GOJENJE IN REZ

SADNIH RASTLIN

Franci ŠtamparJerneja Jakopi~

VsebinaSpremna beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Okoljski dejavniki za gojenje sadnih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Priprava tal in sajenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Sadilni na~rt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Za{~ita sadik pred divjadjo in voluharjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15@ivljenjski cikel sadnih rastlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Pomen fotosinteze pri sadnih rastlinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Temeljne zakonitosti rasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Rodni les sadnih rastlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21Osnove rezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Gojitvene oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28Okrogle gojitvene oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Naravna piramidna kro{nja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Izbolj{ana piramida . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Vretenast grm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Kotlasta kro{nja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Ozko vreteno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Son~na os . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Plo{~ate gojitvene oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Pravilna in nepravilna po{evna palmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45šUmetni{ke’ gojitvene oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Vertikalna kordona, povezana v slavolok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Pomlajevanje starih dreves – rez pozeblih dreves . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Optimalni rodni volumen v intenzivnih nasadih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53V {tirih korakih do polne rodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53Orodje za rez . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Bakterijski hru{ev o`ig (Erwinia amylovora) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Higienski ukrepi ob sumu na bakterijski hru{ev o`ig . . . . . . . . . . . . . . . 63Prerezi rodnih brstov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Gojenje jablane (Malus domestica) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Gojenje hru{ke (Pyrus communis) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Gojenje ne{plje (Mespilus germanica, Eriobotrya japonica) . . . . . . . . . . 72Gojenje kutine (Cydonia oblonga) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Gojenje skor{a (Sorbus domestica) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75Gojenje jerebike (Sorbus aucuparia) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76Gojenje breskve (Prunus persica) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Gojenje ~e{nje (Prunus avium) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81Gojenje vi{nje (Prunus cerasus) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Gojenje slive in ~e{plje (Prunus domestica) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89Gojenje marelice (Prunus armeniaca) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Gojenje oreha (Juglans regia) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Gojenje leske (Corylus avellana) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Gojenje kostanja (Castanea sativa) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Gojenje mandlja (Prunus dulcis) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Gojenje in ~i{~enje jagod (Fragaria × ananassa) . . . . . . . . . . . . . . . . . 105Gojenje ~rnega bezga (Sambucus nigra) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107Gojenje ~rnega ribeza (Ribes nigrum) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Gojenje rde~ega ribeza (Ribes rubrum) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111Gojenje kosmulje (Ribes uva-crispa) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113Gojenje joste (Ribes × nidigrolaria) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115Gojenje maline (Rubus idaeus) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116Gojenje robide (Rubus fruticosus) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120Gojenje kri`ancev med malinami in robidami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Gojenje ameri{ke borovnice (Vaccinium corymbosum) . . . . . . . . . . . . 123Gojenje brusnice (Vaccinium vitis-idaea var. majus) . . . . . . . . . . . . . . . 126Gojenje ameri{ke brusnice (Vaccinium macrocarpon) . . . . . . . . . . . . . 127Gojenje ~rnoplodne aronije (Aronia melanocarpa) . . . . . . . . . . . . . . . . 127Gojenje goji jagod (Lycium sp.) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129Gojenje sibirske borovnice (Lonicera caerulea var. kamtschatica) . . . . 130Gojenje kanadske {marne hru{ice (Amelanchier canadensis) . . . . . . . 130Gojenje {ipka (Rosa canina) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131Gojenje oljke (Olea europaea) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131Gojenje kakija (Diospyros kaki) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134Gojenje kivija (Actinidia deliciosa, A. arguta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136Gojenje fige (Ficus carica) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142Gojenje granatnega jabolka (Punica granatum) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143Gojenje asimine (Asimina triloba) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144Gojenje murve (Morus sp. – ~rna in bela murva) . . . . . . . . . . . . . . . . . 146Gojenje ro`i~a (Ceratonia siliqua) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147Gojenje drena (Cornus mas) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148Gojenje limone (Citrus limon) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149Gojenje mandarine (Citrus reticulata) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151Literatura: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152

Brez ~ebel v sadovnjakih ne gre.

