172 -194 -95 510 393 -1198 -805

9 129 -176 -109 577 422 -1269 -847

1c. Sprememba zaslužene marže pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)

000 €

AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj

2008/11 0 0 0 0 0 0 0

12 17 2 2 28 49 105 154

2009/1 48 6 5 77 135 278 413

2 47 6 6 88 147 327 474

3 65 10 8 150 232 519 751

4 67 11 8 148 233 488 721

5 74 11 9 170 264 541 806

6 78 11 8 156 253 509 762

7 65 13 9 169 257 594 851

8 77 11 7 122 217 497 715

9 57 10 8 138 214 526 739

1d. Sprememba pobrane trošarine pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)

000 €

AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj

2008/11 0 0 0 0 0 0 0

12 -65 -40 -25 -68 -198 -795 -992

2009/1 -158 -102 -71 -141 -471 -1908 -2379

2 -155 -115 -84 -160 -513 -2248 -2761

3 -194 -169 -115 -232 -711 -3383 -4093

4 -219 -194 -115 -257 -785 -3356 -4142

5 -244 -208 -132 -299 -882 -3764 -4646

6 -280 -223 -131 -315 -948 -3777 -4725

7 -241 -268 -151 -355 -1015 -4486 -5501

8 -293 -226 -122 -270 -911 -3835 -4746

9 -221 -205 -139 -307 -872 -4065 -4936

1e. Sprememba pobranega DDV pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)

000 €

AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj

2008/11 0 0 0 0 0 0 0

12 6 -6 -3 19 15 -40 -24

2009/1 16 -15 -9 49 41 -102 -61

2 16 -17 -11 57 45 -121 -76

3 22 -25 -16 94 76 -189 -113

4 24 -28 -15 96 76 -183 -107

5 26 -30 -18 112 91 -206 -115

6 29 -32 -17 107 86 -201 -115

7 24 -39 -20 118 83 -237 -154

8 29 -32 -16 85 65 -200 -134

9 22 -29 -18 96 70 -211 -141

1f. Sprememba pobranih davščin pri dizelskem gorivu Y1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)

1000 €

AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj

2008/11 0 0 0 0 0 0 0

12 -59 -46 -29 -49 -182 -835 -1017

2009/1 -141 -117 -81 -92 -430 -2010 -2440

2 -139 -131 -95 -104 -468 -2369 -2837

3 -173 -194 -131 -137 -635 -3571 -4206

4 -195 -223 -130 -161 -709 -3539 -4249

5 -218 -238 -149 -186 -792 -3970 -4761

6 -251 -255 -149 -207 -862 -3978 -4840

7 -217 -306 -171 -237 -932 -4723 -5655

8 -265 -258 -138 -185 -845 -4034 -4880

9 -199 -234 -157 -211 -801 -4276 -5077

UČINKI ALTERNATIVNE TROŠARINSKE POLITIKE UČINKI ALTERNATIVNE TROŠARINSKE POLITIKE V RAZDOBJU 2008/12-2009/9 V RAZDOBJU 2008/12-2009/9

Meja z AT HR HU IT ∑ notr. Skupajkoličina000 litrov 10416 4020 2445 23068 39948 58545 98493Prodaja 000 € 738 -587 668 7611 8432 -45465 -37034Marža 000 € 808 321 194 1793 3116 4470 7587

Trošarina000 € -3557 -427 -371 748 -3606 -61473 -65080DDV000 € 123 -98 2 1268 1295 -7579 -6284Davšine000 € -3434 -525 -369 2017 -2311 -69052 -71363