Glasilo MP št. 45

Glasilo Občine Mirna Peč št. 45, junij 2012

str. 10900 let župnije Mirna Peč

str. 5Anton Pust častni občan

str. 16Občinski praznik v znamenju gasilcev

junij 2012Glasilo Občine Mirna Peč2

Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasiloizdaja Občina Mirna Peč, Trg 28216 Mirna Peč

Spletna stran: www.mirnapec.si

Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisanv razvid medijev Ministrstva za kulturo rS pod številko 169 (odločba 006-392/2002).

Trr 01370-0100015628

Telefon: 07/39 36 100Faks: 07/39 36 107Elektronska pošta: [email protected]

Odgovorna urednica:Ljudmila Bajc

Uredniški odbor v sestavi: Ladislava rupena, Ljuba Sukovič, Andrej Gašperič, Tatjana Kupljenik, Luka Piko, Urška rapuš, Nataša rupnik

Oblikovanje in grafična priprava:Fotografika, Boštjan Colarič s.p., SenovoTisk: Tiskarna Jordan, KrškoNaklada: 1000 izvodov

Uredništvo si pridržuje pravicodo preoblikovanja besedil v vsebinskoin oblikovno ustrezne članke.

ž u p a n o v a b e s e d aSpoštovane občanke in občani!

Približuje se prva polovica leta, osnov-ne usmeritve dela v občini so bile dane s sprejetjem 2. rebalansa proračuna. Lahko rečem, da delo aktivno poteka na vseh področjih, ki so bila zasta-vljena, zadovoljen sem z delom tako občinske uprave kot tudi konstruktiv-nim sodelovanjem občinskega sveta. Aktivnosti in dela na največjih pro-jektih potekajo nemoteno in sledijo planirani dinamiki, pri čemer imam predvsem v mislih izgradnjo osnovne šole. Z izbiro izvajalca za zunanjo ure-ditev so dani pogoji za celostno podo-bo šole, ko bomo izbrali izvajalca za notranjo opremo, pa bo zaokrožena prva faza izgradnje osnovne šole in s tem dane možnosti za preselitev na novo lokacijo. Lepo in po programu potekajo tudi aktivnosti pri zago-nu industrijske cone Dolenja vas pri opremljanju in ustvarjanju pogojev za nove naložbenike. Ne morem pa biti zadovoljen z aktivnostmi pri izva-janju del na pokritem vkopu. Z dopi-sovanjem smo v nenehnem kontaktu z Darsom in upam, da bomo dobili

verodostojen odgovor glede aktivno-sti, ki jih ima država pri izgradnji in dokončanju priključne ceste.

Približuje se občinski praznik. Leto-šnje praznovanje bo osredotočeno na 110-letnico Prostovoljnega gasilske-ga društva Mirna Peč. Poleg te oble-tnice bo v Mirni Peči letos še nekaj pomembnih jubilejev, in sicer prazno-vanje 900-letnice župnije, 152-letnice ustanovitve osnovne šole, prazno-vanje 30-letnice ustanovitve Prosto-voljnega gasilskega društva Jablan in 10-letnice delovanja pevskih društev

Rožmarin in Čebelice. Vsem društvom kot tudi posameznikom, ki boste so-delovali pri izvedbi prireditev, bi se ob tej priložnosti že v naprej zahvalil za sodelovanje. Na ta način boste pripo-mogli, da bodo omenjene prireditve v Mirni Peči resnično uspele v zadovolj-stvo vseh Mirnopečanov.

Tudi letos bomo v sklopu praznovanja občinskega praznika podelili prizna-nja in nagrade Občine Mirna Peč. Le-tošnjim dobitnikom iskreno čestitam in želim, da vzamejo ta priznanja kot skromno zahvalo občine za njihovo dosedanje delo in kot pomemben pri-spevek k prepoznavanju našega kraja v širšem prostoru.

Ob koncu vam drage občanke in občani želim čim več prijetnih tre-nutkov pri spremljanju prireditev ob občinskem prazniku kot tudi pri po-membnih jubilejih in vas vabim, da se odzovete vabilu prirediteljev in na ta način pokažete zahvalo vsem, ki so se potrudili, da bi prireditve v Mirni Peči resnično uspele. Andrej Kastelic, župan

Foto: David Mavec

iz občinskih klopi

Poročilo z 12. redne seje Občin-skega sveta Občine Mirna Peč (22.3.2012 )

Predsednica Občinske volilne komisije Zofija redek je podala poročilo o izidu volitev za župana v Občini Mirna Peč. Povedala je, da je na nadomestnih voli-tvah za župana Občine Mirna Peč prejel največ glasov Andrej Kastelic iz Gori-ške vasi in bil s tem izvoljen za župana Občine Mirna Peč. Obravnavano je bilo poročilo o izidu volitev za župana na KMVI, ki je mandat županu tudi sogla-sno potrdila. Sledila je slovesna prisega novega župana, zahvala za podporo in nagovor svetnikom.

Ker so nastopila nova dejstva, saj se je župan odrekel dosedanji funkciji občinskega svetnika, je bil predlagan krajši premor, po njem pa je Gregor Parkelj, predsednik KMVI, dal Občin-skemu svetu v potrditev Sklep o pre-nehanju mandata občinskega svetnika

Glasilo Občine Mirna Peč 3junij 2012

iz občinskih klopi

Andreja Kastelica. Povedal je še, da se o sklepu obvesti OVK, ki bo v najkrajšem času razpisala nadomestne volitve za svetnika. Sprejet je bil Odlok o spre-membah in dopolnitvah Odloka o pro-računu Občine Mirna Peč za leto 2012 – 2. rebalans, Letni načrt razpolaganja, pridobivanja in najema nepremičnega premoženja občine v letu 2012 in spre-jet Sklep o nadaljevanju nerealiziranih prodaj in pridobitev nepremičnin iz prejšnjih let.

Sprejet je bil tudi Odlok o ustanovitvi razvojnega sveta JV Slovenije. Svetniki so izdali soglasje k višini dela plače za delovno uspešnost ravnatelja OŠ Mirna Peč in soglasje k ceni socialno varstve-ne storitve pomoči družini na domu.

Izdano je bilo soglasje k poročilu za leto 2011 in finančnemu načrtu za leto 2012 javnima zavodoma Knjižnici Mirna Jar-ca in Zdravstvenemu domu Novo me-sto. Sprejet je bil Pravilnik o subvencio-niranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Mirna Peč in sprejeta dva Sklepa o ukinitvi začasnih ukrepov ter Sklep o potrditvi študije za presojo skladnosti posega za mizarsko delavnico. Poročilo s 13. redne seje Občin-skega sveta Občine Mirna Peč (8.5.2012 )

Svetniki so imenovali Aleksandra rupe-na iz Mirne Peči za predstavnika Obči-ne Mirna Peč v svet revije rast. Obrav-navan in sprejet je bil zaključni račun proračuna Občine Mirna Peč za leto 2011. Sprejeti so bili letni programi so-cialnega varstva, kulture in športa obči-ne Mirna Peč za leto 2012, ki so osnova za razpise za sofinanciranje programov društev s posameznih področij. Občin-ski svet je bil seznanjen o oddaji konce-sije za dobavo toplote na objektu nove šole, sprejet je bil tudi sklep o ukinitvi začasnega ukrepa. Irena Mežan,

občinska uprava

Za ogrevanje nove šole naj bi letno plačevali 40.000 €

Podpisana pogodba za kotlovnico na lesno biomaso Mirnopeški župan Andrej Kastelic in direktor podjetja Eko les energetika Edi Manfreda, ki je zastopal tudi hčerinsko podjetje Top les energija iz Tolmina (izbrani koncesionar), sta v začetku aprila podpisala koncesijsko pogodbo za ogrevanje nove osnovne šole in vrtca v Mirni Peči. Januarja je Občina Mirna Peč objavila javni razpis za izbiro koncesionarja za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso Osnovni šoli Mirna Peč in Vrtcu Cepetavček. Postopek razpisa s pripravo razpisne dokumenta-

cije je vodila strokovna komisija v sesta-vi: Aleks Jan, Milan Šturm, Boštjan Špi-lar, Damjan Zupančič in Nataša rupnik. Na razpis je kljub večjemu povpraševa-nju prispela le vloga podjetja Top les energija, upravljanje z obnovljivimi viri, d.o.o., iz Tolmina, ki nastopa sku-paj s partnerjem Eko les energetika, Ogrevanje na sekance lesne biomase ,d.o.o. Ponudnik je v svoji vlogi predsta-vil ustrezen koncept izvedbe kotlovnice, izkazal potrebne reference o že izvede-nih projektih ter o izpolnjevanju zahte-vanih finančnih, kadrovskih in ostalih pogojev, zato je Občina Mirna Peč ko-

nec marca izdala odločbo o podelitvi koncesije za izvajanje javne gospo-darske službe za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso Osnov-ni šoli Mirna Peč in Vrtcu Cepetavček. Koncesionar bo opremil kotlovnico na

lesno biomaso, kar ga bo stalo okoli 220.000 evrov, potem pa z njo tudi upra-vljal in zagotavljal toploto za objekt. Ob-čina Mirna Peč je koncesijo podelila za 15 let, pogodbena cena, ki jo bo plače-vala, pa je 67,49 evra za megavatno uro.Koliko bo Občina dejansko plačevala za ogrevanje šole, bo jasno, ko bo objekt zaživel, informativni izračuni pa kaže-jo, da naj bi zadostovalo okoli 40.000 evrov na leto (v ceno so vključeni stro-ški naložbe v kotlovnico, upravljanje in sama toplota). Zdaj ogrevanje polovico manjše stavbe stane približno 27 tiso-čakov na leto. L.B.

Mirnopeški otroci jeseni varno v novo šoloV centru Mirne Peči poteka rekonstrukcija lokalne ceste in pločnika do naselja Postaja v dolžini 162 metrov. Izvajalec del je CGP iz Novega mesta. Naložba velja dobrih 13.000 evrov, ploč-nik pa bo zagotovil prometno varnost predvsem pešcem med centrom naselja Mirna Peč in novo osnovno šolo. L.B.


občinska uprava sporoča

Pred izvajalcem gradnje šole so zaključna dela

Šola odeta v novo fasadoIzvaja se že zunanja ureditev, poteka tudi izbor dobavitelja opreme šole. Zaključuje se tudi gradnja kotlovnice na lesno biomaso, zasebni partner pa je že začel z opremljanjem le te.

Pred dobrim letom je ob-čina z novomeškim CGP podpisala pogodbo o izgra-dnji osnovne šole z vrtcem (gradnja športne dvorane je predvidena v II. fazi). Z veseljem ugotavljamo, da

dela lepo napredujejo oz. se približujejo h koncu. V teh dneh bo nanošen zaključni sloj fasade, v objektu pa se zaključuje vgradnja oken in

vrat, stropov, lesenih oblog, sanitarne opreme in luči. Pripravljajo se tudi finalna dela na tlakih. S pomočjo zasebnega partnerja Top les energija iz Tolmina se zaklju-čuje izgradnja kotlovnice. V

zadnjem mesecu čaka izva-jalca le še montaža opreme električnih in strojnih inšta-lacij ter opreme kuhinje.

V maju je Občina podjetju CGP iz Novega mesta preko javnega razpisa dodelila še dela zunanje ureditve v vre-dnosti 694.000,00 EUr. Do konca junija so predvidena dela izkopov, izravnav, zu-nanje kanalizacije in ostalih pripravljalnih del. V juliju pa priprava podlag za asfalt, za cesto, postavitev robnikov, ograje, humuziranje ze-mljišča, izvedba zunanjega športnega igrišča ter igrišča vrtca. Zaključek zunanje ure-ditve je predviden sredi me-seca avgusta.Pred selitvijo šole bo potreb-no poskrbeti še za opremo šole in vrtca, zato je Občina že objavila javni razpis za iz-bor izvajalca opreme. Pred-viden je nakup celotne opre-me, razen računalniške in za prenos predvidene opreme obstoječe šole (novejše klopi in stoli vrtčevskih oddelkov

Podpisana pogodba za zunanjo ureditev šole

Podpisu pogodbe so prisostvovali tudi (z leve) ravnatelj mir-nopeške šole Danijel Brezovar, vodja projekta Nataša Ru-pnik, direktorica občinske uprave Sonja Klemenc Križan ter predstavnik podjetja CGP Gregor Jaklič.

Župan Občine MIrna Peč Andrej Kastelic in predsednik upra-ve CGP-ja Marjan Pezdirc sta 16. maja podpisala pogodbo za izvedbo zunanje ureditve nove osnovne šole z vrtcem in športno dvorano. Podjetje CGP, d. d., iz Novega mesta je bilo izbrano na marčevskem javnem razpisu za izvajalca zunanje

ureditve. Dela obsegajo ureditev okolice objekta šole in vrtca z zasaditvijo, kanalizacijo, opremo cest ter ureditvijo vrtčevskega igrišča in športnega igrišča šole. Vrednost del znaša 694.000,00 EUr. rok za izvedbo je 80 dni oz. do sredine meseca avgusta. Zaključku gradnje bo sledilo opremljanje objekta. L.B.

in prve triade šole, stroji za tehnični pouk, peč za glino, novejša zunanja igrala vrtca, del opreme kuhinje in špor-tne vzgoje). S šolo in pro-jektanti smo popis opreme prilagodili tudi trenutnemu številu otrok šole in vrtca. rok za oddajo ponudb je 12. junij. Občina upa na ugodne ponudbe, predvsem pa, da ne bo zapletov, da bi posto-pek lahko zaključili do konca meseca junija. rok za izved-bo del je dva meseca oz. v skladu s terminskim planom do meseca septembra. Želimo, da se razpis in izved-ba opremljanja šole srečno iztečeta, da bi v septembru s projektanti lahko pripravili projektno dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja, v šoli pa začeli s pripravami na selitev.

