Metode delaV nekaj preprostih stavkih bi vam rad predstavil osnovne pogoje, s katerimi sploh lahko začnete razmišljati o začetku gojenja polžev po naravnem biološkem ciklu na italijanski način in ti so :

1. kvalitetna, rahla in rodovitna zemlja

2. da imate dostop do vode za pršenje oz namakanje

3. da v zadnjih nekaj desetletjih tam ni bilo poplavno področje

Če zagotavljate tem osnovnim pogojem, lahko začnemo postavljati farmo polžev. Ko imamo tako zemljišče, lastno ali najeto s pogodbo s pridobljenim GERK-om za najmanj 10 let, bolje za 20, odvzamete naključni vzorec zemlje, z globine 10-15 cm, zrišete skico zemljišča z merami, določite strani neba in kje bo glavni vhod, potem lahko pristopimo k projektu nastajanja farme polžev. Naključni vzorec zemlje skupaj z opisano skico pošljemo na Inštitut za polžerejo v Cherascu, kjer vam opravijo analizo zemljišča, v kateri je definirano potrebno dodajanje mineralov, gnojila in porabe vode na qm, izdelajo projekt bodoče farme, s finančno konstrukcijo za naslednja 3 leta in elaboratom o tehnologiji gojenja polžev.

Začnimo s postavitvijo farme:

1.) ena izmed večjih težav, ki se vam bo pojavljala pri postavitvi farme bo zagotovo plevel in glodalci, zato vam priporočam, da pred začetkom postavljanja farme, poskušate čimbolj razpleveliti zemljišče in odstranite glodalce, z globinskim oranjem 30 do 40 cm .

2.) v zimskem času pripravite kole za zunanjo ograjo, ti so lahko leseni ( smreka,kostanj ) ali betonski in pocinkano pločevino, dolžine 2 ali 3 m, višine 1m , ki v povezavi z zemljo sprošča določen elektro potencial, to je potrebno preveriti pred nakupom, da ne bo kasnejših težav.

3.) ko so vremenske prilike ugodne, lahko pristopimo k ograjevanju celotne površine s pločevino, kar je potrebno narediti zelo natančno, da nam kasneje glodalci in drugi škodljivci ne vstopajo v farmo. Ko je farma ograjena in zaprta, jo razkužimo z naravi pijaznim preparatom, da uničimo škodljivce, ki nam lahko povzročajo škodo pri gojenju polžev.

4.) konec marca meseca bodo že ugodne razmere za frezanje, gnojenje in sejanje. V formirane gredice po izdelanem projektu boste sejali različne kulture dvoletnih rastlin, ki imajo najbolj optimalno kvaliteto za rast polžev in to so repica, blitva, zelje in mešanica radičev, ter kasneje sončnica za dohranjevanje, katero boste sejali na njivski površini izven ograjenih površin

5.) ko bo zelenjava dobro vzklila, se gradice dimenzije cca 45m x 3,5 m ogradijo s helitex mrežo in ko bo zelenjava dosegla 15 -18 cm višine se naseli reprodukcijska čreda na 35-40% površine celotne farme, cca 20 - 22 kom na qm. Ob naseljevanju je

potrebno zagotoviti pršenje - namakanje, da se polži čimprej prebudijo, začnejo s prehranjevanjem in v nadaljevanju z reprodukcijo.

6.) zelenjava bo imela bujno rast, ampak njeno višino je potrebno vzdrževati s košnjo na višini med 18 in 25 cm, s tem bomo povzročili, da bomo imeli vedno neoslinjene mlade poganjke in tudi zračnost gredic bo boljša.

7.) v drugi polovici julija boste opazili že prve mlade polžke in teh bo do pozne jeseni vedno več. V drugi polovici septembra začnete s pobiranjem matične črede, ki jo prodate najboljšemu ponudniku.

8.) konec oktobra oziroma v začetku novembra boste začeli pripravljati farmo na zimsko obdobje, dokler bodo temperature še ugodne, bodo polži še vedno aktivni in tudi vegetacija bo še vedno v rasti, vendar aktivnost polžev se bo zmanjševala, ker se bodo pripravljali na prezimovanje.Na zunanji njivski površini, kjer smo preko leta gojili sončnice, pa posejemo zimsko repico za dohranjevanje v spomladanskem času, ko se bodo polži prebujali po prezimovanju in druge vegetacije še ne bo.

