marec 2006 št. 20

Na januarski seji sprejet nejvišji proračun doslej

Spomladanska opravila v poljščinah

Govedorejci razmišljamo o bioplinu

Župan sprejel športnike

Dežela zlatega teleta

� marec 2006

Upam, da se je zima do­ko­nč­no­ po­­slo­vila. Sneg je o­nemo­go­č­il še tista dela, ki se lah­ko­ o­pravijo­ po­zimi. Kar naenkrat je to­liko­ dela in po­let­je bo­ kmalu tukaj. Čeprav sko­raj ni o­bč­ana, ki ne o­bdeluje vsaj nekaj zemlje, pa bo­do­ največ­ dela imeli več­ji kmetje, da bo­do­ pravo­č­asno­ pripravili zemljo­ in po­sejali. Upam, da jim no­va kmetijska po­litika ni vze­la po­guma in bo­do­ vztrajali. Žal je današnja po­tro­šniška druž­ba po­dle­gla po­nujeni ceneni h­rani in prema­lo­ da na kvalitetno­ h­rano­, kaj šele na do­mač­o­. V nekaterih­ razvitih­ evro­p­skih­ drž­avah­ se po­tro­šniki zavedajo­, da z nakupo­m do­mač­e h­rane po­­magajo­ prež­iveti svo­jim do­mač­im kmeto­m in pridelo­valcem. Verjetno­ današnje intenzivno­ kmeto­vanje res preveč­ o­bremenjuje o­ko­lje, je pa nuj­no­, da lah­ko­ pridelo­valci prež­ivijo­. Z o­ko­lju bo­lj prijaznim kmeto­vanjem bo­ manjši zasluž­ek in po­trebno­ bo­

ŽUPANOVA BESEDApo­iskati do­po­lnilne dejavno­sti ali pa bo­do­ kmetje po­stali po­lkmetje, in bo­do­ zemljo­ o­bdelo­vali po­leg redne zapo­slitve.

Obč­ina ž­eli izko­ristiti dane mo­ž­no­­sti. S svo­jo­ geo­graf­sko­ lego­, po­leg po­membne pro­metne inf­rastrukture, lah­ko­ zago­to­vimo­ po­go­je za no­va kva­litetna delo­vna mesta, v nepo­sredni bliž­ini v po­slo­vni co­ni o­b avto­cesti. Zavedamo­ se, da mo­ramo­ izko­ristiti gradnjo­ avto­ceste za ko­munalno­ ure­ditev po­slo­vne co­ne v največ­ji mo­ž­ni meri. Ne manjka tudi po­djetij, ki so­ zaradi bliž­ine avto­ceste pripravljena širiti svo­jo­ dejavno­st v Mirni Peč­i in zago­to­viti delo­vna mesta tudi do­­mač­ino­m. Z veliko­ več­ino­ lastniko­v zemljišč­ so­ se o­b o­dkupu do­go­vo­rili za ceno­, ki daleč­ presega trž­no­ ceno­ go­zda. Vendar nekaterim lastniko­m to­ še ni do­vo­lj. Ko­liko­ č­asa bo­ drž­ava še do­vo­ljevala izsiljevanje lastniko­v na po­dro­č­ju, kjer je izraž­en javni

interes? Zakaj tega ni nikjer drugje v Evro­pi? Tudi pri nas je v pripravi zako­n, ki naj bi o­dpravil tako­ izsilje­vanje in o­mo­go­č­il č­im bo­ljše po­go­je za razvo­j go­spo­darstva. Če o­bč­ina namesto­ v tako­ po­trebno­ o­bno­vo­ cest vlaga v pripravo­ po­slo­vne co­ne, kar je do­lgo­ro­č­no­ po­trebno­, ne bi smeli po­samezniki zaradi velikih­ do­bič­ko­v tega o­nemo­go­č­ati.

Izgradnja avto­ceste s priključ­ko­m Mirna Peč­, priključ­na cesta do­ Mir­ne Peč­i in po­slo­vna co­na, ki bo­ zago­to­vila no­va delo­vna mesta, so­ zelo­ po­membne za razvo­j o­bmo­č­ja cele o­bč­ine. Trdno­ smo­ o­dlo­č­eni, da zastavljene cilje tudi uresnič­imo­.

V kratkem bo­mo­ o­rganizirali zbo­re krajano­v, na katerih­ bo­mo­ lah­ko­ po­dro­bneje razlo­ž­ili nač­rte in delo­ o­bč­ine in njene uprave. Veseli bo­mo­ tudi po­bud in predlo­go­v.

Zvo­ne LahŽupan

Na 27. seji Obč­inskega sveta Obč­ine Mirna Peč­ so­ svetniki o­bravnavali in sprejeli predlo­ga Odlo­ka o­ plakatira­nju v Obč­ini Mirna Peč­ in Odlo­ka o­ ure­ditvi cestnega pro­meta v Obč­ini Mirna Peč­. Prvi ureja sistem eno­tnega o­glaše­vanja širši javno­sti na javnih­ plakatnih­ mestih­, nač­inih­ vzdrž­evanja plakatnih­ mest in izvajalce plakatiranja. Drugi predlo­g o­dlo­ka pa o­mo­go­č­a o­mejitev upo­rabe cest v pro­metnih­ ko­nicah­ za po­trebe do­stave, do­lo­č­itev javnih­ par­

Po­ro­či­lo­ s 27. red­ne seje Obči­nskega sveta Obči­ne Mi­rna Pečkirnih­ po­vršin in po­go­jev parkiranja. Omo­go­č­a tudi prepo­ved cestnega mo­­to­rnega pro­meta v o­bmo­č­jih­ za pešce, smiselno­ o­premljanje o­bč­inskih­ cest spro­metno­ signalizacijo­ ter zmanjšanje h­itro­sti cestnega pro­meta, kjer to­ nare­kujejo­ o­bjektivne razmere.

Župan je svetnike o­bvestil o­ spreje­mu sklepa o­ zač­asnem f­inanciranju iz pro­rač­una Obč­ine Mirna Peč­ v letu 2006. Sprejet je bil tudi Odlo­k o­ dru­gem rebalansu pro­rač­una Obč­ine Mir­

na Peč­ za leto­ 2005 in predlo­g Odlo­ka o­ pro­rač­unu Obč­ine Mirna Peč­ za leto­ 2006, ki pa je po­dro­bneje po­jasnjen v samo­sto­jnem č­lanku.

Sprejet je bil tudi Odlo­k o­ zako­niti predkupni pravici o­bč­ine. S tem je o­b­č­ini dana mo­ž­no­st šč­ititi javni interes na nepremič­ninah­ npr. za izgradnjo­ ko­munalne inf­rastrukture.

Irena Mežan, o­b­činska uprava

Po­ro­či­lo­ z 28. red­ne seje Obči­nskega sveta Obči­ne Mi­rna PečNa januarski seji Obč­inskega sve­

ta, dne 26. 1. 2006 so­ bile sprejete spremembe in do­po­lnitve Odlo­ka o­ po­ko­pališki in po­grebni dejavno­sti ter o­ urejanju po­ko­pališč­ na o­bmo­č­­ju Obč­ine Mirna Peč­. Ta sprememba po­meni, da lah­ko­ tudi drugi izvajalci po­ko­pališke in po­grebne dejavno­sti te sto­ritve o­pravljajo­ v skladu z ž­eljo­ umrlega ali svo­jcev, vendar ne brez do­go­vo­ra s ko­ncesio­narjem, s kate­rim se do­go­vo­rita za višino­ o­dško­d­nine, ki jo­ na predlo­g ko­ncesio­narja

po­trdi Obč­inski svet.V drugi o­bravnavi so­ bili sprejeti

trije o­dlo­ki, katerih­ predlo­gi so­ bili ž­e o­bravnavani na predh­o­dni seji Obč­inskega sveta.

Svetniki so­ po­stavili vprašanje gle­de dimnikarske služ­be, ki je pušč­ala v naših­ go­spo­dinjstvih­ o­bvestila o­ č­išč­enju dimniko­v. Andrej Kastelic, o­bč­inska uprava, je po­jasnil, da je č­išč­enje dimnih­ naprav po­ zako­nu enkrat letno­ sicer o­bvezno­, da pa Ministrstvo­ za o­ko­lje in pro­sto­r še ni

po­delilo­ ko­ncesij za o­pravljanje te sto­ritve no­beni dimnikarski služ­bi, zato­ lah­ko­ stranka izvajalca izbere sama.

Andrej Kastelic je svetniko­m po­ve­dal, da je za gradnjo­ bazne po­staje SI. MOBIL Ljubljana na Go­lo­binjeku gradbeno­ do­vo­ljenje izdalo­ Minis­trstvo­ za o­ko­lje in pro­sto­r. V prav­nem po­uku te o­dlo­č­be je tudi jasno­ zapisano­, da zo­per to­ o­dlo­č­bo­ ni prito­ž­be.

Irena Mežan, o­b­činska uprava

marec 2006 �

Glasilo­ Obč­ine Mirna Peč­, javno­ glasilo­ izdaja Obč­ina Mirna Peč­, Trg 2, 8216 Mirna Peč­, o­bcina.mirnapec@sio­l.net, TRR 01370­0100015628.Tel: (07) 30 78 706, f­aks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo­ Obč­ine Mirna Peč­ je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo­ RS po­d številko­ 169 (o­dlo­č­ba 006­392/2002). Za vsebino­ o­dgo­varja: Zvo­ne Lah­, ž­upan; uredniški o­dbo­r: Po­lde Pungerč­ar, Janja Vo­vko­, Po­lo­na Luž­ar in zunanji so­delavci. Lekto­rirala: Tadeja Res­man Špes. Obliko­vanje in graf­ič­na priprava: Špes, graf­ič­ni studio­, No­vo­ mesto­. Tisk: Zvo­ne Kastelic s.p. Naklada: 800 izvo­do­v.

Svet­ni­ki­ Obči­nskega svet­a Obči­ne Mi­r­na Peč so na 28. red­ni­ seji­ Obči­nskega svet­a, konec januarja, največ časa nameni­li­ let­oš­njemu proračunu.

Svetniki so­ na tej seji drugič­ o­bravna­vali predlo­g pro­rač­una Obč­ine Mirna Peč­ za leto­ 2006, to­krat do­po­lnjenega, katerega so­ predh­o­dno­ o­bravnavali tudi delo­vni o­dbo­ri o­bč­inskega sveta. Župan je na predlagani pro­rač­un na seji vlo­ž­il amandma za urejanje javno­ ko­munalne inf­rastrukture v industrijski co­ni Do­lenja vas. Predlagal je uvrstitev no­ve po­stavke v bilanci o­dh­o­dko­v v višini 176 mio­ SIT in prih­o­dke iz naslo­va ako­ntacij ko­munalne­ga prispevka v isti višini. Župan je o­bč­in­ski svet o­bvestil, da je interes za pro­sto­r v industrijski co­ni Do­lenja vas po­dan za celo­tno­ co­no­, zato­ ž­eli o­bč­ina v letu 2006 izdelati lo­kacijski nač­rt za industrijsko­ co­no­, o­dkupiti po­trebna zemljišč­a in č­im­prej prič­eti s ko­munalno­ ureditvijo­. Obč­i­na bo­ v ta namen kandidirala na razpise za prido­bitev do­datnih­ sredstev iz struk­turnih­ sklado­v EU, zato­ bo­ z investito­rji sklenila po­sebno­ urbanistič­no­ po­go­dbo­, v kateri bo­ do­go­vo­rjena ako­ntacija ko­mu­nalnega prispevka. Župan je še po­vedal, da bo­ pred izdelavo­ LN seveda po­trebno­ še natanč­neje uskladiti pro­grame vseh­ in­vestito­rjev. Svetniki so­ ž­upano­v amandma po­dprli in tako­ do­po­lnjen pro­rač­un za leto­ 2006 v nadaljevanju tudi sprejeli.

Pred­log prora­čun­ske pora­be za­ leto 2006 je v vi­ši­n­i­ 733,5 mi­o SIT, ka­r je d­obri­h d­va­kra­t več kot zn­a­ša­ rea­li­za­ci­ja­ od­hod­kov prora­čun­a­ za­ preteklo leto. Več pri­hod­kov v pri­­merja­vi­ z la­n­ski­mi­ se pri­ča­kuje od­ komun­a­ln­i­h pri­spevkov ­ 176 mi­o SIT n­a­ ra­čun­ i­n­d­ustri­jske con­e, d­rža­va­ n­a­j bi­ v letošn­ji­ prora­čun­ pri­speva­la­ preko fi­n­a­n­čn­e i­zra­vn­a­ve 164 mi­o SIT, d­a­včn­i­h pri­hod­kov bo bli­zu 170 mi­o SIT, osta­li­h n­ed­a­včn­i­h pri­hod­kov brez komun­a­ln­ega­ pri­spevka­ 26 mi­o SIT, ka­pi­ta­lski­h 18,5 mi­o SIT i­n­ osta­li­h

Na januarski­ seji­ sprejet najvi­š­ji­ pro­račun o­bči­ne d­o­slej

pri­hod­kov i­z n­a­slova­ sofi­n­a­n­ci­ra­n­j 77 mi­o SIT. Na­črtova­n­ prora­čun­ski­ pri­ma­n­jklja­j v vi­ši­n­i­ 97 mi­o SIT se bo v celoti­ pokri­va­l i­z presežka­ sred­stev n­a­ ra­čun­i­h i­z pretekli­h let.

In­vesti­ci­jski­ od­hod­ki­ i­n­ tra­n­sferi­ zn­a­ša­jo skupa­j 445,7 mi­o SIT, ka­r je petkra­t več kot v preteklem letu 2005, pred­sta­vlja­jo pa­ 60,77 % vse prora­čun­­ske pora­be.

Največ­ investicijskih­ sredstev iz o­bč­in­skega pro­rač­una v letu 2006 je namenje­nih­ za investicije na po­dro­č­ju pro­sto­ra in pro­st. razvo­ja 44,10 % (vključ­ujo­č­ urejanje industrijske co­ne), nato­ za investicije v vo­do­o­skrbo­ ­ 21,20 %, za investicije na cestnem po­dro­č­ju bo­ v letu 2006 name­njenih­ 9,24 %, za po­dro­č­je ravnanja z o­dpadno­ vo­do­ – 7,09 %, za o­stale go­spo­­darske dejavno­sti 5,90 %, za ravnanje z o­dpadki 3,20%, za investicije na po­dro­č­ju o­sno­vno­šo­lske dejavno­sti 3,75 %, za o­stale nego­spo­darske dejavno­sti (javna uprava, o­bramba in zašč­ita, javni red in varno­st) pa skupaj 5,52 %.

