Embed Size (px)
Citation preview
1
GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PG! letnik 6 marec 2017 {tevilka 1
2
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knji!nica in klubski prostoritorek in ~etrtek: 10.00–12.00, 18.00–20.00
MePZ, vaje: ponedeljek: 18.00–20.30 Dramska skupina: torek 17.30–19.00Folklorna skupina: sreda, 19.00–21.00 Planinska skupina: torek, 20.00–21.00Fotografska skupina: drugi in zadnji ~etrtek, ob 18.00Glasbena skupina: torek, 17.30–20.00 Dop. pouk sloven"~ine: ponedeljek, 17.00–20.00 Mladinska skupina: po dogovoru www.bazovica.hr/mladinci
Veleposlani"tvo Republike Slovenije v RHAlagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RHVeleposlanica: dr. Smiljana KnezKonzularni oddelek, uradne ure:ponedeljek od 9.00 do 12.00sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00petek od 9.00 do 12.00tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387el. po"ta: [email protected] stran: http://[email protected]
Dr!avljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z de!urnim diplomatom:med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 urtel.: +385 98 462 666
Generalni konzulat RS, Split^astni konzul Branko Rogli}tel./faks: +385 21 389 224el. po"ta: [email protected] ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00
Sopotjaglasilo slovenske skupnosti na Reki in v PG#marec 2017, {tevilka 1, letnik 6ISSN 1848–4360Reka, marec 2017
Uredni"tvo:Jasmina Dla~i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja [email protected] 43, 51000 Reka
Izdajatelji:Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 [email protected], zanj: Zvonimir Stipeti}www.bazovica.hrwww.facebook.com/KPDBazovica
Svet slovenske narodne manj"ine Mesta RekaPodpinjol 43, 51000 [email protected], zanj: Boris Rejec
Svet slovenske narodne manj"ine PG#Podpinjol 43, 51000 Reka [email protected] zanj: Vasja Simoni~
Urednica: Marjana Mirkovi}[email protected]: 091 593 6086
Lektorica: Darka Tepina Podgor"ekOblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Dubravka Dijani}Karikatura: Bojan GrlicaTisk: Tiskara Su"ak Glasilo izhaja trimese~noNaklada je 1.500 izvodov
iz vsebine
Uvodnik 3
Iz dru"tva 4
Iz pouka DPS 18
Literarni kuti~ek 19
Si-T 20
Pogled z onkraj Sne`nika 22
Sre~anja 23
Foto koti~ek 24
Glasilo finan~no podpirajo:Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetuPrimorsko-goranska !upanijaMesto RekaSvet za narodne manj"ine Republike Hrva"ke
3
Uvodnik
Letos KPD Bazovica skupaj z me"anim pevskim zborom (MePZ) praznuje sedemdesetletnico delovanja, pomembno, petnajsto obletnico pa slavi tudi planinska skupina. Obema jubilejema
je bila namenjena prva leto"nja prireditev, razstava s kulturnim programom, pripravljena v sode-lovanju s planinskimi dru"tvi iz slovenskega in italijanskega primorja, zatem pa tudi praznovanje kulturnega praznika, znova z gosti z Bistri"kega. Sopotja spremljajo tudi druge dogodke, kot so nastopi pevskega zbora v Slovenskem domu in na gostovanjih, skupine za raziskovanje kulturne-ga izro~ila v Lovranu, dejavnosti folklorne, planinske in fotografske skupine, mednarodno pove-zovanje mladinske skupine ter pester program in na~rt izletov planinske skupine. Dru"tvo je gostilo tudi razstavo rojaka Gojka Vla"i}a z bli!njega Grobnika in se vklju~ilo v dejavnosti skupi-ne Sila, ki !eli iztrgati pozabi znanega re"kega arhitekta in urbanista Zdenka Silo. Posebna po-zornost velja tudi prizadevni tajnici dru"tva, Evi Ciglar, ki je razgla"ena za najbolj"o tajnico na Hrva"kem. Rubrika DPS tudi tokrat prina"a zapis o dejavnosti pri pouku v ̂ abru, Literarni koti~ek pa novi pesmi re"ke rojakinje Marije $enk. Rubrika Si-T spremlja predstavitev posodobljene izda-je nagrajene Zgodovine ^abranskega avtorja Slavka Malnarja, razstavo Zvoki v Zgodovinskem in pomorskem muzeju Hrva"kega primorja, retrospektivno razstavo akademskega slikarja Roka Ze-lenka in predstavitev njegove monografije Pictia v re"ki galeriji Kortil ter odkritje spomenika v vasi #ejane, po!gani v drugi svetovni vojni, rubrika Pogled z onkraj Sne!nika pa razmi"lja o vsakdanjiku in (za)upanju.
Na za~etku jubilejnega leta posebej razveseljive novice prihajajo z Reke: vodstvo re"kih vrtcev je v sodelovanju z mestno upravo za vzgojo in izobra!evanje predstavilo kraj"i program za u~enje sloven"~ine v enoti na Bulevardu, kot priprava na celodnevni program, na~rtovan za jeseni, na osnovni "oli Kozala pa so slovesno odprli Slovensko sobo, namenjeno pouku slovenskega jezika in kulture, za katerega je pobudo dala dr. Barbara Riman, tudi gostja tokratne rubrike Sre~anja.
Ob spo"tljivi obletnici v dru"tvo !e prihajajo ~estitke in darila, tudi iz Slovenije, od ustvarjalcev, ki so jim nastopi pred ve~ desetletji ostali v nepozabnem spominu, a ve~ o tem v naslednji "tevilki. K obujanju spominov na dejavnost dru"tva in posamezne rojake pa vabimo tudi vas, bralci Sopo-tij, veseli in hvale!ni bomo, ~e nam boste na vpogled poslali zapise, dokumente, fotografije in vse, kar pri~a o bogati in dolgoletni dejavnosti KPD Bazovica. Uredni!tvo
Mladinska skupina vabi k sodelovanju
Mladinska skupina KPD Bazovica k sodelovanju vabi mlade, stare od 18 do 30 let, ki bi radi delovali na podro~ju ohranjanja slovenske identitete in prizadevanja za uresni~evanje manj"inskih pravic ter
se !eleli vklju~iti v Mladinsko skupino KPD Bazovica in jo predstavljati na katerem izmed mednarodnih seminarjev v prihodnje.
Oseba za stik: vodja skupine Ivona Novakovi} (099 285 53 06), e-po"ta: [email protected].
Z decembrskega sre~anja organizacije YEN v Berlinu. Foto: www.facebook.com/yeni.org/
IZ D
RU
[TV
A 1. december, Slovenski dom KPD Bazovica
Urbana, razstava fotografij
10. december, Slovenski dom KPD Bazovica
Prednovoletna prireditev
15.–20. december, Berlin, Nem~ija
Be Minority – Be Strong, seminar YEN
4
Fotografska skupina KPD Bazovica, ki jo vodi Anita Hromin, je ob izteku
koledarskega leta pripravila novo razsta-vo fotografij svojih prizadevnih ~lanov. Tema je bila urbano okolje, na njej pa so sodelovali avtorji %ilio Arbula, Milena Arbula, Mirjana Brumnjak, Karlo Dabo, Dubravka Dijani}, Andrej Hromin, Dionis Juri}, Darko Mohar, Ira Petris, Istog #or! in Anita Hromin. Odprtje razstave je s kraj"im nastopom popestril me"ani pev-ski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Zo-rana Badjuka.
Predprazni~no razpolo!enje je tudi ob koncu minulega leta obogatila prireditev, !e tradicionalna v tem ~asu. Tokrat jo je
popestril tudi posebni gost, !e dolgo tudi ~lan KPD Bazovica, del-ni"ki kantavtor Davor Grguri}, dvorana pa je bila znova polna do zadnjega koti~ka.
Program je z bo!i~no obarvanim izborom pesmi napovedal me"ani pevski zbor pod vodstvom Zorana Badjuka in ob spremljavi gostujo~e pianistke Vjere Luk"i}. Zbor je z nastopom popestril tudi poznej"i program, v katerem so omenili tudi bli!ajo~o se sedemde-seto obletnico delovanja dru"tva in obenem zbora, izrekli poseben pozdrav pevcu Jo!etu Grlici - Pepiju, ki v zboru poje vsa leta, ter na-povedali tudi izid nove zgo"~enke. Tajnica dru"tva Eva Ciglar, ki je
Na evropski ravni !e 33 let samostojno deluje dru"tvo Mladi evropskih narodov YEN (The Youth of European Nationaliti-
es), ki kot krovna organizacija zdru!uje ve~ mladinskih manj"in-skih organizacij. Dru"tvo YEN vsako leto izvaja bogat program dejavnosti, namenjenih krepitvi narodnostne pripadnosti in ozave"~anju mladih pripadnikov manj"in, ohranjanju in spodbu-janju uresni~evanja manj"inskih pravic ter tudi vrednot multikul-turnosti. Med vsem tem so tudi seminarji za mlade in mladinske vodje, dejavne pri ohranjanju lastne manj"inske identitete. Na de-cembrskem seminarju sta jih na sede!u dru"tva v Berlinu obiskali aktivni ~lanici Mladinske skupine KPD Bazovica, njena vodja Ivo-na Novakovi} in Natali Iskra, tudi predstavnica dru"tva EU korak.
povezovala program, je na oder povabila tu-di folklorno skupino – vodi jo Nata"a Grlica –, ki se je zavrtela v spletu prekmurskih ple-sov in zatem v sklepnem kolu iz opere Ero z onega sveta Jakova Gotovca. Folklorni na-stop sta tudi tokrat spremljala Ivan Harej na kontrabasu in Ivan Simi} na harmoniki.
V drugem delu programa je Eva Ciglar na-povedala nastop gosta, s kraj"im koncer-tom svojih pesmi se je predstavil Davor Grguri}, sicer vsestranski umetnik, pisec besedil in glasbenik ter kantavtor, ki si posebej prizadeva tudi za ohranitev gora-nske etnolo"ke, zgodovinske in kulturne tradicije nasploh.
Prireditev se je kon~ala z nastopom glas-bene skupine Mimo ritma, ki jo pod umet - ni"kim vodstvom Ivana Hareja vodi An - drej Mohar in ki je z repertoarjem praz ni~ nih pesmi ter solistko Zdenko Kallan -Ver ba-nac obiskovalcem izrekla najbolj"e !elje in jih popeljala bli!ajo~emu se novemu letu naproti. Marjana Mirkovi}, povzeto po napovedi Eve Ciglar
Seminar z naslovom Bodi manj"ina, bodi mo~an (Be Minority – Be Strong) je bil namenjen predstavnikom mladinskih manj"inskih organizacij, ki bi !eleli spoz-nati organizacijo YEN in se dejavno vklju - ~iti v njeno delovanje. Udele!enci so ime-li kot primer dobre prakse med drugim prilo!nost spoznati nem"ke nevladne or-ganizacije in nem"ki institucio nalni ok-vir za podporo ter ohranjanje manj"inskih identitet in pravic. Pri tem je zanimivo dejstvo, da ima Nem~ija, v primerjavi z
Katalog razstave je oblikoval Andrej
Hromin.
Glasbena skupina KPD Bazovica. Arhiv
skupine.
IZ DR
U[TV
A
5
16. december, SKD Sne"nik, Lovran
"Butalke" na letnem sre~anju dru!tva v Lovranu
16. december, Klana
MLPZ Matko Laginja gostil MePZ KPD Bazovica
Na sre~anju vseh slovenskih dru"tev v Opatiji oktobra lani smo se sre~ale
z Vasjo Simoni~em, predsednikom Slo-venskega kulturnega dru"tva (SKD) Sne-!nik v Lovranu. Ob prijetnem pogovoru nas je povabil, naj jih obi"~emo in se v imenu KPD Bazovica predstavimo z na-"o, zdaj !e znano uprizoritvijo zgodbe Kako so Butalci "li po vino (na Hrva"ko). Z dogovorjeno predstavo smo uspe"no nastopile 16. decembra. Kot podpora in tehni~na pomo~ je bil z nami tudi pri nas znani planinec, Milivoj Filipovi}, prilju-bljeni Fi}o. Lovranski gostitelji so nas bili zelo veseli. Topel sprejem in prijazni ~lani so na nas takoj naredili lep vtis, da smo se po~utili kot doma. Prostor SKD Sne!nik ni velik, a ima vse, kar tako dru-"tvo potrebuje. Krasi ga gorenjska naro-dna no"a, ro~no delo njegovih pridnih ~lanic. Tu se rojaki zbirajo, na~rtujejo de-javnost, izdelujejo ro~na dela, kuhajo, pojejo in govorijo po slovensko, skratka, tudi s tem dru!enjem ohranjajo sloven-sko kulturo. Po uspe"nem nastopu so iz
22 manj"inami na Hrva"kem, samo "tiri priznane manj"ine, to so Romi, Danci, Frizijci (germanska etni~na skupina, ki !ivi na severu dr!ave) in Sorbi (Lu!i"ki Srbi, zahodnoslovanska skupnost, ki !ivi v de!elah Brandenburg in Sa"ka).