9.) zgodaj spomladi, čim to omogočajo vremenske razmere, začnemo formirati gredice in sejati zelenjavo na preostalih 60% farme, kjer smo zemljišče pripravili že v jesenskem času. Ko vegetacija doseže višino 10-15 cm začnemo s preseljevanjem polžev, ki so prezimili v reprodukcijskem delu farme. Ko je preselitev polžev v pitališče končana, začnemo s frezanje in sejanjem zelenjave v reprodukcijskem delu in ko zelenjava doseže primerno višino, izberemo najmočnejše in največje polže iz pitališča in jih naselimo v reprodukcijski del kot reprodukcijsko čredo. Tako bo ciklus v drugem letu od začetka našega dela sklenjen in to se vsako leto ponavlja.

Farma polževFarma polžev "Zupet & Genorio" se nahaja v Stični, blizu stiškega samostana, v čistem in neonesnaženem okolju, brez bližine večjih prometnic ali drugih onesnaževalcev. Ob farmi teče potok z izredno čisto vodo, katero uporabljamo za namakanje farmskih površin.

Prve aktivnosti za začetek polžereje so se začele spomladi 2011, v tem času smo se povezali in podpisali pogodbo z mednarodnim inštitutom za polžerejo iz Cherasca, opravili so nam analizo zemljišča, nas oskrbeli s potrebno opremo, semeni in seveda matično čredo polžev, ki ima mednarodni certifikat za ekološko pridelanega polža, kar nam omogoča doseganje najvišjih standardov kvalitete in odkupnih cen na globalnem trgu.

Farmo smo začeli postavljati v začetku marcu 2012 in po trdem delu nam je uspelo, da smo matično čredo naselili 1.junija 2012, v drugi polovici julija je že bilo videti prve potomce Helix Aspersa Muller, ki sodi med najbolj prestižnega polža v kulinariki in tudi najbolj primerno vrsto za gojenje v naših vremenskih razmerah.

Za potrebe farme polžev "Zupet & Genorio" imamo na voljo 14000 kvadratnih metrov (1,4 hektarja), in smo trenutno največja farma polžev v Sloveniji. Od tega je za gojenje polžev namenjeno 10000 kvadratnih metrov (1 hektar), ostalo zemljišče uporabljamo za sejanje sončnic in drugih rastlin za dohranjevanje polžev.

Naši poslovni partnerji

PRIMERJAVA HRANILNIH VREDNOSTI ŽIVIL

( povzeto: Snail Breeding by Giovanni Avagnina )

Voda% Beljakovine% Maščoba% KalorijeGovedina 62,8 18,8 15,4 214Piščanec 68,7 19,1 11,0 175Jajca 73,9 13,0 11,1 156Ribe 81,5 15,9 2,6 82Polži 84,9 13,4 1,7 67

SESTAVA SVEŽEGA MESA POLŽA - HELIX

( očiščen trup polža z nogo )

Vrednosti v 100g mesa Srednje vrednosti Min. vrednosti Max. vrednosti

Vlaga % 79,75 77,99 80,47

Beljakovine % 13,63 10,96 16,34

Maščobe % 0,68 0,54 1,12

Pepel % 2,37 1,48 3,74

Vlaknine % 0,14 0,03 0,61

Energija ( Kcal / kj ) 95,82 / 400,5 84,42 / 352,9 103,07 / 430,8

PREDPRIPRAVA ŽIVIH POLŽEV ( suhih ) PRED KUHANJEM

Za uporabo polžev v kuhinji jih s farme prenesemo v posebne zračne mrežaste zaboje ( najbolje pocinkane ), kjer morajo ostati najmanj 8 dni brez hrane in vode, da se očistijo in potem so pripravljeni za v kuhinjo. Če jih pustimo dlje, 15 dni ali več, si ustvarijo posebno apnenčasto opno – » se zaližejo » in te imenujemo suhi polži, ki so taki tudi pripravljeni za prodajo.

Polže prelijemo z mlačno vodo, če so suhi, počakamo da vsi oživijo. Tiste ki ne oživijo ne uporabimo za kuhanje. V vodo dodamo nekaj soli in kisa in mešamo z roko. Polži začnejo izločati slino, po določenem času odlijemo vodo in postopek ponavljamo, dokler nimamo povsem čiste vode.

KUHANJE

Oprane polže, čiste in brez sline damo v kuhanje.

Z oziroma na različne recepte in navade ljudi se v Evropi kuha polža v hišici, Helix Aspersa Muller približno 50-70 minut, ali pa se polže s hišico kuha približno 15-20 minut, se jih vzame iz hišice, odstranimo prebavila in meso damo kuhat v jušno zelenjavo, dokler ne postane mehko.

