Glasilo MP št. 35

Glasilo Občine Mirna Peč št. 35, december 2009

str. 24Uspel šolski bazar

str. 10Janez Rihtaršič, mirnopeški župnik

str. 20Vaja ob mesecu požarne varnosti

december 2009Glasilo Občine Mirna Peč2

Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasiloizdaja Občina Mirna Peč, Trg 28216 Mirna Peč

Elektronska pošta: [email protected]

TRR 01370-0100015628

Telefon: 07/39 36 100Faks: 07/39 36 107

Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisanv razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002).

Glavni in odgovorni urednik:Zvone Lah, župan

Uredniški odbor v sestavi: Polona Kramar, Luka Piko, Ljuba Sukovič, Tatjana Kupljenik in Mira Barbo

Pri pripravi te številke glasila jesodelovala zunanja sodelavka:Tanja Sluga

Lektorirala: Tanja Sluga

Oblikovanje in grafična priprava:Tiskarna Jordan

Tisk: Tiskarna Jordan, Krško

Naklada: 1000 izvodov

Uredništvo si pridržuje pravicodo preoblikovanja besedil v vsebinskoin oblikovno ustrezne članke.

ž u p a n o v a b e s e d a

iz občinskih klopi

Končuje se leto, ki je s tako imenovano finančno krizo marsikateremu pod-jetju porušila načrte za prihodnost. Še več, zaradi manjših naročil so bila primorana odpuščati delavce. Razen brezposelnih delavcev se kriza večine prebivalcev še ni bistveno dotaknila. Na socialnem področju se kriza še ne pozna. Država načrtuje bistveno manjše prihodke v proračun. Nado-knaditi jih bo potrebno z zadolževa-njem za leti 2010 in 2011. Medtem ko prihodki padajo, bi morala država

tudi zniževati javno porabo. Pa se to ne dogaja. Še več, ustavljeni so tudi že pripravljeni projekti, ki bi, predvsem gradbenim podjetjem, zagotovili vsaj nekaj dela. Bojim se, da bo kriza daljša in hujša kot jo predstavlja vlada in bo pošteno udarila po žepih predvsem najnižji sloj prebivalcev. Menim, da bo kriza pokazala zobe šele v priho-dnjem letu.

Načrtovati bo potrebno bolj skromno. Tudi občinam se obeta manj denar-ja, tako lastnih prihodkov, kot tistih, s strani države. Vse več je s predpisi veza-nih sredstev in vse manj investicijskega denarja. S temi sredstvi je potrebno gospodarno ravnati in jih nameniti za tiste investicije, ki bodo izboljšale ka-kovost bivanja in omogočile hitrejši ra-zvoj gospodarstva. Brez večjih lastnih prihodkov bomo občine težko pripe-ljale zdravo pitno vodo v sleherno go-spodinjstvo ali primerno obnavljale in vzdrževale že zgrajene občinske ceste. Po izkušnjah nekaterih drugih občin, naj bi nam ta denar zagotovile indu-strijska in gospodarska cona, vendar je tudi investitorje kriza upočasnila.

V Mirni Peči se nam obetata kar dve novi trgovini. Najbrž si vsi želimo, da bi bila vsaj ena zgrajena čimprej. Avtocesta in priključna cesta naj bi bili zgrajeni do konca junija priho-dnjega leta. V kolikor bo Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo z za-konom določen delež za izgradnjo šole, vrtca in športne dvorane, bomo z gradnjo začeli najkasneje sredi pri-hodnjega leta. Investicija je za našo občino ogromna, bo pa zagotavljala kakovosten pogoje za izvajanje pred-šolske vzgoje in osnovnošolskega izo-braževanja za več desetletij. Šole se ne gradijo na vsakih par let. Skratka pred nami je vsaj nekaj težkih let. Skupaj z občinsko upravo in večino občinskih svetnikov se bomo kljub zaostrenim pogojem prizadevali uresničiti vse za-stavljene cilje.

Želim vam vesele božične praznike, srečno in zdravo novo leto, v katerem naj se vam izpolnijo vse želje in vsa pričakovanja!

Zvone Lah, župan

Na naslovnici: vrhpeške jasliceAvtor fotografije: Janez Sluga

POrOčiLO s 23. rEdNE sEjEObčiNskEGa svETa ObčiNE MirNa PEč

Na septembrski redni seji Občinskega sveta so se svetniki seznanili z vsebino pogodbe o sodelovanju pri zagotavljanju varstva pred požarom in elementarnimi nesrečami. Vzrok za podpis pogodbe je bil v tem, da Gasilsko reševalni center Novo mesto na območju ostalih občin ne more več opravljati intervencij brez-plačno. Ker pa želimo imeti zagotovljeno dobro protipožarno varstvo, je prišlo do podpisa omenjene pogodbe. Obravna-van je bil tudi predlog Odloka o progra-mu opremljanja in merilih za odmero ko-munalnega prispevka za javni vodovod na Poljanski gori ter sprejet Odlok o so-bodajalstvu v nestanovanjskih objektih v Občini Mirna Peč. Župan je svetnikom podal polletno poročilo o izvrševanju proračuna občine za 2009. Svetniki so potrdili še Odlok o ukinitvi Odloka o za-časnih ukrepih za zavarovanje območja

Glasilo Občine Mirna Peč 3december 2009

anketa

Leto, vredno spominadecember naznanja tisti čas v letu, ko se radi oziramo nazaj na iztekajoče se leto in pri sebi razmišljamo, kakšno je bilo. kaj v njem se bo zapisalo med spomine, ki jih bomo nesli s seboj v novo leto, v nov list življenja, kaj od tega bi morda najraje pozabili. je bilo to leto zaradi česa prav posebno ali pač leto kot vsako drugo, brez izstopajočih dogodkov? Po čem si bodo zapomnili letošnje leto, smo povprašali otroke in starše mirnopeškega vrtca in šole.

Besedilo in foto: Tatjana Kupljenik

urejanja prostora na podlagi Programa priprave za občinski lokacijski načrt IC Dolenja vas ter sklep o prenosu lastnin-ske pravice kljub začasnim ukrepom. Glede na to, da se je pojavil možni kupec Osnovne šole Globodol, so svetniki skle-nili, naj svoj program pred odločanjem o prodaji predstavi krajanom Globodola. Sprejemali so se tudi sklepi o ukinitvi jav-nega dobra.

POrOčiLO s 24. rEdNE sEjE ObčiNskEGa svETa ObčiNE MirNa PEč

Svetniki so se 24. novembra zbrali na 24. redni seji. Na njej so svetnika Gregorja Parklja potrdili za člana Odbora za ne-gospodarstvo, člana Komisije za volitve in imenovanja ter Statutarno pravne komisije. andreja kastelica so potrdili za predsednika Komisije za mandatna vprašanja, domna rajšlja pa za predse-dnika Statutarno pravne komisije. Spre-jeli so tudi Odlok o programu opremlja-nja in merilih za odmero komunalnega prispevka za javni vodovod na Poljanski gori, enak odlok za Dobje, Poljane, Vrh-peč in Jelše pa prestavili na eno od nasle-dnjih sej. Izdelovalki OPN-ja sta še enkrat svetnikom podrobno predstavili njegov sprejem, direktorica Razvojnega centra Mojca Špec Potočar je orisala delo Ra-zvojnega centra, še posebej dejavnosti, v katere je vključena Občina Mirna Peč. Sprejela sta se tudi Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka Občine Meč o pro-računu občine za leti 2009 in 2010. Spre-jet je bil Sklep o načinu prenosa gospo-darske javne komunalne infrastrukture in sicer zato, ker se z januarjem 2010 sred-stva, ki so bila evidentirana kot sredstva v upravljanju pri Komunali Novo mesto, prenesejo na občino. Sprejet je bil Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s pre-moženjem Občine Mirna Peč v 2010 ter sklep o nadaljevanju nerealiziranih pro-daj iz preteklih let. V posamični program prodaje so svetniki uvrstili še prodajo Osnovne šole Globodol in sprejeli sklep o ukinitvi statusa javnega dobra.