Ob koncu zapisa o udele!bi na seminarju v Nem~iji "e posebno vabilo: k sodelovanju vabimo vse mlade v starosti od 18 do 30 let, ki bi radi delovali na podro~ju ohranjanja slovenske identitete in se !eleli vklju~iti v Mladinsko skupino KPD Bazovica ter jo predstavljati na katerem izmed mednarodnih seminarjev v priho-dnje. Stik: Ivona Novakovi}, e-po"ta: [email protected], GSM: 099 285 5306. Natali Iskra
^lanice skupine za ohranjanje slovenskega kulturnega izro~ila. Arhiv skupine.
kuhinje prihajali opojni vonji, kuharice so pripravile tradicio-nalne slovenske jedi, kot so ajdovi !ganci, kislo zelje s klobasa-mi, kruh z ocvirki, orehova potica in ne"teto dobrih sladic. Ob zvokih harmonike smo vsi skupaj "e veselo zapeli, in ~e nas naslednjega dne ne bi ~akala pot v Ljubljano, bi na"e dru!enje trajalo "e dolgo. Pri prisr~nem slovesu v upanju, da je na" prvi obisk odprl vrata nadaljnjemu medsebojnemu sodelovanju in prepletu dejavnosti, smo v zahvalo in spomin prejele ro~no iz-delan sr~ek, ki je zasedel posebno mesto v na"em Slovenskem domu in na"ih srcih. Zdenka Kallan-Verbanac
Me"ani lovski pevski zbor Matko La-ginja iz Klane deluje !e 38 let, v
njem pa poje tudi nekaj na"ih pevcev, za-to se dobro poznamo. Ob koncu leta, pred bo!i~nimi in novoletnimi prazniki, prire-dijo v cerkvi v sredi"~u mesta prireditev, na kateri s pesmijo in recitacijo nastopijo otroci iz osnovne "ole, mladina, doma~i pevski zbor in tudi kak gostujo~i zbor. Le-tos so po ve~ letih k sodelovanju ponovno povabili na" me"ani pevski zbor, ki ga vo-di Zoran Badjuk, poleg nas je bil v gosteh tudi Lovski pevski zbor iz Medvod.
Prireditev navadno za~no otroci in mla-dina, ki s svojo neposrednostjo navdu"i-jo polno cerkev obiskovalcev. Nato se zvrsti pevski program, v katerem so letos prevladovale slovenske pesmi, ki sta jih
zapela na" me"ani pevski zbor in mo"ki sestav iz Medvod. Doma~ini so nastopili zadnji, potem pa smo "e vsi skupaj zape-li znano hrva"ko bo!i~no pesem Radujte se, narodi.
Po nastopu smo se preselili ~ez cesto v kinodvorano, kjer so gostitelji za nastopajo~e priredili zakusko, ki se je hitro spre-menila v veselico s pesmijo in veselim rajanjem.
Polni lepih vtisov smo se odpeljali domov, z obljubo, da tak"no sre~anje "e kdaj ponovimo. Zvonimir Stipeti}
Z nastopa v Klani. Foto: Anita Hromin
IZ D
RU
[TV
A
6
17. december, Advent na #marni gori in v Ljubljani
Planinska skupina KPD Bazovica
20. december, Slovenski dom KPD Bazovica
Darko Mohar: Hribi 2015
Ljubljana je po Kopru in Trstu !e tretje veliko mesto, ki so ga ~lani PS Bazovice sku"ali spoznati na hribovski na~in.
Obenem je bil obisk slovenskega glavnega mesta prilo!nost za avtorja tega zapisa (in ne samo zanj) za vzbujanje spominov na "tudentska in alpinisti~na leta. Ve~ kot "tirideset let je mini-lo od takrat.
^e ima" prijatelje, ni te!ko prirediti pravega do!ivetja za vse udele!ence tak"nega napol hribovskega in napol turisti~nega izleta. Toda program obiska so pripravili ~lani PD RTV Ljublja-na, s katerim sodelujemo !e ve~ kot deset let. Kljub manj"i za-mudi zaradi okvare na avtobusu na mejnem prehodu Rupa ni bilo v Ljubljani ni~ zamujenega. Za Ljubljanskim gradom so udele!ence pri~akali predsednik PD RTV Veli"a Lazovi~, Brane Krebs, Jan Skoberne in kot presene~enje Marjeta Ker"i~ Svetel, ki je pred leti !e gostovala v na"em dru"tvu na Reki z razstavo svojih fotografij in umetnin iz naravnih materialov. In Mirjana in Zlatko Mati~ od tistih Ljubljan~anov, ki se redno udele!ujejo na"ih izletov.
Marjeta nas je kar po planinsko popeljala po Ljubljani, !al pa nas je !e pri Tromostovju skupina, ki je imela v na~rtu vzpon
#e po tradiciji je v dvorani Slovenskega doma KPD Bazovica vodja planinske skupine Darko Mohar povzel delovanje v
preteklem letu, tokrat z naslovom Hribi 2015.
Z gostitelji pri Pre!ernu.
Foto: Darko Mohar
na $marno goro, morala zapustiti in se napotiti proti Tacnu, kjer so ~akali vo-dniki za vzpon na najpriljubljenej"i lju-bljanski hrib. Tisti, ki so ostali z Marjeto, so u!ivali v njenem strokovnem vodenju, preostali so se razbe!ali po Ljubljani, vsak i"~o~ svojo sre~o. Prav ~udno, ven-dar ni nih~e silil na obisk nakupovalne-ga sredi"~a BTC.
Vzpon na $marno goro ~ez Grmado je bil lep, s presene~enjem na vrhu Grmade. Sladkarije, medica in borovni~evec, s ka-terimi nas je pri~akala Mira Bokan na vrhu, so bili prava fizi~na okrepitev, me-glen razgled na Ljubljansko kotlino in jasen proti Kamni"kim in Julijskim Al-pam ter obisk "marnogorske cerkve s strokovnim vodenjem pa lek za du"o. Za prelepo do!ivetje hvala vodnikoma Ma-tja!u Samcu in Dragu Carju, pa tudi Janu in Branetu, ki sta bila tako in tako ves ~as z nami.
Za konec smo se "e vsi skupaj popeljali z ladjico po Ljubljanici, se sprehodili med mno!ico po lepo okra"eni Ljubljani, spili topel ~aj ali kuhano vino, pojedli klobaso in se sre~ni vrnili domov. Ljubljana se je precej spremenila v zadnjih "tiridesetih letih. To ni ve~ tisto, ob koncu tedna po-polnoma pusto in negostoljubno mesto.
In za konec "e enkrat: ~e ima" prijatelje, je vse mogo~e, in !ivljenje je veliko lep"e.Darko Mohar
Pripoved, obogatena s "tevilnimi fotografi-jami, je postregla s pregledom vseh aktiv-nosti planinske skupine v letu 2015, kot so planinski pohodi v lastni organizaciji in or-ganizacija skupnih pohodov, na"a udele!-ba na pohodih drugih planinskih dru"tev, priprava rednih planinskih te ~a jev, razstav fotografij na"ih ~lanov in gostov iz drugih planinskih dru"tev ter predavanj na temo planinskih in alpinis ti~nih pohodov, sode-lovanje s slovenskimi planinskimi dru"tvi zunaj Hrva"ke in podobno. Poleg na"ih ~la-nov so se predavanja udele!ili "tevilni ~lani prijateljskih planinskih dru"tev z Reke in okolice ter Slovenije. Skupaj z njimi smo se z u!itkom spomnili vsega tega dogajanja. Ivo Maru!i}
IZ DR
U[TV
A
7
6. januar, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica
Iztok Snoj, Sne"nik – razstava ob 110. obletnici PD Sne"nik
18. januar, Mestna hi!a, Reka
Sprejem za nagrajence najbolj!ih projektov v 2016
21. januar, Slovenski dom KPD Bazovica
Med morjem in gorami, razstava
Ko smo planinci planinske skupine (PS) Bazovica prejeli vabilo za ude-
le!bo na odprtju razstave Iztoka Snoja v domu na Vidmu v Ilirski Bistrici, sem dolgo premi"ljeval, od kod mi je znano to ime. Naslednjega dne, po odprtju, sem se le spomnil. Vsakokrat, ko odprem strani portala Gore – ljudje, se odprejo besedilo in posnetki objave iz leta 2008 avtorja Iztoka Snoja. Kratki, izredno duhovni utrinki in prelepi posnetki.
Enako je bilo na razstavi, misel ali dve ob vsakem posnetku in prelepi posnetki, ki jih je avtor posnel ob obiskih primor-skega o~aka. In teh je bilo v preteklem letu ~ez osemdeset.
Z odprtjem razstave Iztoka Snoja je PD Sne!nik iz Ilirske Bistrice za~el prazno-
Re"ki !upan Vojko Obersnel je sprejel udele!ence treh projektov, nagrajenih
kot Naj akcije 2016 na dr!avni ravni, v
Z dokumentarno razstavo Med mor-jem in gorami se je v dru"tvu pred-
sta vil Meddru"tveni odbor planinskih dru"tev Primorske (MOPDP). "Nekateri ~lani na"e skupine smo bili na od prt ju te razstave v Planinskem muzeju Slo venije (PMS) v Mojstrani (2015). Zatem je raz-stava prepotovala skoraj vsa planinska dru"tva, ki so jo pripravila in so zdru!e-na v MOPDP, kamor spada tudi PS KPD Bazovica. Ker letos praznujemo 15 let na"e skupine in 70 let dru"tva, je razsta-
Na odprtju razstave. Foto: Darko Mohar
vati svojo 110. obletnico delovanja. Na ta ra~un se bo v teko~em letu zvrstilo "e veliko dogodkov, v delu teh dogajanj bo sodelovala tudi PS Bazovica, saj smo tudi mi kolektivni ~lan PD Sne!nik.Darko Mohar
okviru naziva mest in ob~in, prijaznih do otrok. Med nagrajenci je bila tudi ustanova Otro"ki vrtec Reka s projektom o razlikah med ljudmi, projektom, ki pri naj -mlaj"ih in tudi star"ih spodbu-ja spoz -navanje in spo"tovanje razli~nih kultur. Mal~ki v re"kem vrtcu ^ebelice (P~elice) so tako v treh mesecih spoznali in se ve-liko nau~ili o Makedoniji, Sloveniji in Albaniji, spregovorili in zapeli v jezikih teh dr!av, spoznali njihovo tradicionalno grad njo, no"o in jedi. Vse to so tudi narisali in pod mentorstvom vzgoji-teljice Biljane Franci"kovi} izdelali slikanico, ki v vseh treh jezi-kih "iri pobudo o potrebi in spo"tovanju razli~nosti. Ve~: www.rijeka.hr.
Projekt Razli~ni, a enaki je skupno predstavitev do!ivel maja lani v KPD Bazovica s prisr~no prireditvijo, sprejeto z velikim navdu"enjem polne dvorane in zabele!eno tudi v Sopotjih (2). Velja dodati, da je bila klju~na pobudnica projekta dr. Barbara Riman, mati treh mal~kov, sicer pa ve~letna raziskovalka na In"titutu za narodnostna vpra"anja (INV) v Ljubljani, ustano-vi, vklju~eni tudi v ta projekt. Marjana Mirkovi}
va tudi uvod v proslavo teh pomembnih jubilejev, z njo pa !eli-mo svojim planinskim prijateljem na Hrva"kem pribli!ati planinstvo na nam najbli!jem obmo~ju Slovenije in spodbuditi razvoj ~im bolj"ih medsebojnih odnosov v prihodnje," je ob va-bilu med drugim zapisal vodja skupine Darko Mohar, ki pa se zaradi zdravstvenih te!av slovesnega odprtja !al ni mogel osebno udele!iti, je pa bil v nagovorih in pogovorih udele!en-cev mo~no navzo~, saj so si vsi bili edini, da je najzaslu!nej"i za uspe"no delovanje in prepoznavnost skupine na Hrva"kem, v Sloveniji in zamejstvu.
Odprtje razstave je napovedala prireditev v po~astitev obeh ju-bilejev. Uvodoma je nastopil me"ani pevski zbor KPD Bazovica,
Slikanico je oblikovala Vesna Ro"man.