Nataša Rupnik, občinska uprava

Župan Občine MIrna Peč Andrej Kastelic in predsednik uprave CGP-ja Marjan Pezdirc po podpisu pogodbe

Predvidena selitev šole je do konca koledarskega leta


občinski nagrajenci

Naziv ČAStNI OBČAN OBČINe MIRNA PeČ prejme:

ANTON PUSTAnton Pust se je rodil leta 1934 v Gorenjem Globodolu. Med vojno je v letalskem napadu na domačem dvorišču izgubil oba starša. Odraščal je skupaj s teto, sestrami in bratoma. Osnovno

šolo je obiskoval v Globodolu, nadaljeval šolanje na nižji gim-naziji v Mirni Peči in se vpisal na višjo gimnazijo v Novo mesto, ki jo je obiskoval do leta 1955, ko je bil iz političnih razlogov iz šole izključen. Šolanje je nada-ljeval na višji škofijski gimnaziji v Đakovu na Hrvaškem. Zatem je eno leto živel v Beogradu pri Lazaristih, leta 1960 pa se je vpisal na študij teologije v Za-grebu. Zaključil ga je leta 1965 in bil še isto leto v zagrebški

katedrali posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel v župnij-ski cerkvi v Mirni Peči. Po posvečenju je služboval v krajih po Sloveniji, pa tudi v Srbiji, Makedoniji in na Hrvaškem. Bil je tudi ravnatelj noviciata Lazaristov, poleg duhovniškega dela je vo-dil tudi misijone, med drugim tudi v Italiji med zamejskimi Slo-

venci. Ko je bil že upokojen, je delal kot duhovnik v zagrebški psihiatrični bolnišnici, kjer se je pri svojem delu veliko srečeval z vojnimi duševnimi bolniki. Sedaj živi pri Lazaristih v Ljubljani. Zaradi narave svojega dela je veliko potoval, kljub temu pa je izkoristil vsako priložnost in se pogosto vračal v rodni kraj ter bil pogosto v stiku z ljudmi domače Mirne Peči. Pred odhodom na študij je bil član globodolske igralske skupi-ne in prav tako je že od mladosti član globodolskega gasilske-ga društva, kjer je opravljal funkcijo tajnika, deloval kot mentor operativni desetini itd. Leta 1993 ga je občni zbor PGD Globo-dol potrdil za častnega člana. Leta 1985 pričel z raziskovalnim delom in zbiranjem gradiva o Mirni Peči. Pisal je tudi o krajih, kjer je deloval kot duhovnik ter o zamolčani zgodovini med in po drugi svetovni vojni. Tako so nastala dela Mirna Peč z okolico nekoč in danes, Da bi se jih spominjali - žrtve 2. svetovne vojne iz župnije Mirna Peč v letih 1941 do 1946, Brošura o padlih v 1. svetovni vojni, o žrtvah med 2. svetovno vojno in pobitih po vojni iz Globodola, monografija Mirna Peč občina v deželi treh dolin, Globodol – prostovoljno gasilsko društvo in znamenitosti kraja. Poleg tega je izdal še 18 knjižnih del, ki so zgodovinsko raziskovalnega značaja, pri osta-lih delih pa je sodeloval kot soavtor.Anton Pust je tudi raziskovalec, kronist in zgodovinar. Za njegovo življenjsko delo na področju raziskovanja zgodo-vine mirnopeške doline mu Občina Mirna Peč podeljuje naziv Častnega občana.

PLAKetO OBČINe MIRNA PeČ prejme:

ŽUPNIJA MIRNA PEČ Župnija Mirna Peč je rimskokatoliška teritorialna župnija deka-nije in župnije Novo mesto. Župnija je takoimenovana »prafa-ra«, saj je po podatkih iz Letopisa slovenskih škofij prvič ome-njena leta 1112 in letos praznuje 900 let. Župnijska cerkev je cerkev sv. Kancijana v Mirni Peči. Ima pa župnija devet sosesk in osem podružnic: Globodol (sv. Marije Magdalene), Podboršt (sv. Pavla), Mali vrh (sv. Jakob), Šentjurij (sv. Jurij), Hmeljčič (sv. Matere božje), Karteljevo (sv. Primoža in Felicijana), Kamenje (Sv. Duha), Hmeljnik (sv. Pankracij), Golobinjek (sv. rok in sv. Uršula). V 900-letni zgodovini se je v Mirni Peči zvrstilo veliko duhov-nikov, ki so s svojim delom pustili pečat. Mirnopečanom je še dobro znano delo župnikov, ki so vodili župnijo vsaj od leta 1910 dalje: Anton Zore, Anton Petrič, Martin Bukovec, Bene-dikt Bolcar, Janez Kmet, Franc Kastelic, Franc Dolžan, Štefan Krt, Viktor Kastelic, Franc Levičar, Andrej Šink, Janez Šimenc, Janez rihtaršič.Župnijska in številne podružnične cerkve so od duhovnikov zahtevale veliko dela na področju gradnje in obnove cerkva, ki so jo župniki s pomočjo faranov uspešno opravljali in pred-stavljajo pomembno kulturno dediščino kraja. Nova župnijska cerkev je bila, pravokotno na staro cerkev (od stare sta ostala le prezbiterij in zvonik), sezidana leta 1915 v času župnika An-tona Zoreta. Med drugo svetovno vojno je bila cerkev močno poškodovana, zato so se povojni župniki usmerili predvsem v obnovo le-te. Po letu 1970 je bil dan večji poudarek obnovi podružničnih cerkva, ob tem pa so bila narejena tudi nekate-ra večja dela v Mirni Peči: leta 1974 je Viktor Kastelic obnovil prezbiterij, Andrej Šink je v obdobju od leta 1991 do 1997 sta-tično utrdil in dvignil zvonik, Franc Levičar pa je leta 1987 zgra-

dil novo župnišče. Od leta 2003 je vodenje župnije prevzel Janez rihtaršič, ki uspešno na-daljuje delo svojih pred-hodnikov. Ob svojem prihodu se je šele 29 let star temeljito lotil tako obnove cerkva kot preno-ve duhovnega življenja. V njegovem obdobju so bile s pomočjo faranov obno-vljene vse podružnične cerkve in temeljito obno-vljena župnijska cerkev: fasada, streha, okna, tlaki, vetrolov, glavni oltar, cer-kvena oprema. Uspešno nadaljuje tudi delo z mladimi (redna srečanja mladinske skupine, organizacija oratorija in romanja), vzgoji ministrantov ter s cerkvenimi pevskimi zbori. Naj pou-darimo še obiskovanje starostnikov vsak prvi petek v mesecu, dvakrat tedensko organizirane seminarje za duhovno rast in ustanovitev Župnijske Karitas v letu 2011. Kar nekaj let je bil tudi član moškega pevskega zbora rožmarin, trenutno pa vodi pevski oktet Oremus. Nadaljuje tudi delo svojega predhodnika Janeza Šimenca, enega od pobudnikov največje mirnopeške prireditve, in vsako leto na velikonočni ponedeljek v Mirni Peči podeli blagoslov motoristom iz vse Slovenije. Župnija Mirna Peč z delom Župnijskega sveta, Gospodar-skega sveta, Župnijske Karitas in njenih duhovnikov daje pomemben prispevek k duhovnemu življenju faranov, k urejenosti mirnopeških cerkva ter k vzgoji mladih in soci-alni preventivi. Ob visokem jubileju, devetsto letnici, prej-me Plaketo Občine Mirna Peč.




PEVSKI ZBOR ROŽMARIN Moški pevski zbor rožmarin je bil ustanovljen v času božiča leta 2002. Pobudo za ustanovitev so dali v Društvu upokojen-cev Mirna Peč, pod čigar okriljem še danes deluje. Cilj je bil jasen - ohraniti ljudsko petje v mirnopeški dolini. Zbor je se-stavljalo štirinajst mož. Veliko znanja o petju je prijateljem po-sredoval Darko Žagar. Pesmi prepevajo v štirih glasovih: prvi in drugi tenor ter prvi in drugi bas. Kmalu so se začeli udeleže-vati revij upokojenskih pevskih zborov. Deležni so bili pohval, pa tudi kritik in tako pridobivali nove izkušnje. Z veliko vaje in truda jim je leta 2005 uspelo posneti prvo zgoščenko Oj cveti, cveti rožmarin s štirinajstimi ljudskimi pesmimi.Trenutno zbor šteje sedemnajst članov. Najmlajši je njihov zborovodja Gorazd Kermc, ki je prinesel tudi nov način uče-

nja pesmi. Poleg tega, da se je njihov repertoar ljudskih pesmi povečal, so se naučili peti po notah. Svoje znanje in strokov-nost zelo radi pokažejo na proslavah, veselicah, porokah, roj-stnodnevnih zabavah, raznih koncertih in tudi na pogrebih.Moški pevski zbor rožmarin združuje ljubezen do petja. Obči-no odlično zastopajo po celi Dolenjski. Sadovi vaj so se poka-zali leta 2009 na reviji upokojenskih pevskih zborov v Semiču, kjer so dosegli prvo mesto. Odličen nastop so pokazali tudi naslednje leto. Zadnji dve leti navdušujejo poslušalce revij upokojenskih pevskih zborov v Šentjerneju. Lani so bili skupaj s cerkvenim pevskim zborom povabljeni na Korčulo, kjer so s koncertom navdušili tamkajšnje občinstvo.

Moški pevski zbor Rožmarin letos praznuje desetletnico nastanka. V tem času je naredil veliko na področju kul-ture in prepoznavnosti Mirne Peči. Za svoje delo prejme Plaketo Občine Mirna Peč.

PLAKetO OBČINe MIRNA PeČ prejmejo:

PEVSKA SKUPINA ČEBELICE Pevska skupina Čebelice je bila ustanovljena v decembru leta 2001 pod okriljem Društva podeželskih žena Mirna Peč. Že od samega začetka skupino oblikujejo iste ljudske pevke in šteje dvanajst članic domačink, njihova vodja je ves čas Milka Obrekar.

Z močnim pevskim zanosom in jasnim ciljem, kako bodo v Mirni Peči oživele ljudsko pesem, so se Čebelice lotile iska-

nja besedil in melodij najprej v domači občini, kasneje tudi v širšem dolenjskem prostoru. Njihova zbirka danes obsega preko sto ljudskih pesmi. Pojejo triglasno, osnovno melodi-jo, terco ali »na čez« in bas.Povprečno imajo 14 nastopov letno, kar pomeni dobrih 130 nastopov v obdobju njihovega desetletnega delovanja! Ne odrečejo nobenemu povabilu in so vedno pripravljene za-peti. Z nastopi so prečesale že dobršen del Slovenije, pojejo ob občinskih praznikih, dnevih starostnikov, kot gostje na prireditvah drugih društev v občini in na koncertih ljudskih pevcev. Sodelujejo tudi na strokovno ocenjevanih območ-nih srečanjih pevcev in godcev ljudskih viž, kjer dobijo na-potke za nadaljnje delo. V lanskem letu se je skupina uvrstila na regijsko srečanje. Z izobraževanjem in izpopolnjevanjem ves čas dvigujejo kakovostno raven petja. Lani so tri pevke širile uporabno znanje o ljudskem petju na 40-urnem semi-narju v Ljubljani. V domačem kulturnem domu so Mirnopečanom poklonile že štiri samostojne koncerte in štiri srečanja ljudskih pevcev in godcev v njihovi organizaciji. V letošnjem letu pa so ob 10- letnici delovanja izdale tudi svojo prvo zgoščenko ljud-skih pesmi z naslovom »rodna ti vasica moja«.Pevke pridne kot čebelice bogatijo kulturno življenje v kraju in z domačo pesmijo širijo prepoznavnost mirno-peške doline. Ob desetletnici delovanja pevske skupine Čebelice prejmejo plaketo Občine Mirna Peč.



DRUŠTVO HARMONIKARJEV MIRNA PEČ 20 zanesenjakov, ljubiteljev narodno-zabavne glasbe je 17. 11. 2000 ustanovilo Društvo harmonikarjev Mirna Peč in takoj začelo z organiziranim delom. Za predse-dnika je bil izvoljen Jože Barbo, strokovni vodja je postal Milan Marn, ki je zboru diatoničnih harmonik dodal še klavirsko. Vsak teden so pridno vadili in v dobrih desetih letih delovanja vajam posvetili več kot 400 ur prostega časa. Iz leta v leto so postajali boljši; prihajali so harmo-

nikarji tudi iz drugih občin. Zvrhano mero optimizma in zagnanosti sta s seboj prinesla navdušeni harmonikar Tone Špringer in priznani ljudski godec Franc Potočar, ki sta vsem vzor strokovnosti, vztrajnosti in predanosti delu.

Začela so deževati povabila za sodelovanje na prire-ditvah. Vsako leto so izvedli več kot dvajset nastopov doma in širom Slovenije. Najodmevnejši nastop je bil leta 2002, ko so na novomeškem stadionu ob 70-letnici Lojzeta Slaka igrali pred pet tisoč gledalci.Leta 2006 so za predsednika društva izvolili Marti-na Krevsa, letos pa je to funkcijo prevzel Zvone Lah. K sodelovanju so pritegnili najmlajše in tako poskrbeli za pomladek društva. Harmonikarji so organizirali šest samostojnih koncertov, med njimi dobrodelni koncert Čudoviti smehljaj trenutka in lanskoletni koncert, ki je bil posvečen spominu Lojzeta Slaka, ki je kot član Dru-štva harmonikarjem namenil vso pozornost in podporo. Harmonikarji se obvezujejo, da bodo še naprej ohranja-li njegovo bogato kulturno zapuščino. Plod njihovega vztrajnega dela so še trije videospoti, dve zgoščenki ter pokal, ki so ga prejeli leta 2010 za drugo mesto na sreča-nju harmonikarskih skupin in orkestrov.

V desetletnem delovanju je Društvo harmonikarjev Mirna Peč s svojim delom pripomoglo k dvigu kulture in prepoznavnosti kraja, zato prejme Plaketo Občine Mirna Peč.


Območno združenje rdečega križaNovo mesto – humanitarni center

Letovanje na Debelem Rtiču

za otroke od 7 do 13 let

TERMINI:1. 2. 7. do 9. 7.

2. 9. 7. do 16. 7.3. 16. 7. do 23. 7.4. 23. 7. do 30. 7.5. 30. 7. do 6. 8.

Program letovanja:• kopanje in učenje plavanja,• kreativne in sprostitvene delavnice (likovna, slikanja na

svilo, slikanja na steklo, oblikovanja iz gline in fimo mase, izdelovanja čestitk in razglednic itd.),

• kulturne, športne in zabavne prireditve (športne in plesne dejavnosti, modne revije, kvizi, tekmovanja, branje pra-vljic itd.),

• izlet (spoznavanje okolice, v kateri so letovali, izlet z ladjo),• delavnica o rdečem križu.