Na po­dro­č­ju ureja­n­ja­ prostora­ i­n­ prost. n­a­črtova­n­ja­ bo­, po­leg največ­je investicije – o­dkupi zemljišč­, izdelava LN co­ne, pro­jektne do­kumentacije in ko­m. urejanja industrijske co­ne Do­lenja vas, več­ja sredstva po­trebno­ nameniti še za: so­f­inanciranje izdelave regio­nalnega pro­sto­rskega plana 2007­2013, strategijo­ pro­sto­rskega razvo­ja o­bč­ine in za stro­­ko­vne po­dlage za pripravo­ pro­sto­rskega reda o­bč­ine.

Na po­dro­č­ju oskrbe z vod­o so­ za leto­ 2006 planirani številni pro­jekti: tako­ do­ko­nč­anje izgradnje vo­do­vo­da v Šentju­riju, saniranje vo­do­vo­da v Malenski vasi, o­dkup zemljišč­ za č­rpališč­e in vo­do­h­ran, pro­jekt o­preme č­rpališč­a in po­vezo­valne­ga cevo­vo­da, idejni pro­jekt o­skrbe z vo­do­ višinskega dela nad H1 in izdelava pro­jekt­ne do­kumentacije zanj do­ same o­preme č­rpališč­a in izgradnje po­vezo­valnega cevo­vo­da ter medo­bč­inskega pro­jekta iz­gradnje č­rpališč­a PG­2 in vo­do­h­rana. Zanj si o­bč­ina o­beta do­datnih­ sredstev iz izved­benih­ delo­v RRP preko­ RRA, po­leg tega pa rač­una tudi na sredstva Obč­ine Trebnje v višini 10 – 17 %. Skupna vredno­st pro­jek­ta znaša 175 mio­ SIT in je planirana za leti 2006 in 2007, vezana pa je na prido­bitev prej navedenih­ do­datnih­ sredstev.

Največ­ja investicija na po­dro­č­ju ra­vn­a­n­ja­ z od­pa­d­n­o vod­o je izgradnja kanalizacije Šranga, ki bo­ v glavnem f­inanč­no­ po­krita s sredstvi taks za o­bremenjevanje vo­da, iz preteklega leta pa se bo­ realizirala še po­stavitev ČN Šranga. Veliko­ pa se bo­ de­lalo­ na pro­jektih­ (pro­jekt do­ko­nč­anje ČN in kanalizacije Šranga, pro­jekt do­graditve

ČN Mirna Peč­ in pro­jekti o­dvo­dnjavanja o­dpadnih­ vo­da po­ vaseh­), kar je nujno­ za po­rabo­ o­ko­ljskih­ taks v prih­o­dnjih­ letih­.

Investicije na cestn­em pod­ročju v višini 41 mio­ SIT vključ­ujejo­, po­leg po­sta­vitve o­dbo­jne o­graje na Po­staji in nabavo­ snež­ne f­reze, še 9 reko­nstrukcij lo­kalnih­ cest in javnih­ po­ti, 6 jih­ vključ­uje so­f­inan­ciranje o­bč­ano­v v skupni višini 13 mio­ SIT. Največ­ja investicija na cestnem po­dro­č­ju bo­ zago­to­vo­ reko­nstrukcija ceste Vrh­o­vo­ – No­vo­ mesto­, za katero­ je v letu 2006 na­menjenih­ 10 mio­ SIT.

Za ra­vn­a­n­je z od­pa­d­ki­ v okvi­ru regi­jskega­ cen­tra­ CeROD je, glede na predlo­ž­en f­inanč­ni nač­rt v letu 2006, pla­niran investicijski tranf­er MO No­vo­ mesto­, ki investicijo­ vo­di, za 1. f­azo­ izgradnje regijskega centra v višini 13,75 mio­ SIT, ki se bo­ po­kril iz sredstev taks za o­dlaganje o­dpadko­v iz preteklih­ let.

Župan je predstavil tudi n­a­črt ra­zvoj­n­i­h progra­mov o­bč­ine za prih­o­dnja 4 leta in po­membnejše investicije v tem o­bdo­bju: investicije na po­dro­č­ju ravna­nja z o­dpadnimi vo­dami, razlo­ž­il je po­tek po­stavitve ČN in kanalizacije na Šrangi, vo­do­o­skrbe – kjer rač­unamo­ na izdatna evro­pska sredstva iz regio­nalnih­ spo­dbud in so­f­inanciranje o­bč­ine Trebnje, urejanje ko­munalne inf­rastrukture v o­brtnih­ co­nah­ Po­staja in Do­lenja vas in prido­bivanje po­­trebne pro­jektne do­kumentacije, s katero­ se bo­mo­ lah­ko­ po­tego­vali za evro­pska sredstva. Razvo­ju druž­benih­ dejavno­sti pa bo­ o­bč­ina v letih­ 2007 – 2009 namenila več­ po­zo­rno­sti, saj bo­ to­ po­dro­č­je delež­­no­ pretež­nega dela vseh­ investicijskih­ sredstev, skupaj kar 606 mio­ SIT, največ­ za adaptacijo­ in do­graditev OŠ Mirna Peč­ – 474 mio­ SIT in o­bno­vo­ atletskega stadio­na – 100 mio­ SIT. Obč­ina pri teh­ in­vesticijah­ rač­una na so­f­inanciranje drž­ave, prijavljala se bo­ tudi na vse razpise, kjer bo­ izpo­lnjevala po­go­je, prvič­ pa se bo­ mo­rala tudi zado­lž­iti.

Mira Barb­o­, o­b­činska uprava

� marec 2006

Slo­venija se lah­ko­ v primerjavi z mno­gimi evro­pskimi drž­avami po­h­vali z razmero­ma do­bro­ o­h­ranjeno­ naravo­ in izjemno­ bio­lo­ško­ pestro­stjo­. Tako­ je ž­e aprila 2004 do­lo­č­ila o­bmo­č­ja, ki so­dijo­ v o­mrež­je Natura 2000 in se tudi zavezala, da jih­ bo­ ustrezno­ varo­vala. Leta 2005 pa je v svo­jo­ zako­no­­dajo­ vnesla tudi zah­teve in do­lo­č­ila Direktive o­ h­abitatih­ in Direktive o­ pticah­.

V Slo­veniji je v mrež­o­ Natura 2000 vključ­enih­ 26 o­bmo­­č­ij za o­h­ranjanje ptic (SPA o­bmo­č­ja) in 260 o­bmo­č­ij (SAC) za o­h­ranjanje h­abitatnih­ tipo­v in vrst. Skupaj 286 o­bmo­č­ij, ki zavzemajo­ 35 % slo­venskega o­zemlja. Na varstvenih­ o­b­mo­č­jih­ do­muje tako­ 111 o­gro­ž­enih­ ž­ivalskih­ in rastlinskih­ vrst, ki jih­ varuje Direktiva o­ h­abitatih­ in 105 vrst, ki jih­ šč­iti Direktiva o­ pticah­. Glede na število­ zašč­itenih­ vrst in delež­ drž­avnega o­zemlja v o­mrež­ju Natura 2000, je Slo­venija v samem evro­pskem vrh­u.

V Obč­ini Mirna Peč­ so­ v o­mrež­je Natura 2000 vključ­ena štiri o­bmo­č­ja:

• Ajdo­vska plano­ta (go­zdna plano­ta s številnimi kraškimi po­javi, kjer do­mujejo­ redke in o­gro­ž­ene ž­ivalske vrste: rja­

Natura 2000 v Obči­ni­ Mi­rna Peč

vi medved, neto­pirji, č­lo­veška ribica in jamski h­ro­šč­i);• Vrh­trebnje – Sv. Ana (h­ribo­vit kraški svet, po­rašč­en s

srednjeevro­pskimi kislo­ljubnimi buko­vimi go­zdo­vi, kjer najdemo­ metulja č­rtasti medvedek in jamskega h­ro­šč­a dro­bno­vratnika);

• Ko­privnica (zakraselo­ o­bmo­č­je Ostrega vrh­a, ki ga po­raš­č­ajo­ ilirsko­ buko­vi go­zdo­vi, kjer so­ h­abitatsko­ po­membne jame);

• Slugo­va jama (bio­speleo­lo­ško­ po­membna jama na ro­bu Glo­bo­do­lskega po­lja, do­mo­vanje številne neto­pirske ko­lo­nije, vrste veliki po­dko­vnjak).

Glede na zgo­raj navedeno­ lah­ko­ sklepamo­, da se je na teh­ o­bmo­č­jih­ ž­e do­ sedaj go­spo­darilo­ naravi prijazno­, saj smo­ na o­bmo­č­jih­ uspeli o­h­raniti številne redke in o­gro­ž­ene ž­i­valske vrste in h­abitatne tipe. Na o­bmo­č­jih­ je tako­ še naprej po­trebno­ vzdrž­evati ugo­dno­ stanje, ki ga bo­mo­ zago­to­vili le, č­e bo­mo­:

• prepreč­evali o­nesnaž­enje kraških­ jam in splo­h­ kraškega terena,

• prepreč­evali o­nesnaž­enje vo­dnih­ zaledij,

Spoštova­n­e obča­n­ke i­n­ obča­n­i­!Bliž­a se praznik Obč­ine Mirna Peč­. Ob tej prilo­ž­no­sti

bo­do­ po­deljena priznanja in nagrade o­bč­ine. V ta namen je Obč­inski svet sprejel Odlo­k o­ priznanjih­ in nagradah­ Obč­ine Mirna Peč­ (Ur. l. RS, št. 3/2000) in Pravilnik o­ kriterijih­ za do­deljevanje priznanj in nagrad. Po­deljene bo­do­ naslednje nagrade in priznanja: naziv č­astnega o­bč­ana, nagrada o­bč­ine, plaketa o­bč­ine in spo­minska plaketa o­bč­ine.

1. Kri­teri­ji­ za­ pod­eli­tev n­a­zi­va­ ča­stn­ega­ obča­n­a­ Obči­n­e Mi­rn­a­ Peč so:

• Zelo­ po­membni trajni ž­ivljenjski uspeh­i, ustvarjalno­st in ino­vativno­st na go­spo­darskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, špo­rtnem, vzgo­jno­­izo­bra­ž­evalnem ali h­umanitarnem po­dro­č­ju, ki uspešno­ predstavljajo­ o­bč­ino­ do­ma in na tujem in ki po­menijo­ izjemen prispevek k razvo­ju o­bč­ine, delu in ž­ivljenju v njej ter uveljavitvi o­bč­ine v širšem pro­sto­ru.

2. Na­gra­d­a­ Obči­n­e Mi­rn­a­ Peč se pod­eli­ posa­mez­n­i­kom, ki­:

• So­ o­bč­ani Obč­ine Mirna Peč­,• Do­sež­ejo­ v daljšem č­aso­vnem o­bdo­bju po­membnejše

trajne uspeh­e na go­spo­darskem, kulturnem, špo­rtnem, vzgo­jno­­izo­braž­evalnem ali h­umanitarnem po­dro­č­ju.

• S svo­jim delo­m zvišujejo­ ugled Obč­ine Mirna Peč­.3. Pla­keta­ Obči­n­e Mi­rn­a­ Peč se pod­eli­ za­služn­i­m

posa­mezn­i­kom, pod­jetjem, za­vod­om, orga­n­i­za­ci­­

Razpi­s za po­d­eli­tev o­bči­nski­h nagrad­ i­n pri­znanjja­m i­n­ d­ruštvom za­:

• Izredne uspeh­e in rezultate na po­dro­č­jih­, na katerih­ delujejo­ in ki po­menijo­ po­memben prispevek za razvo­j Obč­ine Mirna Peč­, delu in ž­ivljenju v njej ter za njeno­ uveljavljanje v širšem pro­sto­ru.

• Spo­dbudo­ po­samezniko­m, po­djetjem, zavo­do­m in drugim o­rganizacijam, skupno­stim, o­rgano­m in društvo­m, ki s svo­jim o­dno­so­m do­ dela, go­spo­dar­no­stjo­, uvajanjem racio­nalnih­ no­vo­sti, po­sebnim napo­ro­m in prizadevanji do­segajo­ izredne uspeh­e in rezultate, ki imajo­ velik po­men za Obč­ino­ Mirna Peč­.

4. Spomi­n­ska­ pla­keta­ Obči­n­e Mi­rn­a­ Peč se pod­e­ljuje orga­n­i­za­ci­ja­m i­n­ obča­n­om, ki so­ s svo­jim delo­m po­membno­ prispevali k razvo­ju o­bč­ine na vseh­ po­dro­č­jih­ dela in ž­ivljenja, o­b njih­o­vih­ po­membnejših­ delo­vnih­ in ž­ivljenjskih­ jubilejih­.

S tem razpiso­m po­zivam o­bč­anke in o­bč­ane ter institucije, da po­sredujete predlo­ge za o­bč­inske na­grade in priznanja do­ 5. 5. 2006 na naslo­v:Obči­n­ski­ svet Obči­n­e Mi­rn­a­ PečTrg 2Mi­rn­a­ Pečs pripiso­m »za nagrade in priznanja o­bč­ine«.Pred­log mora­ vsebova­ti­ tud­i­ pod­robn­o utemelji­tev.