IZ D
RU
[TV
A
8
23. januar–3. februar, FF, Ljubljana
Zimska !ola slovenskega jezika
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je potekala 23. zimska "ola slovenskega jezika. Zimska "ola je del cikla
jezikovih te~ajev slovenskega jezika, ki jih !e tradicionalno izva-ja Center za sloven"~ino kot drugi in tuji jezik. Namenjena je ti-stim, ki bi se radi v dveh tednih nau~ili ~im ve~, v spremljevalnem programu pa spoznali slovensko kulturo in dru!bo. Za vse ljubi-telje u~enja jezikov pa se dobre novice tu ne kon~ajo, kajti Mini-strstvo RS za izobra!evanje, znanost in "port v sodelovanju z Zavodom RS za "olstvo in CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujejo "tipendije za kritje "olnin za-mejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev. Pogoji za pridobitev "tipendije so slovenski izvor in starost do 35 let.
Letos je !elja po u~enju sloven"~ine v Ljubljani zdru!ila 25 ljudi iz 15 dr!av, od ZDA do Rusije in Tajske, med katerimi sva bili tudi
ki ga vodi Zoran Badjuk, tokrat seveda v planinskem tonu, sledil je nastop folklorne skupine, ki je zaplesala ob glasbeni spremlja-vi Ivana Hareja in Ivana Simi}a. Navzo~e je pozdravil predse-dnik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, povezovalka programa Eva Ciglar pa se je ozrla na dru"tvo nekdaj in danes ter posebej PS, ki "teje ve~ kot petdeset ~lanov, ima razvejeno dejavnost, od razstav in predavanj do izobra!evanja, je povezana z dru"tvi na Hrva"kem, v BiH, Sloveniji in zamejstvu, ima pa tudi dobre stike s krovnima organizacijama planincev v obeh dr!avah. To je v imenu Hrva"ke planinske zveze potrdil ~lan izvr"nega odbora Ivan Eterovi}, tudi tajnik PD Opatija, ~estital planincem Bazovi-ce in dru"tvu ter poudaril prijateljske stike. V imenu Planinske zveze Slovenije je jubilantoma ~estitala predsednica MOPDP Ma-ru"ka Lenar~i~, avtorica in koordinatorica razstave, ki na 25
panojih prikazuje dejavnosti dru"tev od Trsta, Pirana, Kopra, Kozine in Se!ane do Postojne, Ilirske Bistrice in Reke. "Zakaj razstava? Zato da poka!emo razvoj pla-ninstva na posameznih obmo~jih, kar v PMS v Mojstrani ni mogo~e. To je zahte-valo sodelovanje vseh dru"tev, tako da gre za skupni projekt, ki potrjuje, da zna-mo planinci delati skupaj." Maru"ka Le-nar ~i~ se je za izjemen trud in prizadevnost "e zahvalila Darku Moharju in poudarila posebno vlogo, ki da jo ima PS Bazovica "s svojo izjemno pozitivno energijo". Marjana Mirkovi}
~lanici MS KPD Bazovica, Marina Bubni} in Natali Iskra. Za organizacijo in izvaja-nje te~aja in spremljevalnega programa imava obe samo pohvalne besede. Bili sva v izpopolnjevalni skupini in meniva, da sva se v dveh tednih veliko nau~ili.
Poleg jezikovnega te~aja je potekal tudi pester spremljevalni program, sestavljen iz aktivnosti, namenjenih medsebojne-mu spoznavanju, ogledu mesta, delavni-ci keramike in obisku Muzeja iluzij.
Pridobljeni "tipendiji sta nama veliko po-menili in omogo~ili kritje stro"kov. Pogla-vitni razlog za najino udele!bo na te~aju sloven"~ine je znanje jezika, ki nama bo koristilo pri delu. Marina je vzgojiteljica v ustanovi Re"ki vrtec in ~aka jo prilo!nost, da bo delala v skupini otrok, vklju ~e nih v kraj"i oziroma celodnevni prog ram u~enja sloven"~ine, medtem ko sem spodaj pod-pisana zaposlena v dru"tvu EU korak pravno zaradi svojih slovenskih korenin in znanja slovenskega jezika.
Vsem, ki bi se radi nau~ili slovenskega jezika in pre!iveli dva ~udovita tedna v dobri dru!bi v Ljubljani, priporo~ava, naj se vsakakor udele!ijo te~ajev sloven"~ine. Natali Iskra
Maru!ka Lenar~i~.
Igor Eterovi}. Odmevna razstava. Foto: Marjana Mirkovi}
Zimska !ola zanimiva za vse.
Arhiv organizatorja.
IZ DR
U[TV
A
9
Na O$ Kozala na Reki so slovesno od-prli Slovensko sobo za pouk sloven"-
~ine po modelu C kot dopolnilnega pouka, ki se ocenjuje in upo"teva pri uspehu. V PG# je to !e ~etrta "ola s tem poukom sloven"~ine, ki je bil do zdaj na programu v O$ Pe}ine na Reki ter O$ Dr. Andrije Mohorovi~i}a v Matuljih in njeni podru!-ni~ni "oli O$ Ju"i}i. Pobudo, ki sta jo pod-prla tudi dru"tvo Bazovica in slovenski manj"inski svet Reke, je dala dr. Barbara Riman, ki se kot raziskovalka ljubljan-skega INV na Reki ukvarja z zgodovino Slovencev. Za pouk je, kot pravi sama, po-sebej zainteresirana tudi kot mati treh mal~kov, pobuda pa je pri ravnateljici O$ Kozala, Kim Ani}, odprti za no - vosti, naletela na dober odziv. Ko se je po-trdilo zanimanje za sloven"~ino, je kmalu sledilo soglasje pristojnega hrva"kega ministrstva in zatem razpis za u~iteljico. Izbrana je bila Sandra Grudeni}, rojaki-nja, ki je izku"nje s pou~evanjem slo ven-"~ine nabirala tudi v zasebnih jezikovnih "olah na Reki, na O$ Kozala pa je 10. fe-bruarja prevzela skupino desetih u~encev ni!jih razredov osnovne "ole, ki bodo dve uri tedensko namenili u~enju sloven"~ine in slovenske kulture.
Slovesnosti na "oli so se udele!ili tudi predstavniki Republike Slovenije: velepo-slanica RS v RH dr. Smiljana Knez, v ime-nu pristojnega ministrstva RS pa Roman M. Gruden, z Zavoda RS za "olstvo Vero-nika Pirnat in Urada za Slovence v zamej-stvu in po svetu Rudi Merljak. Ob tej pri -
V KPD Bazovica se je prvi~ in s samo-stojno slikarsko razstavo predstavil
rojak Gojko Vla"i}, pomor"~ak v pokoju, doma z bli!njega Grobnika.
Gojko Vla"i} je na ogled postavil slike, idejno nastale na razli~nih koncih sveta, katerega morja je kot pomor"~ak skoraj v celoti obredel. Izobra!eval se je na obeh podro~jih: po kon~ani osnovni "oli se je kljub za~etni !elji po plovbi odlo~il za srednjo "olo za umetnostno oblikovanje v Ljubljani in uspe"no kon~al smer indu-strijskega oblikovanja ter na tem pod-ro~ju na Reki na"el tudi prvo zaposlitev.
lo!nosti so "oli podarili ve~ u~benikov in knjig, veleposlanica pa je v nagovoru poudarila pomen u~enja in ohranjanja slo ven "~ine tudi v javnem "olstvu. V imenu Mesta Reka je navzo~e pozdravil pod!upan Miroslav Mate"i}, slovesnosti se je udele!ila tudi sve-tovalka za osnovno "olstvo v oddelku re"ke mestne uprave za vzgojo in "olstvo Marina Perani} $eveljevi}, zadovoljstvo nad uvedbo pouka pa je v svojem nagovoru izrazil tudi predsednik Sveta slovenske narodne manj"ine Mesta Reka Boris Rejec. Slo-vesnosti se je udele!ila tudi u~iteljica dopolnilnega pouka sloven"~ine in slovenske kulture v dru"tvu Bazovica, Vida Sr-do~, ki je jeseni 2008 prva prevzela pouk sloven"~ine po modelu C na re"ki O$ Pe}ine; klju~na podlaga zanj pa je bil dotedanji triletni prostovoljni pouk sloven"~ine, ki ga je leta 2006 kot rav-nateljica uvedla rojakinja Irena Margan in odlo~no orala ledino na tem podro~ju, kar je bilo ve~krat sli"ati tudi ob tej prilo!nosti. #al je med povabljenci na slovesnosti ni bilo. Pri"li so tudi otroci, prijavljeni k pouku sloven"~ine, in nekateri star"i ter si ogledali u~ilnico, !e polno knjig in u~benikov.
Kot zanimivost velja dodati, da prav O$ Kozala hrani arhiv nekdanjega slovenskega oddelka, ki je na pobudo ustanovite-ljice dru"tva Bazovica, u~iteljice Zore Ausec, na O$ Matteotti na Reki potekal tri "olska leta, od jeseni 1950/51 do konca 1952/53. Marjana Mirkovi}
Spomin na slovesno predstavitev pouka sloven!~ine. Foto: Marjana Mirkovi}
Nemirnega duha se je po "tirih letih preusmeril v pomorstvo in po opravljenih izpitih kot navtik odpravil v svet, na plovbo, skupno dolgo "tirideset let. Pri tem ga je ves ~as spremljala tudi skicirka in doma hrani na stotine skic, ki so podlaga za slike in od katerih se ne bi lo~il za nobeno ceno, saj gre, kot pravi, za najdragocenej"e spomine. Ri"e od malega, najraje v tehniki olja in suhem pastelu, !elel pa bi obvladati tudi akvarel kot najte!jo tehniko. Med priljubljenimi motivi so bili predvsem na za~etku konji, !ival, ki jo je, kot pravi, do obisti spoznal v ded-kovi kova~iji, zelo zanimivo skulpturo konja pa je razstavil tu-di v KPD Bazovica.
Razstavo je odprla tajnica Eva Ciglar in tudi povezovala kraj"i program. $tevilne obiskovalce je povabila "na potovanje z av-torjem, ki svoje spomine pretvarja v likovni svet, v njegovo barv-no bogato in po motivih raznoliko zbirko slik, v razli~ne kraje
1. februar, O# Kozala, Reka
Predstavitev pouka sloven!~ine
7. februar, Slovenski dom KPD Bazovica
Gojko Vla!i}, razstava slik
IZ D
RU
[TV
A
10
7. februar, Kino Lovran
Kulturni praznik, skupna proslava slovenskih dru!tev iz Istre
Za slovenska dru"tva v Istri, povezana v koordinacijo, je skupna proslava kulturnega praznika letos potekala v Lo-
vranu, v organizaciji KPD Sne!nik, sicer pa so nekatera dru"tva pripravila tudi druge programe. Kulturni ve~er je potekal v na novo urejeni dvorani Kina Lovran, v kateri so se zbrali ~lani vseh povezanih dru"tev: SKD Istra (Pulj), SKD Oljka (Pore~), SKD Ajda (Umag), Dru"tva Slovencev (Labin), SKD Lipa (Bu-zet), in KPD Sne!nik ter tudi KPD Bazovica.