Irena Mežan, občinska uprava

jožica in anja Cesar, veliki kalLetošnje leto je bilo prav dobro. Bilo je tudi naporno, saj veste, služba, družina … Po izteku porodniškega dopusta sem zopet nastopila službo in zato je postalo življenje naporneje. Ampak na splošno je bilo pa leto lepo in kot takega si ga bom tudi zapomnila.

robert in Nik dragan, Petelinjek pri Novem mestuZa našo družino bi lahko dejal, da je bilo leto posebno, a tudi naporno. Najbolj po-sebno seveda zato, ker smo dobili nove-ga družinskega člana. Starejšima dvema sinovoma pa bo ostalo v spominu, ene-mu po tem, da si v njem ni nikoli ostrigel las, drugemu pa po tem, da se je letos navadil in začel z veseljem hoditi v vrtec.

jože GolobinjekČe bi o tem vprašal najmlajšo v naši dru-žini, bi zagotovo rekla, da si bo leto zapo-mnila zaradi Miklavža, ker je ta dogodek še vedno aktualen. Sam si ga bom zapomnil po čudovitem družinskem dopustu, ker sicer je bilo leto precej delovno obarvano.

andrej in Nejc Gašperič, biška vasLetošnje leto ni bilo nič kaj posebno. Morda si ga bom zapomnil po tem, da nam je doma uspelo realizirati eno od večjih opravil, ki je bilo že dlje časa v na-črtu. Sicer pa se v letošnjem letu na no-benem področju ni zgodilo nič takega, kar bi posebej izstopalo iz dolgoletnega povprečja.

Želimo vam vesel božič ter srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 2010!

Na pomoč! PGD Mirna Peč

»Niso le sladke sanje, ki za hip zaživijo v nas.Ves svetel in lep ni le praznični čas.Je misel, ki naj nas vodi skozi vse leto, vse dni:naj dobrota prebiva med vsemi ljudmi.«

Kdo izvaja zimsko vzdrževanje na občinskih cestah?


občinska uprava sporoča

Prišla je zima in hkrati čas, ko je na cestah potrebno zagotoviti ustre-zno izvajanje zimskega vzdrževanja. Občina je zato tudi to leto z izvajalci že sklenila pogodbe za izvedbo plu-ženja in posipanja cest. Ob izvajanju tovrstnih del se občani z vprašanji po-gosto obračajo na občinsko upravo. Med vprašanji, ki se večkrat pojavljajo je tudi ta, kdo je pristojen za pluženje ali posipanje v njihovem naselju ozi-roma na posamezni cesti. V pojasnilo so zato v nadaljevanju navedeni izva-jalci, ki bodo vzdrževali ceste v zimski sezoni 2009/2010:• Podjetje CGP d.d. iz Novega me-

sta vzdržuje naslednje lokalne ceste:

• Mirna Peč – Gorenji Globodol – Dolenji Globodol in cesta proti Jordankalu,

• Mirna Peč – Dolenja vas,• Mirna Peč – Malenska vas – Vrho-

vo pri Mirni Peči,• Malenska vas - Gorenji Podboršt

– Golobinjek.

Na javnih poteh in na preostalih ob-činskih lokalnih cestah, pa izvajajo zimsko službo naši naslednji krajani (samostojni podjetniki in krajani z re-gistrirano dopolnilno dejavnostjo):Primož Pugelj iz Velikega Kala – plu-ženje cest v naseljih Globočdol, Hmeljčič (brez Hmeljčarske gore), Sela pri Zagorici, Mali Kal, Veliki Kal, Orkljevec, zaselka Marof in Rogovila (oba M.P.) in posipanje istih cest,

Izgradnja priključne ceste spreminja obstoječi prometni režimvozniki, ki se vozijo na relaciji Mirna Peč – dolenja vas lahko pogosto zaznajo, da izgradnja priključne ceste do Mirne Peči velikokrat pogojuje spremembo pro-metnega režima na tej relaciji. Priključna cesta, ki bo center Mirne Peči povezala z bodočo avtocesto, namreč večkrat prečka ali drugače poseže v obstoječe ob-činske ceste. Občinska uprava in inšpektorat ob tem poskušata zagotoviti, da se ti vplivi zmanjšujejo na najmanjšo možno mero in da se z dodatnimi pogoji ter navodili izvajalcem izgradnje avtoceste, zajamči ustrezna ali vsaj minimalna prometna varnost na naših cestah.

Trenutno zaradi izgradnje priključ-ne ceste veljajo naslednje po-membnejše spremembe na naših cestah:Območje Češenc: izva-jalec CGP d.d. iz Novega mesta gradi traso ceste, v projektu poimenova-ne deviacije 1-11. Zaradi omenjene gradnje je za-prta cesta Postaja - Če-šence. Obvoz za obmo-čje Češenc je urejen skozi center naselja Mirna Peč. Zapo-ra naj bi tra-jala najdlje do 30. junija 2010, do takrat pa mora izvajalec v skladu s projektom, na območju rušitve cest izgraditi tako nove odseke cest kot tudi cestne priključke. Na cesti Mirna Peč – Postaja pa je zaradi gradbiščnih priključ-kov in del v neposredni bli-žini cestišča promet oviran. Območje gostilne Špolar, Postaja: izvajalec Vegrad d.d. iz Velenja gradi pokriti vkop. Skozi ta objekt bo potekala priključna cesta od avtoceste do pokopališča v Mirni Peči, nad objektom pa mora izvajalec ceste porušiti in te po izgradnji objekta tudi obnoviti. Zaradi omenjene izgradnje je, z izjemo za promet pešcev in kolesarjev, zaprt dostop do območja Marofa. Obvoz je urejen skozi center naselja Mirna Peč, Rogovilo in Veliki Kal, zapora pa naj bi trajala najdlje do 29. aprila 2010.Dolenja vas: izvajalec SCT d.d. iz Ljublja-ne in izvajalec Cestno podjetje Maribor

d.d. gradita traso avto-ceste ter priključno

cesto v smeri Šentjurija na D o l e n j s k e m . Zaradi nada-ljevanja grad-benih del je bila potrebna že druga pre-u s m e r i t e v

občinske ceste Mirna Peč – Do-

lenja vas na tem ob-močju. Asfaltiran obvoz

je tako »po novem« speljan skozi podvoz 3-2 avtoceste, pro-

met pa je zaradi omejene pregle-dnosti, relativno velikega vzdol-žnega sklona in del ob cesti oviran ter tudi zato hitrostno omejen. Taka ureditev naj bi trajala najdlje do 30. junija 2010, ko mora biti iz-gradnja avtoceste zaključena.

Kot že omenjeno, predstavniki občinske uprave, policijske po-staje, inšpektorata in redarstva, redno spremljamo promet na na-ših cestah in izvajalce na avtocesti

opozarjamo na spoštovanje določil pro-metne zakonodaje ter na zahteve, ki jih je občina podala v soglasjih izvajalcem. V soglasjih je izvajalcem pogosto poda-na obveza, da občane o spremembah na cestah obvestijo preko javnih medijev. Tako taka obvestila kot tudi naše infor-macije v občinskem glasilu pa, upamo, prispevajo k večji obveščenosti občanov in s tem tudi k večji previdnosti na cestah v času, ko se nam zaključek gradnje avto-ceste vse bolj približuje.

Andrej Kastelic, občinska uprava

zimsko vzdrževanje na občinskih cestah?