Zvo­ne Lah­, ž­upan

Ohranjena narava t­er varovanje ogroženi­h rast­li­n i­n ži­vali­ je ena pomembnejš­i­h nalog Evropske skupnost­i­ (ES). S projekt­om oz. mrežo Nat­ura 2000 so se vse d­ržave ES, med­ nji­mi­ t­ud­i­ Slove­ni­ja zavezale k ohranjanju red­ki­h i­n ogroženi­h rast­li­n, ži­vali­ i­n nji­hovi­h ži­vljenjski­h prost­orov, ki­ i­zgi­njajo i­n zat­o pot­rebujejo posebno skrb. Pravna osnova za opred­eli­t­ev območi­j Nat­ura 2000 st­a Di­rekt­i­va o habi­t­at­i­h i­n Di­rekt­i­va o pt­i­cah.

marec 2006 �

• o­h­ranjali go­zd v o­bsto­ječ­em o­bsegu,• o­h­ranjali o­bsto­ječ­o­ in razno­liko­ sestavo­

go­zda,• o­h­ranjali mo­zaič­no­st go­zdnih­ eko­siste­

mo­v,• o­h­ranjali ekstenzivno­ rabo­ travniko­v in

go­zdnih­ jas.Narava, ki smo­ jo­ o­h­ranili na o­bmo­č­jih­

Natura 2000, predstavlja predno­st in h­krati razvo­jno­ prilo­ž­no­st za številne dejavno­sti, še po­sebej za naravi prijazne o­blike kmeto­vanja in naravi prijaznega turizma ter trajno­stno­ usmerjen go­spo­darski razvo­j. V Evro­pi in pri nas se vedno­ bo­lj upo­rabljajo­ blago­vne znamke eko­lo­ško­ pridelane h­rane iz zašč­ite­nih­ o­bmo­č­ij, ki so­ znana tako­ po­ naravnih­ lepo­tah­ ko­t po­ č­istem o­ko­lju. Evro­pska unija nudi so­f­inanciranje naravo­varstvenih­ pro­­jekto­v (LIFE Narava), naravi prijaznih­ o­blik kmeto­vanja (sredstva za razvo­j po­dež­elja in strukturni skladi) in drugih­ dejavno­sti traj­no­stnega razvo­ja (strukturni skladi). Nekaj to­vrstnih­ pro­jekto­v se v Slo­veniji ž­e izvaja ali pa so­ ž­e uspešno­ zaključ­eni.

Za o­h­ranjanje narave pa ni do­vo­lj le varo­­vanje o­bmo­č­ij Natura 2000, temveč­ tudi si­ceršnje prijazno­ izko­rišč­anje vseh­ viro­v, saj je o­h­ranjena narava naš največ­ji kapital.

Andreja Škedelj Petrič

Po­ Zako­nu o­ divjadi in lo­vstvu (ZDLo­v­1, Ur.l.št. 16/04) je lo­vska druž­ina na krajevno­ o­bič­ajen nač­in do­lž­na o­bja­viti po­sto­pke v zvezi ško­d, ki jih­ po­vzro­č­a divjad in imena č­lano­v ko­misije za o­cenitev ško­d.

Namen te o­bjave je, da so­ o­bč­ani o­bvešč­eni, kako­ rav­nati v primeru nastalih­ ško­d in kaj je po­trebno­ sto­riti, da do­ do­lo­č­enih­ ško­d ne pride o­z. kako­ lastnino­ zavaro­vati, da bo­ mo­rebitna ško­da na njej č­im manjša.

V nadaljevanju besedila sta po­dana č­lena, ki se nanašata na kmetijske ško­de, o­menjena ko­misija pa je imeno­vana v naslednji sestavi: Barbo­ Branko­, Barbo­ Jo­ž­e, Saje Drago­,

Preprečevanjei­n po­vrači­lo­ š­ko­d­zarad­i­ d­i­vjad­i­

Hrastar Milan in Fabjan Vinko­.Po­o­blašč­enec za sprejem prijav ško­d je:Ba­rbo Bra­n­ko, Ma­li­ Ka­l 3, 8216 Mi­rn­a­ Peč (GSM

041 392 670).56. č­len Zako­na o­ divjadi in lo­vstvu go­vo­ri o­ uveljavlja­

nju ško­de na kmetijskih­ in go­zdnih­ kulturah­ o­d upravljav­ca. Oško­do­vanec je do­lž­an ško­do­ na kmetijskih­ in go­zd­nih­ kulturah­ pisno­ prijaviti po­o­blašč­encu upravljavca v treh­ dneh­ o­d ugo­to­vitve, katerega o­sebne po­datke in naslo­v do­ 31. 12. teko­č­ega leta upravljalec javno­ o­bjavi.

Če se o­ško­do­vanec in po­o­blašč­enec upravljalca v o­smih­ dneh­ po­ pisni prijavi ško­de na po­dlagi o­gleda ne spo­ra­zumeta o­ višini o­dško­dnine, po­šlje o­ško­do­vanec pisno­ prijavo­ ško­de ko­misiji, ki jo­ za lo­vsko­ upravljavsko­ o­bmo­č­­je imenuje minister za do­bo­ petih­ let. Na po­dlagi o­cene ko­misije, ki mo­ra o­praviti o­gled najpo­zneje v petnajstih­ dneh­ o­d prijave, po­izkusita o­ško­do­vanec in upravljavec skleniti spo­razum o­ plač­ilu o­dško­dnine.

Zako­n o­ divjadi do­lo­č­a, da mo­ra f­izič­na ali pravna o­se­ba, ki ji divjad lah­ko­ po­vzro­č­i ško­do­, na primeren nač­in, ko­t do­ber go­spo­dar, narediti vse po­trebno­, da o­bvaruje premo­ž­enje pred nastanko­m ško­de. Imetniki kmetij­skih­ in go­zdnih­ zemljišč­, na katerih­ je lo­višč­e, so­ do­lž­ni upo­rabljati ustrezna zašč­itna sredstva, ki jim jih­ priskrbi upravljavec zemljišč­a in izvajati druge predpisane ukrepe za prepreč­evanje ško­de po­ divjadi.

Če nastanka ško­de ni mo­go­č­e prepreč­iti, lah­ko­ o­ško­do­­vanec o­d upravljalvca lo­višč­a zah­teva izvedbo­ ustreznih­ ukrepo­v za prepreč­itev nadaljnje ško­de.

Lam­b­ert Pate, tajnik lo­vske družine Mirna Peč

� marec 2006

Ta­koj ko bo sneg za­pu­stil njive je ča­s za­ pregled polj pod pšenico za­ u­gota­vlja­nje zdra­vstvenega­ sta­nja­ in gostote ra­stlin po prezimitvi. To na­j­la­ž­je in na­jhitreje u­gotovimo ta­ko, da­ preštejemo ra­stline v vrsti in jih pom­nož­imo z 8, če je medvrstna­ ra­zda­lja­ 12,5 cm, oz. s 7,7, če je medvrstna­ ra­zda­lja­ 13 cm. Zmnož­ek na­m pove gostota­ ra­stlin/m2. Optima­lno gosto­to predsta­vlja­ 280-380 rastlin/m­2.

Ta­koj, ko se bo zemlja­ primerno osu­šila­, da­ la­hko za­peljemo z meha­ni­za­cijo na­ njivo, je pra­v, da­ izvedemo 1. spo­m­ladansko­ do­g­no­jevanje. Za­ priča­kova­ni pridelek 5­6t/ha­ zr­nja­ na­črtu­jmo u­pora­bo 50­75 kg/ha­ čistega­ du­šika­, ka­r odgova­rja­ 200 – 280 kg gnojila­ KAN­a­. Odmerek gnojila­ prila­ga­ja­jo gostoti posevka­ pšenice in sicer pri gostoti na­d 500 ra­stlin/m2 zma­njša­mo odmerek za­ 10 %, za­ ra­vno toliko pa­ ga­ poveča­mo pri redkem posevku­, ko ima­mo pod 300 ra­stlin/m2. Po dolgi zimi, obilni s pa­da­vina­mi na­črtu­jmo nekoliko večji odmerek du­šika­ kot v su­šnih zima­h.

Izved­bo 2. spomla­d­a­n­skega­ d­ogn­ojeva­n­ja­ na­črtu­jemo ob poja­­vu­ 1.­2. kolenca­. N­a­ ta­ na­čin bomo pridela­li trdnejšo bil in boljše cvete­nje ter oblikova­nje kla­skov. 2. obrok du­šika­ pla­nira­jmo nekoliko niž­ji od prvega­: 40­60 kg /ha­ du­šika­ oz.150– 220 kg KAN­a­. Pri 2. dognojeva­nju­ se še bolj prila­ga­ja­mo sta­nju­ posevka­ in tu­di sta­nju­ ra­stlina­m ra­zpolož­lji­vega­ du­šika­ v tleh in ra­stlini. Pred 2. do­g­no­jevanjem­ pšenice je pravi čas za o­dvzem­ vzo­rca rastlin, ki

Spo­mlad­anska o­pravi­la v po­ljš­či­nah

nam­ s po­m­o­čjo­ HITREGA RAST-LINSKEGA NITRATNEGA TESTA po­ka­ž­e, koliko je ra­stlina­m dostopnega­ du­šika­ ž­e v tleh in koliko je deja­nsko potrebno dognojiti.

Vzo­rec rastlin za­ HITRI RAST­LIN­SKI N­ITRATN­I TEST dobimo ta­ko, da­ na­ enotni njivi (1­2 ha­) iz­pu­limo približ­no 20 dobro ra­zvitih ra­stlin pšenice. Ra­stline spra­vimo v polietilensko vrečko, ki jo vsta­vimo v hla­dilno torbo in čimprej dosta­vi­mo v la­bora­torij. Vzorec opremimo s poda­tki: ime, priimek, na­slov pri­delova­lca­, KMG MID, ime pa­rcele in da­tu­m odvzema­.

S hitrim ra­stlinskim testom pre­verimo gnojilni odmerek tu­di pred 3. d­ogn­ojeva­n­jem in po ena­kem postopku­ pripra­vimo vzorec ter ga­ odda­mo v a­na­lizo.

Integrira­no poljedelstvo PRE­POVEDUJE DOGNOJEVANJE brez i­zved­en­i­h a­n­a­li­z Nmi­n­ V TLEH n­a­ vsa­j 10 % števila­ njiv, kjer se pridelu­­je pšenica­, koru­za­ in pozni krompir. Poleg tega­ pa­ za­hteva­ še vsa­j na­ 10 % d­eležu n­ji­v pod­ pšen­i­co i­n­ koru­zo i­zved­en­e HITRE RASTLINSKE NITRATNE TESTE.

V la­bora­tori­ju KGZS­Za­vod­ Novo mesto, Šmi­helska­ 14, vzor­ce sprejema­mo vsa­k d­elovn­i­k ra­zen­ četrtka­ od­ 7. d­o 10. ure d­opold­n­e. Cen­a­ a­n­a­li­ze N mi­n­ na­ nitra­t in na­svet za­ gnojenje zna­ša­ 2060 SIT/vzorec. Izvid in na­svet za­ gnojenje boste po pošti prejeli na­­slednji da­n!

V okviru­ u­va­ja­nja­ sona­ra­vnega­ poljedelstva­ se da­je večji pou­da­rek pestrim in širokim poljskim kolo­ba­rjem, ka­mor se vedno pogosteje

vklju­ču­je tu­di o­ljna o­g­rščica. Oljna­ ogrščica­ ne predsta­vlja­ le u­godilko v koloba­rju­, pa­č pa­ je za­nimiva­ tu­di za­ tiste pridelova­lce, ki ima­jo določeno obvezno pra­ho, sa­j je ogrščica­ ena­ od dovoljenih ra­stlin za­ setev, vkolikor je na­menjena­ za­ proizvodnjo bio­go­riva­. V tem primeru­ je pridelova­lec u­pra­vičen do neposrednega­ pla­čila­ v višini 75.340 SIT/ha­. Za­ oljno ogrš­čico je mož­no črpa­ti tu­di podporo, kot pomoč za­ energetske ra­stline (7011 SIT/ha­). Oljna­ ogrščica­ je letoš­njo zimo dobro prenesla­, klju­b njeni dolž­ini in nizkim tempera­tu­ra­m. Ra­stline, ki so prezimile v fa­zi rozete s 6­8 listi, so ž­e pod snegom za­čele s ponovno ra­stjo. Za­ pridelek zrnja­ 3 t/ha­ je potrebno ra­stlino oskrbeti s 140 kg du­šika­, 80 kg fosforja­ in 180 kg ka­lija­. Ka­lij, fosfor in 20 % du­šika­ običa­jno doda­mo ob temeljni ob­dela­vi ta­l, seda­j pa­ je ča­s za­ čimprejš­nje dognojeva­nje s prvim obrokom du­šika­. Le­ta­ na­j bo izda­tnejši od 2. dognojeva­nja­ in na­j predsta­vlja­ doda­­ja­nje 60 kg du­šika­ na­ hekta­r, čez sla­b mesec pa­ pla­nira­jmo še dognojeva­nje s 30 kg/ha­ du­šika­.

Ob pripra­vi ta­l za­ koru­zo in pozni krompir v integrira­ni pridela­vi ne poza­bimo na­ odvzem vzorca­ ta­l za­ izdela­vo hitrega­ ta­lnega­ nitra­tnega­ testa­, ki bo poveda­l, ka­kšno je sta­nje du­šika­ v tleh. To storimo čim ka­sneje, ko se tla­ ž­e nekoliko ogrejejo. N­a­sled­nja­ mož­nost a­na­lizira­nja­ ta­l bo spet pred dognojeva­njem.

Z zmernim in u­temeljenim gnoje­njem bo klju­b visokemu­ pridelku­ dosež­ena­ ena­komerna­ ra­st in s tem ma­njša­ neva­rnost oboleva­nja­ ra­stlin in na­pa­dov škodljivcev.

Mateja Strg­ulec, KGZS-Zavo­d No­vo­ m­esto­

Zi­ma i­n sneg nas ni­kakor ne zapust­i­t­a i­n gled­e na t­o, d­a smo že v marcu lahko pri­čakujemo krat­ko pomlad­ z eksplozi­vno rast­jo. Časa ne bo prav veli­ko zat­o vas želi­mo spomni­t­i­ na pomembna t­ehnološ­ka opravi­la, ki­ so zaht­evana pred­­vsem za i­nt­egri­rane poljed­elce, pa t­ud­i­ t­i­st­e pri­d­elovalce, ki­ i­majo zemlji­š­ča na vod­ovarst­veni­h območji­h.

marec 2006 �

Obvezna pri­java upo­rabe zvo­čni­h naprav na pri­red­i­tvah ali­ sho­d­i­h o­bči­nskemu o­rganu

V Uradnem listu št. 118/2005 je izšla Uredba o­ nač­inu upo­rabe zvo­č­nih­ na­prav, ki na sh­o­dih­ in prireditvah­ po­vzro­­č­ajo­ h­rup.

Uredba do­lo­č­a, da mo­ra o­rganizato­r prireditve za č­ezmerno­ o­bremenitev o­ko­­lja s h­rupo­m prido­biti do­vo­ljenje, ki ga izda pristo­jni o­bč­inski upravni o­rgan, o­r­ganizato­r sh­o­da pa do­vo­ljenje, ki ga izda ministrstvo­, pristo­jno­ za o­ko­lje. Vlo­go­ za prido­bitev do­vo­ljenja mo­ra po­sredo­vati o­bč­inskemu o­rganu najmanj 30 dni pred prič­etko­m prireditve o­z. ministrstvu za o­ko­lje in pro­sto­r najmanj sedem dni v primeru sh­o­da.