Navzo~e je nagovoril Vasja Simoni~ in poudaril pomen prazni-ka, temu je pozornost namenil tudi gostujo~i ~lan KPD Bazovi-ca z Reke, koordinator kulturnih dejavnosti Vitomir Vitaz. Interpretiral je del Pre"ernove poezije, v osrednjem delu progra-
Zdenko Sila (1915–1997)
Zdenko Sila je o~iten dokaz hvaljene re"ke multikulturnosti, saj je rojen v Pragi materi ^ehinji (Alojzija Dole!alova) in o~etu tr!a"kemu Slovencu (Emil Sila). Dru!ina se je med prvo in drugo svetovno vojno preselila iz Prage v Maribor, Sila pa je bil med "tudijem arhitekture v Ljubljani v razredu slavnega arhitekta Jo!eta Ple~nika. V povojnem ~asu je pri"el na Reko, se vklju~il v stroko in s svojim anga!majem v mestu pa tudi na celotnem obmo~ju takratne dr!ave postal znan in priznan urbanist ter arhitekt. Njegovi interesi in talenti pa so bili veli-ko "ir"i, vselej usmerjeni v ustvarjanje v umetnosti in kulturi v naj"ir"em smislu. Mag. Daina Glavo~i}
sveta, a tudi v slikarjeve doma~e predele Grobnika". Eva Ciglar je k besedi povabi-la tudi Gojka Vla"i}a, ki se je na kratko predstavil in med drugim povedal, da je prvi razstavi imel v ~asu skupne dr!ave, v re"ki knjigarni s tujo literaturo in na gradu Sne!nik v Sloveniji, zatem pa se je ve~krat predstavil na gradu Grobnik ter v Novem Vinodolskem in Slavoniji. Pro-gram je z nastopom na harmoniki lepo obogatil mladi rojak Domagoj Dobrila, dijak gimnazije in re"ke glasbene "ole Ivana Mateti}a Ronjgova. Za seboj ima !e ve~ nastopov in osvojenih nagrad in priznanj, jeseni pa namerava izobra!e-vanje nadaljevati na glasbeni akademiji v Ljubljani. Marjana Mirkovi}
ma pa je zatem nastopila glasbena sku-pina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, znana kot dru!inski trio, ki ohranja, obuja in poustvarja glasbeno tradicijo prostora med Primorsko in Notranjsko. Kot je med drugim zapisano na spletni strani www.celinka.si, Volk Folk po eni strani pred-stavlja nadaljevanje tradicije ljudskega god~evstva, po drugi pa poustvarjanje na sodobnej"i na~in. V skupini godejo h~erka Nina na oprekelj, prastaro glasbi-lo in tudi na harmoniko plonarco, sin Gregor na violino in meh ter vodja skupi-ne, o~e Romeo, na kontrabas. Vsi znajo tudi ubrano zapeti in nastop te skupine navdu"i povsod, kjerkoli nastopi. Tako je bilo tudi v Lovranu in KPD Sne!nik je prejelo ve~ ~estitk in zahval za odli~en izbor nastopajo~ih in prijetno dru!enje, med katerim so se porajali tudi na~rti za nadaljnje sodelovanje med dru"tvi v Istri in na Kvarnerju. Marjana Mirkovi}
Gojko Vla!i}, Konj. Foto: Marjana Mirkovi}
Vasja Simoni~, Dragica Rizman in Zvonimir Stipeti}.
Foto: Marjana Mirkovi}
Katalog je oblikoval Borislav Bo"i}.
IZ DR
U[TV
A
11
7. februar, Galerija Principij, Reka; 9. februar, Mestni muzej, Reka
Zdenko Sila, fotografije in akvareli
Skupina Sila zdru!uje arhitekte, likov-ne umetnike, kustose, novinarje in
dedi~e, ki so se povezali z !eljo, da se ob dvajseti obletnici smrti Zdenka Sile spo-mnijo na tega znanega in priznanega re-"kega arhitekta ter urbanista. Javnosti !elijo predstaviti del njegove bogate za-pu" ~ine z razstavami fotografij in akvare-lov, njegovo delo na razli~nih podro~jih pa celovito predstaviti v monografiji in po-skrbeti za ureditev zapu"~ene dru!inske grobnice na Trsatu. Projekt podpira tudi KPD Bazovica in eno izmed razstav je do konca te sezone pri~akovati tudi v dru-"tvu. Prvi dogodek skupine Sila je bilo zanimivo predavanje re"kega arhitekta Vladija Brali}a ob koncu leta o !ivljenju in delu Zdenka Sile, februarja pa sta bili od-prti prvi dve razstavi. V galeriji Principij so bile na ogled fotografije, avtorske pove~ave iz petdesetih let prej"njega sto-letja. Avtor razstave Borislav Bo!i}, nek-danji "tudent Zdenka Sile, je pri tem poudaril, da se je Zdenko Sila v mladosti ukvarjal s slikarstvom in bil med vidnimi in tudi nagrajevanimi ~lani fotografskega kluba Rijeka. V lepo oblikovanem katalo-gu, ki je spremljal razstavo, je med dru-gim tudi zapisal, da zbirka ve~ sto, morda tudi tiso~ diapozitivov v zapu"~ini Zden-ka Sile "e ~aka na temeljit pregled in ob-delavo ter morda tudi na novo razstavo.
Na razstavi Mladeni"ka posve~enost akva-relu pa je avtorica mag. Daina Gla vo~i} predstavila akvarele, ki jih je Zdenko Si-la ustvaril kot mladeni~. V privla~no oblikovanem katalogu, ki ga je oblikoval Branko Leni}, je med drugim zapisala, da samozatajevalna in skromna narava Zdenku Sili ni dovoljevala vsiljivega predstavljanja v javnosti in danes bi bil
lahko pozabljen, ~e ne bi pri prijateljih ostala ohranjena bogata zapu"~ina z dokumenti, pismi, fotografijami in slikami. "Zato ga lahko bolje spoznamo, delo pa predstavimo na razstavah akvarelov in umetni!kih fotografij ter naposled tudi v morebitni monografiji, in ga tako iztrgamo nezaslu"eni pozabi. Zdi se ne-verjetno, da je Zdenko Sila pri desetih letih, kot u~enec ~etrtega razreda osnovne !ole, "e ustvaril organizirane risbe ~vrstih kon-tur in urejene vsebine, barv in prostora, urejeno ohranjene, pod-pisane in datirane. Ta na~in avtodoku mentari~nosti je ohranil vso mladost, slikanje v akvarelu pa !e nadaljnjih deset let, kjer-koli je bil," v katalogu pi"e avtorica razstave. Na zgodnjih akva-relih so prikazi posameznih vizur rojstne Prage, predvsem Hrad~anov, po preselitvi v Maribor je slikal cerkve, ulice stare-ga jedra in panoramske prikaze mirnega, starega mesta ob re-ki, ume" ~enega v idili~no zeleno krajino. Zanj je bila likovna zapu"~ina o~itno zelo pomembna, saj je ohranil "tevilne risbe iz ~asa osnovne in srednje "ole pa tudi vaje, ki pripadajo "tu-dentu arhitekture. Mag. Daina Gla vo~i} poudarja, da slikarski opus "teje ve~ kot dvesto del na papirju, s svi n~nikom, tu"em in akvarelom, poleg deset manj uspe"nih del v olju na platnu. Marjana Mirkovi}
Zdenko Sila, Pogled na Split iz Sustipana, 1930.
Zdenko Sila, Pogled z okna na Maribor, 1933.
Zdenko Sila, Kozolec, 1933.
IZ D
RU
[TV
A
12
10. februar, Mestna knji"nica, Zadar
Kulturni praznik v SKD Lipa z dr. Barbaro Riman
11. februar, Slovenski dom KPD Bazovica
Prireditev ob kulturnem prazniku
V Mestni knji!nici Zadar so ~lani slovenskega kulturnega dru"tva (SKD) Lipa v Zadru proslavili kulturni praznik,
Pre"ernov dan. Pred proslavo so imeli "e skup"~ino dru"tva, tokrat volilno, na kateri so vodstvo tudi v prihodnje zaupali dosedanji predsednici Darji Jusup. Pomembno je omeniti, da je SKD Lipa v svojem dosedanjem 12-letnem delovanju organizi-ralo skupno ve~ kot sto dogodkov. V dru"tvu, ki nima svojih prostorov, deluje 82 ~lanov, ki se ve~inoma sre~ujejo v prosto-rih Kluba kapitanov v poslopju podjetja Transadria. Delujejo izklju~no prostovoljno, enako tudi vabljeni gostje. Kljub temu je njihova dru"tvena dejavnost zelo pestra, tradicionalno pote-kajo dogajanja, kot so kulturni praznik februarja, udele!ba na Sejmu cvetja aprila in prireditve ob mednarodnem dnevu kul-turne raznolikosti maja, junija organizirajo likovno kolonijo, avgusta sodelujejo na Ladji kulture in decembra pripravijo
V Slovenskem domu na Reki osrednja prireditev ob kultur-nem prazniku !e dve desetletji poteka v sodelovanju s kul-
turnimi dru"tvi z Bistri"kega, tokrat s KD Miroslava Vilharja iz Zagorja.
Kulturni ve~er je bil posve~en leto"njemu jubileju, sedemdese-tletnici delovanja KPD Bazovica in njene skupine so izpolnile tudi prvi del programa. Z interpretacijo Pre"ernove Zdravljice ga je uvodoma napovedal Vitomir Vitaz in pozneje tudi sprego-voril o pomenu praznika ter kulture nasploh. Ozrl se je na leto-"njo obletnico dru"tva in tudi me"anega pevskega zbora, ki prav tako praznuje sedem desetletij in ga v zadnjih letih zelo uspe"no vodi Zoran Badjuk. Zbor je za svoj nastop izbral Pre-"ernovo Luna sije, zatem pa prvi~ zapel tudi ljudsko Mravlja je v mlin pelala. Za vedro razpolo!enje je s pesmijo in spletom belokranjskih plesov poskrbela "e folklorna skupina, ob glas-beni spremljavi Ivana Simi}a in Ivana Hareja. Z interpretacijo pesmi Memento mori, posve~eno pokojni prijateljici, se je pred-stavila Zdenka Kallan-Verbanac, na kitari jo je spremljal sin Luka Verbanac, ki je z glasbenim nastopom zatem kon~al prvi del ve~era.
Program so nadaljevali gostje, KD Miroslava Vilharja iz Zagor-ja, in s prepletom pripovedi, glasbe in poezije predstavili knji-
Dr. Barbara Riman med predavanjem.
Arhiv SKD Lipa.
Predbo!i~no proslavo. Redno se udele!u-jejo tudi razli~nih dogodkov v drugih slo-venskih dru"tvih in njihovega skupnega Vseslovenskega sre-~anja. Podobne na~rte delovanja imajo tudi za leto 2017.
V programu proslave ob 8. februarju je tokrat sodelovala tudi dr. Barbara Riman z In"tituta za narodnostna vpra"anja iz Ljubljane in ~lanica vodstva KPD Bazovi-ca. Spregovorila je o pomenu kulturnega praznika za rojake, to temo je nadaljeva-la tudi ~lanica SKD Lipa Andreja Malta in nastop zaokro!ila z recitacijo svoje po-ezije. S svojim pesni"kim ustvarjanjem sta se v programu predstavili "e ~lanici Marija Ivo" in Pia Bajlo. Kot gostje so bili povabljeni ~lani MePZ SKD Triglav iz Spli-ta, ki ga vodi Tanja Kurajica, predsednik tega dru"tva Cveto $u"melj pa je tudi na-govoril navzo~e na proslavi. Program je kon~al nastop zbora, ki je zapel slovenske narodne in dalmatinske pesmi.
Med "tevilnimi obiskovalci so bili poleg podpredsednika Sveta za narodne manj-"ine RH Veselka ^aki}a tudi pripadniki albanske in makedonske narodne manj-"ine z obmo~ja Zadra. Proslavo je skleni-lo dru!enje med rojaki v gostinskih pro - storih zadrske knji!nice. Barbara Riman
!evnico Leo Fatur (1865–1943), doma iz Zagorja, ki je tri leta ljudske sole obisko-vala pri benediktinkah na Reki. Ob 150-letnici rojstva je KD Miroslava Vil-harja izdalo njeno povest V burji in stra-sti in zatem pisateljico ter njeno delo lani predstavilo na literarnem ve~eru v Pivki in Ilirski Bistrici. Ta program pod vod-stvom Alenke Bro!i~ so za kulturni pra-znik pripeljali tudi med rojake na Reki. Pribli!ali so nam pisateljico, na katero je mo~no vplival zagorski svet, poln zgodb, in zaznamoval njeno !ivljenjsko in pisa-teljsko pot. #elela je postati u~iteljica, a ji to ni bilo dano. Po !elji star"ev se je izu~ila za "iviljo in se s tem pre!ivljala, ve~ let pa je v Ljubljani gospodinjila bra-toma, ki sta se "olala. Imela je le osnov-no "olo, toda bila je nadarjena in vztrajno se je izobra!evala sama, se zanimala za zgodovino in govorila ve~ tujih jezikov. Pri pisanju je izhajala iz ljudskega pripo-
IZ DR
U[TV
A
17. februar, Ob~ni zbor PD Sne"nik, Svi!~aki
110 let najstarej!ega PD na Primorskem
17. februar, Hotel Antunovi}, Zagreb
Naj tajnica 2017 Eva Ciglar!
13
Letos PD Sne!nik slavi 110-letnico de-lovanja na bistri"kem obmo~ju. Za
name~ek je bil leto"nji ob~ni zbor tudi volilni, tako da je bilo na zboru kar pre-cej dela. Bistri~ani zadnje ~ase svoje zbo-re pripravijo kar v planinski ko~i na Svi"~akih, torej v svojem naravnem oko-lju. Med zborovanjem je za~elo "e sne!iti, tako da je na hitro zapadlo od pet do de-set centimetrov novega snega, kar je "e dodatno obogatilo vzdu"je.