Glasilo Občine Mirna Peč 5


december 2009

Stane Žagar iz Jelš, s podizvajalcem Marjanom Matohom iz Vrhpeči - plu-ženje cest v naseljih: Jelše, zaselek Sv. Ana, Biška vas, zaselek Laze, Mirna Peč (brez Rogovile, Šrange, Postaje in Marofa), zahodni del Gorenjega Pod-boršta in posipanje istih cest ter cest v Vrhpeči,Edo Lužar iz Šentjurija - pluženje cest v naseljih Hrastje (brez Laz), Poljane, Čemše, Šentjurij, zaselek Hmeljčarska gora, Dolenja vas in zaselek Postaja (M.P.) ter posipanje istih cest,Anton Klemenčič iz Goriške vasi - pluženje cest v zaselku Šranga (M.P.), Jablan, Vrhovo, Goriška vas, Grč Vrh, Golobinjek, Dolenji Podboršt, vzho-dni del Gorenjega Podboršta, Mali Vrh, Malenska vas in makadamski del lokalnih cest med Dolenjim Globodo-lom in Prečno, vključno s posipanjem istih cest ter cest v Globodolski dolini,Anton Strajnar iz Gorenjega Globo-dola - pluženje cest v naseljih Gorenji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji Globodol,Roman Matoh iz Vrhpeči - pluženje cest v naselju Vrhpeč (brez zaselka Sv. Ana).

Za čiščenje snega iz dostopnih poti do pokopališča, čiščenje pločnikov, površin okoli javnih ustanov in ozna-čenih parkirnih površin ter ostalih jav-nih površin sta zadolžena: za strojno čiščenje občan Stane Žagar, za ročno čiščenje pa občinski delavec Niko Grabnar.

Andrej Kastelic, občinska uprava

Varovanje okolja in ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčihZ NOviM LETOM bO Z OdPa-dNiMi NaGrObNiMi svEčaMi TrEba ravNaTi OkOLjU bOLj PrijaZNO

Za nami je 1. november, praznik spomina na mrtve ali praznik vseh svetih. Vsako leto mine kot najbolj miren prazničen dan v letu. Šopki cvetja, goreče sveče, spomin-ski obredi in tiho postajanje med grobovi naših bližnjih, pokojnih. Ko pa sveče uga-snejo in grobove pospravimo, se napolnijo kontejnerji z mešanimi komunalnimi od-padki, kamor pa odpadki sveč ne sodijo. Izvajalec javne službe namreč ločeno zbra-nih odpadnih sveč ne sme odla-gati ali jih oddajati v odlaga-nje, ampak bo potrebno odpadne nagrobne sveče reciklirati … Slovenci ob pr-vem novembru prižgemo več sveč kot kateri-koli drug narod, zato se je težav z odstranjeva-njem odpadnih nagrobnih sveč zavedla tudi naša država, ki je sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečam. Uredba predvideva uredi-tev ločenega zbiranja sveč z novim letom.

kaM s svEčaMi, kO LE-TE UGasNEjO?

Podjetje Oklešen d.o.o. Novo mesto, ki s pokopališčema v Mirni Peči in Globodo-lom upravlja kot koncesionar, na področju urejanja pokopališč skrbi tudi za okolje. Tako bo, glede na veljavno državno ured-bo, z januarjem 2010 zagotovil, da se bodo odpadne nagrobne sveče zbirale in zača-sno skladiščile kot posebna frakcija odpad-kov s pokopališč v posebnih zabojnikih, označenih z napisom »samo za odpadne nagrobne sveče«. Tako se odpadne sve-če ne bodo mešale z drugimi odpadki in se bodo oddale izvajalcu občinske javne službe ločeno od drugih odpadkov s poko-

pališč. Obiskovalci pokopališč bodo tako imeli možnosti in tudi obveznost ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč. Na območju občine Mirna Peč sicer že ne-kaj časa uvajamo sistem ločenega zbiranja vseh vrst odpadkov na zbiralnicah oziroma ekoloških otokih. Z januarjem pa bodo tako tudi na pokopališčih v Mirni Peči in Gorenjem Globodolu postavljene posode/kontejnerji za zbiranje odpadnih sveč, kar sicer predpisuje prej omenjena uredba.

držiMO sE NačELa: »PrEPrE-čUj – ZMaNjŠaj – UPOrabi ZNOva – rECikLiraj!«

Odpadne sveče, ki so izde-lane iz različnih plastič-

nih materialov, pred-vsem PP in PVC, bo

potrebno recikli-rati in tako iz njih pridobiti nove surovine za druge izdelke. Poleg plastičnih materialov sta v

odpadni sveči še vosek in kovina.

Vse te komponente se v procesu reciklaže

ločijo in ločeno predela-jo.

Vendar je reciklaža odpadnih sveč zaradi sestavljenih materialov plastike okoljsko in finančno zahtevna, zato je v Sloveniji pomembno, da spremenimo do-sedanje navade ter zlasti ob dnevu spomi-na na mrtve pomislimo ali je smisel tega dneva v obilici plastičnih sveč na grobovih. Bistveno večji poudarek moramo name-niti vzpodbujanju nematerialnih vrednot. Potrošniško smo Slovenci primerljivi z raz-vitimi evropskimi državami, vendar pa za-ostajamo z okoljsko odgovornostjo za več kot 10 let. S pravilno izbiro embalaže lahko tudi po-trošniki vplivamo na zmanjšanje količin odloženih odpadkov, saj je na tržišču na voljo veliko trajnih ohišij okolju prijaznej-ših sveč. Postanimo okoljsko odgovorni!

Mira Fabjan Barbo, občinska uprava



akTivNOsTi, ki POTEkajO v ZvEZi s PrOjEkTOM

Z namenom, da svojim občanom v čim večji meri pomaga pri zadovoljevanju njihovih potreb, je občina že pred leti za-čela iskati možnosti spodbujanja razvo-ja izgradnje širokopasovnega omrež-ja na območju mirnopeške občine, ki je za današnji čas tudi edino sprejemljivo. Ugotovila je, da obstajajo določena evropska sredstva za sofinanciranje izgradnje OŠO na območjih, ki nimajo možnosti dostopa do internetnih po-vezav in so za to namenjena določena sredstva na število gospodinjstev (raz-pis Ministrstva za gospodarstvo - MG oz. MVŠZT). Prijavitelj na razpis je lahko samo občina, ki mora pred prijavo na razpis za sofinanciranje sredstev EU iz-brati izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja novih OŠO, ki v nadaljeva-nju omrežje izgradi in kasneje omrežje ponudi različnim operaterjem pod ena-kimi pogoji. Sodelovanje občine je torej možno le v obliki javno - zasebnega partnerstva. Seveda je želela občina izbrati takega izvajalca oz. ponudnika, ki bo predlagal najbolj optimalne reši-

Projekt »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Mirna Peč«Občina Mirna Peč je seznanjena s problematiko internetnih povezav oziroma z dostopnostjo do odprtih širokopasovnih povezav in omrežij (v nadaljevanju: OŠO), ki omogočajo hitrejše prenose podatkov, saj se občani zaradi tovrstnih proble-mov obračajo tudi na občino.

tve glede na podane zahteve (čim večja pokritost območij s komercialnim intere-som ponudnika, čim nižja cena dostopa ponudnika storitev do končnih uporab-nikov ter izbira najbolj optimalne tehno-loške rešitve za zagotavljanje pokritosti podanih potreb in odprtost za nadgra-dnjo ter razvoj ponujenega omrežja v prihodnosti).