Udeleženci letovanja:• 90 udeležencev se razdeli v osem skupin po 11 do 12 otrok, • skupine vodijo vzgojitelji (študentje pedagoških usmeri-

tev), pomagajo jim dijaki,• vzgojitelje vodi pedagoški vodja, ki je učitelj.

Cena: prispevek staršev se določi glede na višino dohodkov v družini, ki se izkazuje z veljavno odločbo o otroškem dodatku, če tega ne uveljavljate, plačate najvišji prispevek.

Prijava: prijavnico dobite pri svetovalni službi na osnovni šoli.

Sestanek s starši otrok prijavljenih na letovanje:21. junija ob 17.00 v Humanitarnem centru rK Novo me-sto, Ulica Slavka Gruma 54a.

LETOVANJE NA DEBELEM rTIČU OMOGOČA OTrOKOM POČITNICE, KI SE JIH ZAPOMNIJO ZA VSE ŽIVLJENJE.

Tel: 07 / 39 33 120, Fax: 07 / 39 33 129E-pošta: [email protected]

Spletna stran: www.novomesto.ozrk.si



ERM - EKOREMEDIACIJERemediacija = obnova in zaščita okoljaEko = z naravnimi sistemi in procesiEkoremediacije (ErM) so načini zaščite in obnove degradiranih okolij s po-močjo naravnih sistemov in procesov. Njihova največja prednost je, da so učinki večnamenski, kot npr. zadrževa-nje in čiščenje vode, energetska izraba in ohranitev biološke raznovrstnosti. Z razmeroma nizkimi stroški dosežemo dolgotrajne in visoke učinke pri ohra-

njanju naravnega ravnotežja. ErM so najbolj uporabne pri zaščiti vodotokov, jezer, podtalnice, morja in mnogih ko-penskih ekosistemov.ErM so edini možni način za zmanjše-vanje razpršenega onesnaževanjain naravnih ujem, kot so poplave in suše. V praksi se vedno bolj dokazujejo tudi kot edini možen način razgradnje ali vezave onesnaževal, ki v okolju delujejo sinergistično.

Nove priložnosti za kvalitetno življe-nje v sodelovanju z naravoPojem ekoremediacije (ErM) se upora-blja za posnemanje delovanja narave in izhaja iz nivoja ekosistemov (celovit pristop). Z ErM torej na naraven način vzdržujemo in čistimo okoljske sestavi-ne, zlasti naravne vire. To sposobnost je narava razvila v svoji evoluciji in so tudi danes, kljub tehnizaciji okolja prisotne okoli nas, le da jih pogosto ne opazimo. V naravi namreč poteka veliko proce-

sov, ki vzdržujejo naravno ravnotežje, človek pa jih je marsikje odstranil s po-zidavo površin in z drugimi antropoge-nimi posegi. Glede na to, da ima narava sposobnost samoščitenja in samoči-ščenja, kar so zelo dobro poznali naši predniki, je to izjemna vrednost narave in lahko danes služi kot preventiva ali kurativa za varovanje ali sanacijo okolja.

ERM ureditve za doseganje okoljskih ciljev v JV Sloveniji V okviru projekta ErM v JV Sloveniji, ki ga vodi razvojni center Novo mesto, so bile izdelane analize lokalnih spe-cifičnosti ekoremediacij po občinah. Izkazalo se je, da imamo občine JV Slo-venije velike težave z odpadno vodo, s sušami in poplavami, s prašnimi delci, z obremenitvami tal zaradi nitratov ter s plazovi. Najprimernejše vrste ErM za JV Slovenijo so: rastlinske čistilne naprave (rČN) za odpadne vode iz gospodinj-stva, živinoreje, industrije in za kon-diciranje pitne vode, vegetacijski pas, vegetacijska bariera, ErM za zaščito in varovanje biodiverzitetne vrednosti močvirij, ErM v stranskih rokavih vodo-tokov in drugi.Primeri naštetih ERM ter njihovo de-lovanje si je mogoče ogledati na Uč-nem poligonu za ekoremediacije Grm Novo mesto, Center biotehnike in tu-rizma, Sevno pod Trško goro 13, v No-vem mestu, ki je odprt od konca maja.

InformacijeKatalog ErM ureditev v okolju za obči-ne JV Slovenije v obliki zloženke in DVD Delavnice ErM v JV Sloveniji lahko do-bite na Občini Mirna Peč.ErM so predstavljene tudi na spletnih straneh www.erm-jvs.si.

Irena Jerič, občinska uprava

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,. Operaci-ja se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi.

Ugodna posojila za podjetnike v letu 2012rAZVOJNI CENTEr Novo mesto, d. o. o., razpisuje posojila po ugo-dni obrestni meri z možnostjo pridobitve tudi garancije, in sicer:

Razpis dolgoročnih posojil in garancij GSD za leto 2012

Predmet razpisa so dolgoročna posojila, namenjena za materi-alne in nematerialne investicije ter financiranje obratnih sred-stev, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo mala podjetja, samostojni podjetniki in fizične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji iz regije JV Slovenija.

Razpis posojil za nova delovna mesta in obratna sredstva za leto 2012

Predmet razpisa so gotovinska posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo osebe, ki so realizi-rale samozaposlitev od 1. 1. 2011 dalje, mala podjetja oz. samostoj-ni podjetniki in fizične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmeti-ji, ki so zaposlili novo osebo od 1. 1. 2012 dalje, ter posojilojemalci, ki so v letu 2012 prejeli investicij-sko posojilo iz GSD za nakup teh-nološke opreme ali ekološkega tovornega vozila.

Razpisi so odprti do porabe sred stev oz. do objave o zaprtju.

Informacije: razvojni center Novo mesto, d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000

Novo mesto, Polona Kovač-Brulc, tel. 07/ 33 72 987 ali www.rc-nm.si

Glasilo Občine Mirna Peč 9


junij 2012

Po številu udeležencev v akciji »Očistimo Slovenijo 2012«

Občina Mirna Peč uvrščena med tri najboljše občine

Priznanje sta prevzela Igor Krevs in v imenu Občine Mirna Peč Nataša Rupnik, višja svetovalka za družbene dejavnosti in investicije ter koordinatorka občinske čistilne akcije.

REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA ZA DOLENJSKOJavni poziv k oddaji vlog za izbor deloda-jalcev v Enotno regijsko štipendijsko she-mo (rŠS Dolenjska) za šolsko/študijsko leto 2012/2013

Predmet javnega poziva je izbor delodajal-cev za vključitev v rŠS Dolenjska v šolskem/študijskem letu 2012/2013. V skladu s pre-jetimi potrebami delodajalcev bo razvojni center Novo mesto ,d. o. o., objavil razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 2012/13.

Na javni poziv se lahko prijavijo gospodar-ske družbe in samostojni podjetniki s sede-žem na območju razvojne regije. Delodajal-ci, ki se želijo s svojimi potrebami vključiti v štipendiranje iz štipendijske sheme, zago-tovijo polovico (50 %) potrebnih sredstev za izplačilo štipendij, po končanem šolanju pa štipendista zaposlijo na ustreznem de-lovnem mestu. Podrobneje so pravice in obveznosti delodajalcev, štipendistov in štipenditorja urejene v Pravilniku o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem (pravil-nik) in Pogodbi o štipendiranju.

Rok za oddajo vlog je 20. 08. 2012. Vloge se bodo odpirale vsakega 20. v mese-cu do datuma zaprtja poziva.

Vlogo na javni poziv oddajo delo-dajalci na predpisan način na prijav-nem obrazcu, ki ga dobijo na sple-tni strani www.rc-nm.si/projekti/stipendijskashema , na sedežu ra-zvojnega centra Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, naročijo pa ga lahko tudi na številki 07/33 72 988 ali na e-naslovu: [email protected].

Za delodajalce je sodelovanje v regijski šti-pendijski shemi za Dolenjsko privlačno, ker sami izbirajo štipendista ter zagotavljajo za celotno dobo šolanja štipendista po štipen-dijski pogodbi le 50 % sredstev za štipendi-jo. Preostalih 50 % sredstev zagotovi razvoj-ni center Novo mesto, d. o. o., iz državnih ali evropskih virov.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojna prioriteta: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in v okviru prednostne usmeritve 1.3 »Štipendijske sheme«.

EVROPSKA SREDSTVA ZA POMOČ ODRASLIM, KI SE ŠOLAJO

Svetovalno središče Novo mesto obvešča, da je še vedno odprt javni razpis za sofinanci-ranje šolnin 2007 - 2013 (do 15. 7. 2013 ozi-roma do porabe sredstev). Sofinancira se 90 % stroškov za srednješolsko izobraževanje do vključno V. stopnje izobrazbe, in sicer za uspešno opravljene obveznosti v posame-znih šolskih letih/letnikih, zaključeno izobra-ževanje, opravljen delovodski, poslovodski ali mojstrski izpit, priprave z opravljeno splo-šno oziroma poklicno maturo ali zaključnim izpitom, diferencialne izpite, opravljene ob-veznosti v okviru prekvalifikacije za posame-

zno šolsko leto po osebnem izobraževalnem načrtu, opravljen maturitetni ali poklicni tečaj.Na javno povabilo se lahko prijavite tudi vsi, ki ste se že prijavili in dobili povrnjen del šol-nine v šolskih letih 2007/2010. Imate namreč pravico do prejema finančnih sredstev v zne-sku razlike sredstev, do katerih so upravičeni na podlagi novega javnega povabila.

Podrobnejše informacije o razpisu (pogojih, ustreznih dokazilih) ter pomoč pri izpolnje-vanju vloge dobite v Svetovalnem središču Novo mesto (Tina Strnad, 031 701 191). Po-moč je brezplačna, saj dejavnost v okviru projekta delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Aprila je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob zaključku akcije »Oči-stimo Slovenijo 2012« v organizaci-ji Društva Ekologi brez meja občina Mirna Peč prejela priznanje za eno najuspešnejših občin po številu ude-ležencev v okviru projekta. Mirna Peč je tretja občina po odstotku

vključenih občanov glede na šte-vilo prebivalcev občine. Naj spo-mnimo, da je Občina Mirna Peč z dru-štvi in osnovno šolo letos že enajstič organizirala občinsko akcijo čiščenja okolja, v kateri je 560 prostovoljcev nabralo pet zabojnikov odpadkov. L.B.


jubilej

Tretja najstarejša župnija na Dolenjskem

900 let župnije Mirna Peč – pomembno praznovanje za vse nasV nedeljo, 3. junija, je potekala velika slovesnost, na katero se je v župniji pripravljalo že skozi celotno preteklo leto. Obhajali smo namreč slavnostno mašo na čast 900-letnice posvetitve cerkve sv. Kancijana v Mirni Peči.

Slavnostno mašo je daroval domači župnik Janez rihtar-čič ob somaševanju rojakov Antona Pusta in dr. Andreja Sajeta, dveh bivših župnikov Viktorja Kastelica in Franca Levičarja ter stalnega diako-na Ferdinanda rusa. Ostale dekanijske duhovnike je za-stopal mag. Igor Luzar. Za-hvala je šla tudi vsem, ki so služili naši župniji, vendar se slovesnosti niso mogli ude-ležiti. Navzoče so bile tudi redovnice: sestre Milka Saje, Agneza Saje, Terezija Mur-gelj, Irma Makše, Štefka Pust, Suzana Hrastar in sestra ru-

dulfina Hrastar. Maša je bila resnično posebna, saj je bil viden ves trud župljanov, ki so se na ta dogodek pripra-vljali že dolgo časa – lepo obnovljena in okrašena cer-kev, cvetlični aranžmaji, raz-prostrti približno 500 m dolgi venci, ki so jih pletli po vseh okoliških vaseh, zunaj cerkve visok mlaj, ki se lahko kosa v višino zvonika. Otroški in odrasli pevski zbor je poskr-bel za glasbeni praznični del maše. Domači župnik, ki je pridigo obhajal simbolno iz prižnice, je v pridigi poudaril, da ima vsak navzoči poseb-

Vaščani Šentjurija in Čemš smo konec maja zbrali in združili moči, da bi spletli vence za jubilejno 900-letni-co župnije Mirna Peč. Lepo druženje so popestrili pevci pevskega zbora Rožmarin, mlada šentjurska harmoni-karja in peka, ki sta skrbela, da nismo šli domov lačni.

bili krščeni v naši župniji. Na-slednja je bila granata. Maja 1944 je na cerkev padlo 42 granat in jo močno poškodo-valo, zato granata simbolno predstavlja trpljenje, straho-ve, stiske naših prednikov. Prinesli so še lopato, vrv iz zvonika, knjigo z berili, rožni venec s tisoč jagodami, kruh in vino – vsak dar je imel po-sebno simbolno vrednost. Na koncu se je gospa Štefka Žagar v imenu faranov za-hvalila zdajšnjemu župniku Janezu rihtarčiču za devet let požrtvovalnega dela v župniji, ki je po njegovem prihodu resnično zaživela, saj so se kmalu začela razna srečanja, koncerti, oratoriji, romanja v svete kraje, obno-vitvena dela itd. Župnik pa se je zahvalil vsem faranom za pomoč pri delih, dejal je, da sam ne bi mogel narediti ničesar. Podelil je posebna škofova priznanja Jožetu Matohu za dolgoletno skrb

no mesto v tem slavju in da moramo biti ponosni na ta jubilej, saj smo tretja najsta-rejša župnija na Dolenjskem. Zanimiva je bila daritev, saj so simbolno na oltar prinesli več predmetov: knjigo Sta-tus animarum, staro 200 let. V njej so zapisani vsi, ki so

Dogajanje pred okrašeno cerkvijo


jubilej

za župnijsko cerkev, Anto-niji Saje, ki je 45 let skrbno opravljala delo mežnarice na Podborštu , Ani Gašperac za dolga leta krašenja in aranži-ranja župnijske cerkve, Emili-ji in Karlu Avbar, ki sta vedno

skrbela za urejen dom naših župnikov, ter Ani Slak, ki na vseh dogodkih poskrbi za hrano, med oratoriji nahra-ni celo približno sto otrok. Po končanem obredu se je dogajanje preselilo zunaj cerkve, kjer smo se pokrep-čali s pecivom mirnopeških gospodinj, golažem, peče-nim mesom, pijačo in vinom mirnopeških vinogradnikov. Vsak je prejel poseben spo-minski kozarec, ki ga je lah-ko odnesel domov. V sklopu

programa, ki sta ga vodila Blanka Cesar in Nejc ramo-vš, nas je poleg domačega župnika nagovoril tudi žu-pan Andrej Kastelic, nekda-nja župnika Viktor Kastelic in Franc Levičar. Nastopil je igralec Gregor Čušin, zbora Čebelice in rožmarin, har-monikarji ter otroški pevski zbor Školjke. Drago Saje, Anton Mavec in Franc Krevs pa so z nami delili delček nji-hovega pesniškega ustvar-janja. Ob 14. uri je v cerkvi zopet zadonelo petje in molitve, ki so se jih udeležili tudi novomeški dekan Miro-slav Virant, dekan Trebnjega Klavdio Peterca in prodekan dekanije Leskovec Ludvik Žagar. Skratka praznovanje z duhovno in zgodovinsko vrednostjo, ki ga ne bomo pozabili.