Na zboru je bila za predsednico ponovno potrjena Darinka Dekleva, preostala tele-sa dru"tva pa so se nekoliko pomladila.
Po manj"i spremembi statuta je bil kot drugi v primorskih planinskih dru"tvih ustanovljen turnokolesarski odsek. Novi
vednega izro~ila, napisala je "estnajst proznih del – zgodovinske povesti, roma-ne in pravljice, pisala je tudi za gledali"~e, v desetletju pred prvo svetovno vojno pa je bila osrednja avtorica revije Dom in svet. V programu KD Miroslava Vilharja so bile med nastopajo~imi vse generacije, sodelovali pa so tudi glasbena skupina iz Ilirske Bistrice, s starim in priljublje-nim znancem dvorane re"kega Slovenske-ga doma Dimitrejem Bonanom, dijakinje glasbene "ole Postojna in pevska skupi-na Vasovalec iz Re~ice, ki ohranja ljudski na~in petja in jo vodi Dimitrij Grlj. Gostje
obrazi in nove ideje prina"ajo novo energijo, ta pa pomeni !i-vahnej"o dejavnost, ve~ ~lanov in napredek.
In na koncu: osrednja proslava 110. obletnice ustanovitve dru-"tva se pripravlja za 14. maj na Svi"~akih. Delovno z nekaj pohodi, v naravnem okolju. Skupaj z mati~nim dru"tvom na Svi"~akih bo svojo 15-letnico proslavila tudi planinska skupi-na Bazovice. Darko Mohar
^asopis Poslovni savjetnik vsakoletno izobra!evalno konfe-renco za poslovne tajnice/tajnike, vodje uradov in admini-
strativne uslu!bence !e devet let izkori"~a tudi kot prilo!nost za razglasitev Naj tajnice za teko~e leto. Izbira poteka v treh enakopravnih kategorijah, za manj"a in srednje velika podjetja (17 prijav), velika podjetja (14 prijav) in za javne ustanove in dru"tva (12 prijav). Izbor poteka s tajnim preverjanjem, od te-lefonskih klicev do dopisov po elektronski po"ti, po sprejetih merilih pa se ocenjujejo odzivnost, prijaznost, iznajdljivost, to~nost informacij ipd. V kategoriji javnih ustanov in dru"tev je nagrado za prvo mesto osvojila tajnica KPD Bazovica Eva Ci-glar. Kot je med drugim zapisano na spletni strani organizator-ja www.poslovni-savjetnik.com, je Eva Ciglar prijetno prese - ne~ena nad priznanjem na nate~aju, za katerega jo je prijavila Natali Iskra iz dru"tva EU korak. Ob podelitvi je izrazila veliko zadovoljstvo in med drugim poudarila, da je to potrditev njene-ga dobrega dela in tudi dru"tva v celoti, ki ga predstavlja.
Eva Ciglar se je konference v Zagrebu udele!ila skupaj s pod-predsednico KPD Bazovica Jasmino Dla~i}, ki nam je tudi po-slala veselo novico. ^estitke nagrajenki! Marjana Mirkovi}
so program kon~ali z !eljo po spodbudi nadaljnjega raziskova-nja dedi"~ine Lee Fatur, morda tudi med katerim izmed obisko-valcev v polni dvorani KPD Bazovica. Marjana Mirkovi}
Nastop bistri!kih glasbenikov popestril program. Foto: Marjana Mirkovi}
Z ob~nega zbora. Foto: Darko Mohar
Jasmina Dla~i} in Eva Ciglar. Osebni arhiv.
IZ D
RU
[TV
A
14
18. februar, Slovenski dom KPD Bazovica
Niti tat ne more po!teno krasti, komedija
19. februar, MOSP, Trst
Obisk predstavnic MS KPD Bazovica
23. februar, Otro!ki vrtec Reka
Predstavitev kraj!ega programa sloven!~ine
Potem ko je bila zaradi bolezni predstava Niti tat ne more po"teno krasti kar nekajkrat odpovedana, je v mesecu kul-
ture naposled znova o!ivila oder KPD Bazovica in navdu"ila obiskovalce. Kako tudi ne bi, saj v predstavi ne manjka smeha,
Da je medsebojno povezovanje in sodelovanje zelo pomemb-no za ohranjanje in razvoj slovenskih skupnosti v zamej-
skih dr!avah, se zavedajo tudi na"e mlaj"e generacije. ^lanici mladinske skupine (MS) KPD Bazovica, njena vodja Ivona No-vakovi} in Natali Iskra, sva tako bili na obisku pri mladih iz Trsta in okolice, zbranimi v mladinski organizaciji Mladi v od-krivanju skupnih poti (MOSP).
V ~asu najinega obiska je MOSP gostil tudi seminar z naslovom Training Architects (18.–24. februarja 2017). Potekal je v okvi-ru organizacije Mladi evropskih narodov YEN (The Youth of European Nationalities), ki kot krovna organizacija zdru!uje ve~ mladinskih manj"inskih organizacij, zato je bilo v prosto-rih njihovega dru"tva zelo veselo, multikulturno in nabito z dobro energijo. Mladi pripadniki evropskih narodnih manj"in so se ukvarjali z na~ini, kako uspe"no organizirati dogodke za
Po lanskem predlogu za o!ivitev pobude o u~enju sloven"~ine na pred"olski ravni na Reki je vodstvo ustanove Otro"ki
vrtec Reka (VR) oz. njegova ravnateljica Davorka Gu"tin izra-zila soglasje in skupaj s pristojnimi mestnimi oblastmi kmalu storila vse potrebne korake za uresni~itev te zamisli, ki sta jo podprla tudi KPD Bazovica in Svet slovenske narodne manj"ine (SNM) Mesta Reka.
Iz predstave. Arhiv KPD Bazovica.
zme"njav, trkanja na slabo vest, prosto-du"no iskrenega tatu, pre"u"tva, la!i, romantike, jeze, tudi nasilja, zahrbtno-sti, skrivnosti in zdrave kme~ke pameti.
Predstavo so pripravili re!iser Ser|o Dla-~i}, igralci Ivana Bakovi} (Ana), Eva Ci-glar (#enska), Anita Hromin (Drugi tat), Milan Grlica (Tat), Nata"a Grlica (Tatova !ena), Ivo Maru"i} (Antonio) in Vitomir Vitaz (Mo"ki), "epetalka Anita Hromin in tehnika Ivan Harej in Andrej Mohar, avtorja fotografij za katalog pa sta Dar-ko Mohar in Andrej Hromin, ki ga je tudi oblikoval. Marjana Mirkovi}
mlade in voditi mlade v manj"inskih or-ganizacijah, medtem ko so vodje sloven-skih mladinskih skupin pozornost na - menile mo!nostim prihodnjega sode lo - vanja. Natali Iskra
Prijetno presene~enje je bila !e po nekaj mesecih napovedana predstavitev Kraj-"ega programa vzgojno-izobra!evalnega dela s pred"olskimi otroki, pripadniki slo-venske narodne manj"ine, objavljena tu-di na spletni strani RV. Ravnateljica je prejela ve~ ~estitk in zahval za program, ki je za izvajanje napovedan s 1. marcem letos v re"kem vrtcu Bulevard. Potekal bo ob ponedeljkih in sredah v popoldan-skih urah (16.30–17.30), njegova nosilka pa je dolgoletna in izjemno priljubljena vzgojiteljica v tem vrtcu Laureta $panjol, rojakinja iz Primorske.
Predstavitve programa v prostorih RV so se poleg ravnateljice in nosilke programa udele!ili "e svetovalka za pred"olsko vzgojo v mestnem oddelku za vzgojo in "olstvo Tea Mi~i}; predavateljica na re"ki
Sloven!~ina kmalu v re!kem vrtcu. Foto:
Marjana Mirkovi}
Natali Iskra, Ivona Novakovi} in Ne"a Kravos. Osebni arhiv.
IZ DR
U[TV
A
1515
PLANINSKA SKUPINA KPD BAZOVICA, IZLETI27. november, Kro!na pot po U~ki
u~iteljski fakulteti Vesna Kati}, sicer zu-nanja sodelavka RV in avtorica leta 2011 verificiranega kraj"ega programa v slo-ven"~ini na pred"olski ravni, rojakinja, kot otrok ve~ let dejavna v KPD Bazovi-ca; koordinatorica za strokovno pedago-"ko dejavnost RV Lahorka Jur~i}; vodja Centra RV za pred"olsko vzgojo Su"ak Milena Vuleti} in pedagoginja te enote Vlatka Mileti} ter vzgojiteljica RV Marina
Bubni}, vklju~ena v pripravo celodnevnega programa slo ven"-~ine v RV. Navzo~i so bili "e predstavniki slovenske skupnosti, v imenu KPD Bazovica tajnica Eva Ciglar, vodilna ~lana Sveta SNM Mesta Reka, predsednik Boris Rejec in podpredsednica Anita Hromin, ter raziskovalka na ljubljanskem In"titutu za narodnostna vpra"anja (INV) dr. Barbara Riman, za program v sloven"~ini dejavno zainteresirana tudi kot mati treh mal~kov in pobudnica lanskega uspe"nega in nagrajenega projekta v re"kem vrtcu P}elice z naslovom Razli~ni, a enaki. Marjana Mirkovi}
^lani PS smo se zbrali ob pol devetih v Veprincu – Tumpi}i. Tukaj smo spili
prvo jutranjo kavo. Malo pred deveto uro smo se zapeljali v vasico Vede!, kjer sta bila za~etek in konec na"e dana"nje kro-!ne poti. Vreme je bilo kot naro~eno za hojo. Prvi cilj je bil vrh Majkovac, visok 853 metrov. Nanj smo se povzpeli v slabi uri, s kraj"imi postanki in pod budnim o~esom vodnika Borisa, od tam pa smo se spustili na ravan Livada in v kraj Ma-la Sapca, kjer smo dosegli Lisinsko pla-ninsko obhodnico, po kateri se do tja pride iz Matuljev in Rukavca. Naslednjih trideset minut smo potrebovali za vzpon na vrh Belja~, visok 787 metrov. Ta del vzpona je bil tudi preizkus vzdr!ljivosti za vse tiste, z malo izletov v nogah. Zato je bilo po strmem vzponu na vrhu kar ve-
selo, k ~emur so seveda pripomogli po~itek in razli~ne dobrine iz nahrbtnika. No, sladica je bila, kot po navadi, na koncu. Spust do Vede!a ni bil strm in po slabe pol ure smo !e bili pri avtomobilih, v katerih so imeli Silvina, Ago, Diana, Mario in Marina "tevilne sla"~ice. Zadovoljni smo od"li proti domu, ~eprav smo se nekateri odpeljali "e do planinske ko~e na Poklo-nu. Borisu Rumcu velika hvala za lepo pripravljen in izpeljan izlet, v veliko zadovoljstvo vseh sedemnajstih udele!encev. Vlado Klobas, prevod Darko Mohar
Novoletni vzpon na Vojak na U~ki, krasen dan. ^eprav brez snega se
U~ka ble"~i v svoji najlep"i podobi. Silve-strska no~ je po navadi kratka, toda pri nekaterih "e vedno ostane dovolj mo~i za prvojanuarske planinske dogodiv"~ine. Za tiste, ki ho~ejo aktivno kreniti v novo leto, PD Opatija !e vrsto let organizira sre~anje ob 12. uri na Vojaku, najvi"jem
vrhu U~ke. Sre~ajo se planinski prijatelji, spijejo malce penine ali kuhanega vina, nazdravijo in v dobri volji krenejo naprej, v nove planinske zmage. Avtor tega besedila se je leto"njemu vzponu, prvi~ do zdaj, !al moral odpovedati. Mo~an bronhitis, bolezen v hi"i, staro leto se je kon~alo slabo, novo pa se ni za~elo ni~ bolj"e. Po poro~ilih se je na leto"njem novoletnemu vzponu v lepem in toplem vremenu zbralo skoraj 200 planin-cev, med njimi tudi sedemnajst ~lanov planinske skupine Ba-zovica. Zapisal: Darko Mohar
1. januar, Tradicija se nadaljuje
Nad Vede"em. Foto: Vlado Klobas
Novoletna penina na Vojaku. Foto: Mladen Grabovac
IZ D
RU
[TV
A
16
Kot se spodobi, mora vodnik prvi priti na kraj odhoda. Tako je bil priljubljeni vodnik Fi}o prvi v nedeljskem jutru na
!elezni"ki postaji na Reki. Potem so pri"li tudi drugi, ~eprav je bilo nekaj napovedanih in nekaj nenajavljenih odpovedi. Poto-vanje z vlakom v skupini seveda pomeni precej"en popust, ki ga je vsekakor treba izkoristiti. Nekaj planincev je v Fu!ine prispelo z lastnim prevozom.