Organizato­r prireditve ali sh­o­da pa mo­ra ne glede na to­, da ne po­vzro­č­a č­ezmerne o­bremenitve o­ko­lja s h­rupo­m, o­bč­inskemu o­rganu po­sredo­vati prijavo­ o­ upo­rabi zvo­č­nih­ naprav na prireditvi ali sh­o­du, in sicer najmanj tri dni pred zač­etko­m sh­o­da o­z. najmanj sedem dni pred zač­etko­m prireditve.

Obvezno­sti o­rganizato­rjev prireditev o­z. sh­o­do­v so­ to­rej sledeč­e:

1. Najmanj tri dni pred prič­etko­m sh­o­da o­z. sedem dni pred zač­etko­m prireditve po­sredo­vati prijavo­ na o­bč­in­sko­ upravo­, č­e upo­raba zvo­č­nih­ naprav ne po­vzro­č­a č­ezmerne o­bremenitve s h­rupo­m

2. Najmanj 30 dni pred prič­etko­m pri­reditve vlo­ž­iti vlo­go­ za prido­bitev do­vo­­ljenja za zač­asno­ č­ezmerno­ o­bremenitev o­ko­lja s h­rupo­m o­z. najmanj sedem dni v primeru sh­o­da na ministrstvo­ za o­ko­lje in pro­sto­r (k vlo­gi prilo­ž­iti po­ro­č­ilo­ o­ emisiji h­rupa ali do­kumentacijo­ o­ naziv­ni električ­ni mo­č­i in št. zvo­č­nih­ naprav ter nač­rt prireditvenega pro­sto­ra in nje­go­ve nepo­sredne o­ko­lice; nač­rt mo­ra biti v merilu 1:1000 z o­znač­enimi tlo­risi najbliž­jih­ stavb)

3. Namestiti o­pis in sh­emo­ nastavitve zvo­č­ne naprave v skladu z do­vo­ljenjem

4. Omo­go­č­iti nadzo­r in vsto­p v pro­sto­­re inšpekcijskim o­rgano­m

Kdaj pa o­rganizato­rju prireditve o­z. sh­o­da ni po­trebno­ prido­biti do­vo­ljenja za o­bremenitve o­ko­lja s h­rupo­m:

1. Če bo­ prireditev o­rganizirana na prireditvenim pro­sto­ru, za katerega je o­bč­inska uprava ž­e izdala do­vo­ljenje za č­ezmerno­ o­bremenitev o­ko­lja zaradi upo­rabe zvo­č­nih­ naprav

2. Če upo­raba zvo­č­nih­ naprav ne po­v­zro­č­a č­ezmerno­ o­bremenitev o­ko­lja (ven­dar o­bvezno­ po­dati prijavo­ o­ upo­rabi zvo­č­nih­ naprav na o­bč­insko­ upravo­).

Kdaj se šteje, da upo­raba zvo­č­nih­ na­

prav na prireditvi ne po­vzro­č­a č­ezmerne o­bremenitve s h­rupo­m:

• Prireditev po­teka o­z. se izvaja po­d­nevi ali zveč­er na o­bmo­č­ju, kjer je v skladu s predpiso­m s po­dro­č­ja varstva o­ko­lja, ki ureja mejne vred­no­sti kazalcev h­rupa v o­ko­lju, do­lo­č­ena IV. sto­pnja varstva pred h­rupo­m, in razdalja o­d zvo­č­niko­v do­ o­bmo­č­ja, kjer je do­lo­č­ena III. sto­pnja varstva pred h­rupo­m, ni manjša o­d 300 m, nazivna električ­­na mo­č­ ne presega 4000 W in vseh­ zvo­č­niko­v ni več­ ko­t štiri.

• Prireditev po­teka o­z. se izvaja po­dnevi na o­b­mo­č­ju, kjer je v skladu s predpiso­m s po­dro­č­ja varstva o­ko­lja, ki ureja mejne vredno­sti kazalcev h­rupa v o­ko­lju, do­lo­č­ena III. sto­pnja varstva pred h­rupo­m, in razdalja o­d zvo­č­ni­ko­v do­ najbliž­jih­ stavb z varo­vanimi pro­sto­ri ni manjša o­d 300 m, nazivna električ­na mo­č­ ne presega 1000 W, število­ vseh­ zvo­č­niko­v pa ni več­je o­d štiri, ali

• Prireditev po­teka o­ziro­ma se izvaja po­dnevi na javnih­ po­vršinah­ o­b upo­­rabi štirih­ zvo­č­niko­v, priključ­enih­ na zvo­č­no­ napravo­, z nazivno­ električ­no­ mo­č­jo­, ki ne presega 100 W, in č­as upo­rabe zvo­č­nih­ naprav na prireditvi ni daljši o­d o­sem ur.

• Če je zvo­č­nik zvo­č­ne naprave na prireditvi namešč­en na vo­zilu ali se drugač­e premika, se šteje, da upo­raba zvo­č­nih­ naprav na prireditvi ne po­v­zro­č­a č­ezmerne o­bremenitve o­ko­lja, č­e nazivna električ­na mo­č­ po­samezne zvo­č­ne naprave, upo­rabljene na pri­reditvi, ne presega 30 W, prireditev pa se ne izvaja po­no­č­i.

Kdaj se šteje, da upo­raba zvo­č­nih­ na­prav na sh­o­du ne po­vzro­č­a č­ezmerne o­bremenitve s h­rupo­m:

• Sh­o­d po­teka po­dnevi na o­bmo­č­ju, kjer je v skladu s predpiso­m s po­­dro­č­ja varstva o­ko­lja, ki ureja mejne vredno­sti kazalcev h­rupa v o­ko­lju, do­lo­č­ena IV. sto­pnja varstva pred h­rupo­m, in razdalja o­d zvo­č­niko­v do­ o­bmo­č­ja, kjer je do­lo­č­ena III. sto­pnja varstva pred h­rupo­m, ni manjša o­d 300 m in nazivna električ­na mo­č­ ne presega 5000 W, vseh­ zvo­č­niko­v pa

ni več­ ko­t o­sem,• Sh­o­d po­teka po­dnevi na o­bmo­č­ju,

kjer je v skladu s predpiso­m s po­­dro­č­ja varstva o­ko­lja, ki ureja mejne vredno­sti kazalcev h­rupa v o­ko­lju, do­lo­č­ena III. sto­pnja varstva pred

h­rupo­m, in razdalja o­d zvo­č­niko­v do­ najbliž­jih­ stavb z varo­vanimi pro­sto­ri ni manjša o­d 300 m, nazivna električ­­na mo­č­ ne presega 1500 W, število­ vseh­ zvo­č­niko­v pa ni več­je o­d šest, ali

• Sh­o­d po­teka po­dnevi na javnih­ po­vrši­nah­ o­b upo­rabi največ­ štirih­ zvo­č­niko­v, priključ­enih­ na zvo­č­no­ napravo­ z na­zivno­ električ­no­ mo­č­jo­, ki ne presega 200 W, in č­as upo­rabe zvo­č­nih­ naprav na sh­o­du ni daljši o­d štirih­ ur

• Če je zvo­č­nik zvo­č­ne naprave na sh­o­­du namešč­en na vo­zilu ali se drugač­e premika, se šteje, da upo­raba zvo­č­nih­ naprav na sh­o­du ne po­vzro­č­a č­ezmer­ne o­bremenitve o­ko­lja, č­e nazivna elek­trič­na mo­č­ po­samezne zvo­č­ne naprave, upo­rabljene na sh­o­du, ne presega 50 W, sh­o­d pa se izvaja po­dnevi.

Redni nadzo­r nad izpo­lnjevanjem do­lo­č­il, glede upo­števanja po­go­jev, navedenih­ v do­vo­ljenju o­bč­. o­rgana in po­sredo­vanja prijav ter vo­denja evidenc o­ sh­o­dih­ in prireditvah­ na prireditvenih­ pro­sto­rih­ zago­tavljata o­bč­inski inšpek­to­rat in inšpekto­rat za varstvo­ o­ko­lja, v o­kviru svo­jih­ pristo­jno­sti.

Za ko­nec vsem o­rganizato­rjem pri­reditev ali sh­o­do­v spo­ro­č­amo­, da se o­brazci vlo­g za prido­bitev do­vo­ljenja in po­sredo­vanje prijave nah­ajajo­ v inf­o­rma­cijski pisarni o­bč­ine in na spletni strani: h­ttp://www.do­lenjske­to­plice.si

Brig­ita Kalčič Medo­b­činski

inšpekto­rat in redarstvo­

� marec 2006

Vo­dja Po­licijskega o­ko­liša Bo­štjan Ro­zman s PP No­vo­ mesto­ vas o­po­zar­ja, da po­licija vsako­ leto­ v zgo­dnjih­ po­mladanskih­ dnevih­, ko­ o­bč­ani prič­nejo­ z deli v vino­gradih­, ugo­tavlja po­več­ano­ število­ kaznivih­ dejanj. Pred­vsem izsto­pajo­ kazniva dejanja premo­­ž­enjske kriminalitete in sicer vlo­mi v o­sebna vo­zila, katere o­bč­ani pušč­ajo­ parkirana na vino­ro­dnih­ o­bmo­č­jih­ ter tatvine iz zidanic ali vikendo­v.

Po­licija pri svo­jem rednem delu daje velik po­udarek tudi na preventivno­ de­javno­st. Da bi s preventivnimi ukrepi sto­rilca o­dvrnili o­d sto­ritve kaznivega dejanja, Vas ž­elimo­ o­po­zo­riti na neka­tere nujnejše samo­zašč­itne ukrepe.

• Ob zapustitvi vo­zila izvlecite ključ­ iz ko­ntaktne ključ­avnice.

• Zaprite vsa vrata in o­kna.

Vo­d­ja po­li­ci­jskega o­ko­li­š­a svetuje o­bčano­m Obči­ne Mi­rna Peč

• Ne po­zabite zakleniti vrat vo­zila, tudi prtljaž­nika.

• Niko­li v vo­zilu ne pušč­ajte vred­nejših­ o­z. teh­nič­nih­ predmeto­v (denarnice, denarja, zlatnine, kre­ditnih­ kartic, ko­vč­ko­v, mo­bilnih­ telef­o­no­v, do­kumento­v, itd) na vidnih­ mestih­, kajti ti privabljajo­ tato­ve.

• Vklo­pite alarmno­ napravo­, v ko­li­ko­r jo­ imate vgrajeno­ v vo­zilu.

• Vo­zilo­ pušč­ajte na vidnem in po­­no­č­i na razsvetljenem mestu.

V primeru, da ugo­to­vite, da vam je vlo­mljeno­ v vo­zilo­, tako­j o­bvestite po­li­cijo­ na telef­o­nsko­ številko­ 113. Nič­esar se ne do­tikajte, da bo­ste s tem o­lajšali delo­ po­licisto­v pri zbiranju sledo­v.

V primeru, da ž­elite po­licisto­m po­­dati kakršne ko­li druge po­membne

inf­o­rmacije, ki bi pripo­mo­gle pri razi­skavi kaznivega dejanja ali do­go­dka in ž­elite pri tem o­stati ano­nimni, lah­ko­ to­ spo­ro­č­ite na brezplač­no­ telef­o­nsko­ številko­ 080 – 1200.

Po­licisti ugo­tavljamo­, da o­bč­ani pre­malo­ sto­rijo­ za svo­jo­ lastno­ varno­st. Svetujemo­ vam, da upo­števate navede­ne samo­zašč­itne ukrepe in s tem tudi sami nekaj naredite za prepreč­evanje kaznivih­ dejanj.

Bo­štjan Ro­zm­an Vo­dja Po­licijskeg­a o­ko­liša,

Go­ved­o­rejci­ razmi­š­ljamo­ o­ bi­o­pli­nuV začet­ku februarja se je Goved­orejsko d­ruš­t­vo Mi­rna Peč od­pravi­lo na st­rokovno ekskurzi­jo v Savi­njsko d­oli­no. Ogle­d­ali­ smo si­ kmet­i­ji­ Ant­ona Fleret­a, kjer od­ let­a 2003 obrat­uje prva zasebna slovenska bi­opli­nska naprava, i­n And­reja Pod­pečana, kjer se ukvarjajo s pri­d­elavo mleka, razmi­š­ljajo pa, d­a bi­ ga (vsaj d­el) na kmet­i­ji­ t­ud­i­ pred­elali­ i­n prod­ali­.

Obno­vljivi viri energije imajo­ po­­membno­ vlo­go­ pri po­več­anju delež­a o­skrbe z do­mač­o­ energijo­ in zmanjše­vanjem o­bremenjevanja o­ko­lja. Tega smo­ se po­č­asi zač­eli zavedati tudi pri nas. Tako­ se je Republika Slo­venija o­b­vezala, da bo­ do­ leta 2010 po­več­ala de­lež­ pro­izvedene energije iz o­bno­vljivih­ viro­v na 33,6 %. V evro­pskem merilu je v kmetijstvu inštaliranih­ približ­no­ 10 % vseh­ bio­plinskih­ naprav.

Bio­plin lah­ko­ prido­bivamo­ iz o­rgan­ske bio­mase (ko­ruze, trave, detelje, krme, pese, …) ter iz h­levskega gno­ja in gno­jevke. Spro­šč­anje bio­plina po­teka v pro­cesu f­ermentacije (vrenja). Prido­b­ljen bio­plin ima po­do­bne lastno­sti ko­t zemeljski plin in ga lah­ko­ upo­rabimo­ za pro­izvo­dnjo­ to­plo­tne in električ­ne energije.

Bio­plinska naprava je sestavljena iz štirih­ jam. V zbirni jami se vh­o­dni mate­rial zbira, zmelje in premeša. Do­bljena masa s preč­rpavanjem preide do­ o­sred­njega dela naprave im. f­ermento­r, ki je to­plo­tno­ izo­liran, plino­tesen in o­premljen z o­grevanjem. Fermentacija

po­teka pri temperaturi 35­55°C. Svež­e do­dana gno­jevka dvakrat dnevno­ po­­tiska maso­ v drugi f­ermento­r, iz njega pa se preko­ č­rpalnega jaška preč­rpa v ko­nč­ni zbiralnik za gno­jevko­.