Urška Rapuš, foto: David Mavec in Urška Rapuš

V naši državi vsakih pet minut nekdo potrebuje kri

Franc Somrak 120-krat daroval kriMaja je Franc Somrak, redni krvodajalec iz Mirne Peči, na Centru za transfuzijsko dejavnost v Novem mestu že 120-ič daroval kri.

Danes že upokojeni Franc je s tem humanitarnim deja-njem začel že v vojski, nadaljeval med službovanjem v Tovarni zdravil Krka in kri redno daruje tudi kot upokoje-nec. Ima krvno skupino, ki jo lahko dobi vsak, zato so ga iz transfuzijskega oddelka kar spomnili, če ni prišel ob prete-ku treh mesecev od zadnjega darovanja. Franc Somrak je vinogradnik, planinec in planinski vodnik, kar je dober dokaz, da zdravo živi in skrbi za vitalnost, čas pa si krajša z različnimi drugimi dejavnostmi. Tradicija kr-vodajalstva se v družini nadaljuje, saj sta šla po njegovi poti tudi oba otroka. Franc pravi, da bo daroval kri, dokler mu bo zdravje to dopuščalo oz. do dopolnjenih let za kr-vodajalstvo, do takrat pa upa, da bo kri daroval 125-ič.Ob jubileju mu je v imenu Območnega združenja rK česti-tala sekretarka Barbara Ozimek ter mu zaželela, da ohrani optimizem in veselje do življenja.

OZ RK NM

Franc Somrak na odvzemu krvi

Šentjurci se radi družimo. Ob preteklem prazniku žena smo se že tradicionalno zbrale Šentjurke v Gostilni Špolar. Ude-ležba je vsako leto večja, saj je v vasi kar nekaj mladih, pa tudi priseljencev. Novo naseljena je rekla, da si bo Šentjurij zapomnila po tem, da tu zelo dobro uspevajo »jelke«, saj imamo v vasi kar pet Jelk. A.S.

Somaševanje so opravljali tudi bivša župnika Viktor Kastelic in Franc Levičar ter rojaka Anton Pust in dr. Andrej Saje.

Pridigo je domači župnik vodil iz prižnice.


intervju

Novi mirnopeški zobozdravnik Matevž Arh, dr. dent. med.

Zdravje je veliko bogastvoDr. Matevž Arh je s koncesijo v Mirni Peči začel februarja letos. Najprej z omejenim časom, ker je bilo potrebno predhodno naročati paciente in se vključiti v sistem Zavoda za zdravstveno zavarovanje. S prvim marcem pa je začel s polnim delovnim časom.

Dr. Arh, imate sedaj dovolj pacien-tov?Joj, delamo na polno. Naredimo okoli 180 % mesečne norme. Preden sem prevzel ambulanto, je bila namreč skoraj prazna, zato je sedaj tak naval ljudi s težavami, da imamo polno do novembra. Veliko je triaže, odločati se moram o nujnosti primera. Žal potem primere, ki niso nujni, odlagamo. Veli-ko je čakanja v čakalnici, četudi se s se-stro Brigito zelo trudiva. rad bi, da so stvari ažurne, da se terapije ne izvajajo v nedogled. Žal ne gre vedno zlahka. Delava preko vseh meja, na dolgi rok takega tempa ne bova zmogla. Pov-prečje pacientov je po merilih ZZZS do trinajst na dan. Imava jih do 20 na dan. Kar je preveč. Težko je. Ne vem, če pa-cienti to razumejo.

Kako Mirnopečani skrbijo za svoje zobe? Zadovoljivo?Stanje ustne votline v Sloveniji bi lahko bilo boljše. Mirnopečani v povprečju ne odstopajo od ostale Slovenije. Izre-dno pa sem zadovoljen s stanjem zob pri mirnopeški mladini. To je dokaz, da je preventiva dobra naložba. Na splo-šno opažam, da se ne uporablja zobna nitka. Neuporaba povzroči veliko ka-

riesa, zobnega kamna, in kasneje tudi vnetje dlesni. Pomembna je tudi teh-nika ščetkanja zob. Premalo umijemo dlesni. Iz izkušenj lahko povem, da so samoplačniki bolj ozaveščeni glede skrbi za zobe. Boli me srce, ko povem pacientu visok znesek za doplačilo. Lju-dje se ne zavedajo, kakšno bogastvo je zdravje in kako malo je potrebno, da ga ohranjamo.

Ali so materiali pri koncesionarjih res slabše kakovosti?Za druge ne vem, kar se mene tiče, imam princip, da delam z najboljšimi

materiali. Če bom slabo delal in s sla-bimi materiali, bo prišel isti pacient čez leto ali dve zopet nazaj z istim proble-mom in tega si nihče ne želi. V prvi vrsti sem zdravnik in delati škodo je zame moralno nesprejemljivo. Potem raje ne bi delal. Dober material je res malo dražji, ampak to je naložba.

Na trgu je velika izbira materialov. So najdražji tudi praviloma najbolj-ši? Kaj pa plombe? Katere so boljše? Sive ali bele?Ni nujno, da so najdražji materiali tudi najboljša izbira oz. smotrni. Način tera-

»Jeseni nameravam organizirati predavanje, kjer bom predstavil moj

pogled na zobozdravstvo. Predavanje bo brezplačno, povabil bom tudi dobavi-telje, da se bodo predsta-vili s svojim programom.

Če se na ta način dota-knem vsaj enega odstotka

ljudi, bomo prihranili mnogo denarja in dela.«


intervju

pije in vrste materiala vedno skušamo dogovoriti s pacientom. Amalgamske plombe (stare sive) so dokaj preživet material. Vendar, če funkcionirajo, zakaj ga ne bi uporabljali naprej. Bele plom-

be na sprednjih zobeh so zastonj, na zadnjih je potrebno doplačilo. Upora-bljam oba materiala, morda je celo več sivih plomb. Verjetno tudi zato, ker jih ni treba plačati. Krije jih namreč zdra-vstvena zavarovalnica.

Ali pri zobozdravniku še vedno boli?Trudim se in želim si, da ne. Odvisno od posameznika. Sam pazim, da je obisk pri meni čim manj neprijeten. Če ti nek-do posega v usta, zagotovo ni prijetno. Zato se res trudim, da je čim bolj nebo-leče. Če je pacient psihično pripravljen, umirjen, je bolečina manjša. Pomemb-no je, da se z njim pogovorim, da sode-lujeva. Potem so tudi rezultati boljši. Želim ustvariti tim med pacientom,

mano, sestro in tehnikom.Zanima me, če ste zobozdravniki »profesionalno deformirani«. Ali po-gledate človeka najprej v zobe?res je. Veste, kako sem gledal Evrovizi-jo? Pesmi se skorajda ne spominjam, za vsakega nastopajočega pa vem, ali ima nove zobe. Tudi pacienta v ordinaciji se prej spomnim po zobeh kot po obrazu.

Vaši pacienti so tudi otroci. Verjetno imate za mirnopeške osnovnošolce redne preglede.Osnovnošolski otroci imajo možnost prihajati k nam na redne preglede. Tiste, ki imajo pri nas podpisano izja-

DELOVNI ČAS AMBULANTE:

PON. 13.00 – 19.30 TOr. 13.00 – 19.00 SrE. 07.00 – 14.00ČET. 07.00 – 14.00 PET. 07.00 – 13.00

KONTAKT: Trg 27, Mirna PečTelefon: 07/ 30 78 519

vo, potem tudi naročimo za nadaljnjo obravnavo. Naročimo jih v dopoldan-skem času, k nam pridejo z učiteljico, večji pa tudi sami. To je priporočljivo, saj so tako pod stalno kontrolo in imajo urejene zobe. Pa še krajše čakalne dobe imajo.

Dr. Arh, zakaj ste se odločili za študij dentalne medicine? So tudi vaši star-ši iz te stroke?Moja mama je sicer zobni tehnik, a to ni vplivalo name. Odločil sem se v bistvu proti koncu srednje šole. Ni mi žal. Lah-ko rečem, da trenutno živim svoje sanje.

Kako bi opisali sami sebe? Kot Mate-vža, ne kot zobozdravnika.(Nastane malo tišine. In potem skorajda sramežljiv odgovor.) Želim biti potrpe-žljiv. Mislim, da sem pošten. (Pa spet malo tišine.) Sestra Brigita, povejte pro-sim, kakšen sem?»Zelo priden, izjemno potrpežljiv. rad bi vsem ustregel, skorajda ne zna reči ne. Nima časa niti za malico. Cele dneve sva tu,« izstreli sestra Brigita kot iz topa.

In ko pridete domov? Kaj počnete?Tečem ali pa se odpravim na kolo. Vča-sih sem namreč resno treniral atletiko. Tekel sem na 200 in 400 metrov. Zdaj tečem zgolj rekreativno, bolj občasno. Grem pa tudi v fitnes, plavat, na kolo. Moji športi so individualni, od nekdaj. Ali pa grem na pivo s prijatelji.

Pa še eno malce osebno vprašanje. Marsikatero Mirnopečanko zanima, ali ste že oddani, poročeni.(Nasmešek.) »Poročen nisem. Se pa su-per počutim v zvezi, v kateri sem.«

Vaš nasvet za zdrave zobe?redno umivanje zob, nitkanje, redni pregledi. To bi bilo super!

Ljudmila Bajc, foto: Gašper Arh

»Filozofija ambulante je čim manj pošiljanja ljudi drugam. Zato bom tudi investiral v ambulanto, v opremo. Da ne bo po-

trebno pacientom hoditi v Novo mesto ali Trebnje. Če bo vse po sreči, bo še letos ortopan (slikanje čeljusti) v Mirni Peči.«

Dr. Arh in sestra Brigita v ambulanti


društveno satje

Motoristi previdno in varno na poti

14. motoristični blagoslov v znamenju spomina na Lojzeta Slaka in Toneta PavčkaNa velikonočni ponedeljek, 9. aprila, sta Moto klub Trebnje in predsednik Zveze moto klubov Slovenije Leopold Pungerčar organizirala že 14. tradicionalni vseslovenski blagoslov motorjev in motoristov, ki se ga je udeležilo več kot 5000 motoristov.

Blagoslov je po sveti maši opravil domači župnik Janez rihtaršič, kot vedno pa se ga je udeležil tudi Janez Šimenc, nekdanji mirnopeški župnik in pobudnik prvega blago-slova. Motoriste so pozdravili mirnopeški župan Andrej Ka-stelic, trebanjska podžupanja

Nada Pepelnak in predse-dnik Zveze moto klubov Slo-venije Leopold Pungerčar. Prenos svete maše je bil ure-jen tudi na prireditveni pro-stor, saj so motoristi mašni namen in celotno priredi-tev namenili spominu na

mirnopeška velika rojaka glasbenika Lojzeta Slaka in pesnika Toneta Pavčka. Že v cerkvi so slovesno mašo obogatili s svojimi ubranimi glasovi Fantje s Praprotna, ki so bili značilni del Slakove-ga ansambla in ki letos slavijo 50- letnico skupnega prepe-

vanja. Tudi v priložnostnem kulturnem programu so nato dodali kar nekaj pesmi, ki so jih povezovale s Slakovim ansamblom. Na harmoniki jih je spremljal Slakov nečak Polde Pungerčar. Program je povezoval Slavko

Podboj, ki je orisal oba lani preminula častna občana občine Mirna Peč. Tone Pav-ček - pesnik, esejist, prevaja-lec, pravnik in novinar - se je rodil v Šentjuriju pri Mirni Peči. Kot pesnik je za vedno zapisan v srcih Slovencev. Lojze Slak je bil rojen na Jor-dankalu pri Mirni Peči. Bil je mojster frajtonarice. Harmo-niko je dopolnil z dodatnim t. i. Slakovim gumbom in še-stim basom. Med nastopajočimi so se na odru predstavili še mirnope-ški harmonikarji in otroški cerkveni pevski zbor ter reci-tatorki mirnopeške osnovne šole. Za glasbo sta poskrbela

ansambel Mikola in ansam-bel Petnajst tisoč obratov, da udeleženci blagoslova niso iz mirnopeške doline odšli domov žejni in lačni, pa so poskrbela društva, ki deluje-jo v občini. Svoje preventiv-no delovanje so na prireditvi predstavili tudi policisti.Motoristom in motoristkam organizatorji želijo, da bi pre-vozili še veliko predvsem var-nih in srečnih kilometrov po slovenskih in drugih cestah. Da bi znali biti odgovorni do sebe, svojih motorjev in do svojih bližnjih, jim je ob bla-goslovu zaželel tudi župnik Janez rihtaršič.