sOdELOvaNjE v kONZOrCijU PETih ObčiN

Dejstvo pa je, da je naša občina pre-majhna, da bi v tem projektu sama lahko uspela (glede na evidentirano število go-spodinjstev brez dostopa do OŠO na MG, ki je kriterij za dodelitev sredstev, imamo z individualnim nastopom zaradi nizke vrednosti investicije zelo majhne možno-sti pri izbiri izvajalca in uspehu na razpisu MVŠZT), zato smo začeli izvajati aktivno-sti v smislu povezovanja občin, da bi na ta način pridobili večji obseg sredstev EU in da bi na razpisu sploh uspeli. Tako smo se v lanskem letu uspeli povezati še s šti-rimi sosednjimi občinami (žužemberk, Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Tre-belno), ki imajo enak interes za skupno

sodelovanje - to še posebej aktivno po-teka v letošnjem letu. Vsak posebej in vsi skupaj smo morali zagotoviti vrsto nor-mativnih pogojev za izpolnitev pogojev za sodelovanje na razpisu za pridobitev sredstev EU. V naši občini (in tudi obči-nah partnericah) smo tako do sedaj spre-jeli odlok o načinu sodelovanja javno zasebnega partnerstva pri izgradnji OŠO, izdelali in sprejeli smo prvega od doku-mentov investicijskega projekta (diiP), izdelali načrt izgradnje OŠO in končno je bil pripravljen in izveden javni razpis za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja OŠO, ki je potekal od juni-ja do konca oktobra letos.

iZvajaLEC GradNjE, UPravLjaNja iN vZdržEvaNja OŠO bO GvO

Na odpiranju vlog, ki je potekalo 29. oktobra 2009 v prostorih Občine Mo-kronog-Trebelno kot nosilne občine projekta, je bilo ugotovljeno, da sta po-nudbo v projektu oddala dva ponudni-ka. Prva ponudba je imela pomanjkljivo-sti, ki jih ni bilo mogoče šteti za formalne pomanjkljivosti, zato je bila ponudba izločena iz postopka izbora zasebnega partnerja. Ponudba družbe GVO d.o.o. Ljubljana je bila popolna, zato jo je pre-gledala in ocenila strokovna komisija za izbiro zasebnega partnerja. Strokovna komisija je pripravila poročilo, v katerem je županu Občine Mokronog-Trebelno predlagala, da se izda sklep, da se za zasebnega partnerja v projektu izbere ponudnika GvO, gradnja in vzdrže-vanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.. Izbrani ponudnik je edini izpolnil vse pogoje iz razpisne dokumentacije in ustreza vsem zahtevam javnega partner-ja, zaradi česar je primeren ponudnik za zasebnega partnerja. Izbrani ponudnik je za tehnologijo izbral gradnjo optične-ga kabla do vseh upravičenih gospodinj-stev. Optični kabel bo položen v zemljo (zgrajena bo kabelska kanalizacija), v iz-jemnih primerih pa bo potekal zračno po



december 2009

Policija se vsako leto znova srečuje s kršitvami na po-dročju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče in nevarne dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde). Medtem ko je uporaba teh izdelkov posa-meznikom v zabavo, je mnogim državljanom takšno početje neprijetno in vzbuja strah, nelagodje ter ob-čutek nevarnosti.

Uporabnike pirotehničnih izdelkov, predvsem pa otroke, želimo opozoriti, da nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba teh izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje.

V Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je določeno, da pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodaja-ti fizičnim osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 16 let, izdel-kov kategorije P 1, T 1, baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750g neto mase eksplozivnih snovi pa ne fizičnim osebam, mlajšim od 18 let. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19.

do 31. decembra. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.

Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. de-

cembra do 2. januarja. Pri tem je potrebno upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolni-šnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi ter javne prireditve. Prepove-dana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi poveča-nja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava piro-tehničnih izdelkov ter preprodaja.

Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozar-jajo na nevarnosti in možne posledice.Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili do-ločbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov.

SKUPAJ ZA VARNOST, VAŠA POLICIJA Boštjan ROZMAN, vodja policijskega okoliša

POLICIJA OPOZARJA NA NEVARNO UPORABOPIROTEHNIČNIH IZDELKOV

drogovih. V vseh občinah bo postavljeno novo centralno vložišče, ki bo priklju-čeno na že obstoječe optično omrežje Telekoma Slovenije d.d.. Ponudnik GVO d.o.o. je ponudil gradnjo novega odpr-tega širokopasovnega omrežja samo za gospodinjstva, ki trenutno še nimajo do-stopa do širokopasovnega omrežja. Tudi v naseljih, ki so delno pokrita oz. delno spadajo v bele lise, bo pokril le tista go-spodinjstva, ki nimajo dostopa do široko-pasovnega omrežja. Sam načrt izgradnje kabelske kanalizacije je zasnovan tako, da bo kasneje omogočil gradnjo optič-nega omrežja po ostalih predelih občin (če bo taka želja občanov in GVO-ja).

v PričakOvaNjU javNEGa raZPisa iN UGOdNEGa rEZULTaTa!

Vse nadaljnje aktivnosti projekta so po-vezane z javnim razpisom ministrstva za izgradnjo OŠO, na katerega smo pripra-vljeni. Razpis ministrstva še ni objavljen, napovedan pa je že od maja. Realno je pričakovati, da bo objavljen v začetku leta 2010. Cilj vseh nas je, da uspemo na

javnem razpisu in pridobimo evropska sredstva za gradnjo OŠO. Kar se tiče podatkov o gospodinjstvih, ki nimajo možnosti dostopa do OŠO in hkra-ti pomenijo tudi potencialna sredstva EU (3.000 € po gospodinjstvu brez možnosti dostopa do OŠO) pa je največji problem v tem, da so bili podatki vnaprej določe-ni na strani Ministrstva za gospodarstvo. Objavljen je bil seznam območij s šte-vilom gospodinjstev na območjih brez možnosti dostopa do OŠO. Podatke je po-sredoval Telekom kot največji operater. Po naših informacijah je bil objavljen seznam nepopoln, zato se je nanj naša občina takoj pritožila. Dobili smo odgovor, da je za dajanje takšnih podatkov pristojen le operater (torej Telekom). V ta namen smo zato že lansko jesen izvedli anketo o de-janski pokritosti na območju naše občine, vendar je bil odziv na anketo izredno slab. O rezultatih ankete (kot argumentu slabe-ga stanja pokritosti na terenu) smo obve-stili MG in zahtevali, da nam omogočijo, da se podatki popravijo. Uspeli smo šele letos, ko je v mesecu avgustu ministrstvo odgovorilo, da v roku enega meseca lahko posredujemo nove podatke, ki pa morajo

temeljiti na izvedenih anketah po vseh gospodinjstvih v občini. Takoj smo torej pristopili k navedeni anketi na terenu (izvajali so jo študenti), s katero smo sku-šali ugotoviti dejansko stanje pokritosti z OŠO na terenu. Z anketo smo dosegli več kot 80% odziv, v zaključni fazi ugotovitve stanja pokritosti pa s podatki pomagal še Telekom. Dejstvo pa je, da je ministrstvo v tem času (najbrž zaradi omejenih sred-stev) terminologijo t.i. »belih lis« spreme-nil v t.i. »delno pokrite lise« kar v končni fazi pomeni manjše število gospodinjstev brez možnosti priključevanja do OŠO ter posledično nižji delež financiranja.

Z drugimi besedami: škarje in platno ima v rokah država, občina sama pa k iz-gradnji OŠO ne more (obseg potrebnih sredstev!) pristopiti. Pričakujemo torej, da bomo na način h kateremu smo pri-stopili in s partnerskim sodelovanjem izbranega izvajalca, uspeli na razpisu ministrstva pridobiti kar največ sredstev EU in tako omogočiti hitrejši razvoj OŠO tudi na območju naše občine.

Mira Barbo in Sonja Klemenc, občinska uprava



Začet postopek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč 15. avgusta letos je začel veljati Občinski prostorski načrt Občine Mirna Peč (v nadaljevanju: OPN). Tekstualni in grafični del OPN je dostopen na spletni strani občine: http://www.mirnapec.si/obcina_okoljeinprostor1.asp ali na portalu PisO, do kate-rega lahko dostopite preko spletne strani občine: http://www.mirnapec.si/.