Minilo je 15 let, odkar smo izdali prvo knjigo Gojitvene oblike in rezsadnih rastlin. Za ~loveka je to kar spo{tljivo obdobje, za rastline patrenutek v dolgi zgodovini razvoja. Kar nekaj stvari se je v teh letihspremenilo. Predvsem imamo pri razli~nih sadnih vrstah {tevilnenove sorte. Pri podlagah in gojitvenih oblikah pa se v osnovi ni ve-liko spremenilo, a bolje poznamo nekatere vidike rasti in razvojasadnih rastlin ter predvsem fiziolo{ke procese. Po 15-ih letih znamonekatere sadne vrste gojiti {e bolj intenzivno, z manj energije,manj hranili in manj {kropivi, da lahko dobimo ve~je pridelkein bolj{o kakovost. Koncept sonaravne pridelave smo sadjarji prekt. i. integrirane pridelave in danes ekolo{ke pridelave vpeljali`e v prej{njem stoletju in ga {e vedno intenzivno razvijamo. Tudi danes nas vodijo enaki razlogi kot neko~ – sadimo, gojimoin re`emo sadna drevesa, da bi vsako leto bogato rodila. Pri temi{~emo tiste kombinacije sorte in podlage pri posamezni sadnivrsti, ki so najbli`e naravnemu razvoju drevesa, hitremu preho-du v rodnost, bogatemu cvetenju vsako leto ter visokim in kako-vostnim pridelkom. Profesionalni pridelovalci to po~nejo zato,da lahko normalno `ivijo, ljubitelji (v Sloveniji ni doma~ije, ki nebi imela {tevilnih sadnih dreves) pa to po~nejo zaradi lastnegazadovoljstva ob delu ali zadovoljstva ob u`ivanju dobrot, ki jihponuja vrt.Pred nami je nova izdaja prakti~nega priro~nika, kjer so predstav-ljene zahteve posamezne sadne vrste glede podnebja in tal, kak-{na gojitvena oblika je za posamezno vrsto najprimernej{a, kakojo gojiti od sajenja do rodnosti ter vzdr`evati v polni rodnosti, dabi bilo to obdobje ~im dalj{e. V knjigi je predstavljeno gojenjevseh tradicionalnih sadnih vrst, ki jih poznamo v Sloveniji injih gojimo tako v intenzivnih nasadih kot na vrtovih. Dodali pasmo tudi kar nekaj novih sadnih vrst, ki jih zadnja leta sadimov Sloveniji (brusnice, goji jagode, {marno hru{ico, {ipek, granatnojabolko, dren, murvo, asimino, ro`i~ …) in so prijetna popestritevvrtov ljubiteljskih sadjarjev.Znanje, ki ga boste dobili v tej knjigi, naj vpliva na bolj{o zasno-vo va{ega vrta ali intenzivnega nasada in na uspe{no gojenjerazli~nih sadnih vrst v naslednjih letih. Naj vam bodo razli~naopravila v veselje, da boste do`iveli ~im ve~ drobnih trenutkov,ki popestrijo `ivljenje, in u`ivali ob sadju, ki ga boste pridelali.

Avtorja

Gojenje in rez sadnih rastlin 5

Spremna beseda

pozeb mimo. Takrat rodne {ibe dokon~no razred~imo (e). Nadrevesu pustimo v povpre~ju 20 do 40 rodnih {ib (dobro ole-seneli poganjki debeline svin~nika in dol`ine 50 cm in s spiral-no razporejenimi rodnimi brsti). V spodnjem delu re`emo na~ep (dva do tri o~esa), da s tem prepre~imo golitev rodnih no-silcev. Iz ~epov se v naslednji rastni dobi razvijejo dve do trirodne {ibe, ki jih lahko uporabimo za rodnost, nove ~epe ali paizre`emo. V tretji rastni dobi dose`emo kon~ni volumen kro{-nje. Pri poletni rezi izre`emo vse bohotivke s pred~asnimi po-ganjki in razred~imo rodne {ibe. Pri zimski rezi pa dokon~norazred~imo rodni les.Breskev je sadna vrsta, ki kljub velikemu pridelku bujno raste. Ve-~ina vrti~karjev ne opravlja poletne rezi konec junija, na za~etkuavgusta, zato se kro{nja breskve hitro zgosti, rodne {ibe so kraj-{e, v spodnjem delu drevo goli in pogosto dobi de`nikasto obli-ko. Ker drevo v spodnjem delu ogoli, se rodnost prenese na vrh.S poletno rezjo odstranimo odve~ni les, drevo dobro osvetlimotako, da mladike, ki ostanejo, normalno dozorijo in diferencirajorodne brste. Klasi~no zimsko rez opustimo zato, da se izognemopo{kodbam zaradi nizkih temperatur, z rezjo na koncu aprila ali vza~etku maja pa hkrati odstranimo odve~en les in razred~imoplodi~e.Pri kotlasti gojitveni obliki najprej vzgojimo tri ali celo {tiri ogrod-ne veje, na katerih hkrati vzgojimo rodne {ibe. Pri poletni rezi

6 Gojenje in rez sadnih rastlin

Vretenast grm pribreskvi

Poletna rez vretenastegagrma pri breskvi

izrezujemo bohotivke in razred~imo pregoste rodne {ibe, pri zim-ski rezi (pozen termin) pa dokon~no razred~imo rodni les.