Ljuba Sukovič

Zbrane sta pozdravila župan Andrej Kastelic in organizator pri-reditve Leopold Pungerčar


društveno satje

Tudi letos streljanje za občinski pokal Lovska družina Mirna Peč bo že drugič organizirala pri-reditev Lovski golaž. Poleg ponudbe golaža bo vzpore-dno potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško za vse občane in občanke. Način tekmovanja bo nekoliko

spremenjen, obljubljamo, da bo še bolj zanimivo.Na tekmovanje se lahko prijavite na dan tekmovanja ali pa na Lo-vsko društvo Mirna Peč, telefon: 041/ 683 755. Prvi trije tako pri moških kot ženskah prejmejo pokale in simbolične nagrade sponzorjev. rezultati iz predtek-movanja se bodo upoštevali za kombinacijo z ribiškim tekmova-njem. Prireditev Lovski golaž se bo pri-čela v soboto, 16. junija, ob 15. uri, samo tekmovanje v strelja-nju pa ob 16. uri. Na prireditve-

nem prostoru se bo odvijalo streljanje na skrito tarčo za zanimive nagrade, nastopil bo Pevski zbor ZLD NOVO MESTO in še marsikaj zanimivega se bo dogajalo. Lovci LD Mirna Peč vabimo in upamo, da nas obiščete v čim večjem številu. Lovska družina Mirna Peč bo skupaj z Ja-marskim klubom Novo mesto pripravila razstavo LOVCI IN JAMArJI - TAKIH LJUDI DrUGJE NI. razstava bo pred-stavljala in prikazovala ljubezen do narave domačega kraja in ljudi. Ogledate si jo lahko v času izvajanja drugih prireditev v kulturnem domu, ob delavnikih pa v dopol-danskem času. Karol Zagorc

BLAGOSLOV KONJ V ŠENTJURIJU PRI MIRNI PEČILetošnjega tradicionalnega blagoslova konj in konjenikov ob godu Sv. Jurija, zavetnika konj, pri podružnični cerkvi v Šentjuriju na Dolenjskem se je udeležilo 50 konjenikov. Med

njimi jih je bilo veliko iz mirnopeškega Konjeni-škega društva treh dolin, nekaj pa jih je prišlo tudi od drugod. Blagoslov kruha in soli, ki so ju organizatorji name-nili konjem, ter blagoslov konj je opravil domači župnik Janez rihtaršič. Po uradnem delu je sledila dobra malica, nato pa še skupinsko jahanje proti domu.

Barbi Povše Foto: D. Hočevar

Upoštevajmo navodila za ravnanje z odpadki

Zbiranje odpadne embalažePo statističnih podatkih v Sloveniji pridelamo od 250 pa vse do 500 kilogramov odpadkov na posameznika. Razveseljuje dejstvo, da se je trend velikega naraščanja odpadkov v zadnjih letih umiril oziroma celo obrnil v na-sprotno smer. Odpadkov iz gospodinjstev je vse manj.

Bistveno se je spremenila tudi struktura odpadkov, ki je po-sledica novih tehnologij in trendov embaliranja proizvodov, ki jih potrošniki dnevno kupujemo v trgovinah. Med materiali je vse bolj prevladujoča plastična embalaža in različni sesta-vljeni materiali (t.i. tetrapaki). Opažamo tudi, da je poraba določenih proizvodov skozi leto zelo različna. V poletnem času se poveča poraba pijač, kar posledično pomeni tudi večje količine odpadne embalaže. To pa se opazi tudi na prepolnih in kipečih zabojnikih, ki so namenjeni za zbiranje mešane embalaže, kar pa ravno ne krasi podobe urejenega urbanega okolja.

Povprečni zbirni volumen vseh posod za komunalne od-padke znaša na območju občine Mirna Peč nekaj nad 60 litrov (na osebo/teden), kar bi glede na splošne izkustvene normative, ki so se uveljavili na širšem prostoru, moralo za-dostovati. Delež zbirnega volumna, namenjenega za ločeno zbrane odpadke, je le dobra četrtina, od tega celo manj kot polovica tistega, ki je namenjen za zbiranje odpadne emba-laže (rumeni zabojniki). To pa je glede na vse večjo ozavešče-nost in vse bolj temeljito ločevanje odpadkov občutno pre-malo. Zato smo že začeli z aktivnostmi za postavitev dodatnih posod za odpadno embalažo, prednostno v naseljih, kjer je ta obremenjenost najbolj občutna, in pa na tistih lokacijah, kjer se na enem zbirnem mestu nahaja več posod za mešane ko-munalne odpadke. To pa pomeni spremembo snovnega toka komunalnih odpadkov.

Po potrebi bomo izvajali tudi izredne odvoze, vendar pa bi radi opozorili še na tretjo možnost, ki jo lahko naredi vsak posa-meznik in brez dodatnih stroškov. To pa je zgolj upoštevanje navodil za primerno ravnanje z odpadno embalažo, in sicer da vsaki votli embalaži odstra-nimo pokrov ter jo stisnemo oziroma sploščimo. S tem pre-prostim ravnanjem lahko tako prihranimo najmanj polovico deponijskega prostora v zbir-nih zabojnikih. Simon Štukelj,

Komunala Novo mesto

Zmagovalec lanske-ga tekmovanja Ale-ksander Potočnik bo branil osvojeni naslov


Letos ozaljšana podoba gasilskega doma

Gasilsko društvo Jablan praznovalo 30 letKo prebiramo kroniko gasilskega dru-štva Jablan, vidimo, da so bili vaščani že leta 1978 zavzeti za idejo o ustanovitvi vaškega gasilstva. Iz ideje so prešli v de-janja. Sami so se angažirali in prispevali nekaj denarnih sredstev za nakup osnov-ne gasilske opreme. Že naslednje leto pa so zaprosili za ustanovitev gasilskega

društva Jablan. Ker še niso izpolnjevali pogojev za ustanovitev društva, so po-stali gasilska podružnica Gasilskega društva Mirna Peč. Želja o ustanovitvi društva je bila velika. Zato so se možje začeli izobraževati, voditi desetine (pi-onirsko, žensko in moško desetino), ku-povati opremo, uredili so tudi evidenco članstva in kar je najbolj pomembno, proučevali so možnost za gradnjo gasil-skega doma. V kroniki zasledimo tudi, da so leta 1981 zaprosili za ustanovitev pro-stovoljnega gasilskega društva Jablan. Prošnja je bila ugodena in 10. 1. 1982 je bilo ustanovljeno PGD Jablan, ki še danes zastopa vasi Jablan, Mali vrh, Gori-ška vas, Vrhovo in naselje Šranga. Občni zbor je tedaj obsegalo 52 članov.S skupnimi močmi in raznimi donacijami so leta 1985 odkupili stanovanjsko hišo lastnice Anice Murglej, kot prostor za bo-doči gasilski dom. V naslednjih letih pa je sledilo preurejanje. Tekom let so opazili,

da prostori več ne zadostujejo potrebam društva, kar je bil prvi povod za adapta-cijo doma. Leta 1995 so se začela rušitve-na dela in nato je sledilo širjenje doma. Otvoritev novega gasilskega doma Ja-blan je bila 22. julija 1998.Leta 1999 so zamenjali stari IMV kombi z novim renault Trafic, v letu 2000 ob

domu razširili dvorišče in uredili igrišče, naslikali Florjanovo podobo na gasilski dom, razvili prapor društva in se pobra-tili z Gasilskim društvom Ždinja vas. Leta

2010 so kupili novo vozilo, namenjeno gašenju gozdnih požarov. Za letošnje praznovanje 30-letnice pa so prenovili tudi zunanjo podobo gasilskega doma. Tako se je z leti širilo članstvo PGD-ja. Danes je v PGD Jablan včlanjenih 186 članov. Nastale so nove desetine, ki že vrsto let tekmujejo na gasilskih tekmo-vanjih. Ker se izkušeni člani zavedajo, da na mladih svet stoji, veliko časa, truda in prostovoljnosti namenijo mlajšim rodo-vom. Sadovi tega pa se vidijo pri rezulta-tih tekmovanj. Letos so nas na državnem tekmovanju zastopali prav najmlajši, mešana skupina pionirjev.Vsi člani se zavedamo, da je prostovolj-nost in solidarnost na prvem mestu. Vemo, da skupaj zmoremo nadaljevati to, kar so za nas storili naši predniki, in

trudili se bomo še naprej, da bo naše Prostovoljno gasilsko društvo Jablan imelo lepo prihodnost.

Blažka Gorenc

Člani PGD Jablan

Gasilski dom Jablan z novo podobo

društveno satje


Tekmovalo 49 najboljših slovenskih ekip

Jablanski pionirji deveti na državnem gasilskem tekmovanjuNa prvo junijsko soboto je na Ptuju potekalo dr-žavno gasilsko tekmovanje. Gasilsko zvezo Novo mesto je zelo uspešno zastopala mešana ekipa pionirjev in pionirk PGD JABLAN, ki sicer spada v kategorijo pionirjev starosti od 7 do 11 let.

Gasilci so se v soboto navsezgodaj skupaj z mentorjem Francijem Novakom, poveljnikom Jankelj Marjanom in ostalimi navijači odpravili na dolgo pot na Ptuj. Že-lja po dobri uvrstitvi je naraščala vse do izvedbe vaje, ki je bila predvidena ob pol devetih. Slaba vremenska napoved se je pričela uresničevati. ravno med izved-

bo vaj jablanske ekipe je deževalo, kar ni zmotilo ma-lih gasilcev. Tekmovalni duh in koncentracija v ekipi pionirjev nista popustila in prva vaja z vedrovko je že nakazovala dobro uvrstitev. Ob rahlem dežju je ekipa potrdila odličen čas tudi na štafeti 400 m z ovirami. Pri vaji razvrščanja pa sta bili storjeni dve manjši napaki, kar lahko pripišemo premočenim srajcam, hladnemu vremenu, bučnem navijanju konkurence in posledič-no rahlemu upadu koncentracije.

Glede na leta pionirjev, psihični pritisk tekmovanja, vremenske in ostale pogoje je rezultat potrdil priza-devanja mentorja Novaka. redne vaje ter gasilski in tekmovalni duh so bili poplačani z 9. mestom na dr-žavnem tekmovanju 49-tih najboljših ekip v Sloveniji ter s sladoledom, ki so ga mali gasilci polizali ob vrni-tvi na Dolenjsko.

Matej Rajšel

Državno gasilsko tekmovanje Ptuj 2012, 9. mesto, PGD Jablan - ekipa pionirjev z mentorjema.

društveno satje

1902 ustanovljena Protipožarna obramba PGD MIrNA PEČ

110-letnica mirnopeških gasilcev

Prostovoljno gasilsko društvo Mirna Peč je osrednje gasilsko društvo v občini. Letos praznuje 110 let uspešnega humanega delovanja na področju po-žarne obrambe in zaščite krajanov ob raznih drugih nesrečah. Skozi stodesetletno zgodovino društva je pot, ki so si jo zastavili ustanovitelji društva in nada-ljevali zvesti člani, pripeljala do sodobne opreme, urejenega gasilskega doma in dobre usposoblje-nosti operativnih gasilcev. Ob jubileju so poskrbeli tudi za zamenjavo strešne kritine in osvežitev fasa-de doma. Malo za šalo, malo zares pa lahko rečemo tudi, da zelo dobro skrbijo za podmladek že od malih nog, saj trenutno v prostorih gasilskega doma gosti-jo oddelek vrtca. Letošnja osrednja prireditev občinskega praznika bo posvečena prav gasilcem in njihovi visoki obletnici.

Jože Zoran, foto: Luka Piko

PROGRAM PRIREDITEV OB 110-LETNICI PGD MIRNA PEČ

• četrtek, 21. 06. 2012: slavnostna seja ob 19. uri v kulturnem domu,

• sobota, 23. 06. 2012: 14. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Mirne Peči s pričetkom ob 15. uri na igrišču pri Osnovni šoli Mirna Peč,

• nedelja, 24. 06. 2012: slavnostna povorka uni-formiranih gasilcev v spremstvu vozil s pričet-kom ob 15. uri. Po zaključku programa bo sle-dila veselica z ansamblom FrANCA MIHELIČA. Prireditev bo v centru Mirne Peči.

NA POMOČ!


Ocenjenih 214 vzorcev vina

Živahno delo v Društvu vinogradnikov Mirna PečOcenjevanje vin za nami, letnik 2011 zelo kakovosten. Strokovni izlet v Go-riška Brda. Degustacije briških vin. Cvičkarija v Novem mestu. Praktični pri-kaz pletve v vinogradu. Vabljeni na Festival mirnopeških vin!

LETNIK 2011 ZELO KAKOVOSTEN, NA-PAK MALONa ocenjevanje vin 20. marca so vino-gradniki prinesli 214 vzorcev vina. Vina sta ocenjevali dve petčlanski komisiji po 20-točkovni Buxbaumovi metodi. Do-končna ocena vina se izračuna tako, da se najvišja in najnižja ocena ne upošteva, končna pa je povprečje preostalih treh ocen. Izločenih je bilo samo 30 vzorcev, kar je sorazmerno malo, le 14%. Vzroki za

izločene vzorce so bili v glavnem žveplo-vodiki in hlapni toni ter oksidacije. Napa-ke, kot so okus po posodi in razne plesni, so izginile iz naših kleti.

NAJVIŠJE OCENEZa cviček je bila najvišja ocena 15,93, la-stnik Marija Žagar iz Poljanske gore, beli pinot, ocena 17,97, lastnik Marjan Papež Golobinska gora, dolenjsko belo, ocena 16,97, lastnik Brane Granda, Golobinska gora, laški rizling, ocena 17,53, lastnik Marjan Papež, Golobinska gora, modra frankinja, ocena 17,63, lastnik Jože Brulc Golobinska gora dolensko rdeče, ocena 16,50, lastnik Janez Dular Golobinska gora, sauvignon, ocena 17,77, lastnik Darko Cvetan Plešivica, in žametovka, ocena 16,43, lastnik Franc Žagar Karte-ljevska gora. Bilo je še nekaj sort, ki pa so

bile zastopane v manjšem številu.

STROKOVNI IZLET V GORIŠKA BRDAV tej vinorodni deželi smo poizkušali naj-boljša vina, najprej v Vinski kleti Goriška Brda Dobrovo, naslednja postaja je bila degustacija vin Ferdinand in Blažič. Oba vinogradnika sodita med najboljše bri-ške vinarje. V vasi Šmartno smo si ogle-dali cerkev Svetega Martina in briško hišo. Z razglednega stolpa v Gonjačah

pa smo lahko občudovali ta lepi košček slovenske pokrajine.