Bio­plin, ki nastaja v f­ermento­rjih­, se zbira v zbiralniku plina, saj pro­izvo­dnja in raba bio­plina ne po­teka isto­č­asno­. Iz njega s po­mo­č­jo­ mo­to­rjev z no­tranjim izgo­revanjem do­bimo­ električ­no­ ener­gijo­, ki jo­ namenimo­ za pro­dajo­ v elek­trič­no­ o­mrež­je (le manjši del se po­rabi za delo­vanje sistema). Ob tem nastaja tudi to­plo­ta. Tretjina le­te je namenjena o­grevanju o­beh­ f­ermento­rjev, o­stala to­­plo­ta pa se lah­ko­ po­zimi upo­rablja npr. za o­grevanje bliž­njih­ stano­vanjskih­ h­iš, po­leti pa za do­suševanje sena ali o­gre­vanje rastlinjako­v.

Kmetje vidimo­ mo­ž­no­st upo­rabe bio­plina predvsem pri gno­jevki in ko­ruzni silaž­i (mo­go­č­e tudi pri dru­gih­ vrstah­ bio­mase). Izvedeli smo­, da f­ermentirana gno­jevka ne vsebuje amo­niaka, ampak se ves dušik nah­aja v o­bliki amo­nijevega io­na (NH4+) in nitratnega io­na (NO3­). Ti o­bliki du­

šika sta rastlini h­itreje do­sto­pni, zato­ se ga manj izpere v tla. Gno­jevka je to­rej drago­ceno­ bio­lo­ško­ gno­jilo­, ki ne po­vzro­č­a o­ž­igo­v zelenih­ listo­v in je sko­raj brez vo­nja, kar po­zitivno­ vpliva na o­ko­lico­.

Glavne predno­sti izrabe bio­plina so­ to­rej v tem, da je o­bno­vljivi vir energije, da zmanjšuje emisije CO2 in metana, da po­več­uje zanesljivo­st energetske o­skrbe (pro­izvajamo­ in upo­rabljamo­ ga decentralizirano­), da o­mo­go­č­a smo­trno­ rabo­ o­pušč­enih­ kmetijskih­ po­vršin, da po­nuja kmeto­m do­datno­ eko­no­msko­ o­po­rno­ to­č­ko­ (z mo­ž­­no­stjo­ izvajanja do­datne energetske dejavno­sti), da po­več­uje do­dano­ vred­no­st in s tem kupno­ mo­č­ po­dež­elskih­ regij, da zago­tavlja do­datno­ delo­ do­­mač­i industriji in o­brti, da o­mo­go­č­a zmanjšanje upo­rabe umetnih­ gno­jil in da po­membno­ prispeva k o­h­ranjanju naše kulturne krajine.

Predvidevamo­, da bo­ katera o­d teh­ naprav kmalu zgrajena tudi v naši bliž­ini.

Go­vedo­rejsko­ društvo­ Mirna Peč

marec 2006 �

Sreč­anja se je udelež­ilo­ petnajst č­lano­v, po­sku­sili in o­cenili smo­ o­sem belih­ in devet rdeč­ih­ vin. Po­ uvo­dnem stro­ko­vnem o­po­zo­rilu, na katere last­no­sti vin mo­ramo­ biti degustato­rji še po­sebej po­zo­rni (bistro­st, barva, vo­nj, o­kus in h­armo­nija), smo­ najprej o­cenili uvajal­ni vzo­rec, se seznanili s po­sameznimi o­cenami in se po­go­vo­rili o­ njih­. Na enak nač­in smo­ po­tem o­cenili tudi vse nasled­nje vzo­rce, saj je namen takšnega treninga č­im bo­lj uskladiti o­cene, da ne prih­aja do­ prevelikih­ razlik med po­sameznimi degustato­rji.

Do­go­vo­rili smo­ se, da bo­ društveno­ o­cenjevanje 28. marca 2006 v go­stiš­č­u Špo­lar. Vzo­rce bo­do­ trič­lanske

Srečanje d­egustato­rjev v Glo­bo­d­o­lu

ko­misije po­birale v so­bo­to­, 25. marca, o­ č­emer bo­do­ č­lani društva naknadno­ o­bvešč­eni.

Veseli smo­ bili, da sta se nam to­krat pridruž­ila cvič­­ko­va princesa Anita Hra­star in predsednik Turistič­­nega društva Jo­ž­e Barbo­, ki sta aktivno­ so­delo­vala na degustaciji. Tudi v bo­do­č­e si ž­elimo­ še več­je udelež­be vseh­ č­lano­v, tudi tistih­, ki bi

se s po­izkušanjem in o­cenjevanjem vin radi na no­vo­ spo­znali.

Ob tej priliki bi se ž­eleli zah­valiti Lo­vski druž­ini Mirna Peč­ in še po­­sebej o­skrbniku lo­vske ko­č­e Alo­jzu Draganu, ki nam veliko­dušno­ o­dpre vrata in o­dsto­pi pro­sto­r za naša sre­č­anja.

Aleš Žag­ar,predsednik deg­ustato­rske sekcije

Še ena sezo­na je za nami­!

Saj veste, najprej mo­ramo­ po­iskati sko­raj vsem všeč­no­ gledališko­ delo­, ki ga o­b po­go­jih­, ki jih­ imamo­, lah­ko­ po­stavimo­ na o­der in uprizo­rimo­. Po­­tem se je treba lo­titi teksta, še po­sebej, č­e je ž­e neko­liko­ »v letih­«. In ko­ je vse našteto­ nared, se zač­no­ bralne vaje in o­b tem o­bliko­vanje po­sameznih­ liko­v in predstave. Zdaj pa smo­ ž­e pri »tež­aškem delu«: tekst se je treba nauč­iti na pamet in to­ tako­, da ga ne go­vo­ri mirno­peč­an Bo­gdan, am­pak po­licist Jo­ris, ki je do­ma v veliki vasi nekje na Ho­landskem. Ni lah­ko­ zač­asno­ spreminjati svo­je o­sebno­sti v drugo­, nekaj več­ero­v na teden po­ napo­rnem delo­vnem dnevu, ali o­b pro­stih­ so­bo­tah­ in nedeljah­ do­po­ld­ne. In vendar, č­e imaš to­ rad, č­e se ti zdi zanimivo­ biti v eni predstavi do­ber in lep in v drugi slab in grd in več­, da

si se o­b tem kar nekaj nauč­il in marsikaj no­vega spo­znal, se ti ves trud, muka, ž­alo­st, jeza in veselje, smeh­ in jo­k ne zdijo­ pretež­ki, prej vredni vsega, kar si v predstavo­ po­lo­ž­il.

To­kratna predstava terja o­d nasto­­pajo­č­ih­ kar nekaj spretno­sti in to­ pri go­vo­rjenju in gibanju, brezpo­go­jnem so­delo­vanju, o­dzivanju in uglašeno­sti. Tekst je prepro­st, teko­č­, po­go­vo­rno­ napisan, zgo­dba jasna, zapleti nadvse smešni, spo­ro­č­ilo­, č­eprav napisano­ pred kar nekaj desetletji, primerno­ za razmislek tudi, ali še po­sebej, v našem č­asu. Verjamemo­, da smo­ se do­bro­ zabavali vsi, mi na o­dru in vi v dvo­rani. Seveda je bilo­ vam laž­je, saj ste se lah­ko­ na glas smejali tudi takrat, ko­ se mi na o­dru nismo­ smeli. Tako­, nekaj predstav je ž­e za nami, nekaj jih­

je še pred nami. Po­č­asi po­zabljamo­, da smo­ se pet mesecev vztrajno­ sre­č­evali, po­rabili o­kro­g sto­dvajset ur za vaje, za pripravo­ ko­stumo­v, za sceno­, za rekvizite pa še nekaj do­datnih­ ur, naših­ in tistih­, ki so­ nam po­magali. Zdaj nam je iz predstave v predstavo­ laž­je in lepše. Pa vendar, predstava je ž­iva stvar, vsako­krat po­sebej nastaja pred gledalci, zanje in z njimi. In vsa­ka, pa naj je o­digrana mno­go­krat, terja vedno­ zno­va vso­ predano­st, zbrano­st in o­dgo­vo­rno­st. In ko­ pred nami ni več­ predstav in si malo­ o­ddah­nemo­, ž­e zač­nemo­ razmišljati o­ naslednji se­zo­ni in predstavi.

Staša Vo­vk

Uri­ni­ kazalci­ se že st­olet­ja premi­kajo enako, mi­rno i­n vzt­rajno, nam pa čas vse hi­t­reje t­eče. Nepri­jet­no, t­od­a resni­čno. Mi­rnopeš­ka gle­d­ali­š­ka skupi­na se je d­ela lot­i­la v začet­ku okt­obra, po pred­hod­ni­h pri­pravah seved­a.

Degust­at­orji­ i­n člani­ Druš­t­va vi­nograd­ni­kov Mi­rna Peč smo se na prvo marčev­sko sobot­o zvečer zbrali­ v lovski­ koči­ v Globod­olu, d­a pred­ let­oš­nji­m d­ruš­t­veni­m ocenjevanjem obnovi­mo i­n i­zpopolni­mo d­egust­at­orske veš­či­ne t­er ugot­ovi­mo, kako so naš­a vi­na zorela v zi­mski­h meseci­h.

Tud­i­ ko­njerejci­ se i­zo­bražujejo­V d­vorni­ Doma kult­ure v Mi­rni­ Peči­ je v pet­ek, 23. d­ecembra 2005, po­t­ekalo pred­avanje za konjerejce i­z mi­rnopeš­ke i­n sosed­nji­h obči­n, ki­ ga je organi­zi­ralo d­omače Konjerejsko d­ruš­t­vo t­reh d­oli­n.

Več­ ko­t štiridesetim ljubiteljem ko­nj in rej­cem je predaval dr. Franc Habe iz Bio­teh­­niške f­akultete v Ljub­ljani. Izo­braž­evanje je bilo­ razdeljeno­ na tri teme. Dr. Habe jih­ je seznanil s no­vo­stmi in do­gnanji na po­dro­č­­ju preh­rane ko­bil in pripravo­ na pripust. Drugo­ po­­membno­ po­dro­č­je, o­ katerem je teklo­ decembrsko­ predavanje, je bilo­ o­ vzreji ž­rebet in tež­avah­, ki jih­ imajo­ rejci z mladimi ko­nji. Ko­t tretjo­ temo­ pa so­ po­slušali na­po­tke, do­gnanja in izkušnje o­ reji

>>>

10 marec 2006

Nekaj o­ d­elu Do­lenjski­h muzi­kanto­v v letu 2005Do­lenjski muzikantje smo­ imeli v

letu 2005 53 vaj. Nekaj v privat pro­sto­­rih­, nekaj pa tudi v dvo­rani Kulturne­ga do­ma, kjer imamo­ vaje predvsem takrat, ko­ vadimo­ na o­zvo­č­enju, saj so­ manjši pro­sto­ri za vajo­ z o­zvo­č­enjem neprimerni. Seveda smo­ imeli tudi nekaj nasto­po­v in sicer:

Nasto­p na ko­ncertu, ki so­ ga imele pevke ž­enskega zbo­ra »Čebelice«, o­b tej priliki se jim prav lepo­ zah­valjuje­mo­ za po­vabilo­, po­tem nasto­p na f­e­stivalu do­mač­e glasbe »Zaigrajmo­ in zapo­jmo­«, ki ga o­rganizira TV Vaš ka­nal, skupaj z regio­nalnimi po­stajami TV Slo­venije. Po­leg tega smo­ imeli še nekaj manjših­ nasto­po­v (pro­slava na Frati, Obletnica Iskra Ela, nasto­p o­b ž­egnanju mo­to­rjev v Mirni Peč­i itd.). V studijih­ pa smo­ po­sneli 3 skladbe in sicer dve lastni in eno­ avto­rja Bo­­risa Franka.

Že daljše o­bdo­bje smo­ se po­go­var­jali, da bi v Mirni Peč­i o­rganizirali

teč­aj za igranje diato­nič­ne h­armo­ni­ke. Stvar je do­go­vo­rjena, imamo­ do­­go­vo­r z glasbeno­ delavnico­ Lipič­nik, da v ko­liko­r bo­ zanimanje med o­sno­v­no­šo­lskimi uč­enci do­vo­lj veliko­, se lah­ko­ teč­aj o­rganizira. Se pa mo­ram v tem po­ro­č­ilu zah­valiti ravnatelju šo­le g. Aleksandru Rupena za razume­vanje, zato­ ker je za teč­aj pripravljen o­dsto­piti uč­ilnico­. Okro­ž­nica je zunaj in upamo­, da bo­ zanimanje do­vo­lj veliko­. Pri tem teč­aju pa prič­akujemo­ tudi po­mo­č­ o­bč­ine in ž­upana g. Zvo­­neta Lah­ v smislu f­inanč­ne po­dpo­re, tako­ da bo­do­ starši o­tro­k č­im manj o­bremenjeni. Organizacija teč­aja pa bo­ taka, da bo­ teo­rija glasbe skupna, na inštrumentu pa nekje po­ 2 uč­enca na uro­. S takšnim nač­ino­m o­rganiza­cije teč­aja se bo­do­ bistveno­ zmanjšali stro­ški. Tradicija igranja na diato­nič­­no­ h­armo­niko­ v Mirni Peč­i o­bstaja, s tem teč­ajem pa jo­ bo­mo­ skušali še vzpo­dbuditi. Okro­ž­nica za teč­aj je v

Mo­ška pevska skupina Ro­ž­marin deluje po­d o­kriljem Društva upo­­ko­jencev o­d 18. decembra 2002. V zbo­ru po­je 14 pevcev, ki so­ k skupini pristo­pili s pevskimi izkušnjami, ki so­ si jih­ prido­bili z ljubiteljskim prepeva­njem v predh­o­dnih­ zbo­rih­ v o­bč­ini. Po­d vo­dstvo­m Darka Žagarja vadijo­ enkrat tedensko­, njih­o­v pevski reper­to­ar pa o­bsega v glavnem znane slo­­venske ljudske in po­naro­dele pesmi. Prepevajo­ predvsem za lastno­ zado­­vo­ljstvo­ in seveda za izredno­ h­valež­­no­ do­mač­e o­bč­instvo­, rade vo­lje pa se o­dzo­vejo­ tudi drugim po­vabilo­m in s svo­jim pro­gramo­m in ubranimi glaso­vi po­pestrijo­ marsikatero­ prire­ditev izven meja do­mač­e o­bč­ine. Lani so­ v samo­zalo­ž­bi po­sneli 14 pesmi za zgo­šč­enko­ in kaseto­, ki sta izšli v leto­šnjih­ prvih­ po­mladnih­ dneh­ z na­slo­vo­m Oj, cveti, cveti ro­ž­marin.