Huda zima je pri"la tudi v primorske kraje. Temperature krep-ko pod ni~lo, tudi ~ez dan. Na vse strani piha orkanska bur-
ja. Tudi gripa in viroze so v tej nenavadni zimi pri"le na svoj ra~un. Vendar ni~ od tega ni prepre~ilo bazovi"kim planincem, da se tradicionalno, na prvo nedeljo v novem letu, ne bi odpravili v Istro. Letos !e trinajsti~. Tokrat so Silvina, Mira in Ago ter Diana in Mario, lahko re~emo istrska ekipa med na"imi ~lani, za cilj iz-leta izbrali obisk planinske ko~e na Poklonu na U~ki in Rovinj. Po kraj"em okrep~ilu v topli in lepo urejeni planinski ko~i na Poklonu je sledil spust z najvi"je istrske gore proti Pazinu in Rovinju. Ro-vinj je eno najlep"ih mest na vzhodni jadranski obali.
Prvo presene~enje: obisk majhnega ekomuzeja Batana. Batana je pribli!no "tiri metre dolg ~olni~ek z ravnim dnom, ki izhaja iz plitvih bene"kih lagun. Kmalu so ga sprejeli tudi v Istri in "e
drugod po Jadranu, predvsem tam, kjer je morje plitvo. V Rovinju je tak"en ~olni~ek prehranil "tevilne dru!ine in tako postal simbol mesta. V muzeju je z zgodbo o ba-tani pravzaprav prikazana celotna zgodo-vina in na~in !ivljenja mesta.
Drugo presene~enje: "planinski" del izleta je bil nekajurni sprehod ob morski obali, od Rovinja pa skoraj do Ve"tarja. Vonj borov-cev, toplo sonce, di"e~e morje, neskon~na lepota malih oto~kov pred Rovinjem in ti-"ina, mir, ki ga tu ne najde" v ~asu poletne sezone. Kraj"i premor na razgledni to~ki pri nekdanjem kamnolomu, z doma~imi izdelki iz torbe na"e istrske ekipe. Leto 2017 se ni moglo za~eti lep"e.
Tretje presene~enje pravzaprav sploh ni bilo presene~enje. Dobre jedi in glasba pri Du"ku so !e standard, brez katerega po-novoletni izlet v Istro ne bi bil to, kar je. $e enkrat hvala Miri, Silvini, Diani, Agu in Mariu za prelepe trenutke, ki jih planinci Bazovice iz leta v leto do!ivljamo v Istri. Darko Mohar
Svi"~aki, te~aj hoje v zimskih razmerah. O tem, da planinski skupini veliko pomenita stalno "olanje in izpopolnjevanje,
govori podatek, da te~aj hoje v zimskih razmerah planinci orga-nizirajo !e od leta 2010. Dvakrat na Platku, preostalo na Svi"~akih nad Ilirsko Bistrico. Tudi letos se ga je udele!ilo deset
~lanov, ki jih je vodil vodnik planinske skupine Andrej Mohar. Nekateri prvi~, drugi so ponavljali gradivo. Lepo vreme je vsem udele!encem omo go ~ilo vzpon na skoraj 1800 metrov visok Sne!nik, tako da so imeli udele!enci te~aja pravo prak-ti~no vajo. Pri vrnitvi z vrha so pod vod-stvom bistri"kih gorskih re"evalcev To - ma!a Kalu!e, #ige Gori"ka in Vladimirja Dekleve vadili hojo z derezami, zausta-vljanje padca s cepinom in iskanje zasu-tih v plazu. Seveda se vsaka vaja kon~a z njeno analizo, za to pa prijetno zavetje ponuja planinska ko~a na Svi"~akih. Darko Mohar
Po jutranji kavi v Fu!inah se je skupina 29 udele!encev razdelila na dva dela. Kljub mrzlemu in meglenemu vremenu se je ve~ja skupina odpravila na vrh, na katere-ga so prispeli po poldrugi uri hoje. Vodnik je bil s skupino izredno zadovoljen, saj so ga vsi poslu"ali in zvesto spremljali. Drugi del skupine si je privo"~il sprehod okrog jezera. Ker pa se je prva skupina razmero-ma hitro vrnila z vrha in je do odhoda vla-ka ob 14.55 ostalo dovolj ~asa, so si tudi oni privo"~ili "e hiter sprehod ob jezeru. Razpolo!enje na poti domov je bilo veselo, sklep pa, da bi moralo biti tak"nih prvin-skih izletov z vlakom ve~.Darko Mohar, po zapisu Milivoja Filipovi}a
8. januar, Planinci Bazovice znova v Istri
28. januar, "olanje je pomembno tudi v planinstvu
12. februar, Preradovi}ev vrh nad Fu!inami
Na rovinjski obali. Foto: Darko Mohar
Te~ajniki na Sne"niku. Foto: Vlado Klobas
Na Preradovi}evem vrhu. Foto: Milivoj
Filipovi}
17
IZ DR
U[TV
A
17
Izleti in druge dejavnosti PS KPD Bazovica do konca leta:
Datum Izlet ali druga dejavnost OpombaMAREC 5. 3. #enske v hribih, Kotor/Crikvenica
12. 3. Krk za ~lane in prijateljeAPRIL 2. 4. Sre~anje Prijateljstvo brez meje SPD Trst
22. 4. Razstava 15-letnice skupine22. 4. + turnir v priljubljenih "portih23. 4. izlet ob rojstnem dnevu kraj "e ni dolo~en
29. in 30. 4. Bo~ in Dona~ka gora avtobusMAJ 14. 5. Gumance–Sne!nik–Svi"~aki osrednji dogodekJUNIJ 3. 6. Rodica PD RTV
4. 6. Begunj"~ica Obalno PD Koper17. 6. Dan slov. planin. do!ivetij
JULIJ 30. 6. do 2. 7. Pohorje – KopeAVGUST druga polovica Breithorn prvi "tiritiso~ak
25. do 28. 8. Bav"icaSEPTEMBER 10. 9. Bazovi"ki pohod
16. in 17. 9. Kobarid – Krasji vrh PD Sne!nikOKTOBER 10. Slavnik – pohod Obalno PD
14. 10. Lika – izvir Gackepredavanje slovenskega alpinista ni "e datuma in imena
NOVEMBER 5. 11. izliv So~e v morje25. 11. 70 let KPD Bazovica, osrednja proslava26. 11. U~ka in ^i~arija Boris Rumac
DECEMBER 16. 12. Sljeme in advent v Zagrebu21. 12. Hribi 2016 – predavanje Darko Mohar
V letu 2017 je predvideno "e: dokumentarna razstava o 15-letnici delovanja PS, vsaj ena razstava fotografij ~lanov PS in novem-bra predavanje enega izmed znanih slovenskih alpinistov. Spremembe datuma ali cilja izleta so mo!ne in odvisne od vremenske napovedi ali drugih dejavnosti KPD Bazovica. Sestanki planinske skupine so ob torkih od 20. do 22. ure, stik: tajni"tvo v uradnih urah in Darko Mohar (GSM:+385 91 573 03 62).
za~rtali in izvedli v Naravnem parku U~ka, je kot za nala"~ za take dogodke. Sonce, sneg, do okolja prijazni umetni"ki posegi vanj, prelepi kraji kot na dlani in razgledi po celotni Istri, vse tja do morja na zahodni obali, ter primerne maske so med udele!en-ce prinesli posebno vzdu"je.
^lani PS upajo, da bo pohod postal tradicionalen in da se ga bodo za~eli udele!evati tudi ~lani drugih PD. Upati je, da bodo tudi planinci v prihodnjih letih dodali "e eno – svoje – dogaja-nje med "tevilne prireditve vsakoletnega petega letnega ~asa na Kvarnerju. Darko Mohar
Tradicijo ma"kar smo prenesli v hribe. Sneg je ~ez no~ pobelil hribe v okolici
Reke. U~ko tudi. Na~rtovani drugi pla-ninski pohod v maskah v na"i organizaci-ji seveda zato ni bil odpovedan. #al se pri planinskem domu na Poklonu ni zbralo kaj dosti mask, ~eprav sta sonce in sve! sneg poskrbela za u!itek vseh udele!en-cev. Tudi izbrana tura je bila primerna dogodku. Nova kro!na Art steza, ki so jo
18. februar, Planinski pohod Ma!karana U~ka
Maske na devi!kem snegu. Foto: Mario Ani~i}
POU
K S
LOV
EN[^
INE
18
kladivo in !age. Obisk smo kon~ali v gostilni s toplim kaka-vom. Bilo nam je zelo lepo, mo! in otroci so bili navdu"eni nad izletom. Upamo, da bomo kaj tak"nega kmalu ponovili.Hajdi Flaschar #kreblin, DPS v ^abru
Miklav!evanje v Prezidu
DPS je 5. decembra v Gasilskem domu organiziral !e sedmo tradicionalno miklav!evanje. Kulturni program za otroke in star"e ter druge obiskovalce so pod mentorstvom u~iteljice pri-pravili vsi udele!enci pouka iz ^abra, Trstja in Prezida, od pred"olskih otrok do odraslih. Otroci so bili obiska izjemno ve-seli in navdu"eni, ker so videli sv. Miklav!a. V prostor ga je povabila u~iteljica, ga pozdravila in mu povedala, kaj se pri pouku sloven"~ine u~ijo, ter pohvalila preostale udele!ence po-uka. Potem mu je dejala, da je najbolje, da sam poslu"a, kaj so pripravili otroci. Pred "tevilnimi gledalci so nastopajo~i nasto-pili z igrico, recitirali so in peli pesmi o Miklav!u ter se pogo-varjali z njim. Pokazali so mu, kaj so se nau~ili pri pouku. Na koncu so povabili "e vse gledalce, da skupaj zapojejo slovenske pesmi. Sv. Miklav! je vsem ~estital na nastopu, pohvalil pro-gram in jim za!elel vse dobro v prihajajo~em letu. Potem jih je obdaril s sladkimi darilci, s pe~enimi parkeljni in slovenski-mi knjigami. Po nastopu smo se "e vsi posladkali z doma~imi pi"koti, ki so jih pripravile mamice nastopajo~ih otrok, in se okrep~ali z doma~im sokom.
Moja otroka sta bila zelo vesela in sta u!ivala. Doma smo se pripravili za sv. Miklav!a. Skupaj s otrokoma smo pekli sladi-ce. Na miklav!evanje je pri"la vsa moja dru!ina, tudi babica in dedek. Kot mama in udele!enka pouka sem zelo hvale!na na"i u~iteljici Dragici Motik, ki v sodelovanju z nami star"i in s SKD Gorski kotar organizira dru!enje otrok in star"ev ob tak"nih dejavnostih in povezuje slovensko skupnost v ^abru, Prezidu in Trstju. Hvale!na sem ji, da tako izvirno pou~uje in nas po-glablja v slovensko kulturo ter vse, kar po~ne, dela z veliko volje in ljubezni. Zelo prijetna spoznanja so tudi, da pouk do-!ivljamo kot radost, da se pri njem povezujemo in slovensko kulturo prena"amo z generacije na generacijo. Ob odli~ni orga-nizaciji je miklav!evanje spet uspelo in bilo za vse navzo~e ~arobno in nepozabno. Sintija $urga Paripovi}, DPS v ^abru
18
DPS, ^abarU~iteljica Dragica Motik nam je poslala dva sestavka s pouka odraslih.