OPN je bil izdelan in sprejet kot nada-ljevanje postopka priprave strategije prostorskega razvoja občine (SPRO) in prostorskega reda občine (PRO), kar je bila posledica spremenjene prostor-ske zakonodaje. Priprava OPN je zato v marsičem prehitevala tako Zakon o prostorskem načrtovanju, kakor tudi podzakonske akte. Po določilih Zakona o prostorskem načrtovanju, ki jih je mo-rala občina pri pripravi OPN upoštevati, je gradnja objektov možna le na opre-mljenih stavbnih zemljiščih. Prakse na področju izdelave občinskih prostorskih načrtov ni bilo, kakor tudi ne ustreznih in dokončnih navodil s strani nekaterih nosilcev urejanja prostora. Zaradi zamu-janja podzakonskih aktov in ustreznih navodil nosilcev urejanja prostora tako v veljavnem OPN niso bila določena stavb-

na zemljišča za obstoječe objekte na vinogradniških območjih občine.

To je tudi eden od glavnih razlogov za pripravo sprememb in do-

polnitev OPN.

V sprejetem in veljavnem OPN je dolo-čeno, da je novogradnje, prenove in re-konstrukcije (vključno z nadzidavami in prizidki), obnove ter vzdrževalna dela in spremembe namembnosti, ki se nanaša-jo na stavbe, v vseh ureditvenih enotah možno izvajati samo na stavbnih zemlji-ščih.

Iz tega izhaja, da je potrebno tudi za nove objekte na vinogradniških ob-močjih načrtovati stavbna zemljišča na podlagi ustreznih kriterijev. Načrtova-nje novih objektov na teh območjih pa praviloma izhaja iz pobud in predlogov občanov za tovrstno gradnjo.

V primeru, da na svojem zemljišču, ki se nahaja v vinogradniškem območju, lastniki nimate vrisanega stavbnega zemljišča, gradnja zidanice na tem ze-mljišču ni možna, tudi če izpolnjujete ostale pogoje (vinograd ali sadovnjak, dostop… ). Prav tako ni možna legali-zacija objektov, če stavbno zemljišče za objekt ni določeno.

Kljub temu, da je pričel OPN veljati pred kratkim, je občina že pristopila k spre-membam in dopolnitvam OPN. V spre-membah in dopolnitvah OPN se bodo med drugim določila stavbna zemljišča

za obstoječe objekte (tako za legalno zgrajene kot tudi za nelegalno

zgrajene objekte) v okviru vinskih goric občine. To

pomeni, da bo po sprejetih spre-

m e m b a h

in dopolnitvah OPN možna legaliza-cija objektov (ob upoštevanju pogojev in meril OPN) v vinogradniških obmo-čjih za tiste objekte, ki nimajo ustreznih upravnih dovoljenj oziroma le-ti niso zgrajeni po projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo gradbeno dovolje-nje izdano.

vloge za določitev stavbnega zemljišča za obstoječe objekte v vinogradniških območjih lastnikom zemljišč ni potreb-no podati, razen tistim lastnikom ze-mljišč, ki so objekt nelegalno zgradili po letu 2005 ali za tiste objekte, ki niso bili zajeti v popisu nepremičnin (to so predvsem starejši objekti, ki niso bili razvidni na orto foto posnetku).

vse ostale lastnike zemljišč, ki gradnjo zidanice šele načrtujete, pa pozivamo, da predložite pobudo za določitev stavbnega zemljišča za zidanico.Pobuda se odda na sedežu občine in sicer na obrazcu, ki ga prejmete na sedežu občine, objavljen pa je tudi na spletni strani občine www.mirnapec.si (za občane; vloge in obrazci; Okolje in prostor - vloga za spremembo na-membnosti zemljišč).

Pobude, ki se bodo upoštevale pri pri-pravi sprememb in dopolnitev OPN, morajo biti predložene najkasneje do konca januarja 2010.

Vsi tisti, ki boste pobudo podali kasne-je, boste morali počakati do naslednje spremembe in dopolnitve OPN, za kar se bo postopek verjetno začel najkasneje v petih letih od uveljavitve sprememb in dopolnitev OPN (ki je sedaj v postopku priprave), vendar samo v primeru, da bo-ste pravočasno vložili pobudo oziroma predlog za tovrstno gradnjo.

Jerneja Dragan, občinska uprava



december 2009

V Podbrezniku v Novem mestu že raste prvi podjetniški inkuba-tor na Dolenjskem. Izgradnjo podjetniškega inkubatorja delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativ-nega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Nova inovativna podjetja se bodo lahko v njem naselila v začetku fe-bruarja 2010.Partnerji v skupnem projektu Imos Holding d.d. Ljubljana, Ra-zvojni center Novo mesto d.o.o. in MO Novo mesto vabimo podjetja, podjetnike in potencialne podjetnike s perspektivnim razvojnim programom, da postanejo člani

PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA PODBREZNIK

S podjetniškim inkubatorjem bo upravljal Razvojni center Novo mesto d.o.o. V zgradbi inkubatorja bo v štirih etažah 3.600 m2 sodobno opre-mljenih poslovnih prostorov, ki bodo oddani v najem članom podjetniškega inkubatorja. Člani bodo imeli več ugodnosti: na-jemnino 2,5 EUR/m2 v prvem letu, 3 EUR/m2 v drugem letu, 3,5 EUR/m2 v tretjem letu (najemnina ne vključuje DDV), potem pa se bo najemnina postopno dvigala do ekonomske najemnine po petem letu, pomoč pri ustanovitvi podjetja in pripravi poslovne-ga načrta, po vselitvi tudi možnost kandidiranja za sredstva mini-strstva za gospodarstvo za zagon podjetja, podpornih storitev in poslovanja v ustvarjalnem podjetniškem okolju. Pogoj za članstvo je novo inovativno podjetje z uresničljivim ra-zvojnim programom in poslovnim načrtom.Pravila podjetniškega inkubatorja Podbreznik in vlogo za član-stvo lahko dobite na sedežu Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, objavljena pa so tudi na spletnem naslovu www.rc-nm.si. Posredujemo vam jih lahko tudi z elektronsko pošto.Popolne vloge za članstvo, ki bodo oddane na razvojni cen-ter Novo mesto d.o.o., bomo obravnavali in nanje odgovorili v 30 dneh kot določajo Pravila podjetniškega inkubatorja Podbreznik. Podrobnejše in dodatne informacije lahko dobite v Razvojnem centru Novo mesto d.o.o., kontaktna oseba je Igor Vizjak, tel. 07 33 72 986, mobilni tel. 031 657 604, e-naslov: [email protected] ali [email protected]

PODJETNIŠKI INKUBATOR PODBREZNIK

Društvo upokojencev Mirna Peč, OŠ Mirna Peč, KORK Mirna Peč, TD Mirna Peč in Občina Mirna Pečvabimo na prednovoletno prireditev

OJ, TRIGLAV, MOJ DOM.Pričakujemo Vas v soboto, 26. 12. 2009, ob 14. uri, v KULTURNEM DOMU Mirna Peč.

»Tje pogledaj na višave, kjer Trigláv kipi v nebo,štej snežnikov goličave, kar dozrè najdalj oko.«

(Valentin Vodnik)

ZA VAS BODO PELI, IGRALI IN PLESALI:• pevska skupina Rožmarin,• pevska skupina Čebelice,• harmonikarji Društva harmonikarjev Mirna Peč,• učenci OŠ Mirna Peč,• člani KD Mirna Peč.

Območno združenje RK bo podelilo priznanja krvodajalcem jubilantom.