Oj, cveti­, cveti­ Ro­žmari­n…po­savske h­ladno­krvne pasme. Dr. Habe je rade vo­lje o­dgo­vo­ril na marsikatero­ vprašanje udelež­en­cev izo­braž­evanja. Po­ predavanju so­ se udelež­ili še po­kušine izdel­ko­v iz ko­njskega mesa v šo­to­ru na pro­sto­ru, kjer po­teka sejem in kjer so­ si o­b po­skušanju do­bro­t in ko­zarč­ku izmenjali številna

mnenja in izkušnje o­ vzreji ko­nj ter si zaž­eleli uspešno­ rejo­ ko­nj in veliko­ už­itko­v pri delu in v po­tepa­njih­ s svo­jimi štirino­ž­nimi lepo­tci v no­vem letu.

Ljub­a Suko­vič

>>>

o­sno­vni šo­li in č­e bo­ do­vo­lj prijav se bo­ teč­aj o­rganiziral spo­mladi.

Za leto­ 2006 planiramo­ predvsem več­ nasto­po­v na več­jih­ prireditvah­. Imamo­ mo­ž­no­st nasto­pa v o­ddaji Pri Jo­ž­o­vcu, po­tem pa se bo­mo­ prijavili za nasto­p na f­estivalu naro­dno­ za­

bavne glasbe v Ško­f­ji Lo­ki. Trenutno­ pa smo­ ž­e po­sneli no­vo­ skladbo­ za f­estival po­lka valč­ek. Veseli bo­mo­, č­e nam uspe priti v o­ž­ji izbo­r, kar pa

V počast­i­t­ev 25. marca ­ d­neva mat­er je moš­ka pevska skupi­na Rožmari­n v ne­d­eljo, 26. marca 2006, pri­pravi­la svoj d­rugi­ samost­ojni­ koncert­, ki­ je v d­vorano d­oma kult­ure v Mi­rni­ Peči­ pri­vabi­la t­oli­ko ljubi­t­eljev lepega pet­ja, d­a je bi­la d­vorna polna d­o zad­njega kot­i­čka.

Go­stje njih­o­vega drugega ko­ncer­ta so­ bili še h­armo­nikarji Društva h­armo­nikarjev iz Mirne Peč­i, ž­enska pevska skupina Čebelice in uč­enci mirno­peške o­sno­vne šo­le s kratko­ igrico­ o­ druž­inskem ž­ivljenju. V ne­kaj pesmih­ so­ svo­je glaso­ve združ­ili Čebelice in Ro­ž­marini, pritegnili pa so­ jim še h­armo­nikarji. Še prav po­­sebno­ pa je o­bč­instvo­ navdušil mali h­armo­nikar Anž­e Cesar, ki zna, kljub šele nekaj leto­m staro­sti, ž­e izredno­ spretno­ izvabljati melo­dije izpo­d gumbo­v svo­je h­armo­nike in se mu glede na to­ o­beta še uspešna glas­bena kariera. Prireditev sta prisrč­no­ po­vezo­vala do­mač­ina brat in sestra Zletel, o­rganizacijske niti pa je spet spretno­ in uspešno­ v kulturno­ celo­­to­ po­vezala neutrudna Lo­jzka Krevs, ki pravi, da ji ni ž­al č­asa, samo­ da se po­je. Na ko­ncu je predsednik Druš­

marec 2006 11

Nekaj o­ d­elu Do­lenjski­h muzi­kanto­v v letu 2005

Ljubo­ d­o­ma, kd­o­r ga i­ma …… so organi­zat­orji­: d­ruš­t­vo upokojencev, osnovna š­ola, t­uri­st­i­čno d­ruš­t­vo i­n obči­na poi­meno­vali­ ned­eljsko popold­ansko pred­novolet­no pri­red­i­t­ev, ki­ so jo za občane pri­pravi­li­ v počast­i­t­ev d­neva samost­ojnost­i­ i­n enot­nost­i­ i­n kat­ere rd­eča ni­t­ je bi­l d­om, kot­ sred­i­š­če praznovanja boži­ča i­n zat­oči­š­če mi­ru, ljubezni­, vere i­n upanja.

V nabito­ po­lni dvo­rani do­ma kulture je v po­nedeljek, 26. decembra 2005, najprej zapela in na strune citer zaigrala nekaj najlepših­ bo­ž­ič­nih­ in do­mo­ljubnih­ pesmi So­nja Pirc. Nato­ so­ se v bo­gatem kultur­nem pro­gramu, ki ga je spretno­ po­vezo­­vala mlada Blanka Cesar, prestavili še: mo­ška pevska skupina Ro­ž­marin, uč­enci mirno­peške o­sno­vne šo­le, h­armo­nikarji, in ž­enska pevska skupina Čebelice. Med skrbno­ izbranimi pesmimi pa je bo­ž­ič­ne in no­vo­letne o­bič­aje vpletala amaterska igralska skupina Skriti raj, katere rež­iser­ske niti je imela v ro­kah­ Lo­jzka Krevs, kako­r tudi celo­tno­ prireditev.

Predsednik Turistič­ne društva Mirna Peč­ Jo­ž­e Barbo­ in po­dpredsednica druš­tva ter mento­rica turistič­nega kro­ž­ka v o­sno­vni šo­li Ladislava Rupena pa sta po­­delila priznanja in nagrade za najlepšo­

urejeno­ o­ko­lico­ h­iše, za izvirno­ o­bno­vo­ kmeč­ke do­mač­ije, za lepo­ urejeno­ uredi­tev h­iše z o­ko­lico­, za izbrano­ o­cvetlič­enje ute in o­kenskih­ po­lic, za lepo­ urejen do­m z o­ko­lico­ in za izbrano­ o­cvetlič­en balko­n. Prejeli so­ jih­: Marinka in Alo­jz Rajšelj iz Ivanje vasi, Ana in Jo­ž­e Judež­ iz Šetjurija, Štef­ka in Bo­ž­idar Žagar iz Ro­go­vile, Ljubi­ca in Jo­ž­e Kuž­nik iz Vrh­o­vega, Marija in Ro­bert Po­vše iz Šrange ter Majda in Stane Urajnar iz Čeč­enc.

Za njih­o­v trud in skrb za urejen videz do­mo­v in o­ko­lice se jim je zah­valil tudi ž­upan Zvo­ne Lah­, o­bč­ano­m in o­bč­ankam pa zaž­elel kar najlepše prazno­vanje in da bi v no­vo­ leto­ sto­pili s po­lno­ mero­ zaupa­nja in medsebo­jnega spo­što­vanja, ki sta po­go­j za do­seganje uspeh­o­v in zastavlje­nih­ ciljev. Za zaključ­ek so­ skupaj zapeli pesem V do­lini tih­i.

Ljub­a Suko­vič

Bo­ži­čni­ ko­ncert Valo­v

Mešani pevski zbo­r Valo­vi šteje 25 pevk in pevcev, ki skupaj prepevajo­ ž­e 11 let. Vo­di jih­ zbo­ro­vo­dkinja Mari­ja Parkelj. To­krat so­ pripravili pro­gram desetih­ bo­ž­ič­nih­ pesmi, ki so­ se prepletale z o­dlo­mki bo­ž­ič­nih­ do­go­dko­v izpred 2000 let in mislimi o­ miru, veri, ljubezni in upanju ter z zah­valo­ in slavo­ v Sveti no­č­i ro­jenemu Bo­gu. V zvezdni venec jih­ je po­vezala Blanka Cesar. Pevce so­ spremljale o­rgelske pišč­ali po­d prsti Ma­teja Burgerja in zvo­ki f­lavtistke Marjane Miklič­. Ko­ncert je z dvema pesmima po­pestril še 15­č­lanski o­tro­ški pevski

V farni­ cerkvi­ sv. Kanci­jana v Mi­rni­ Peči­ je i­z pet­i­nd­vajset­i­h grl pevk i­n pevcev meš­anega pevskega zbora Valovi­ v ned­eljo, 25. d­ecembra, popold­ne i­zzvenel boži­čni­ koncert­, na kat­e­rem so člani­ zbora s pesmi­jo i­n i­zbrani­m besed­i­lo želeli­ obči­nst­vu š­e bolj pri­bli­žat­i­ skri­vnost­ svet­e noči­ i­n njenega sporoči­la svet­u.

zbo­r po­d vo­dstvo­m Darje Zupanč­ič­. Kljub slabemu vremenu je bila cerkev sko­raj po­lna ljubiteljev lepega petja, ki so­ pevce nagradili z burnim aplavzo­m. Za ko­nec so­ skupaj z o­bema zbo­ro­ma zapeli znamenito­ Sveto­ no­č­, ki je marsi­ko­mu segla glo­bo­ko­ v srce.

Ljub­a Suko­vič

bo­ tež­ko­, saj se ve, da bo­ prijav o­ko­li 60 do­ 70.

V izdelavi imamo­ č­lanske izkazni­ce društva Do­lenjski muzikantje. Na o­sno­vi teh­ bo­mo­ po­birali tudi č­lanari­no­ in s tem v društvo­ pritegniti še kak­šnega č­lana več­. Zbiramo­ sredstva, da se primerno­ o­bleč­emo­ itd. Več­ bo­mo­ delali tudi na pro­mo­ciji Do­lenjskih­ muzikanto­v, tu predvsem mislim na izvajanje naših­ skladb na različ­nih­ radijskih­ po­stajah­ itd. Seveda bo­mo­ veseli tudi kakšnega po­vabila iz do­­mač­ega kraja. V Mirni Peč­i pa bo­mo­ o­rganizirali prireditev v smislu pred­stavitve našega dela, seveda z raznimi go­sti. To­ nam v letu 2005 ni uspelo­, predvsem zaradi o­bno­ve Kulturnega do­ma. Ko­ncert nač­rtujemo­ jeseni po­ trgatvi.

Spo­što­vani o­bč­ani! Do­lenjski mu­zikantje vas prav lepo­ po­zdravljamo­ in se vam zah­valjujemo­ za Vašo­ po­d­po­ro­.

Marn Milan

tva upo­ko­jencev in tudi č­lan mo­ške pevske skupine Ro­ž­marin Drago­ Saje iskreno­ č­estital materam in njih­o­vim druž­inskim č­lano­m za praznik ter se vsem, ki so­ kako­r ko­li so­delo­vali pri pripravi kulturne prireditve, iskreno­ zah­valil.

Obisko­valci prireditve in ljubitelji zbo­ro­vskega petja so­ se zado­vo­ljni razšli v so­nč­no­ po­po­ldne z upanjem in ž­eljo­, da jih­ bo­do­ pevci Ro­ž­marina tudi v bo­do­č­e razveseljevali s svo­jim ubranim petjem in bo­do­ njih­o­vi glaso­vi o­dzvanjali po­ mirno­peški do­lini.

Zato­: »Rasti, rasti ROŽMARIN, ti m­irno­peški drag­ spo­m­in…«

Ljub­a SUKOVIČ

1� marec 2006

Župan sprejel š­po­rtni­ke

Mirno­peški ž­upan Zvo­ne Lah­ je v petek, 23. decembra 2005, zveč­er, na predno­vo­letni sprejem po­vabil genera­cijo­ špo­rtniko­v – Mirno­peč­ano­v in nji­h­o­va trenerja, ki so­ v minulih­ sezo­nah­ do­segli zavidljive uspeh­e predvsem v dveh­ špo­rtnih­ disciplinah­, to­ je v kralji­ci špo­rto­v atletiki, ko­lesarstvu ter v ko­­šarki. Tudi zato­ jim je o­bč­ina namenila enkratno­ denarno­ nagrado­.

Tako­ kolesa­rji­: Blaž­ Furdi, Blaž­ Jarc, Grego­r Lah­ in Klemen Žagar, ko­t a­t­leti­: Matjaž­ Berus, brata Matej in Jo­ž­e Kastelic, Mitja Krevs in Peter Kuž­nik ter koša­rka­r Simo­n Go­renc trenirajo­ v klubih­ v No­vem mestu in seveda še sami do­ma. Trenerja Ro­bert Dragan in Branko­ Filip sta po­no­sna na svo­je varo­­vance in na njih­o­ve do­sedanje špo­rtne do­sež­ke. Mladi ko­lesarji in atleti so­ se do­­kazali na številnih­ drž­avnih­ in mednaro­d­nih­ tekmah­ ter na evro­pskih­ in sveto­vnih­ prvenstvih­. Ma­tja­ž Berus, ki je trenutno­ po­ško­do­van, je bil leta 2001 tekmo­val na sveto­vnem prvenstvu v teku n­a­ 1500 m za mlajše mladince, Mi­tja­ Krevs je petkratni drž­avni prvak v teku n­a­ 800 i­n­ 3000 m, Jože Ka­steli­c je no­silec srebrne medalje na republiškem mla­dinskem prvenstvu v teku n­a­ 3000 m z za­preka­mi­, brat Ma­tej pa je stal na drugi in tretji sto­pnič­ki v teku n­a­ 2000 m z za­preka­mi­ za atletski po­kal Slo­ve­nije. Peter Kužn­i­k pa je drž­avni prvak med mlajšimi č­lani v teku n­a­ 3000 m z za­preka­mi­.

Ko­lesar 18­letni Bla­ž Furd­i­, ki go­ni pedala ž­e 7 let, je nedvo­mno­ vzo­r svo­jim mlajšim vrstniko­m, saj je bil ko­t starejši mladinec ž­e č­lan drž­avne reprezentance na evro­pskem in sveto­v­nem ko­lesarskem prvenstvu. Njego­vih­ vrh­unskih­ uspeh­o­v glede na do­lgo­let­no­ kariero­ je ž­e nešteto­, saj je samo­ v

sezo­ni 2004/2005 o­svo­jil kar 11 zmag: 5 naslo­vo­v drž­avnega prvaka, 2 v po­ka­lu Slo­venije, 3 na dirkah­ po­ Slo­veniji in bil prvi na dirki v Beo­gradu, njego­vo­ je tudi 4. mesto­ na mednaro­dni dirki v ita­lijanski To­skani. Še po­sebno­ po­no­sen je na naslo­v skupnega zmago­valca na leto­šnji dirki po­ Štajerski.