Strokovna ekskurzija v Ribnico in na Trubarjevo doma~ijo Ra#ico
Na strokovno ekskurzijo smo "li 26. novembra 2016. V Rib-nico smo pri"li okoli 9. ure, potem smo "li v Rokodelski cen-ter Ribnica na voden ogled. Vodnica nas je peljala v prvo nadstropje, kjer je postavitev razstave V korak s ~asom – su-ha roba in lon~arstvo danes. Suho robo delimo na devet pa-nog. Vsaka je vezana na dolo~eno hi"o, dolo~en kraj in vrsto lesa. $li smo v delavnico pogledat tudi izdelavo predmetov. Potem nas je vodnica peljala v Muzej Ribnica, kjer sem u~encem povedala zgodbo, kako je nastalo mesto Ribnica. Tam smo videli odredbo, ki jo je izdal Friderik III. leta 1492. V patentu je navedeno, da kmetije lahko trgujejo s suho robo brez davka. Za konec obiska smo "li v oddelek z naslovom Boj krvavi zoper, ~arovni"ko zalego. Razstava je v grajskem stolpu, razdeljena pa je na tri sklope: ~arovni"ki procesi na Slovenskem in ribni"ki ~arovni"ki proces, mu~enje in uroki. Videli smo replike mu~ilnih naprav, recimo ~arovni"ki stol, in vse je bilo zelo zanimivo. Videli smo tudi repliko original-nega zapisnika ~arovni"kega procesa v Ribnici iz leta 1701. ^arovni"ki proces je ime za sodni postopek proti osebam, ki so bile obto!ene. ̂ arovni"tvo je bilo huj"e kaznivo delo, ki se je pojavilo v Evropi v srednjem veku. Obto!be so bile ve~inoma povezane z zlobnimi duhovi, slabo letino in vpli-vom na vremenske razmere. Najve~ je bilo !ensk, za sojenje je bilo pristojno de!elno sodi"~e, v katerem je bil trajno name"~en krvni sodnik. Na koncu smo si ogledali "e Ribni-"ki grad in zlato ribico, ki je okamnela. Zahvalili smo se vodnici v muzeju, od katere smo dobili leseno !lico. Obisk v Ribnici smo kon~ali v cerkvi svetega $tefana. Cerkev stoji na kraju starodavne cerkve, ki je bila zgrajena okoli leta 1000. Ribni"ka !upanijska cerkev je ena najve~ cerkva v Ljubljan-ski nad"kofiji. Potem smo se vrnili v avtobus in se vozili do Trubarjeve doma~ije na Ra"ici. $li smo na v spominsko sobo. Na za~etku ogleda je moj otrok ob spodbudi gospe Motik po-vedal zgodbo o Trubarju. V spominski sobi smo videli Tru-barjeve knjige in zapise. Ogledali smo si tudi mlin in !ago venecijanko. Delo na !agi ni bilo lahko, ker je bil delovni dan dolg 14 ur. #agar je pri delu potreboval sekiro, cepin, leseno
Rian Paripovi}, Miklav`.
Suha roba ribni!ka tradicija. Foto: Hajdi Flaschar #kreblin
19
LITERA
RN
I KO
TI^EK
Prepreke
Zakaj mejite sosede z ograjo iz !ice?
Kaj nimajo ve~ te pravice,
sosed do soseda priti,
skupaj kavico popiti!
Sovra"tva delat' ni potrebno,
sedaj pa "e posebno,
ko ima vsak svojo dr!avo,
naj bi imeli tudi pametno glavo.
Na ceste se postavljajo vrata,
ali se res bojijo tata,
ki bi pri"el na tuje jur~ke iskat ali pa k sosednji deklici spat.
Druge nevarnosti med sosedi ni,
vsako poletje se kopamo skupaj vsi
v prelepem Jadranskem morju,
v slovenskem ali pa hrva"kem Primorju.
Poet
Tudi danes so Pre"erni Franceti,
tudi danes so dobri poeti.
Potrebno jih je prepoznat',
njihovo poezijo znati brat'.
Pre"eren je najve~ pisal o ljubezni,
v~asih pa tudi o bolezni.
Nekdo je rekel, da ljubezen je ta
bolezen, ki ozdravit' se ne da.
Pre"erna skoraj dvesto let ni,
njegov vzor v meni "e !ivi.
Pi"em, ljubim, v upanju !ivim,
pazim, da kar imam, ne izgubim.
Pre"eren je !ivel na Dunaju, v tujini,
tudi jaz nisem v svoji domovini.
Sre~na sem tu, v tem kraju,
saj tudi drugi ne !ivijo vsi v raju.
Marija #enk, februar 2017
Si-T
20
2. december, Na O" Trstje predstavljena Zgodovina ^abranskega Slavka Malnarja
1. november, Gonars, Spominska slovesnost
26. januar, PPMHP gostil razstavo Zvoki
Matica hrva"ka (MH) v ^abru je zalo!ila drugo, dopolnjeno izdajo za Gorski kotar zelo pomembne in nagrajene knji-
ge iz leta 2007, ki obravnava obdobje do leta 1945. Avtor je medtem zbral vrsto novih podatkov in fotografij ter vsebino obogatil z novim poglavjem o obdobju po drugi svetovni vojni ter z domovinsko vojno. Delo ima obilico podatkov, imensko in krajevno kazalo, "tevilne fotografije in dokumente. Predgovor je tokrat napisal dr. #eljko Bartulovi}, ki je govoril tudi na predstavitvi, na kateri sta o novem zalo!ni"kem podvigu ~abranske MH poleg avtorja spregovorila tudi ~abranski !upan Kristijan Raj"el in urednik Ivan Jane", prizadevni predsednik te podru!nice MH. Program je povezoval Ivan Kvesi}, z glasbe-nim nastopom na harmoniki pa popestril goranski kantavtor Matija Turk.
V okviru ve~letnega sodelovanja re"ke Zveze za tehni~no kulturo (ZTK) s
Tehni"kim muzejem Slovenije (TMS) so v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrva"kega primorja (PPMHP) na Reki odprli razstavo z naslovom Zvoki. Pred-stavil jo je tudi avtor, dr. Orest Jarh, re-"ka ZTK pa je ob tej prilo!nosti slovesno podelila tudi vsakoletna priznanja in na-grade. Razstava Zvoki je okrnjena pred-stavitev razstave, ki je v TMS na ogled z naslovom Skoraj vse o zvoku in pomeni vsebinsko nadaljevanje evropskega pro-jekta Delaj z zvoki, v katerem je TMS so-deloval v letih od 2012 do 2014, podobne projekte pa po besedah direktorice Nata-lije Polenec na~rtujejo tudi v prihodnje.
V nekdanjem tabori"~u Gonars v Italiji je potekala spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Vence pred spo-
minsko obele!je pri kostnici, ki spominja na !rtve fa"isti~nega nasilja med drugo svetovno vojno, so med drugimi polo!ili tudi
predstavniki antifa"isti~ne organizacije iz ^abra, ki jo vodi predsednik Miroslav Turk.
V Gonarsu je bilo najve~ !rtev ravno z obmo~ja ^abra, med njimi ve~inoma !en-sk in otrok. Mnogi niso pre!iveli in v ta bo-ri"~u je svoja !ivljenja pustilo 423 ta bo - ri"~nikov s ^abranskega. Italijanski fa"is - ti~ni okupator jih je julija leta 1942 pregnal z njihovih domov, najprej v tabori"~e Kampor na otoku Rabu, novembra in de-cembra pa preselil v ta bori"~e Gonars.
Med pre!ivelimi tabori"~niki, takrat otro-ci, se je slovesnosti v Gonarsu udele!il tudi Slavko Malnar. Stra"ne in pretreslji-ve izku"nje iz svojega otro"tva, trp ljenje v tabori"~ih na Rabu in Gonarsu je pred leti opisal tudi v eni izmed svojih knjig, naslovil jo je Izgubljeno otro"tvo (2011). Slavko Malnar
S slovesnosti v Gonarsu.Miroslav Turk in Slavko
Malnar. Osebni arhiv.
Razstava zanimiva tudi za mlade.
Foto: Marjana Mirkovi}
Si-T
21
11. februar, Matja! Pograjc v HNK Ivana pl. Zajca
21. februar, $ejane, mednarodni projekt V!gano v spominih
9. februar, Pictia Roka Zelenka na Reki
V okviru zaklju~ka mednarodnega pro-jekta V!gano v spominih, ki inova-
tivno pristopa k skoraj prezrti tematiki po!igov vasi na multietni~nem obmej-nem obmo~ju med Italijo, Slovenijo in Hrva"ko, so v #ejanah odkrili spomenik v spomin na po!ig vasi in predstavili is-toimenski dokumentarni film avtoric Anje Medved in Nadje Velu"~ek. Spome-niki, postavljeni "e v $marjah pri Kopru, Mirnu pri Novi Gorici in Dolini v Italiji, bodo kot muzeji na prostem zaznamova-li kraje spomina, dokumentarni film pa je avdiovizualna raziskava o stopnjeva-nju nasilja na omenjenem obmo~ju med drugo svetovno vojno. "Nasilja je bilo preve~, da bi ga lahko raziskali v enem filmu. Nastala je dokumentarna pripo-ved, ki bolj kot o vojni govori o pre!ive-tju, o ~love~nosti, ki vedno prese!e na - cionalne, razredne in verske okvire. V ~asu
Akademski slikar Rok Zelenko iz zna-ne slovenske umetni"ke dru!ine, ki
je plodovito soustvarjala kulturni razvoj Gro!njana, se je v re"ki galeriji Kortil pr-vi~ predstavil samostojno, z retrospek-tivno razstavo in monografijo Pictia. V njej med drugim, poleg spominskih zapi-sov, predstavlja svoj bogati slikarski opus, ki obsega sto trideset samostojnih in skupinskih razstav, sicer pa je vse-stransko dejaven in pobudnik tudi ve~ mednarodnih projektov, ki so povezali umetnike iz Slovenije, Hrva"ke in Italije, je tudi raziskovalec krajevne zgodovine ter vselej dru!beno anga!iran in kriti~ni spremljevalec dogajanj, "z etiko, zasidra-no v neomajnih na~elih vesti, ki jo je znal ves ~as ohraniti budno, ~uje~o in pozorno do vsega, kar prina!a "ivljenje", je o njem v monografiji lepo zapisal prijatelj, slikar in kritik Franco Migliaccio.
Predstava Pot okoli sveta v osemdese-tih dneh je z avtorsko in igralsko eki-
po pod vodstvom slovenskega re!iserja Matja!a Pograjca navdu"ila ob~instvo in dobila vse pohvale razli~nih generacij ter po ocenah v tisku ponudila nepozabno predstavo. Delo pisatelja Julesa Verna je prevedla Maja O!egovi}, pri predstavi pa
so sodelovali "e avtorica adaptacije in dramaturginja Bla!ka Mül-ler Pograjc, skladatelj Davor Herceg, avtor songov Nikola Nedi}, scenograf in oblikovalec svetlobe Toma! $trucl, lutke in makete sta osmislili Barbara Stupica in Barbara Bulatovi}, kostumografi-nja je Sandra Dekani}, koreograf Branko Poto~an, oblikovalec vi-dea Luka Dekleva, asistent re!ije Edo Kalebi} in vodja videa Gregor Bogdanovi}. Igrali so Jurica Mar~ec, Jerko Mar~i}, Anastazija Ba-la!, Nika Ivan~i}, Jelena Lopati} in Nikola Nedi}.
vzpenjanja populizmov in nacionalizmov, ko se v vsesplo"nem poenostavljanju nevarno zdi, da smo kot dru!ba postali pame-tnej"i, je dobro prisluhniti pre!ivelim," pravi Anja Medved, po-leg Nadje Velu"~ek soavtorica filma, ki je nastal pod okriljem Zavoda Kinoatelje iz Gorice v Italiji.Marjana Mirkovi}
Rok Zelenko. Foto: Marjana Mirkovi}
Dr. Ga!per Mithans, Nadja Velu!~ek in Anja Medved. Foto: Marjana Mirkovi}
LITE
RA
RN
I KO
TI^
EK
Dragica Jakseti~
Vrednote v muzej?
Cenjeni bralci in bralke, obljubila sem si, da vas tokrat ne bom obremenjevala z negativnimi temami in da bom raje na"la
kako vest, ki bi nam in vam svetila iz ob~e slovenske teme. Da vam bom predlagala, da se dogovorimo, da vsaj en mesec ne bi ve~ brali prvih treh strani ~asnikov, gledali Poro~il in Dnevnikov. Da vam bom pisala samo "e o oddajah, ki jih edine "e gledam.
Pisala bi lahko na primer o odli~nih smu~arkah in smu~arjih, skakalcih in skakalkah ter rokometa"ih iz Slovenije. O !ivalskih in podnebnih ~ude!ih, ki ji opisuje in prikazuje o~arljivi David Attenborough v dokumentarcih Planet Zemlja. Ali o dokumen-tarcih o prvi svetovni vojni. Enega dobrega vrtijo tudi na HTV. Ali o tarnanju pridelovalcev mleka v nedeljski Plodovi zemlje in
ribi~ev v oddaji More, ki ji sledi, jaz pa ta-krat, ~e sem doma, likam in poslu"am. Gledam tudi Nedeljom u 2, ~e Stankovi~ ne gosti kakega Milanovi}a ali Plenkovi}a. ^e so tisti teden mulci umazali zelo ve-liko maj~k s kratkimi rokavi, poslu"am "e naslednjo oddajo o dogajanju v vesoljni Cerkvi, da mimogrede ujamem kako do-bro o pape!u in o hrva"ki Cerkvi, da me vsakokrat pou~ijo o svetosti zakona med mo"kim in !ensko ter svetosti dru!ine. Prav gotovo vam nisem nameravala pisati ni~esar o bedi s prvih treh strani ~asnikov in vseh vrst poro~il, od katerih smo posta-li odvisniki.