TD Mirna Peč bo v okviru projekta TZ Slovenije, MOJA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA, podelilo nagrade in priznanja lastnikom hiš, ki so na izviren način polepšali svoje domove ter z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine pripomogli k lepšemu videzu vasi.

Program bosta povezovala Blanka in Nejc.

Vabljeni!


intervju

božja služba vas je prinesla v Mirno Peč pred dobrimi 6 leti. v tem času ste naše kraje domala že v celem spo-znali. kako se počutite v Mirni Peči? bi lahko kdaj rekli, da ste tukaj »doma«?Ja, res je, 1. avgusta prihodnje leto bo že sedem let, kar sem tukaj. Dobro se poču-tim v Mirni Peči. Tudi med ljudmi. Sicer se nikoli nisem prav veliko obremenjeval s tem, kje živim, ker menim, da če delaš tisto, kar je tvoje, potem ni vprašanja o

tem ali se nekje počutiš dobro ali ne. Za Mirno Peč pa lahko rečem, da sem tukaj doma, saj si vedno, ko se vračam semkaj iz trebanjske smeri in pridem na Vrhpeč ter zagledam »turn«, rečem: »No, čast Bogú, zdaj sem pa doma!« Pa tudi ko pri-dem domov, na Gorenjsko, vsi rečejo, da že prav po Dolenjsko vlečem.

kaj pa menite o Mirnopečanih na-sploh? kakšni ljudje smo, v čem se raz-

likujemo v primerjavi z ljudmi iz vaše-ga domačega okolja, tj. z Gorenjci?Lahko rečem, da so me ljudje v Mirni Peči v večini sprejeli z naklonjenostjo. Sem pa opazil oziroma začutil in to ob različnih priložnostih tudi večkrat omenim, da je dolenjski človek predvsem bolj odprt, bolj mehek. To je lahko za nekatere stvari dobro, lahko pa je tudi neke vrste ovira. Če ravno to primerjam z Gorenjsko in Go-renjci, opažam, da se Dolenjce da veliko hitreje navdušit za kakšno stvar. Gorenj-ce namreč zelo težko navdušiš in težko za nekaj motiviraš, vendar ko ti to enkrat uspe, to drži in jih ni treba več posebej prepričevat in tako naprej. Pri Dolenjcih pa je potrebno veliko več stalne spodbu-de. Tisto začetno navdušenje nad nečim novim se namreč zelo hitro poleže.

da vse to drži in da znate tudi vi sami ljudi na pravi način spodbujati k delu, jih pritegniti k slogi, k prostovoljstvu, dokazujejo mnogi, ne le na zunaj opa-zni sadovi tovrstnega dela. Ne morem z gotovostjo trditi, če je to pravi način, vendar nekaj sadov gotovo je. Ljudje so pristopili k različnim delom, čeprav so tukaj živeli že tudi poprej. Če sem sam k temu kaj pripomogel, potem lahko rečem le hvala Bogú.

česa vse ste se lotili v času vašega biva-nja v Mirni Peči?Najprej naj poudarim, da obnova cerkva ni zgolj obnova objektov. S skupnim de-lom se krepi tudi občestvo. Taka dela, ob katerih ljudje združijo svoje moči, so v da-našnjem času ena redkih priložnosti, ko se lahko ohranjajo ter krepijo medsebojne vezi. Sama cerkev brez ljudi je namreč le posvečen zid. Ljudje so tisti, ki cerkvi vdah-

Janez Rihtaršič, mirnopeški župnik

»Naj se v vsako družino naseli Bog, pa ne samo med prazniki …«Med pogovorom z janezom rihtaršičem, župnikom mirnopeške fare, je v mrzlo popoldan

odzvanjal zvon na cerkvenem zvoniku župnijske cerkve, ki sva jo opazovala skozi okno nje-

gove tople delovne sobe. Tako kot zvon, ki je bíl vsake četrt ure na zvoniku, se je tudi župnik

skozi najin pogovor večkrat dotaknil smisla njegove službe, njegovega življenja.


nejo življenje. In tudi to je namen obnavlja-nja cerkva. Smo pa v zadnjih letih veliko vi-dnega postorili tudi okrog cerkva. Pri vsaki

podružnici se je nekaj obnovilo. Začelo se je z notranjo obnovo cerkve v Karteljevem, potlej je bila obnovljena šentjurska cerkev, potem sta se skoraj istočasno obnavljali podružnici na Podborštu in Malem Vrhu, nato še v Globodolu, letos pa v Hmeljčiču ter na Golobinjeku. Naj omenim, da je bila v zadnjih letih postopoma povsem obno-vljena tudi župnijska cerkev, katere obno-vitvena dela smo zaključili letos jeseni z obnovo cerkvenih orgel.

kaj vas pri vašem delu še posebej ve-seli?V veselje mi je predvsem tisto pravo, duhovniško delo, bolj kot vodenje prej omenjenih gospodarskih del. Podarjanje zakramentov, maševanje, stiki z ljudmi, bodisi z otroki pri verouku bodisi z mladi-mi pri mladinskih srečanjih ali pa z odrasli-mi v različnih oblikah druženja. To je tisto, kar me izpolnjuje. Lahko bi rekel, da je to tisto, kar mi daje zadovoljstvo v življenju. Morda še kaj o vaših načrtih za priho-

dnost? česa se boste še lotili, k čemu boste spodbujali župljane in občane?Gotovo bo na prvem mestu moje duhov-niško delo, so pa v načrtu tudi gospo-darska dela okrog starega župnišča ter prostora pred cerkvijo, kar je povezano s prestavitvijo lokalne ceste in novogra-dnjo trgovskega objekta. O vsem tem je morda še prezgodaj govoriti, so pa želje, ki jih bomo skušali realizirati, zlasti glede starega župnišča, ki ga je že dodobra na-čel zob časa.

ker so pred vrati božični prazniki, bi vas prosila, da bi za konec še voščili svojim faranom …Želel bi, da bi se vsaka družina povezala med seboj in tudi z Bogom, ker navseza-dnje se Bog zaradi tega tudi rodi. Iskreno želim vsem, da bi se tudi prek teh lepih družinskih odnosov naselil v vsako druži-no Bog, pa ne samo med prazniki, ampak tudi sicer skozi vse leto.



iz treh dolin

Srečanje generacije 1949Konec novembra se je zbralo 18 predstavnikov letnika 1949 na čelu s takratno razredničarko anico kavšček, ki je bila z njimi štiri šolska leta. Od takrat, ko so v čisto drugačnih razmerah kot današnji otroci skupaj gulili šolske klopi, je minilo že kar precej

časa, zato so si z veseljem in zanimanjem ogledali mirnopeško šolo, za kar na tem mestu velja zahvala vsem, ki so to omogočili. Dan so nadaljevali s pohodom na Golobinjek, kjer so si ogle-dali obnovljeno cerkev. Ves čas jih je spremljal dež, zato jim je prišlo zelo prav, da so se lahko ustavili v Somrakovi in Krevsovi zidanici ter se tam malo osušili in pogreli. Ko so se vrnili nazaj v dolino, jih je pri Novljanovih že čakalo kosilo in prilika za pri-jateljski klepet.

Anica Grlica

3. revija harmonikarskih skupin in orkestrov

Uspešen nastop Društva harmonikarjev Mirna Pečv veliki dvorani Centra biotehnike in turizma je 23. oktobra potekalo že 3. zaporedno srečanje harmonikarskih skupin in orkestrov. Organizatorja Turistična zveza dolenjske in bele krajine ter novomeška območna izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti sta letošnje srečanje še nad-gradila, saj sta poleg tradicionalnih nagrad pripravila še nagrado za najboljšo skupino.