DOGAJANJA V MAJU IN JUNIJU 11. in 12. maja smo se člani društva udeležili povorke na Cvičkariji v Novem mestu. Lepo je bilo videti tako veliko šte-vilo članov dolenjskih društev vinogra-dnikov. Organizirali smo tudi strokovno izobraževanje ter praktični prikaz pletve v vinogradu na vinski gorici Golobinjek.In ne pozabite na Festival mirnope-ških vin, ki bo v okviru praznika Obči-ne Mirna Peč v petek, 22. junija. Točili bomo najboljša vina mirnopeških vino-gradnikov iz društvenega ocenjevanja in ocenjevanja Cvičkarije. Pokušnja vin bo zastonj, le kozarec bo potrebno kupiti.

Besedilo in foto: Marjan Primc

Strokovna pomoč zasvojenim

DRUŠTVO PROJEKT ČLOVEKDruštvo PrOJEKT ČLOVEK je nevladna, humanitarna organizacija, katere glav-na aktivnost je izvajanje strokovno-te-rapevtskih programov, ki so namenjeni osebam, ki se soočajo z različnimi obli-kami zasvojenosti, in njihovim svojcem. V Sloveniji uspešno delujemo že 17 let. Osnovno poslanstvo naše organizacije je humanitarnost, strokovna pomoč za-svojenim, zagovarjanje abstinence ter kvalitetno življenje brez drog. Programi so prilagojeni potrebam, ki jih izkazujejo naši uporabniki; informiranje in svetovanje po telefonu ali internetu, informativni prvi pogovori, program za tiste, ki prejemajo nadomestno terapijo, za abstinente, ki potrebujejo podporo pri spoprijemanju z vsakdanjimi življenj-skimi težavami, program za aktivne uži-valce prepovedanih drog.Socialna rehabilitacija zasvojenih, ki jo izvajajo različni strokovnjaki, laični de-lavci in delavci s premagano izkušnjo zasvojenosti, vključuje delovno terapijo, različne oblike psihoterapije, svetova-nje, športne, kulturne in ustvarjalne de-javnosti, različna izobraževanja v obliki seminarjev ter vzporedno terapijo za družine.

V okviru Sprejemno-dnevnega centra Novo mesto izvajamo različne individu-alne programe ter program dnevnega centra (varno abstinenčno okolje, indi-vidualno in skupinsko terapevtsko delo, izvajanje družabnih, športnih in ustvar-jalnih aktivnosti).Sprejemno – dnevni center se nahaja na Cvelbarjevi ulici 2 v Novem mestu.

Kontakt:Tel.: 031 311 989, 059 770 352e-pošta: [email protected], www.projektclovek.si

Če imate kakršne koli težave, povezane z lastno zasvojenostjo ali zasvojenostjo bližnjih, potrebujete pomoč, informaci-je ali nasvet, se lahko obrnete na nas in skupaj bomo poiskali rešitev.Pogovor je anonimen, brezplačen in brez obveze za vključitev v program »Projekt Človek«.

društveno satje


Kalanski pohod uspelPrvega maja zjutraj je bil krasen pomladanski dan, kot nalašč za rekreacijo in druženje. Krajani Velikega Kala in Orkljevca smo se še v večjem številu kot lani zbrali v centru Velikega Kala.

POMLADANSKI POHOD ŠTD POLJANE

Člani Športno turističnega društva Po-ljane smo pohod organizirali 14. aprila. Ker je bilo vreme zelo slabo, do zadnje-ga trenutka nismo vedeli, ali bo pohod izvedljiv. Zbralo se nas je 16 in sklenili smo, da odidemo na pot, ki nas je s Po-ljan vodila do gradu Hmeljnik.

Med potjo se nam je pridružilo še ne-kaj pohodnikov in tudi vreme se je izboljšalo. Pot smo nadaljevali proti Ja-godniku, kjer so nam Žagarjevi pripra-vili slasten prigrizek z dobro kapljico. Prijetno vzdušje se je stopnjevalo, do-bro razpoloženi smo pohod končali z golažem, ki ga je pripravila Marija Saje.

Jožica Plantan

Pot je pohodnike vodila mimo vaških polj proti nekdanji hmeljniški cesti in nato naprej proti Dulam. Tu je bil kra-tek postanek za okrepčilo. Nato je sledil vzpon preko Strmca nad avtocesto na

Kamensko gorico. Pri gradu Hmeljnik so si udeleženci ogledali mogočne raz-valine gradu in nato nadaljevali pot po obronkih karteljevski goric do Knežije in Globočdola. V Krevsovi zidanici so se okrepčali ob izvrstnem cvičku in do-mačem kruhu. Sledila je najtežja etapa, poimenovana »Od zidanice do zidani-ce«. V globoških in hmeljčanskih gori-

cah, koder je vodila pot, ima namreč večina udeležencev svoje zidanice in obiskati vse je bila dejansko zahtevna naloga. Po uspešno premaganih ovirah je sledil spust po nekdanjih stezicah v

dolino in prečkanje avtoceste. Zaključek je sledil na Velikem Kalu pri društveni brunarici ob veselem druže-nju. Tisti najbolj pri močeh pa so prire-dili še nogometno tekmo med žensko in moško ekipo udeležencev.razšli smo se z obljubo: »Nasvidenje naslednje leto!«

Silvester Barbo

društveno satje

POZNATE VAŠ KRAJ?

Tudi tokrat smo iz množice odgo-vorov izžrebali srečnega nagrajenca oz. tokrat nagrajenko Petro Kos iz Mirne Peči. Napisala je, da se hiši-ca nahaja v naselju Češence v Mirni Peči. Za pravilni odgovor bo prejela nagrado po pošti. Čestitamo!V naših treh dolinah je ohranje-

nih veliko spomenikov naravne in kulturne dediščine. Nekatere bolj znane poznamo, druge, ki so bolj skriti našim očem, pa manj. Vsi pa obeležujejo pomembne dogodke iz naše preteklosti. Sprašujemo vas, v katerem sakralnem objek-tu je vzidana plošča in kateremu dogodku je posvečena? Odgovo-re pošljite v uredništvo časopisa do 15. avgusta na naslov: Glasilo obči-ne Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, s pripisom: Poznate vaš kraj. Morda bomo izžrebali ravno vas.

Foto: L. Rupena


Znanje in izkušnje je treba delitiČebelarsko društvo Novo mesto je v začetku maja organiziralo enodnevno strokovno ekskurzijo na Goriško in v Republiko Italijo ( Videm), katere smo se udeležili tudi čebelarji in čebelarke iz Mirne Peči.

Mirnopečanke odlične tretje na državnih igrahKonec maja se je Društvo podeželskih žena Mirna Peč udeležilo 7. držav-nih ženskih kmečkih iger na gradu Snežnik, ki so potekale v okviru etno-loško-turistične prireditve V deželi ostrnic . Članice smo osvojile odlično tretje mesto, za kar gre največja za-hvala naši ekipi, ki so jo sestavljale Mi-lena Cesar, Jelka Krivec in Nada režek. Odlično so se odrezale v prvem delu iger, kjer so osvojile drugo mesto, in se z osmerico najboljših pomerile v

V botaničnem vrtu g. Šivica

točilnica in polnilnica medu družine Camora

Velikemu zanimanju, ki je pripomoglo k takojšni zapolnitvi vseh mest na avto-busu, je gotovo botrovalo dejstvo, da je pretežni del ekskurzije vodil Franc Šivic, ki smo ga mnogi doslej poznali le po sila zanimivih člankih iz revije Slovenski čebelar.Do zadnjega sedeža napolnjen avto-bus je ob zgodnji jutranji uri krenil proti Ljubljani, kjer se nam je pridružil Šivic, ki nas je vodil do svoje »posesti« v Šempasu. Njegov čebelnjak, api-ko-moro in nasad medovitih rastlin ter sa-dnega drevja vseh vrst smo si ogledali ob zanimivi razlagi zgodovine njego-vega čebelarjenja ter osebne kot tudi strokovne rasti. Predstavil je nastajanje njegovega »mini čebelarskega centra s fotografsko galerijo«, kjer smo slišali po-učno razlago s področja zatiranja varoe. Kosilo na turistični kmetiji rjavec nam je prepolovilo dan in povrnilo moči za nadaljevanje poti preko meje proti Vidmu, kjer smo si ogledali čebelarski obrat Camora. Camora je družinsko čebelarsko podjetje, kjer se deset za-poslenih ukvarja s kar 1500 čebeljimi družinami, trženjem in organizacijo ter izvedbo številnih izobraževanj. Nič kaj spodbudno pa niso delovale

številne ovenele in posušene medovite rastline, vržene na grede ob proizvodni hali družine Camora, ki kljub močni plohi ravno v času našega obiska niso oživele. Vendar smo bili zelo gostoljub-no sprejeti, mnogi smo si prvič ogle-dali čebelarski obrat takšnih razsežno-sti. Ugotavljali pa smo tudi, ko smo si ogledovali ponudbo različnih izdelkov v trgovini, da je nalepka na njihovih kozarcih z medom opremljena z veliko

manj podatki kot naša. Sledil je povra-tek v Slovenijo, s kratkim postankom v Goriških Brdih, kjer smo imeli v manjši vinski kleti možnost poskusiti teran in ga tudi kupiti. Pot domov je minila, kot bi trenil. Gospodu Šivicu se iskreno za-hvaljujemo za vse znanje in izkušnje, ki jih je širokogrudno delil z nami, ter nam s svojo spontanostjo in iskrenostjo po-lepšal dan.Jožica Cerovšek, foto: Rafko Cerovšek

drugem delu. Mavrični šopek sloven-skih deklet in žena je povezovalo si-cer tekmovalno druženje, pa vendarle

v smislu: Pomembno je sodelovati in ne zmagati!

Nežika Režek

društveno satje


Tretji na regijskem kvizuDruštvo podeželske mladine Mirna Peč je aprila v sodelovanju s Kmetijsko gozdar-skim zavodom Novo mesto organiziralo regijski kviz Dolenjske in Bele krajine.

Simon iz Beograda z zlatomUčitelj trobil v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu Miro Saje je tri svoje učence - Domna Mohorčiča s tubo, Andra-ža Prusa in Simona Sajeta s trobento, v začetku marca odpeljal na mednarodno tekmovanje v Beograd. Na tekmovanju so so-

delovali mladi glasbeniki, ki igrajo na rog, trobento, pozavno, tubo, klarinet, flavto, saksofon, fagot, oboo in člani komornih ansamblov iz Srbije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Makedonije, Nemčije, Madžarske in Francije. Vsi trije učenci so dosegli zlata priznanja v svojih kategorijah.

Drago Saje

Miro Saje(z leve), korepetitorka eva Zec in učenci novo-meške glasbene šole v Beogradu. Mirnopečan Simon Saje (spredaj) je osvojil zlato priznanje.

Sedem ekip iz Dolenjske: DPM Dobrava, DPM Novo mesto, Grm - Center biotehni-ke in turizma, DPM Suha kraji-na, DPM Trebnje, DPM Zbure in DPM Mirna Peč ter ekipa iz Bele Krajine – DPM Metlika so se pomerile v znanju štirih tem s področja kmetijstva:

Zadružništvo, Konjenikov pri-ročnik, Varna hrana – shema sadja in zelenjave ter Gore na dlani – Triglavski narodni park. Največ znanja je poka-zala ekipa DPM Suha krajina, sledila ji je ekipa Grm - Center biotehnike in turizma, tretje-uvrščena pa je bila domača

ekipa. Pri dogodku so sodelo-vala tudi ostala društva. Kviz so popestrili člani Društva harmonikarjev, pevski zbor rožmarin in ljudske pevke Čebelice, povezovala pa ga je predsednica DPŽ Nežika Režek.Vabilu na prireditev so se od-zvali tudi mirnopeški župan Andrej Kastelic, v.d. direktor-ja Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Slavko Dragovan, direktor KGZS Igor Hrovatič, regijski predstavnik ZSPM Matej Zore, poslanec državnega zbora Zvone Lah in ravnatelj OŠ Mirna Peč Da-nijel Brezovar.Na koncu je za veselo vzdušje poskrbel ansambel Pogled.

Polona Opara

Medved hlačal za Grč VrhomMedvedje šape je ovekove-čil Jože Tomšič. Posnete so bile za Grč Vrhom v smeri proti Petelinjeku.

6. festival otroške poezije v Banja LukiMladi pesnici šestošolka Neža Kastelic in osmošolka Petra Saje iz mirnopeške osnovne šole sta prišli v ožji izbor na 6. festivalu otroške poezije v Banja Luki. Med devetsto kandi-

dati iz šestih držav: Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Črne gore in Makedonije, so jih izbrali petdeset. V sredo, 18. aprila, sta bili mladi pesnici najprej sprejeti v uradu banjaluškega župana, zatem pa sta se predstavili v mestnem gledališču Jazavac. Zbrane sta nagovorila pesnik ranko Pa-vlović in varuhinja za otroške pravice republike Srbske. Nato so izbrani mladi pesniki začeli predstavljati svoje pesmi. Po-vezovalka programa je prebrala prevode pesmi slovenskih in makedonskih avtorjev. S svojo poezijo se je na festivalu pred-stavil tudi slovenski pesnik Uroš Vošnjak, ki je prevedel pesmi mladih slovenskih pesnic v srbski jezik.

Barbara Mihaela Saje

mladi

Neža in Darja Kastelic, Petra, Drago in Barbara Mihaela Saje v Banja Luki


društveno satje

Obujamo spomine s pomočjo starih fotografij

Zgodovina šolstva v Mirni PečiRaziskovanje zgodovine šolstva se počasi končuje. Zbrali smo veliko pisnih in mate-rialnih virov, različnih dokumentov in starih fotografij. O šoli in učiteljevanju so nam veliko povedali nekdanji učitelji. Iz zbranih podatkov prav sedaj oblikujemo zbornik, ki bo predstavljen ob zaključku šolskega leta.