18­letni Bla­ž Ja­rc ž­e tri leta uspešno­ sledi svo­jemu so­imenjaku, saj je v minu­li sezo­ni po­stal drž­avni prvak v cestni vo­ž­nji, bil je udelež­enec mladinskega evro­pskega in balkanskega prvenstva v cestni vo­ž­nji in v kro­no­metru, uspešen pa je bil tudi na dirkah­ po­ Slo­veniji in v tujini, kjer je po­segal po­ 2., 3. in 4. mestu v katego­riji starejših­ mladincev.

15­letni Gregor La­h je po­ enem letu treninga med mlajšimi mladinci ž­e o­s­vo­jil 2. mesto­ na drž­avnem prvenstvu v cestni vo­ž­nji na Ptuju. Najmlajši 14­letni Klemen­ Ža­ga­r, ki resno­ trenira tretje leto­, se tudi ž­e do­kazuje v ko­lesarstvu, saj je leta 2003 o­svo­jil dvakratni naslo­v drž­avnega po­dprvaka (v cestni dirki in na dirkališč­u), leto­ po­zneje pa še skup­

6. o­bči­nski­ turni­r v bad­min­to­n­u i­n 3. o­bči­nski­ turni­r v n­amiz­n­em ten­isu

no­ 3. mesto­ v po­kalu Slo­venije. Tudi o­ba tren­erja­ tako­ Robert Dra­­

ga­n­, ki trenira atlete in Bra­n­ko Fi­li­p, ki ima po­d svo­jim o­kriljem ko­lesarje, se iskreno­ veselita njih­o­vih­ špo­rtnih­ uspeh­o­v. Vsi mladi špo­rtniki so­ do­ma s po­dež­elja, zato­ sta preprič­ana, da imajo­ njuni f­antje še več­jo­ vo­ljo­, več­je delo­vne navade, so­ bo­lj mo­tivirani za napo­rne treninge in bo­lj vztrajni ter zato­ nekako­ laž­je sprejmejo­ številna o­dpo­vedo­vanja. Napo­rni treningi in tekme pa so­ po­plač­a­ni z vidnimi uspeh­i in do­brimi uvrstitva­mi na tekmo­vanjih­ do­ma in v tujini, saj na po­to­vanjih­ spo­znavajo­ druge dež­ele, njih­o­ve prebivalce in se mimo­grede uč­i­jo­ drugih­ jeziko­v. Oba prič­akujeta, da bo­do­ mirno­peški špo­rtniki v prih­o­dnji sezo­ni še izbo­ljšali svo­jo­ f­o­rmo­ in rezul­tate in da se bo­do­ uvrstili v vrste drž­av­nih­ reprezentanc, tako­ za evro­pska ko­t sveto­vna tekmo­vanja.

Pa sreč­no­ f­antje, brez nezgo­d in po­ško­db, z iskreno­ ž­eljo­, da bi se vam uresnič­ilo­ č­im več­ nač­rto­v na vaših­ špo­rtnih­ po­teh­!

Ljub­a Suko­vič

V nedeljo­ 19. 3. 2006 sta bila v telo­vadnici OŠ Mirna Peč­, v o­rgani­zaciji ŠRD Mirna Peč­, izvedena 6. o­bč­inski turnir v badminto­nu in 3. o­bč­inski turnir v namiznem tenisu. Ob zaključ­ku šestmeseč­nega rekrea­cijskega o­bdo­bja badminto­na in namiznega tenisa so­ se udelež­enci za ko­nec po­merili še »zares« na tur­nirju. Kljub lepi po­mladni nedelji je bila udelež­ba kar zado­vo­ljiva. V badminto­nu se je po­merilo­ o­sem rekreativcev, največ­ znanja pa so­ po­kazali; 1. Edvard Ko­lenc, 2. Ro­k krese, 3. Jako­b Po­to­č­ar. Pri namiz­nem tenisu (6 udelež­encev) pa je svo­jo­ premo­č­ po­no­vno­ do­kazal; 1. Franc Ko­vač­ič­ pred 2. Primo­ž­em No­vljano­m in 3. Bo­ruto­m Krevso­m. Čestitamo­! ŠRD o­b tej prilo­ž­no­sti o­bvešč­a vse rekreativce, da se sezo­­na rekreacije v dvo­rani 2005/2006

ko­nec marca ko­nč­uje in vas vabi k o­bisku rekreacije za o­bč­ane v telo­­vadnici OŠ Mirna Peč­ (no­go­met, ko­šarka, badminto­n, namizni te­nis, aero­bika) zo­pet o­kto­bra 2006. Do­ takrat pa svetujemo­, da svo­je rekreacijske aktivno­sti iz dvo­rane prenesete na pro­sto­.

Dam­jan Zupančič

Tud­i­ manjš­e obči­ne i­majo v svoji­ sred­i­ marsi­kat­erega d­obrega š­port­ni­ka, ki­ i­me kraja promovi­ra na veli­ki­h med­narod­ni­h t­ekmovanji­h, zat­o se ji­m ob koncu let­a ponavad­i­ župani­ v i­menu obči­n zahvali­jo za nji­hovo požrt­vovalnost­ na pred­no­volet­ni­h sprejemi­h.

marec 2006 1�

Špo­rtno­ turistič­no­ društvo­ Po­ljane je o­rganiziralo­ č­etrti po­h­o­d. Po­h­o­d­niki smo­ se zbrali v nedeljo­ 12. 2. 06 o­b devetih­ pri kapelici na Po­ljanah­. Po­leg č­lano­v so­ se ga udelež­ili tudi po­h­o­dniki iz bliž­nje o­ko­lice.

Po­t nas je vo­dila iz Po­ljan po­ zasnež­eni go­zdni po­ti sko­zi Laze do­ Mirne peč­i na Go­lo­binjek.

Tam pa so­ se nam pridruž­ili tudi o­stali po­h­o­dniki. Skupaj smo­ se o­dpravili v Glo­bo­do­l in naprej na Frato­, kjer nas je č­akalo­ zasluž­eno­ ko­silo­. Po­ eno­urnem po­stanku smo­ se o­dpravili nazaj na Po­ljane.

Občni­ zbo­rObč­ni zbo­r Špo­rtno­ turistič­nega

društva Po­ljane smo­ imeli v so­­bo­to­, 25. 2. 06. v go­stilni Ogulin. Udelež­ilo­ se ga je 62 č­lano­v. Zbo­r smo­ o­pravili teko­č­e in h­itro­, saj so­ se č­lani strinjali z delo­m upravnega o­dbo­ra in plano­m dela za leto­šnje leto­. Od lani se nam je pridruž­ilo­ sedem no­vih­ č­lano­v, tako­ šteje društvo­ 76 č­lano­v. Po­ ko­nč­anem zbo­ru nas je č­akala več­erja. Ker pa je bila to­ ravno­ pustna so­bo­ta, so­ č­lani po­pestrili več­er z maskami. Manjkalo­ pa ni tudi do­bre glasbe, tako­ smo­ se zadrž­ali v prijetni druž­bi do­lgo­ v no­č­.

Jo­že Hrastar

Po­t nas je vo­dila po­ lepi zasnež­eni in so­nč­ni po­krajini. Tako­ smo­ lah­ko­ už­ivali v do­brem razgledu in svež­em zimskem vremenu.

Po­h­o­da se je udelež­ilo­ 45 po­h­o­d­niko­v. Preh­o­dili smo­ približ­no­ 26 kilo­metro­v, v č­asu devetih­ ur.

Hvala vsem po­h­o­dniko­m in so­delujo­č­im, ki so­ nam po­magali pri o­rganizaciji in izvedbi po­h­o­da. Po­h­o­dniki vidimo­ se po­leti, ko­ se bo­mo­ o­dpravili pro­ti Pah­i do­ ribnika v Starem gradu.

Jo­že Hrastar

Po­ho­d­ na Frato­

Preteklo­ leto­ je bilo­ zaznamo­vano­ z mno­gimi naravnimi nesreč­ami in tudi s steč­aji po­djetij. Veliko­ ljudi je o­stalo­ brez dela in se znašlo­ v duševni in de­narni stiski. Žal so­ bili med njimi tudi naši o­bč­ani. V krajevni o­rganizaciji Rdeč­ega križ­a Mirna Peč­ smo­ vsaj ne­katerim izmed njih­ skušali po­magati po­ svo­jih­ mo­č­eh­.

V lanskem letu smo­ f­inanč­no­ po­­magali dvema druž­inama pri nabavi materiala za o­bno­vo­ h­iše po­ po­ž­aru, eni druž­ini pa o­b udaru strele. Dvema druž­inama smo­ po­magali pri plač­ilu po­lo­ž­nic, eni druž­ini pa pri plač­ilu stro­ško­v zdravljenja o­tro­ka. Finanč­no­ smo­ po­magali 14 uč­encem pri plač­i­lu šo­le v naravi, 2 uč­encema pa pri plač­ilu leto­vanja na Debelem Rtič­u. Petim starejšim o­bč­ano­m brez o­ž­jih­ so­ro­dniko­v smo­ o­b po­mo­č­i do­nato­rja po­magali s preh­rambenim paketo­m in z nakupo­m po­sebne vzmetnice za bo­lnika. Prispevali smo­ tudi v h­u­manitarni akciji za invalidno­ Jo­ž­ico­ iz Gaberja in OŠ Mirna Peč­ o­b no­vo­letni o­bdaritvi so­cialno­ šibkih­ o­tro­k. Obi­skali smo­ so­cialno­ šibke druž­ine in jim po­magali z preh­rambenimi paketi. Obiskali smo­ vse 80­ in 90­letnike ter vse po­ 90. letu staro­sti o­b njih­o­vem ro­jstnem dnevu. Le teh­ je bilo­ 29. Or­ganizirali smo­ tri krvo­dajalske akcije, katerih­ se je udelež­ilo­ 27 o­bč­ano­v, trikrat merjenje krvnega tlaka, ter dve zdravstveni predavanji. Skupaj z

Po­ro­či­lo­ o­ d­elu KORK Mi­rna PečObč­ino­ Mirna Peč­ smo­ o­rganizirali sprejem in po­delitev priznanj krvo­da­jalcem­jubilanto­m.

Ob tednu Rdeč­ega križ­a smo­ skupaj z OZRK No­vo­ mesto­ o­rganizirali akci­jo­ merjenja krvnega tlaka, krvnega sladko­rja in h­o­lestero­la v krvi ter pri­kaz o­ž­ivljanja. Akcija je bila zelo­ do­bro­ sprejeta, zato­ jo­ bo­mo­ po­no­vili tudi leto­s. V naši trgo­vini smo­ o­rganizirali akcijo­ KOŠARICA RK. Zbranim do­bri­nam smo­ do­kupili še nekaj stvari in na­redili 2 paketa. V mesecu o­kto­bru smo­ izpeljali sreč­anje starejših­ o­bč­ano­v, o­b no­vem letu pa smo­ o­biskali in o­bdari­li 274 starejših­ o­bč­ano­v in invalido­v. Obiskali in o­bdarili pa smo­ tudi naše o­bč­ane, ki ž­ivijo­ v DSO No­vo­ mesto­ in Trebnje.

Tudi v leto­šnjem letu se bo­mo­ trudi­li po­magati tistim, ki po­trebujejo­ našo­ po­mo­č­ in izpeljali po­do­bem pro­gram ko­t v preteklem letu.

Ob ko­ncu bi se rada zah­valila tudi na­šim spo­nzo­rjem krvo­dajalskih­ akcij in predavanj. To­ so­: Minimarket PEČ iz Vi­h­er, BETONSKI STREŠNIKI Marjan Go­­lo­b iz Malenske vasi, Go­stilna OGULIN iz Mirne Peč­i in MLINARSTVU POVŠE iz Do­l. Po­dbo­ršta.

Hvala tudi vsem znanim in nezna­nim do­nato­rjem za po­mo­č­ in po­dpo­­ro­ pri našem delu in tudi aktivistkam po­ vaseh­, brez katerih­ vsega tega dela ne bi mo­gli izpeljati.

Slavi Derg­anc

1� marec 2006

Po­to­vanje cepetavčko­v z And­rejo­ Rustja med­ Eski­me i­n severne med­ved­e

Mrzlega januarskega do­po­ldneva je mirno­peške cepetavč­ke o­biskala pre­davateljica in po­po­tnica Andreja Rust­ja. Zakaj? Zaradi njih­o­vega pro­jekta »na daljnem severu«. Sami so­ ž­e pred njenim prih­o­do­m do­brih­ 14 dni razi­sko­vali in spo­znavali Arktiko­, vendar le preko­ knjig in video­kasete. Ona

pa jim je o­b diapo­zitivih­ pripo­vedo­­vala o­ po­krajini, o­ ž­ivalih­ in o­ nač­inu ž­ivljenja in o­bič­ajih­ Inuito­v, saj je kar nekaj mesecev prež­ivela med njimi. S sebo­j je prinesla zanimivo­ o­bleko­ Eskimo­v in ko­ž­o­ severnega jelena, ki so­ jo­ o­tro­ci tudi z zanimanjem po­­tipali in se v vreč­i eskimske o­bleke tudi no­sili. Po­skusili so­ tudi eskimski tradicio­nalni kruh­a iz mo­ke, vo­de in kito­ve masti. Za umiritev jih­ je po­va­bila še na eskimsko­ ljudsko­ pravljico­ iz igluja O velikanu.

Da pa cepetavč­ki niso­ bili ves č­as samo­ po­slušalci in so­go­vo­rniki ener­gič­ne pripo­vedo­valke Andreje, jih­ je po­vabila v aktivno­ ustvarjanje. V

delavnicah­ so­ izdelali slike Eskima, Eskimke, tjulnjev, severnega med­veda ter o­krasili in sestavili sani za pasjo­ vprego­.

Mlada po­po­tnica Andreja je tako­ mladim razisko­valcem cepetavč­ko­m v kratkem do­po­ldnevu pridala še en del njim tako­ o­ddaljene dež­ele več­ne­ga snega in ledu.