Revije se vsakoletno udeležuje tudi Društvo harmonikarjev Mir-na Peč. Letos so se pod strokovnim vodstvom Franca Potočar-ja predstavili s Slakovima melodijama S harmoniko na rajžo in Zapleši z menoj. Za ta nastop so imeli kar precej vaj, saj je to ena redkih priložnosti, da se srečajo z drugimi harmonikarskimi orkestri in da ocenijo kakovost igranja v primerjavi z ostalimi tovrstnimi sestavi. Z izvedbo obeh skladb so bili mirnopeški harmonikarji zadovoljni, kar je potrdil tudi bučen aplavz polne dvorane na Sevnem pri Novem mestu. Končna zmaga je pripa-dla članom sekcije harmonikarjev Mihaelov sejem iz Mengša, ki so edini igrali s klavirskimi harmonikami. Posebna zahvala gre jožetu barbotu za odlično organizacijo prireditve, ki je potekala brezhibno in številnim Mirnopeča-nom, ki so prišli spodbujat domače glasbenike.

Besedilo: Blaž Ogulin, foto: I. Vidmar

Naj jubilejno leto v PGD Globodol sklenemo z iskreno zahvalo. V ime-nu upravnega odbora se zahvaljuje-mo vsem sponzorjem in donatorjem za finančno podporo pri izdaji naše publikacije ter izvedbi osrednje prireditve ob praznovanju 90. letnice, članom našega gasilskega društva in ostalim sodelujočim pri pripravi ter izpeljavi osrednje pri-

reditve, članom sosednjih društev za sodelovanje v paradi ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi jubilejnega leta. Moč organizacije je v njenih ljudeh, zato je vsak še tako majhen prispe-vek pripomogel, da smo izpolnili zastavljene naloge. Vsem iskrena hvala.

Želimo vam prijetne praznike in SREČNO V LETU 2010!

Boštjan JarcPredsednik PGD

Globodol


iz treh dolin

Dolenjski muzikantje praznovali dolenjski muzikantje so obdobje pet-letnega delovanja obeležili s koncertom v domu kulture Mirna Peča. Na odru so se 27. novembra poleg »muzikantov« pred polno dvora-no zvrstili tudi nekateri glasbeni gostje.

Na prireditvi z naslovom »Se radi smejimo, igramo in pojemo« so tako nastopili Trio Franca Flereta s pevko Matejo, ljudska pevka Marija jerele, v goste »po opravkih« sta prišla Brajdimir in Berta. V koncertni spored, ki ga je povezoval znan televizijski obraz silvester Polak, so gostitelji, člani ansambla, uvrstili ve-činsko lastne skladbe, pod katere se je kot pisec besedil in av-tor glasbe podpisal Milan Marn. Večina skladb, ki jih Dolenjski muzikantje preigravajo, je zapisana na zgoščenki. Med njimi so med poslušalci zlasti dobro sprejete Tista moja pesem, Če piješ cviček, adijo tiček, Zdaj poje ti navček in Mirnopeška polka, za

katero je melodijo napisal Lojze slak, besedilo pa Milan Marn. Prva petletka je botrovala nekaterim uspehom, saj so Dolenjski muzikanti nastopali tako na slovenskih odrih kot tudi v tujini. Za sabo imajo tudi nekaj televizijskih oddajah: doslej so nasto-pili v oddaji narodnozabavne glasbe na TV Maribor in v oddaji Z Natalijo pri Joževcu. Med drugim so bili izbrani kot rezervni ansambel na festivalu »Slovenska polka in valček«.

Besedilo: M.M., foto: arhiv Dolenjskih muzikantov

Obiski starejših občanovV začetku decembra so aktivistke Krajevne organizacije Rdeče-ga križa Mirna Peč z obiskom in skromnim darilcem razveselile vse občane Mirne Peči, ki živijo v Domu starejših občanov Novo mesto in Trebnje. Nekatere so presenetile med popoldanskim počitkom, spet druge pa med preživljanjem časa v družbi so-stanovalcev.

Slavi Derganc

Med obiskom v DSO Novo mesto

Dedek Mraz spet razveselilJoj, spet prišel je med nas, tak kot vsako leto. Nič postaran, nič utrujen. Še palice »krivačke«, ki so mu jo otroci pričarali, ni potreboval, ker je ves čil in zdrav. S seboj je 18. decem-bra v prostore osnovne šole, kjer ga je pričakala množica otrok in njihovih staršev, prinesel velik kup daril in z njimi razveselil 165 mirnopeških otrok. Spremljajoči program je z glasbo in plesom popestrila Maja Kokol s svojo škratjo družbo. Janez Pavlin, predsednik Društva prijateljev mladi-ne Mojca, ki dedka Mraza vsako leto pripelje v Mirno Peč in mu pomaga zbrati darila, se je za pomoč zahvalil občini in številnim donatorjem, ki so s finančnimi sredstvi omogoči-li, da so bili otroci obdarjeni tudi letos.


Glasilo Občine Mirna Peč14 junij 2008

iz treh dolin

Cerkev sv. Uršule

S skupnimi močmi obnovljena cerkevCerkev sv. Uršule na Golobinjeku je bila po več pozidavah dograjena leta 1644 v baročnem slogu. Med drugo svetovno vojno je bila precej poškodovana od granat. Obnovljene so bile le večje poškodbe, manjše pa so bile vidne vse do letošnjega leta. ker je puščala streha in je bila cerkev v res slabem stanju, so bili krajani primorani začeti z obnovo.

Gradbeni odbor se še enkrat za-hvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k obnovi cerkve in slo-vesnosti ob blagoslovu. Posebna zahvala pa velja: - župniku janezu rihteršiču za vodenje finančnih zadev in vso skrb, - Ladu Orešniku, ki je s sodelavci prostovoljno prepleskal zunanjost cerkve, svetoval pri raznih delih, se dogovarjal s službo spomeniškega varstva in vežo polepšal s podobo svetega Urbana,- karlu Povšetu, ki je prostovoljno opravil vsa tesarska dela na strehi in zvoniku.

Ko so spomladi zbrali predračune podjetij, ki naj bi obnavljala cerkev, je bilo hi-tro jasno, da ne bo možno zbrati toliko denarja. Zdaj ugota-vljajo, da so s prosto-voljnim delom stroške zmanjšali za polovico. Pa vendar je bila tudi preosta-la polovica velik zalogaj. Poleg tega, da je kar nekaj prispevala Občina Mirna Peč, so denar zbirali še v 18-ih okoliških vaseh in pri ostalih, ki imajo na Golobinjeku vinograde ter zidanice. Skupno so obiskali 365 gospodinjstev.Na delavnih akcijah je prostovoljno so-delovalo 90 ljudi, osem pa je bilo več ali manj stalnih. Tako so zamenjali ostrešja in priskrbeli novo bakreno pločevino na zvoniku, obnovili in delno zamenjali ostrešja na ladji cerkve. Novo ostrešje sta dobili lopa in zakristija, medtem ko so kritino v celoti zamenjali. Cerkev je dobila na novo ometano in obnovljeno

fasado. Z injektira-njem so utrdili te-melje, vse razpoke in zidove cerkve do višine enega metra in pol. Samo za te

posege so porabili kar 16 ton materiala. V sklopu prenove so preuredili prostor pred zvonikom, kjer je na stropu slika svetega Urbana, zavetnika vinogradni-kov. To, kar je sedaj najbolj vidno, so pre-pleskani notranjost in zunanjost cerkve ter na novo nameščeni žlebovi. Kljub ob-sežnosti obnove krajane čaka še ureditev meteorne vode, drenaže okrog cerkve in pleskanje »cokla«. Dela so bila sicer opra-vljena v roku, ki so si ga zadali. Na god sv. Uršule, 18. oktobra, je cerkev blagoslovil novomeški škof msgn. andrej Glavan.

Besedilo in foto: Alojz Dragan

Glasilo Občine Mirna Peč 15junij 2008

Iz mirnopeških kuhinj…

POLŽKI s semeni

Zamesiš mehko testo:

• 750 g moke,

• 40 g kvasa,

• 0,5 l mlačnega mleka,

• 1 dcl olja,

• 2 žlički soli.