A me je pred nekaj dnevi na cedilu pustila "e ena zadnjih vzornic in upov po"tenosti in pokon~nosti v moji domovini: nekdanja varuhinja ~lovekovih pravic, izbrana za novo predsednico zdrav-ni"ke zbornice, ugledna Zdenka ̂ eba"ek Travnik, ki je obljublja-la, da bo v zdravni"ki organizaciji napravila red in zdravnikom vrnila ugled. A je "e pred nastopom funkcije zahtevala pla~o, vi"jo od pla~ predsednikov vlade, ministrov ... in nekajkrat ve~ od pla~ zdravnikov za~etnikov, ki pla~ujejo ~lanarino zbornici, ki naj bi se zanje zavzemala. V slovenskem prostoru je zavr"alo in razo~aralo je tudi mene.
^emu tolik"en halo ob tej pla~i, ko pa smo imeli veliko vzrokov za podobne cirkuse doslej, pa teh ni bilo, je spra"eval Marcel $tefan~i~ svoje goste v ponedeljkovem Studio City. Ti so nekaj me~kali, meni pa se zdi, da zato tak"en halo, ker smo "vsi" ra~unali nanjo, na enega redkih, ~e ne edinega preostalega ste-bra pravi~nosti in solidarnosti. In zdaj se je "e ta steber upognil sku"njavcu mamonu. Et tu, Zdenka?!
Ker sem tabornica, sem razo~arana dvakrat. V eni izmed izjav med tekmo za funkcijo je kandidatka povedala (in o~i so se ji sve-tile pri tem), da je tabornica. Razumela sem, da ho~e tako opozo-riti na (svoje) vrednote taborni"tva. S ~imer je ne!no pobo!ala mojo du"ico. Ah, mi taborniki! Ki smo takrat, v ~asih socializma, vsi prisegali k po"tenosti, tovari"tvu, pravi~nosti, varovanju nara-ve… in vsako leto na socialisti~nem morju taborili cele tri tedne!
Mar se o teh vrednotah res govori le "e v muzejih? Kajti v Muzeju novej"e zgodovine v Ljubljani je februarja predaval dr. Igor Duda, zgodovinar, profesor Filozofske fakultete Juraja Dobrile v Pulju,
naslov predavanja pa je bil Zveza pionirjev Jugoslavije in ustvarjanje socialisti~nega ~loveka.
Tudi jaz sem, "e preden sem postala ta-bornica, najprej prisegla kot pionirka in s tem stopila na pot razvoja v socialisti~nega ~loveka. Z modro titovko in rde~o rutko sem v "olski telovadnici prisegla tako kot prav vsi moji so"olci: Po"tenosti, Iskreno-sti, Obzirnosti, Natan~nosti, Izobra!eno-sti, Radodarnosti. Tako pravi Duda: P. I. O. N. I. R.
Toda: halo?! Nikoli nisem sli"ala, da je bila beseda pionir akronim, niti tega, da je pri-sega, "slovesnost v mlada srca vna"ala do-tlej neznane ob~utke ponosa in odgo vor - nosti", kot je o Dudovem predavanju po - ro~ala Delova novinarka. Ne vem, ali sem takrat kaj ~utila, "e manj, ali sem takrat kaj mislila. O odgovornosti pri sedmih le-tih zagotovo ne. Verjetno sem prisego !e-brala brez razmi"ljanja, kot "tevilni verniki molitev v cerkvenih klopeh.
Toda v vsej temi, zgo"~eni na son~ni strani Alp, je vame znova zasijal !arek. Kaj !arek. Snop lu~i! Najprej je sam samcati pape!, pape! Fran~i"ek pri ma"i izrekel, da je bolje biti ateist kot pa katolik, ki !ivi dvojno !i-vljenje, eno za cerkev in eno po meri, ki nima ni~ opraviti s kr"~anskimi vrednota-mi, ki niso ni~ druga~ne kot P. I. O. N. I. R. Bravo, pape!! Zdaj ko si ti to izrekel, upam, bo ~edalje ve~ ljudi, ki si bo tvoje besede upalo ponavljati. Nato je do nas prispela vest, da sta se v Sloveniji (slovesno) lahko poro~ili punci, ki se imata radi. Znanilka pomladi? Moderne dr!ave?
In potem sta se v ~asnikih skoraj so~asno pojavila intervjuja z antropologinjo in doktorico anti~nih "tudij, meni odli~no Svetlano Slap"ak. Dejala je, da na"o seda-njo mizerijo lahko re"i neposredna demo-kracija in da velika mo~ za to spremembo le!i prav v !enskih rokah. $e so ljudje, ki vidijo izhod, lu~! In zato se mi tudi ne zdi ve~ tako nesmiseln mar~evski !enski pra-znik. $e posebej v tem krasnem novem svetu, polnih ust svobode, je treba pra-znovati 8. marec. Zdaj, ko se ponovno prera~unava "tevilo (imaginarnih) be-gunskih !ensk in otrok s "tevilom razpo-lo!ljivih policistov na tej stran Kolpe in ko se razplamtevajo nasprotniki pravice do splava na va"i.
In kaj vam sveti v temi?
Dragica Jakseti~, [email protected]
POG
LED
Z O
NK
RA
J SN
E@N
IKA
22
SRE^
AN
JA
Dr. Barbara Riman: Gonilna sila dru!tev so vselej prizadevni posamezniki
23
Barbara Riman po materi izhaja iz zna-ne slovenske glasbene dru!ine
Mihel~i~ iz Bele krajine. Dedek, po poklicu kroja~, se je naselil na Su"aku v ~asu med prvo in drugo svetovno vojno, mati, dr. Marija Riman, pa je svoje delo usmerila na podro~je teorije glasbe in ve~inoma v peda-go"ko delo na re"ki u~iteljski fakulteti. Bar-bara Riman pravi, da je po njej podedovala tudi ljubezen do prou~evanja arhivov in da je imela sre~o, da temu lahko nameni tudi del svoje poklicne dejavnosti.
V delovanje KPD Bazovica se je vklju~ila pred dobrimi petnajstimi leti, kot "tudent-ka, skupaj s starej"o sestro Kristino, v dramsko skupino, takrat pod vodstvom legendarnega gledali"~nika Alojza Useni-ka. To je bila tudi prilo!nost, da na gosto-vanjih spozna delo drugih slovenskih dru"tev, kar je bilo pomembno za njeno poznej"e delovanje, ki ga je spodbudila dr. Vera Kr!i"nik Buki} z ljubljanskega In"ti-tuta za narodnostna vpra"anja (INV), med drugim avtorica pomembne knjige Slovenci na Hrva"kem (1995). Prizadeva-la si je namre~ najti strokovno podkovano mlado osebo, ki bi nadaljevala njeno pio-nirsko delo na tem podro~ju. Barbara Ri-man, z diplomo zgodovine na re"ki filozofski fakulteti (FF) in vpisana na podlomski "tudij zgodovine na FF v Lju-bljani, je bila tako izbrana kot najprimer-nej"a kandidatka in leta 2006 se je s statusom mlade raziskovalke zaposlila na INV in doktorirala z disertacijo Sloven-ci v Gorskem Kotarju, Kvarnerju in Istri od leta 1918 do leta 1991 (2011). Obenem je ves ~as pridno raziskovala tudi arhiv KPD Bazovica in dokumentacijo o delova-nju drugih dru"tev in rojakov, ki so vti-snili pe~at okolju, v katerem so !iveli in delovali. "Gonilna sila v slovenskih dru-
!tvih so bili vselej prizadevni posamezniki, ki so se dejavno zavzemali za uresni~itev dolo~enih ciljev, in potem za seboj povlekli druge," pravi in kot primer navaja ustano-viteljico KPD Bazovica Zoro Ausec. Globlje jo je spoznala pri raziskovanju njenega osebnega arhiva, za katerega je poskrbe-la, da je pri"el v roke dru"tva. To je pripo-moglo tudi k nastanku monografije o KPD Bazovica (2008), ki sta se je lotili skupaj s sestro Kristino ob "estdesetletni-ci delovanja dru"tva (2007), pozneje pa sta objavili "e monografijo o dolgoletnem vodji dramske skupine Alojzu Useniku z naslovom En ~lovek – celo gledali"~e (2012): "Zora Ausec je bila najpomembnej-!a rojakinja za nastanek in razvoj dru!tva in menim, da si vsekakor zaslu"i spomin-sko plo!~o na poslopju Slovenskega doma, za katerega pridobitev leta 1950 je mo~no zaslu"na,” poudarja Barbara Riman, !e ve~ kot deset let tudi ~lanica vodstva KPD Bazovica. Dodaja, da v svojem delu po-sebno pozornost posve~a tudi raziskova-nju polo!aja rojakinj, ki so na Hrva"ko prihajale predvsem zaradi zaslu!ka in bi-le pri tem neredko tudi izkori"~ane. Gra-diva, ki ~aka na obdelavo, je veliko, vpra"anje pa je, kateri projekti bodo spre-jeti. "Vse na~rtovane dejavnosti je treba predstaviti v okviru projektov, jih ovredno-titi z razli~nih vidikov in jasno prikazati cilje. Za delovanje so klju~ni odobreni pro-jekti, saj ni sistemskega financiranja, ki bi zagotovilo osredoto~enost samo na razi-skovanje," poudarja. Stalno spremlja polo-!aj na terenu, tudi zaradi krepitve manj"inskih pravic, predvsem glede jezi-ka: "#elela bi, da je sloven!~ina na urnikih ve~ !ol in tudi na pred!olski ravni. Imam tri otroke, zato sem posebej zainteresirana in vklju~ena v projekte, ki denimo tudi v
vrtce prina!ajo ozra~je multikulturnosti, ki na Reki v resnici "ivi. Na! lanski projekt v vrtcu ̂ ebelice z naslovom Razli~ni, a enaki je bil odli~no sprejet in nagrajen, nastala je tudi slikanica kot spodbuda za naprej. Zelo me veseli, da sloven!~ina zdaj prihaja kot kraj!i program v vrtec na Bulevardu in prepri~ana sem, da bo ob tokratni podpori pristojnih jeseni resni~no za"ivel tudi celo-dnevni program. Posebej pa sem vesela, da je moja pobuda za uvedbo sloven!~ine na O$ Kozala naletela na hiter in dober odziv in da se te dni tam za~enja pouk po modelu C." Med pomembnimi projekti omenja "e raziskovanje o mladih rojakih, sicer pa je z mlaj"o generacijo povezana tudi v okvi-ru svojega dela na re"ki filozofski fakulte-ti. Na oddelku za zgodovino kot docentka pou~uje ve~ predmetov, "tudente pa se-znanja in na razli~ne na~ine povezuje tu-di z dejavnostjo slovenskih organizacij, kot sta KPD Bazovica in Svet slovenske narodne manj"ine Primorsko-goranske !upanije. V vodstvu obeh tudi sama !e ve~ mandatov dejavno sodeluje.
In na~rti, !elje? "Sr~no upam, da bom tu-di v prihodnje imela vso podporo svoje dru"ine, brez katere pri treh majhnih otro-cih res ne bi !lo, in da bodo odobreni pro-jekti, s katerimi bi lahko nadaljevala raziskovanje o slovenskih organizacijah in rojakih na Hrva!kem. #elim si, da bi se raziskovalna enota s sede"em v Sloven-skem domu, uradno odprta te dni, danes, jutri okrepila in postala pravo sredi!~e za prou~evanje slovenstva na Hrva!kem ter da bi organizirana slovenska skupnost iz-koristila ve~ zakonskih mo"nosti za uresni~itev manj!inskih pravic, predvsem na podro~ju jezika. Pri tem bom tudi v prihodnje sodelovala po svojih mo~eh." Marjana Mirkovi}
Dr. Barbara Riman. Foto: Marjana Mirkovi}
24
FOTO
KO
TI^
EK
Foto: Karlo Dabo
Tofana di Rozes. Foto: Mirjana Brumnjak
Foto: Milena Arbula
Foto: \ilio Arbula
Foto: Istog @or`
Goli otok. Foto: Andrej Hromin
Recikliraj. Foto: Ira Petris
Foto: Dubravka Dijani}
Fotografije so z razstave Urbana