Gojenje ~e{nje (Prunus avium)

Gojenje in rez sadnih rastlin 7

Beskev – vretenast grm je najpogostej{agojitvena oblika. Iz podalj{ka debla (provodnika) spodajizra{~ajo mo~nej{i, zgoraj pa {ibkej{i nosilcirodnega lesa. Na njihpu{~amo rodne {ibe oz.enoletne poganjke, kiizra{~ajo iz dvoletnegalesa in so dolgi 30 do 50 cm ter debeli kot svin~nik.

podlaga razdalje sajenja v m gojitvena oblika za~etek rodnosti primerno zaGisela 5, 4 × 2–3 son~na os, 3. leto intenzivni nasad, vrt

Maxma 14, vretenoWeirot 158

F 12 /1 4–5 × 4–5 izbolj{ana piramidna Colt kro{nja 4. leto vrt,

intenzivni nasadsejanec 5–7 × 5–7 izbolj{ana piramidna 5. leto travni{ki nasad

kro{nja

pH tal Dele` organske Vrsta tal Globina mm padavin Min. zimskesnovi v % tal v cm v rastni dobi temperature v °C

6–6,5 3–4 lahka do 100 300–500 –25 srednje te`ka

8 Gojenje in rez sadnih rastlin

do

3 m

cm

cm

do

4 m

Vzgoja vretena pri ~e{nji

^e{nja je tradicionalna sadna vrsta, ki jo gojimo v vseh obmo~jihSlovenije. Intenzivni nasadi so na nadmorski vi{ini od 0 do 600 m,posamezna drevesa po vrtovih pa {e vi{je.^e{nja na sejancu je bujne rasti in ima veliko kro{njo, ki zahtevadobro osvetlitev. ^e{nje re`emo pozimi in poleti po obiranju.Klasi~na zimska rez pri ~e{njah ni najbolj priporo~ljiva, saj z njopospe{ujemo rast, rane se ne celijo dovolj hitro in drevo smoli.Pojavijo se lahko razli~ne oku`be, zato gojitveno rez ~e{enj opra-vimo zgodaj spomladi tik pred cvetenjem ali celo med njim in poobiranju. S kraj{anjem predolgih poganjkov, ki zrastejo v prvihletih, izzovemo ve~je obra{~anje poganjkov na dolo~enem me-stu, ker smo s tem prekinili apikalno dominanco, ki je pri ~e{njiizrazita.^e{njo na sejancu ali srednje bujnih podlagah (F12/1, Colt itn.)lahko gojimo v obliki izbolj{ane piramidne kro{nje ali palmete.V zadnjih letih pa so se pojavile {tevilne nove {ibke podlage(Gizela 5, Weirot 158, Maxma 14 itd.), ki jih sadimo v nove nasa-de in drevesa gojimo v obliki vretena in son~ne osi. Pri teh dvehgojitvenih oblikah izkori{~amo odstranjevanje {tirih do {estih br-stov pod terminalnim brstom za prepre~itev apikalne dominancein s tem metlaste razrasti na vrhu poganjkov. Vreteno je `e zeloraz{irjena gojitvena oblika predvsem v Nem~iji, Avstriji in [vici,son~no os pa razvijajo predvsem v Franciji.

Gojitev in rez vretenaSadimo neobra{~ene ali obra{~ene sadike. Kadar je koreninskisistem mo~no po{kodovan, ugotavljamo, da je koristneje, ~e vsepred~asne poganjke odre`emo na kratke ~epe in jih ne izkoristimo

Gojenje in rez sadnih rastlin 9

Rodni les pri ko{~i~arjih:A – breskev, B – sliva, C – ~e{nja; a – brstika, b – majska kitica, c – rodna {iba, d – rozeta, e – prsteni~ast rodni les, f – štrojni’ brst z dvemagenerativnima brstomaob strani in vegetativnimbrstom na sredi (zna~ilenza breskev).

za rodne veje, ker po sajenju komaj pre`ivijo in ni~ ne prirastejo.^e smo jih odrezali na ~epe, pa lahko zrastejo v rastni dobi od 60cm do 100 cm dolgi poganjki. Sadiko prikraj{amo na 130 cm, pu-stimo terminalni brst in enega pod njim ter odstranimo {tiri do{est brstov pod njima, ko so dobro odgnali. Prav tako odstrani-mo vse odgnane brste do vi{ine 90 cm na deblu. Iz odgnaniho~es po`ene {tiri do {est mladik, ki jih upogibamo pod kotom90°. Ko dose`ejo dol`ino 5 cm, upogibanje opravimo s {~ipalka-mi za perilo, pozneje pri 30 do 40 cm pa s posebnimi kljukicamiza upogibanje, lahko pa tudi privezujemo z vezivom posamezneveje ali uporabimo ute`i. Iz dveh terminalnih brstov se razvijetavoditeljica in pavoditeljica. Konec maja, v za~etku junija odstra-nimo bujnej{o in s tem dodatno slabimo rast vrha. Pri zimski rezivoditeljico prikraj{amo, ~e je dalj{a od 70 cm. Potem ravnamopopolnoma enako kot v prvem letu. Odstranimo brste na pro-vodniku. ^e je ta slabo obrasel, zare`emo tam, kjer naj bi zraselnov poganjek. Na koncih vej pustimo terminalni brst in odstrani-mo dva do tri brste, da se veje metlasto ne obrastejo. Poleti upo-gibamo podobno kot v prej{njem letu. V tretjem letu {e enkrat