Fotografski natečaj za Naj fotografijo 2012Tokrat v uredništvo ni-smo prijeli nobene foto-grafije za Naj fotografijo 2012. Kljub temu vztra-jamo in nadaljujemo z natečajem. Prepričani smo, da se med vami skriva mno-go talentov in da imate vrsto odličnih fotografij, ki si zaslužijo objave v našem časopisu. Nasle-dnja številka izide sep-tembra, vi pa nam lahko do 15. avgusta na e-na-slov: [email protected] pošljete svoje foto-grafije. Navodila za sodelovanje si preberite na spletni strani Občine: www.mirnapec.si. Pa kar po-gumno!

Uredništvo

Učiteljski zbor z gosti pred gospodarskim poslopjem na-sproti stare šole

Danes predstavljamo foto-grafijo, posneto leta 1958. Na sliki je takratni učiteljski zbor skupaj z gosti. Slikali so se pred gospodarskim poslo-pjem nasproti stare šole. Fo-

tografijo smo našli v šolskem arhivu. Takratni upravitelj Adalbert Božič je v šolsko kroniko zapisal: »Dne 31. 6. 1958 so obiskali mirnopeške pionirje zasto-

pniki mladinske književnosti, tov. Tone Seliškar, Josip ribi-čič, France Bevk in Ela Pero-ci. Igrali so pionirji odlomke svojih del ter želi buren in hvaljen aplavz. Pred pričet-kom so bili mladinski pisatelji pogoščeni ,a po zaključku so se deputacije pionirjev Mirne peči in Globodola zahvalile in poklonile pisateljem cvetje in jagod iz našega svobodnega loga. Ob odhodu smo se z za-stopniki mladinske književ-nosti slikali, kar bo priloženo v tukajšnji kroniki. Bil je lep dogodek. Tukajšnja mladina je izrazila željo, da bi prišel tudi domačin Pavček Tone, ki se razvija v vidnejšega za-stopnika mladinske književ-nosti.«Upravitelj in gostje so se spo-daj tudi podpisali.

Ladislava Rupena

Ana Krevs se je rodila 1. maja 1912 v vasici Mali Kal pri Mirni Peči mate-ri Mariji in očetu Antonu Hrastarju kot predzadnja od desetih otrok.

V šolo je hodila v Karteljevo. Bila je odlična učenka. rada bi nadaljevala šolanje, pa kljub prošnji učitelja pri star-ših ni bilo posluha. Nekaj časa se je učila za šiviljo, a je kmalu morala domov, češ da bo za domače že kaj sešila. Leta 1938 se je poročila v Hrastje. Z možem Antonom sta delala v mlinu noč in dan. V najtež-jih letih, tik pred drugo sve-tovno vojno, med in po vojni, je rojevala otroke, skrbela za

100 let Mirnopečanke Ane Krevs

vojno je s svojo pošteno člo-večnostjo pomagala vsem, tako ali drugače usmerjenim. rodila je pet otrok, vsi imajo

izobrazbo. Danes ima deset vnukov in osem pravnukov. Leta 1992 je ovdovela in čez dobro leto je odšla k najsta-

Slavljenka v krogu svojih domačih

mlin in vsakdanji kruh. Mož je bil med vojno večinoma v vojski. Kmalu po poroki sta ji umrla oba starša. Med


anketa

ANKETA

O prostovoljnem gasilstvuLetos je nosilec osrednje prireditve občinskega praznika PGD Mirna Peč, ki praznuje 110. obletnico, zato smo ob-čane povprašali, kaj si mislijo o prostovoljnem gasilstvu, ali je pomembno za družbo in kakšen je njihov doprinos občini in prebivalcem. Urška Rapuš

Blaž Smerke, Vihre»Pomembno je, da ima vsaka vas svoje prostovoljno gasilsko društvo, saj v primeru nesreč opravljajo pomembna dela in pomagajo sokrajanom. Tudi sedaj v sklopu občinskega praznika, ko bodo poskrbeli za prireditev, druženje in s tem nekaj doprinesli kraju.«

Ivanka Špringar, Gornji Podboršt»Sploh v preteklosti, ko so bile strehe še slamnate in hiše večinoma v lesu, so bili doma-či, prostovoljni gasilci tisti, ki so lahko pred razširitvijo po-žara reševali celotno vas. Pros-tovoljni gasilci so bližje, zato hitreje pridejo na kraj požara ali nesreče, tudi bolj poznajo kraje, prebivalce.«

Martin Mežan, Rogovila»V sklopu praznika je prav, da se predstavijo, saj tako lahko občani vidimo, kdo nam pomaga ob nesrečah in kako se ohranja prostovoljno gasilstvo, ter da se zavedamo pomembnosti njihove vloge, ko so v stalni pripravljenosti za morebitno posredovanje.«

Nataša Jaklič, Ivanja vas»Prostovoljno gasilstvo je za-gotovo pomembno kot tudi to, da se ohranja in investira v sodobno gasilsko opremo, saj nam lahko pomaga hit-ro reševati nevarne situacije. Tudi sama sem bila v mlados-ti prostovoljna gasilka, prav tako moj oče. Prav je, da se goji in ohranja to tradicijo, žal pa je tega vse manj.«

Florjanova nedeljaSveti Florjan nas ščiti pred ognjem in je zavetnik gasilcev. V čast tega praznika smo se gasilci iz vseh gasilskih društev občine Mirna Peč v nedeljo, 6. maja, zbrali v cerkvi sv. Mateja na Malem Vrhu. Sveto mašo je opravil župnik Janez rihtaršič, ki se je ga-

silcem zahvalil za njihovo složnost, požrtvovalnost in pripravljenost, da pomagajo tam in takrat, ko je njiho-va pomoč potreb-na. Po končani maši je bila po-gostitev, ob prije-tnem druženju pa smo se dogovorili, da običaj nadalju-jemo tudi v priho-dnje.

Marko Žagar

Čestitke župana Kastelica in predsednice KO RK Slavi Derganc

rejšemu sinu Tonetu v Trzin.Z molitvijo, branjem, reševa-njem križank, poslušanjem radia in vsesplošnim zani-manjem za vse, kar se dogaja doma in po svetu, je prema-gala domotožje in ohranila zdrav um do danes.Stoletnica Ana Krevs je viso-ki jubilej praznovala v kro-gu domačih v Mirni Peči. Najprej so se zbrali pri sveti maši v župnijski cerkvi sv. Kancijana. Po maši je v Go-stilni Novljan sledilo kosilo, pozdrav zbranim ter kratek kulturni program. Z mamo Ano je praznovalo njenih pet otrok Tone, Ana, Jože, Mari in Milan, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. Čestitke ob visokem jubileju sta ji izrekla tudi mirnopeški župan An-

drej Kastelic in predsednica Krajevne organizacije rdeče-ga križa Mirna Peč Slavi Der-ganc. Vedra in čila stoletnica se je zelo razveselila pesmi, ki so jih zapele Čebelice, in nastopa plesalcev Društva upokojencev Novo mesto. Slavljenka je dejala, da se kar ne more nagledati, kako lepa je sedaj Mirna Peč in kako veliko se je naredilo za njeno urejenost. rekla je, da je lepo tudi v cerkvi in dodala, da je bila stara dve leti, ko so jo za-čeli zidati. In kako se doseže tako viso-ko starost in ostane še tako vitalen? Gospa Ana: »Treba je fejst delat, pa slabo jest.«

Ana Krevs SchweigerLjudmila Bajc

Foto: Helena Murgelj


CEPETAVČEK BRALČEKOtroci iz vrtca Cepetavček so v mesecu aprilu zaključili leto-šnji bralni projekt Cepetavček bralček. Le-ta se prične izvajati v mesecu decembru in ga zaključimo v mesecu aprilu s prire-ditvijo, kjer vsak otrok prejme diplomo. V Kulturnem domu v Mirni Peči se je zbralo veliko malčkov in njihovih staršev. Vse

zbrane sta nagovorila ravnatelj Danijel Brezovar in župan An-drej Kastelic. Cilji, ki jih želimo uresničiti s projektom, so, da otroci ob knji-gi doživljajo veselje, ugodje, pridobivajo pozitiven odnos do knjige ter razvijajo govor in zmožnosti domišljijske rabe je-zika. Diplomo Cepetavček bralček je prejelo 132 otrok. Naj-mlajši, iz skupine Palčki, diplom niso prejeli, saj so vrtec začeli obiskovati šele 1. marca. Prav gotovo pa bodo med prejemni-ki prihodnje leto. Trud in prizadevnost Cepetavčkov in njihovih staršev za ve-stno prebiranje pravljic sta bila nagrajena z ogledom lutkov-ne predstave rdeča kapica.

Polona Zoran

cepetavčkove novice

PIKAPOLONICA SARAV igralnici skupine Lubenice smo se in se še radi igramo s pika-polonico. Dali smo ji ime Sara in se dogovorili, da bo vsakega otroka obiskala na domu. Tako je bila pri vsakem otroku en te-den na obisku. Skupaj z njo pa je potoval tudi zvezek, v kate-rega so starši zapisali, kaj vse je pikapolonica doživela pri njih. Ko se je vrnila v vrtec, smo ji najprej zapeli pesmico Pikapoloni-ca. Potem je otrok pripovedoval, kaj sta doživela, prebrali smo

zapis v zvezku in izbrali novega prijatelja za Saro. Tako je pika-polonica Sara v tem šolskem letu spoznala otroke iz skupine Lubenice in njihove družine ter skupaj z njimi doživela marsikaj zanimivega. Zapis v zvezku: »Prvi dan se je z mano na Kamen-ce odpeljala in tam z menoj čez noč pri babi in dediju ostala. Prav nič se nisva ponoči dinozavrov bala, celo noč sva se stiska-la in lepo mirno spala.«

Tina Berkopec

MAMICE NA OBISKU PRI SMRKCIHV mesecu aprilu je otroke iz skupine Smrkci prijetno presenetil obisk mamic. Obiskale so nas tri mamice, Mojca, Darja in Marija, ter nam pripravile zelo zanimivo glasbeno uro. Ob kitari so nam zapele nekaj pesmic, nato pa so nas povabile, da se igramo skupaj. razdelili smo se v tri skupine. Ena skupina je igrala na glasbila, druga se je naučila ples Z nogo ob tla, tretja pa se je od-pravila na domišljijski potep v džunglo in oponašala oglašanje živali. Na koncu smo vsi skupaj zaplesali in se naučili pesmico Dežek, mamice pa so nas razveselile tudi z lizikami.

Milena Rajšel

EKOVRTEC - MOJ VRTCepetavčki smo že četrto leto zapored vključeni v projekt ekovrtec. Letos smo se v sklo-pu ekovrtca vključili v projekt Moj vrt. Na vrtčevem igrišču smo pripravili prostor, saj je zdaj, ko se narava prebuja, čas, da se zbudi tudi naš vrtiček. Izdelali smo načrt sajenja in sejanja ter si razdelili delo. Vse skupine so posejale in posadi-le zelenjavo ter pridno opazu-jejo, kaj se z njo dogaja. Poleg zelenjave pa na vrtu hitro poganja plevel, zato moramo zelenjavo vztrajno okopavati. Ves čas beležimo in spremljamo delo na vrtu. Otroci z veseljem in navdušenjem sodelujejo pri delu in s tem pridobivajo koristne izkušnje ter pozitivni odnos do narave. Ob dnevu zemlje smo tudi Cepetavčki prispevali k vzdrževanju lepega in čistega okolja. Uredili smo vrtčevo igrišče in okolico vrtca. Pobrali smeti, izpraznili koše za smeti, pometli in odstranili plevel s tlakovanih površin. Otroci so bili v veliko pomoč in se pri tem zelo zabavali.

Ekokoordinatorica Vilma Fabjan


Dev

etoš

olci

so

se p

oslo

vili

...

POMOČ STAREJŠIM LJUDEM V MIRNI PEČIV sklopu projekta Mladi za mlade po srcu, ki se bo odvijal skozi celo leto, smo v štirih mesecih že izpeljali nekaj aktivno-sti. Pridobili in usposobili smo 20 prostovoljcev, ki obiskujejo in nudijo pomoč starejšim ljudem v Mirni Peči in Stopičah. Izvedli smo devet medgeneracijskih delavnic o negi bolnika na domu, o pridelavi in pripravi zdrave hrane, ki so ponudile veliko novih in koristnih informacij ter združile udeležence različnih generacij med seboj.

Anton Hrastar s koordinatorko projekta Mojco Harmandić

V tem času smo izdali tudi zloženko o tem, kam se lahko obrnejo starejši in prostovolj-ci za koristen nasvet ali po-moč, ter spletno stran www.pomoc-starejsim.si, kjer se nahajajo kontakti za vse, ki bi želeli za svojce našo pomoč v obliki brezplačnega, pro-stovoljnega dela.Posebej smo se osredotočili na delo s starejšimi na domu, saj prostovoljci obiskujejo starejše ljudi, ki so osamlje-ni in si želijo druženja ali potrebujejo kakšen prevoz do zdravnika, po opravkih ali samo do mesta. Prosto-voljci, ki so študentje ali tudi brezposelni, s starejšimi or-

ganizirajo čajanke ter z njimi preživljajo lepe trenutke. Sta-tistika kaže, da je na območju občine Mirna Peč osem ljudi starejših od 90 let, najstarejša občanka je stara 96 let. Želimo si, da se še več starej-ših ljudi obrne na nas, če po-trebujejo kakršno koli pomoč ali si želijo druženja. V času od 24. do 30. junija bomo v Mirni Peči organizirali tabor za dija-ke »Moč humanosti«, na kate-rem bodo udeleženci v enem tednu pomagali starejšim na domu, zato pozivamo vse, ki imate potrebe po pomoči, da se nam javite na tel. št.: 07 39 33 120. Vabljeni pa tudi mladi, ki se želite vključiti v tabor.

Projekt »Mladi za mlade po srcu« je del NIP 2011 in je delno sofinanciran iz sred-stev LEADEr, 4. osi EKSrP. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja re-publike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.