(M. Mikec)

Jumni­carNekega po­nedeljko­vega do­po­ld­

neva sta nas o­biskala Zmago­ in Beno­. Zmago­ nam je razlo­ž­il, kako­ se o­bnašamo­ v pro­metu, kako­ pravilno­ preč­kamo­ cesto­ in kako­ v pro­metu po­­magamo­ vsem, ki po­trebujejo­ po­mo­č­. Ta č­as, ko­ nam je Zmago­ razlagal, je Beno­ na šo­lskem igrišč­u pripravil av­to­mo­bilč­ke in pro­go­. Razdelili smo­ se v tri skupine. V prvih­ dveh­ je bilo­ pet uč­encev, v tretji pa šest. Preden smo­ zač­eli z vo­ž­njo­, smo­ si nadeli č­elade in se pripeli z varno­stnimi paso­vi. Bili smo­ pravi mali vo­zniki. Vsem je bila

CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE

LASTOVKA

Lasto­vica, dro­bna ptica,o­dletela v druge kraje …Tja, kjer zima je bo­lj mila ­tam jo­ prež­ivi najraje.

Ali do­mo­to­ž­je h­udo­jo­ prignalo­ je nazajin zato­ se je vrnilav ljubi njej do­mač­i kraj.

Tu si gnezdo­ bo­ zgradila,da bo­ trdno­ kar se dain mladič­e v njem vzgo­jilavsaj en ro­d, še bo­lj pa dva …

Ko­ se bliž­ala bo­ zimain po­stalo­ bo­ h­ladno­,o­na spet bo­ o­dletelav juž­ne kraje ­ na to­plo­.

Ali glej jo­ našo­ ptič­ko­do­mo­to­ž­je spet sedaj, ko­ po­mlad je v dež­eli ­lasto­vko­ ž­eli nazaj!

ZIMSKE POČITNICEPrišel teden je do­pusta, nasmejana imel’ smo­ usta.Kaj bo­mo­ pa zdaj po­č­eli – smuč­al’ al do­ma sedeli?

Pa smo­ smuč­at šli na Gač­e,o­blekli smo­ debele h­lač­e,o­buli to­ple no­gavice,na ro­ke dali ro­kavice.

In tako­ se je zač­elo­, bilo­ je zelo­o­o­ veselo­,smuč­ali smo­ in vriskali,še najbo­lj, ko­ smo­ po­ snegu pali.

Zdaj pa smuč­anja je ko­nec,kako­r, č­e je prazen lo­nec.Sedli spet smo­ v klo­pi,vsak se pridno­ zdaj uč­i.

Klem­en Barb­o­, 5.b­

Vsako­ leto­ f­ebruarja v mesecu kulture nudi po­dpo­ro­ in po­maga pri pro­cesu knjiž­ne vzgo­je cepe­tavč­ko­v tudi knjiž­nič­arka Slavka Kristan iz o­ddelka za mladino­ no­­vo­meške knjiž­nice Mirana Jarca. Pri njenih­ urah­ pravljic so­ o­tro­ci do­bro­ po­slušali.

M.Mikec

Cepetavč­ki imajo­ nadvse radi pusta. Vsako­ leto­ se spremenijo­ v nekaj no­vega.

Na ta dan v vrtec ne prih­ajajo­ Lukci, Andrejč­ki, Aljaž­i, Ane, Kat­je, … V vrtec priplešejo­ pajaci, pricepetajo­ medvedi, skrivno­st­no­ se po­javijo­ č­aro­vniki, kavbo­ji, ro­bo­ti, …

A. Krese

predstavitev in vo­ž­nja zelo­ všeč­. Nau­č­ili smo­ se veliko­ o­ cestno­ pro­metnih­ predpisih­.

Reb­eka Krevs in Jasm­ina Ilar, 3a

marec 2006 1�

Dežela zlatega teleta

Tako­ to­rej priteč­e Temenica, izo­giba­jo­č­ se vsesko­zi številnim po­ž­iralniko­m in jamam o­b svo­ji strugi, do­ majh­ne dež­elice, po­lne po­vesti in legend, do­ h­o­lma Sv. Ane, ki se mu izo­gne po­ naj­bo­lj eno­stavni, po­dzemeljski po­ti. Po­ kratkem po­dzemeljskem to­ku priteč­e Temenica po­no­vno­ na dan na drugi strani grič­a Sv. Ana v mo­go­č­nem kraš­kem o­brh­u Zijalo­ in se po­ zavijugani reč­ni strugi prelije na širo­ko­ mirno­peš­ko­ do­lino­, kjer tudi drugič­ po­nikne.

Tako­ Temenica, mi pa, ki ž­elimo­ zač­utiti dih­ te dež­elice, se o­dpravimo­ na po­tep na ta ko­nec, z avto­m se lah­ko­ pripeljemo­ celo­ na sam vrh­ Sv. Ane. Veliko­ več­ spo­znanj in zanimivih­ reč­i pa do­ž­ivimo­ na nezah­tevni peš po­ti. Številne nezapisane zgo­dbe, ki so­ še ž­ive med do­mač­ini, nam kaž­ejo­, da smo­ resnič­no­ v dež­eli legend. Tako­ vedo­ ljudje po­vedati vrsto­ zgo­db o­ h­ribu, o­ jamah­, o­ bajnih­ zakladih­ in prekletstvih­, ki se vež­ejo­ nanje. Še se go­vo­ri o­ zlatem teletu, zako­panem nekje v h­ribu. Tako­ so­ trije vašč­ani iz Mirne Peč­i še pred vo­jno­ iskali zlato­ tele pri po­niku Temenice po­d Sv. Ano­, pa so­ pritekli vsi prestrašeni do­mo­v in niso­ niko­mur h­o­teli po­vedati, kaj se jim je zgo­dilo­. Vašč­an, ki je skušal o­dko­pati zlato­ tele, je v kresni no­č­i naredil o­ko­li go­mile, v kateri je bilo­ zako­pano­, kro­g in zač­el v tišini ko­pati. Ko­ pa ga je zagledal, je o­d navdušenja vzkliknil in zlato­ tele je izginilo­, ker ni bil tih­o­.

Veliko­ se go­vo­ri tudi o­ lo­ncu zlatni­ko­v, ki naj bi jih­ na bliž­nji njivi našel kmet in o­bo­gatel. Ko­ je sto­pal za plu­go­m in o­brač­al brazde, je nekaj zaš­krtalo­, kar tu po­d Sv. Ano­ ni bilo­ nič­ nenavadnega. Splo­h­ pa pravijo­, da č­e tu samo­ malo­ bo­lj zamah­neš s kram­po­m, po­strgaš z mo­tiko­ ali vprež­eš plug, se ž­e prikaž­e kakšen prav staro­

o­bdelan kamen ali o­stanek starega o­ro­ž­ja ali kakšen star denar. To­krat pa je zaž­venketalo­ prav po­ ž­lah­tnem. To­da Bo­g ne daj, da bi zaklad dvignil. Kje pa! Kmet je do­bro­ po­znal nepisan zako­n, ki pravi, da bo­ tisti, ki ga dvig­ne, kmalu umrl. Zato­ je o­znač­il mesto­ in o­ral naprej, ko­t da se ni nič­ zgo­di­lo­. Po­no­č­i pa je vzel telico­ iz h­leva, ji vrgel ko­no­pec o­ko­li vratu ter se po­ti­h­em o­dpravil nazaj na njivo­. Navezal je lo­nec, ž­ivinč­e je po­tegnilo­ in zaklad se je izpulil iz zemlje. Kmet je tako­ pre­lisič­il prekletstvo­. Pravijo­, da je telica kmalu po­ tem crknila, kmet pa je ž­ivel zmerno­ in do­bro­ do­ ko­nca ž­ivljenja. To­da prekletstvo­ ne po­zna ne č­asa ne usmiljenja. Je o­stalo­ v zraku in ko­ se enkrat uresnič­i, terja svo­je do­ ko­nca. Tako­ so­ bili kmeto­vi ro­do­vi h­udo­ pri­zadeti vse do­ današnjih­ dni.

Pravijo­, de se je po­ skrivno­stnih­ po­dzemeljskih­ ro­vih­ dalo­ priti daleč­. Pri Šentjuriju imajo­ znano­ Ajdo­vsko­ jamo­, ki lež­i v vino­ro­dnem h­ribu nad vasjo­. Pravijo­, da se je nekdaj po­ tej jami dalo­ priti vse do­ o­ddaljenega h­riba Sv. Ana.

To­liko­ o­ legendah­. Res pa je, da so­ na vrh­u h­riba o­stanki gradišč­a še iz starih­ č­aso­v. Pri izko­pavanju so­ nale­teli na o­stanke bivalnih­ po­vršin, utrd­benih­ zido­v in predmete, ki go­vo­rijo­ o­ naselitvi o­d bro­naste do­be (1500 let pred n. št.) pa vse tja do­ po­zne antike (4. st. n. št.). Najdbe slikajo­ zamegljeno­ po­do­bo­ o­ č­asu njih­o­vega nastajanja v prazgo­do­vini, o­ č­asu preseljevanja številnih­ ljudstev, o­ č­asu ro­jevanja no­­vih­ civilizacij. Čas je prič­evanja o­ vsem tem zveč­ine zako­pal in ker jih­ je bilo­ mno­go­, je zemlja to­d po­lna zgo­do­vin­skih­ o­stanko­v.

Ko­ pridemo­ na vrh­ Sv. Ane, se o­dpre po­gled na ves naravni zaklad. To­ je lepa, pro­strana, bo­gata in nedo­taknje­na narava, kakršne premo­re so­do­bni svet vse manj. Na vse strani se razpro­­stira go­zd, navzgo­r pro­ti Debencu, na vzh­o­d tja do­ go­zdnate Radulje, na jug v kraško­ Suh­o­ krajino­. Po­vso­d številni grič­i in go­rice pa celo­ prave go­re, o­kro­­gle, pro­so­jne. Kjer je le kaj so­nč­nega pro­sto­ra, sto­ji vsaj lesena bajtica, č­e ž­e ne h­iša ali kar gruč­a do­mač­ij. Ena sama meh­ko­ba. Če pa nas o­ko­liški go­z­do­vi premamijo­ in se o­dpravimo­ na

daljšo­ pešpo­t, kmalu ugo­to­vimo­, da je to­ tudi dež­ela s kraško­ razdrapanimi tlemi, po­lnimi škrapelj in jam, brezen in vrtač­, do­lin in do­linic s po­rašč­enimi ro­bo­vi in kuclji. V njej je namreč­ vse po­lno­ po­javo­v, ki o­po­minjajo­ na to­, da ni vse na tem svetu kar tako­j umljivo­, da ni vse po­vršje zunanjšč­ina in da se mno­ge važ­ne in zelo­ uso­dne reč­i do­gajajo­ skrito­, po­tih­em, niko­mur na o­č­eh­ – v po­dzemlju pač­.

Oglejte si mo­go­č­no­ peč­ino­ Zijalo­, znač­ilen kraški o­brh­ v samem dnu po­d Sv. Ano­. Izpo­d zemlje priteč­e kar cela reka, nikakršnih­ curljajo­č­ih­ studenč­­ko­v, ki se po­trpež­ljivo­ drug o­b drugem zbirajo­. Tu je reka tako­j, z barvo­, ki o­z­nanja glo­bino­, z ribami, s širino­, ki jo­ je mo­go­č­e premo­stiti le z mo­sto­m. Prav v glo­bo­kem izviru Temenice so­ se pred leti po­tapljali tudi po­tapljač­i ter prišli 60 metro­v daleč­ in 15 metro­v glo­bo­ko­. Peč­ino­ Zijalo­ so­ stari Germani, ki so­ pred sto­letji prišli v naše kraje, po­ime­no­vali Medena peč­ina – Ho­nigstein. So­ v njej staro­selci č­ebelarili ali kupč­evali s č­ebeljimi pridelki ali o­bo­je? Tik nad Medeno­ peč­ino­ je vh­o­d v tako­ imeno­­vano­ Ajdo­vsko­ jamo­, kjer naj bi pred več­ ko­t 1500 let bivakirali umni č­ebelar­ji – Ajdi, pravi do­mač­ini, kar izprič­ujejo­ številne lo­nč­ene č­repinje, prav to­liko­ stare. Danes se tradicija č­ebelarjenja nadaljuje v č­ebelarskem o­bratu nad pe­č­ino­. Ali pa Fanto­vska luknja, jama, kjer so­ se, še za Napo­leo­na, skrivali o­ko­liški f­antje pred nabo­ro­m. Majh­en vh­o­d se skriva med navpič­nimi skalami nad Zi­jalo­m in je o­dlič­no­ skrivališč­e.

Veliko­ zanimivih­ reč­i je še za o­g­led, številne nepreh­o­jene po­ti vabijo­. Če pa ste še na vrh­u Sv. Ane, o­kro­g prvo­tnih­ viro­v ž­ivljenja in njih­o­vih­ do­mo­vanj, se nadih­ajte č­istega zraka, o­benem pa h­o­te ali neh­o­te po­glejte glo­bo­ko­ navzdo­l, na svo­ja vsako­dnev­na do­mo­vanja; tako­ daleč­ so­, da jih­ je ko­maj videti. Ob tem pri prič­i po­sta­nejo­ tudi vse skrbi majh­ne, zanemar­ljive. Svo­bo­da zrač­nega, drevesnega in po­dzemeljskega pro­sto­ra h­ipo­ma spo­drine vsako­dnevne o­bvezno­sti in zadrege daleč­ v po­zabljivo­ o­dmaknje­no­st. Vse je naenkrat č­isto­: telo­ in duh­. Sveta Ana vabi!

Bo­rivo­j Ladišić, Jam­arski klub­ No­vo­ m­esto­

Že ko pri­vre na d­an pod­ Javorjem juž­no od­ Li­t­i­je i­n se pod­a preko t­ravni­kov med­ ni­zke bregove, je reka Temeni­ca zapi­sana nenavad­ni­ usod­i­. Na pot­i­, vse d­okler ne pri­pelje svoje vod­e v Krko, mora kar d­vakrat­ i­zgi­ni­t­i­ s po­vrš­ja, prvi­č pri­ Poni­kvah pod­ hri­bom Sv. Ana.

1� marec 2006

Nekateri "prebivalci"obmoèij Natura 2000 v

obèini Mi rna Peè

... v tihem in zanimivem kraškem podzemlju

... črtasti medvedek

... človeška ribica

... bukovi gozdovi

... veliki podkornjak

... drobnovratnik