10 Gojenje in rez sadnih rastlin

Vreteno pri ~e{nji s prvimi plodovi (levo)

^e{nja – son~na os. Ta gojitvena oblika jezelo primerna predvsemza ~e{nje, cepljene na srednje bujne in bujne podlage. Zaradiupogibanja vej sezmanj{a intenzivnostrasti in tvorijo se rodnibrsti, zato je za~etekrodnosti zgodnej{i(desno).

Vretenast grm pri ~e{nji, cepljeni napodlago Gisela 5

ponovimo postopek pri zimski rezi kot v prej{njem letu, pri polet-ni rezi pa upogibamo in `e izre`emo pregoste veje, posameznemladike izre`emo v celoti ali pa na ~ep, da pospe{imo obra{~a-nje in razvoj rodnih brstov. V naslednjih letih odvedemo vrh ins preostalimi ukrepi rezi poskrbimo, da je kro{nja dobro osvetljenain obra{~ena ter da se razvije dovolj rodnega lesa.Pri son~ni osi s sadiko ravnamo podobno kot pri vretenu, prikraj-{amo jo na vi{ino 150 cm. Brste odstranjujemo enako, poganjkepa privezujemo {ele v drugi polovici avgusta pod kotom 120°, koso ti kon~ne dol`ine 0,8 do 1 m. V drugem letu je gojitev enakakot pri vretenu, razlika je v tem, da privezujemo poganjke v istem~asu kot prvo leto. Pri zimski rezi prikraj{amo voditeljice, ~e je topotrebno. Ostali principi so enaki kot pri vretenu. Poganjke avgu-sta upognemo enako kot prej{nje leto, prav tako upognemo tudivrh. Za rez rodnih vej velja enaka zakonitost kot pri jablani. Izre-zujemo vse tiste veje, ki izra{~ajo prenizko, dalj{i rodni les in popotrebi izre`emo kak{no pregosto rodno vejo.S poletno rezjo omogo~imo ~e{njam predvsem bolj{o osvetlitevdrevesa, s tem ve~jo asimilacijo, bolj kakovostne plodove, od-lo~ilno pa vplivamo na diferenciacijo rodnih brstov za naslednjeleto. Iz drevesnih kro{enj odstranjujemo vse bohotivke, pavo-diteljice ali druge konkuren~ne poganjke, ki sen~ijo kro{njo in izra{~ajo na hrbtni strani ogrodnih vej ali na nosilcih rodne-ga lesa. Velika prednost poletne rezi je tudi to, da se vse rane

Gojenje in rez sadnih rastlin 11

^e{nje, gojene v oblikivretena, na za~etkutretje rastne dobe

hitreje zarastejo. Dobro opravljena poletna rez pri ~e{nji pome-ni, da pri zimski rezi opravimo le manj{e korekture, velikokrat pato sploh ni potrebno.

Gojenje vi{nje (Prunus cerasus)Pred 20 leti smo v Sloveniji {e imeli do 700 ha povr{in posajenihz vi{njami, danes prakti~no nimamo ve~ intenzivnih nasadov.Vi{nja je sadna vrsta, ki je namenjena predvsem za predelavo.Zaradi cene delovne sile in nasadov na nagnjenih terenih se vna{e nasade ni dalo vpeljati strojne rezi in mehaniziranega obi-ranja, zato smo po~asi opustili gojitev. [e vedno pa je ostalo karnekaj dreves vi{enj po vrtovih.Pri vi{njah poznamo tri tipe rasti rodnih poganjkov. Najbolj tipi~ne

12 Gojenje in rez sadnih rastlin

Rodni les ~e{nje; prevladujejo kratke oblike rodnega lesa (rozete in majske kitice). V krogu so name{~eni rodni ali generativni brsti, v sredini je nerodni alivegetativni brst.

pH tal Dele` organske Vrsta tal Globina mm padavin Min. zimskesnovi v % tal v cm v rastni dobi temperature v °C

6–7 3–4 lahka do do 100 3400 –25 srednje te`ka

Podlaga Razdalje Gojitvena Za~etek Primerno zasajenja v m oblika rodnosti

F 12 /1 3,5–4 × 3,5–4 izbolj{ana piramidna 4. leto intenzivni nasad, vrtkro{nja,

kotlasta kro{nja