Tabor v Radencih ob Kolpi

Učenci tretje triade ter petih in šestih razredov smo se v maju odpravili na tabor v CŠOD radenci. Prvi dan smo imeli orien-tacijo, kjer smo se sprehodili po radencih in na delovnem listu označevali vrste stavb. S kolesi smo se odpeljali tudi po

sladoled. Zvečer smo imeli predavanje o vesolju, pozneje pa smo si skozi teleskop ogledali Venero, Mars in Saturn, videli smo tudi Veliki voz.V soboto smo se dopoldne odpravili v gozd, kjer smo se naj-prej učili o praprotih in mahu. V nekoliko bolj oddaljenem gozdu smo preučevali sestavo prsti. Lovili smo tudi gozdne živali in določali temperaturo prsti v različnih globinah. Popoldne smo spoznavali živali v reki Kolpi, nato pa merili hitrost toka reke. Zvečer smo imeli predstavitev sob in tek-movanje Male sive celice. V nedeljo smo se s kanuji vozili po reki Kolpi ter napisali pesem o reki. Polni novih doživetij in spoznanj smo se odpravili domov.

Anja, 5. a

Zaključna prireditev bralne značke za učence od prvega do petega razredaAprila smo imeli učenci od prvega do petega razreda v šolski jedilnici zaključek bralne značke. K nam je prišla pisateljica Ida Mlakar. Pogovarjali smo se o značilnostih kvalitetnih knjig in našteli svoje najljubše, pisate-ljica pa nam je predstavila nekaj svojih knjig. Prebrala nam je

pravljico, ob kateri smo zelo uživali, saj pripo-veduje o knjigi. Izve-deli smo, da nam knjiga v življenju vedno prav pride.Sledil je kratek pro-gram, ki so

nam ga pripravili učenci naše šole. Ogledali smo si pravljico rdeča kapica. Spremljali so jo pevci šolskega zbora. Sledila je podelitev priznanj za bralno značko. Meni sta bili ti dve uri zelo všeč, saj sem osebno spoznal Ido Mlakar in si ogledal ter poslušal prečudovito pravljico o rdeči kapici.

Martin, 5. b

Noč v šoli V petek, 18. maja, je bil za prvošolce poseben dan. Prespali smo v šoli. V šolo smo se vrnili ob petih popoldne. Najprej smo se skupaj s starši na šolskem igrišču igrali stare igre: ravbarji in žan-darji, zajce streljat, petelinji boj in ali je kaj trden most. Sledila je večerja, ki jo je pripravila Filipova babica. Potem smo prisluhnili pravljici Lov na zaklad. Zatem pa smo se tudi mi odpravili na lov na zaklad. Naš pohod ni bil dolg, saj se je končal že na travniku v Mlakah, kjer so nas starši pričakali z zakurjenim ognjem, mi pa smo si spekli hrenovke. Zaklada tam ni bilo, ker nam ga je goz-dni škrat odnesel že v šolo. Bilo je že temno, zato smo pohiteli v šolo, da bi čim prej videli, kakšen zaklad nas čaka. Vsakdo od

prvošolcev je prejel knjigo in nekaj sladkega. Ura je bila že rav-no pravšnja za spanje. Umili smo si zobe, se preoblekli v pižame in odšli v našo učilnico, ki je za to noč postala spalnica. Učitelji-ca Tatjana nam je prebrala pravljico za lahko noč in kmalu smo zaspali. Zjutraj so se tisti najmanj zaspani zbudili že pred šesto uro, do sedmih pa smo bili budni vsi. Pospravili smo učilnico, pozajtrkovali in že so prišli starši, ki so nas odpeljali domov.

Eva K. in učiteljica Greta

Zaključna prireditev in podelitev bralnih značk za učence od 6. do 9. razredaZadnji petek v maju smo imeli učenci od 6. do 9. razreda po-delitev priznanj za bralno značko. Letošnji gost je bil pisatelj za odrasle in mladino Ivan Sivec. Najprej nam je povedal nekaj o

sebi, svojih doživetjih in kako je dobil zamisli za pisanje svojih knjig. Predstavil nam je nekaj zgodb iz svojih del za mladino: Pozabljeni zaklad, Zadnji mega žur, Noč po mega žuru, Faktor X, Princ na belem konju in Izgubljen na Aljaski.Nazadnje je podelil priznanja tistim, ki so opravili bralno znač-ko, in priznanja za zlate bralce.

Anja B., 7. A

iz šolskega panja


DROBTINICE IZ ŠOLSKEGA PROJEKTAV zadnji številki smo vam predstavili pričevanje dveh učiteljic, ki sta govorili o lepopisu v šoli in o šolski prehrani nekoč. To-krat boste izvedeli, zakaj so najmanjšo učilnico v stari kamniti mirnopeški šoli imenovali mišja luknja, kako so si v šoli svetili s petrolejkami, da je bilo potrebno za novo kolo odšteti šest učiteljskih plač …

Prvi spomini na mirnopeško šolo, ki nam jih je naša gostja v 5. razredu, ga. Vida Jaklič, razkrila, so bili namenjeni njeni prvi službi, ki je bila v Globodolu. Gospa Vida je po rodu sicer Gorenjka, doma blizu Kamnika. Učiteljišče je končala v Ljubljani, z dekre-tom pa ji je bilo leta 1956 določeno mesto razredne učiteljice v Globodolu. In kje je ta kraj? Iskala ga je na ze-mljevidu, pa ga ni bilo. Iskala

ga je na pošti, kjer so imeli specialno karto, pa se je Glo-bodol pojavil s čisto majhni-mi črkami. To je pomenilo, da je vas majhna, da do nje ne vodijo široke ceste.Tako se je odpeljala z vlakom do Postaje, potem pa po ozki makedamski cesti do Mirne Peči in naprej skozi gozd do Globodola. Avtomobilov v tistem času ni bilo. Učitelj-ska plača je bila skromna. Za primerjavo samo toliko, da je celo leto varčevala za kolo, ki je stalo šest njenih mesečnih plač. Šola je imela samo štiri razrede. Bili sta le dve učite-ljici. Tri leta. Eno leto pa je bila sama. Obe učiteljici sta učili dopoldne in popoldne. Gospa Vida je popoldne po-učevala 1. in 4. razred. Delo učitelja je bilo zelo naporno,

saj so imeli za delovni dan tudi soboto, četrtek pa je bil prost.Šolske klopi so se držale sku-paj z mizami, svetili so si s petrolejkami, ki so oddajale šibko svetlobo, ogrevali pa so se z drvmi. Pokazala nam je tudi petrolejko, ob kateri smo ugotovili, da daje resnič-no malo svetlobe. Revščina v Globodolu in ostalih vaseh je bila v desetletju po končani 2. sv. vojni zelo velika. Kmetje niso veliko gnojili, zato je bil pridelek skromen. Tudi de-narja ni bilo. Preživljali so se s tem, kar so pridelali. Šoli je zato priskočila na pomoč or-ganizacija UNICEF, ki je šolo oskrbela z moko, mlekom v prahu, sirom za mazanje. Učenci so z veseljem in užit-kom jedli, prav nič niso bili izbirčni, saj marsikje še kruha niso imeli.Leta 1960 je gospa Vida za-

čela s poučevanjem v stari šoli v Mirni Peči. Šola je bila grajena iz kamenja, učilnice so bile majhne, mrzle. Le ena učilnica je bila velika, imeno-vala se je Prešernova soba, najmanjšo pa so poimenovali mišja luknja. Prav zares so se v njej podile miške. »Hrabri« učenci so nekoč eno ujeli za rep in z njo mahali proti in-špektorici, ki je seveda takoj odšla iz razreda.Z nami je ob koncu šolske ure podelila njen najbolj žalosten in najbolj vesel dogodek. Po-kazala nam je, kako se piše s črnilom in peresnikom. Po-skušali smo tudi sami in ugo-tovili, da je težko oblikovati

Opomba: Aljažu Kolen-cu smo v prejšnjem gla-silu pomotoma zame-njali priimek. Za napako se opravičujemo in mu čestitamo za njegov do-sežek.

Najuspešnejši učenci v šolskem letu 2011/2012• Anamarija Primc, 9.a: zlato Proteusovo priznanje, zla-

to priznanje iz zgodovine, zlato Preglovo priznanje• Barbara Krivec, 9. a: zlato priznanje iz zgodovine, zlato

Cankarjevo priznanje• Aljaž Kolenc, 8. a: srebrno Preglovo priznanje, srebrno

Vegovo priznanje• Jernej Slak, 9. a : srebrno Vegovo priznanje • Anja Matoh, 9. a: srebrno Vegovo priznanje• Matjaž Bevc, 7. a: srebrno Vegovo priznanje• Aljaž Pirnar, 7. b: srebrno Vegovo priznanje

črke, ki so jih pisali naši pra-dedki in prababice. Učiteljica nam je povedala tudi, kako so bili učenci in učitelji sreč-ni, ko so se leta 1968 preselili v novo šolo. Tu so bile lepe, nove, predvsem pa svetle učilnice. Le telovadili so še na hodniku. Pouk je potekal še vedno v dveh izmenah, eno-izmenski pouk pa se je pričel z izgradnjo specialnih učilnic in telovadnice 1988. leta.Gospe Vidi Jaklič se učen-ci prisrčno zahvaljujemo za obisk, za njene spomine. Po-slušali smo jo z odprtimi usti. Resnično je bilo zanimivo, pestro, lepo, prijetno.

Renata Fink Husić

sreda,13. junija, ob 12. uri

SPREJEM NAJUSPEŠNEJŠIH UČENCEV OŠ Mirna Peč pri županu (večnamenski prostor KD Mirna Peč)

Občina Mirna PečOŠ MP

četrtek, 14. junija,ob 17. uri

VALETA DEVETOŠOLCEV (dvorana KD Mirna Peč)

OŠ Mirna Peč

petek,15. junija, ob 17. uri

SPREHOD SKOZI CEPETAVČKOVO LETO (vrtčevsko igrišče)

Vrtec Cepetav-ček

ob 18. uri TEKMOVANJE KOŠARKARSKIH TROJK (vaško igrišče v Jablanu)

PGD Jablan

sobota,16. junija,ob 15. uri

TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKOZA POKAL OBČINE MIRNA PEČ (lovska koča v Globodolu)

LD Mirna Peč

ob 18. uri TURNIR V METANJU TROJK (igrišče pred GD v Hmeljčiču)

PGD Hmeljčič

nedelja,17. junija,ob 8. uri

RIBIŠKO TEKMOVANJE NA TEMENICI(pri hidroelektrarni Pate v Ivanji vasi)

RD Novo mesto

ob 12. uri TRADICIONALNI NOGOMETNI TUR-NIR ZA POKAL OBČINE MIRNA PEČ(igrišče v Globodolu)

PGD Globodol

ob 14. uri PASULJADA(igrišče na Poljanah pri Mirni Peči)

ŠTD Poljane

četrtek,21. junija,ob 17. uri

SLOVESEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA (telovadnica OŠ Mirna Peč)

Osnovna šola Mirna Peč

ob 19. uri SLAVNOSTNA SEJA PGD MIRNA PEČ OB PRAZNOVANJU 110 - LETNICE DRUŠTVA (gasilski dom PGD MP)

PGD Mirna Peč

petek,22. junija,ob 16.00

OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE »LOVCI IN JAMAR-JI, TAKIH LJUDI DRUGOD NI« (KD Mirna Peč)

Jamarski klub NM; LD Mirna Peč

ob 17. uri SLAVNOSTNA SEJA OB 13. OBČIN-SKEM PRAZNIKU s kulturnim progra-mom in podelitvijo priznanj občine(Kulturni dom Mirna Peč)

Občina Mirna Peč

ob 18. uri FESTIVAL MIRNOPEŠKIH VIN (center Mirne Peči)

Društvo vinog. MP

sobota,23. junija,ob 8. uri

16. TRADICIONALNI POHOD PREKO HMELJNIKA(odhod izpred lokala Pri hlapcu)

TD Mirna Peč in društva

PROGRAM PRIREDITEV v okviru praznovanja 13. občinskega praznika

sobota,23. junija,od 14. do 16. ure

MERJENJE KRVNEGA TLAKA, HOLESTEROLA(avla KD Mirna Peč)

KORK Mirna Peč

ob 14. uri RAZSTAVA KMETIJSKE MEHANIZA-CIJE S KMEČKIMI IGRAMI(travnik ob cerkvi v Mirni Peči)

Govedorej-sko društvo MP in Dru-štvo podež. mladine

ob 15. uri TRADICIONALNO GASILSKO TEK-MOVANJE za pokal Mirne Peči (igrišče ob OŠ Mirna Peč)

PGD Mirna Peč

ob 15. uri POHOD MIRNOPEŠKE KONJENICE skozi center Mirne Peči

KD treh dolin MP

ob 18. uri KOŠNJA SENA NA STAR NAČIN(travnik ob cerkvi v Mirni Peči)

DU Mirna Peč

nedelja,24. junija,ob 9. uri

KOLESARSKA DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO - start mlajših in starej-ših mladincev (Mirna Peč - Trebnje - Mirna Peč)

KK Adria Mobil, PGD Jablan,Občina MP

ob 12. uri PODELITEV MEDALJ KOLESARSKE DIRKE ZA MLAJŠE IN STAREJŠE MLADINCE (center Mirne Peči)


ob 14. uri PRODAJA DOMAČIH IZDELKOV(center Mirne Peči)

Društvo podežel. žena MP

ob 14. uri KOLESARSKA DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO - start članov(Mirna Peč - Trebnje - Mirna Peč)


ob 15. uri GASILSKA PARADA S SLAVNO-STNIM PROGRAMOMOB 110-LETNICI DRUŠTVA (center Mirne Peči)

PGD Mirna Peč

ob 17. uri ZABAVNI PROGRAM Z ANSAMBLOM FRANCA MIHELIČA (center Mirne Peči)

PGD Mirna Peč

ob 18. uri PODELITEV MEDALJ KOLESARSKE DIRKE ZA ČLANE (center Mirne Peči)


ponedeljek,25. junija,ob 13.30

KOLESARJENJE »MIRNOPEŠKA PENTLJA« (osrednji del Mirne Peči)

ŠRD Mirna Peč

Fotografsko razstavo »Lovci in jamarji, takih ljudi drugod ni« si lahko ogledate tudi v času izvajanja drugih prireditev v kulturnem domu, ob

delavnikih pa v dopoldanskem času. Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb v programu!Skupaj 28 prireditev in dogodkov so pripravila mirnopeška društva in OŠ Mirna Peč skupaj z Občino Mirna Peč.

VABLJENI V MIrNO PEČ – OBČINO TrEH DOLIN!

Documents

Glasilo MP št. 45