Kontakt

MIRO ZUPET

tel. +38641444572

mail: mzupet@yahoo.com

Facebook - Helixstična / Farma polžev Zupet & Genorio

Stična - Slovenija

JOŽE GENORIO

tel. +38641443840

Stična – Slovenija

VLOŽEK

o finančnih vložkih težko govoriti, razlike se začnejo že pri velikosti zemljišča, pa če je lastniško ali v najemu, pa ... a minimalen vložek je nekaj tisoč evrov. Po podatkih italijanskega inštituta postavitev farme na enem hektaru stane okoli 35.000 evrov, a v tem je zajeto tudi obračunano opravljeno delo. »Farme delimo glede po velikosti: od tisoč do tri tisoč kvadratnih metrov je kot neke vrste hobi program, nekaj, kar imaš za zraven. Od pet tisoč kvadratnih metrov naprej se začne profesionalna zadeva, pri hektaru in več pa lahko govorimo o proizvodnji oz. polžereji. Tisti, ki hoče resno pristopiti k zadevi, potrebuje minimalno tri tisoč do pet tisoč kvadratnih metrov.« Strošek postavitve farme se z velikostjo zmanjšuje, pojasnjuje sogovornik, in čeprav je poraba materialov in opreme večja, delo, ki ga je potrebno opraviti, je na majhni in veliki farmi, rezultati pa so bistveno drugačni.

A najprej je treba stvari temeljito naštudirati, nič ni vseeno, vsak detajl šteje. Podatki in informacije kar vrejo iz Zupeta: »V Evropi so v 70. letih prepovedali nabiranje polžev v naravi, ne samo zato, da bi jih zavarovali, ampak ker je bilo celo nekaj smrtnih primerov, ko so ljudje uživali polže, ki so bili nabrani v naravi in niso bili vzrejeni pod nadzorom. Polž namreč je vse, tudi tudi škodljive snovi. Največji odjemalci so Italijani, Francozi, Španci. Zelo uporabna pa je tudi polžja slina, kot stranski proizvod, ki ima izjemno mesto v kozmetični in farmacevtski industriji.«

Konkurenca, kaj je to?

Z vsem tem in konkretnimi napotki postreže tudi na delavnicah, na katerih ponuja pomoč in svetovanje pri nakupu opreme in postavitvi farme in za katere je precejšne zanimanje. Pa strah pred konkurenco, vprašam. »Konkurenca?« se začudi. »To ni nobena konkurenca. Veste, zakaj to delamo? Slovenija je majhna država, in če se ne bomo združevali in sodelovali, nimamo nobenih možnosti na globalnem trgu. Da prodreš na večji trg, je treba imeti zadostno količino. Tako je z vinarji in tako je tudi z nami. Pogodba z inštitutom v Italiji nam zagotavlja odkup po povprečni ceni od 4 do 4,5 evra za kilogram. Če to preračunaš na hektar, na katerem zrela farma v tretjem ali četrtem letu pridela približno 10 ton polžev, to pomeni 40.000 evrov bruto prihodka. V kmetijstvu redko katera dejavnost lahko prinese takšen prihodek. Globalno povpraševanje na internetu se začne pri petih, desetih tonah in več, tukaj se lahko dosežejo tudi bistveno višje odkupne cene. Za izhod v sili prodajam v Italijo na inštitut, cena je 4 do 4,5 evra na kilogram. En rejec polžev ne pomeni nič. Poleg tega se polži pobirajo

sukcesivno, po mesecih, kakor so se prejšnje leto izlegali. V enem koledarskem letu so zreli za prodajo. Velika farma, na kateri pridelajo osem ali deset ton, ne bo imela nikoli vseh hkrati. Če pelješ majhno količino polžev 800 kilometrov daleč v Italijo, nimaš niti za prevozne stroške. Če hočeš zaslužiti, jih moraš peljati nekaj ton. Zato pravim, da tu ni nobene konkurence.«

Miro Zupet letos pomaga pri postavljanju do osem hektarov novih farm polžev in napoveduje, da bodo v prihodnjih treh do štirih letih pobirale 60 do 80 ton pridelka. »To pa niso tako majhne količine, to je resna zadeva!« Resda govori o stvareh, ki šele prihajajo, a o njih prav nič ne dvomi. Vmes pa razmišlja o »polžih z dodano vrednostjo«, pripravljenih za končnega potrošnika v Sloveniji in tudi tujini, »od farme polžev do kuhinje«, za kar ima veliko idej in sposobnosti njegov 24-letni sin Nejc, ki se šola na Višji šoli za gostinstvo in turizem. »Zelo se trudimo pri promociji in degustacijah, s pripravljenimi polži z zeliščnim maslom smo bili navzoči na Conventi (vodilna borza za industrijo srečanj jugovzhodne Evrope), ki je bila letos v Ljubljani, v veliko restavracijah in hotelih. Prejšnji teden smo bili celo v Hirschaidu v Nemčiji, ki je pobraten z občino Ivančna Gorica, in odziv je bil odličen.«