Namaz:

• 200 g zmehčane margarine ali

masla,

• 2 rumenjaka,

• 2 žlički soli,

• vse stepeš.

Testo razvaljaš, namažeš, po dolžini

z obeh strani zviješ v dva štruklja,

prerežeš na sredini. Štruklja razre-

žeš na kolobarje, široke približno

1,5 cm.

Polžke ležeče polagaš na pekač s

peki papirjem, namažeš s stepenim

beljakom in posuješ s semeni.

Pečeš 20 minut na 180° C.

Recept je prispel iz Društva pode-

želskih žena Mirna Peč .

KORK Mirna Peč

Srečanje v jesenikrajevna organizacija rdečega križa Mirna Peč vsako jesen v prostorih OŠ pri-pravi srečanje občank in občanov, ki so dopolnili 70 let starosti in več. Letošnje srečanje je potekalo 11.oktobra.

Veliko sreče in lepih sanj,naj vam prinese božični dan,in novo leto naj zaživi,radosti polno, brez solz in skrbi.

KORK Mirna Peč

Skrb za zdravje Krajevna organizacija Rdečega križa je v okviru vsakoletnih zdravstvenih predavanj konec novembra pripravila predavanje o pandemski gripi. Predavala je dr.Tatjana remec, predstojnica infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto.Da je tema še kako aktualna, je pokazalo tudi število udeležencev. Po končanem preda-vanju so potekale še meritve holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Ker so imeli nekaj težav z aparatom, je kar nekaj občanov ostalo brez meritev. Meritve bodo tako ponovno pripravili konec februarja ali v začetku marca.

Slavi Derganc

V jedilnici OŠ se je zbralo okrog 140 staro-stnikov. V kratkem kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Mirna Peč, ljudske pevke Čebelice ter mladi harmonikarji. Prisotne so pozdravili in jim zaželeli prije-tno počutje, dobro voljo ter veselje pred-sednica KORK Mirna Peč slavi derganc, sekretarka OZRK Novo mesto barbara Ozimek in župan občine Mirna Peč Zvo-ne Lah.Po končanem programu so kuharice in aktivistke KORK poskrbele, da ni ostal nihče lačen in žejen. Druženje se je nada-

ljevalo s prijetnim klepetom. Slišati je bilo ubrano petje Čebelic, ki so se jim pridružili tudi glasovi udeležencev srečanja. s.d.

Glasilo Občine Mirna Peč16 junij 2008

žETEv s PEsMijOKar 16 žanjic in osem žanjcev ter koscev je ajdo poželo tako kot včasih, s srpi in dobro voljo ter tako obudilo spomine na to opravilo lepemu številu gle-dalcev. Ajdo so Špendalovi iz

Biške vasi za-radi veselja in zaradi poskusa, kako bi se obne-sla danes, konec ju-lija posejali na njivi nad vasjo. Večji del ajdove njive so

Obujena kmečka opravila

Ajdova žetev po staremdruštvo podeželskih žena Mirna Peč je 26. oktobra pripravilo žetev ajde z namenom, da bi obudili spomine in ti-stim, ki ajdove žetve še niso doživeli, prikazati tudi to nekdanje kmečko opravilo.

pred tem poželi s kombajnom, manjši kos njive pa so prav za-radi Društva podeželskih žena pustili, da so se ga lahko lotili z dobro nabrušenimi srpi in za to pripravljenimi kosami. Na njivo so se pripeljali na vozu s konjsko vprego in veselo raz-položeni, saj so daleč naokrog

odmevale ljudske pesmi, ki so jih prepevali. Po

dobrodošlici, ki jo je žanjicam in

žanjcem izre-kel gospodar alojz Špen-dal, so se lotili

žetve: najprej je bilo treba za

vsak snop pripra-viti povreslo, nanj

so nato poželi za en snop ajde, ga z njim povezali in ga postavili v kopico. Seveda so

društveno satje

drugi poskrbeli, da med delom niso bilo žejni in tudi gledalci so bili deležni postrežbe. Za »likof« je gospodinja v jerba-su na njivo prinesla zasluženo domačo malico. K veselju, da je bilo delo opravljeno, so spet prispevale žanjice in članice

Glasilo Občine Mirna Peč 17junij 2008

pevske skupine Čebelice s pe-tjem starih ljudskih pesmi, pa tudi harmonika jim je pritegni-la. Požeto, v snope povezano in v kopice postavljeno ajdo, so nato naložili na voz in jo odpe-ljali domov, kjer so jo »zdevali« v kozolec, da se posuši in da jo bodo še omlatili.

ajda NEkOč iN daNEsStara legenda pravi, da je ba-jeslovni Kurent rešil človeštvo pred svetovnim potopom, zato so morali ljudje obljubiti, da bodo vedno ljubili dve sve-ti rastlini: vinsko trto in ajdo.

S prvo Slovenci nimamo ni-kakršnih težav, je pa ljubezen do ajde nekoliko v zatonu. Na slovenskih kmetijah je možno-sti setve ajde veliko več, kot se je dejansko izvaja. Ajda je tra-dicionalna poljščina oziroma zelo stara poljščina, po poreklu iz Azije, največ je pridelujejo v vzhodnoevropskih državah in v Franciji. Zrnje je bogato z ogljikovimi hidrati, beljakovi-nami in minerali, zato ima svoje mesto predvsem v ljudski pre-hrani. V Sloveniji je bila prvič omenjena leta 1426. V prvi po-lovici prejšnjega stoletja je bila pri nas in v Nemčiji ter delno na

Češkem zelo razširjena, nato pa je pridelovanje, kakor tudi v večini evropskih držav, močno upadlo. V letu 2004 smo imeli Slovenci po podatkih organi-zacije FAO okoli 578 ha povr-šin posejanih z ajdo. Podatek skozi leta rahlo niha, rekordno vrednost v zadnjih desetih le-tih pa je dosegel leta 2002, ko smo na naših tleh posejali ajdo na kar 1.169 ha. Posevek ajde je zelo primeren tudi za pozno pašo čebel. Najbolj pogosto jo sejejo kot strniščni posevek in po spravilu zgodnjega krom-pirja ali ječmena. Pridelek ajde je zelo odvisen od opraševanja, zato je prisotnost čebel v bližini posevkov ajde pozitivni ukrep pri pridelovanju. Ajda zaradi goste setve deluje čistilno na tla, praktično zasenči tla, zato so njive po njeni setvi brez ple-velov.

NOva vrEdNOsT ajdEDogodkov, kot sta žetev in mlačev, je danes veliko manj kot nekoč, kljub temu pa se

ljudje še vedno radi zberejo in si medsebojno pomagajo pri kmečkih opravilih. Likof po končanem delu je še prijetnej-ši, če ga popestrijo z dobrimi domačimi jedmi, med katere nedvomno sodi tudi ajdov kruh z orehi, ajdovi žganci z ocvirki, ajdove sladice, ajdova pogača, ajdova kaša in druge jedi iz ajdove moke. Prijetno druženje pa lahko nenazadnje postane tudi razlog, da se tra-dicionalna kmečka opravila in običaji ohranjajo ter prenašajo na mlajše rodove.

Besedilo: Ljuba Sukovič Foto: Ramovš in A. Špendal

Pokušinja DV Mirna Peč

Letos obetavni vzorcikot je v navadi, je tudi letos društvo vinogradnikov Mirna Peč pripravilo pokušinjo mladih vin s strokov-nim komentarjem, za katerega je poskrbel izvedeni vinski ocenjevalec jože simončič.

Mirnopeški vino-gradniki so mu v začetku decembra v gostilni Špolar v presojo zaupali 28 vzorcev letošnjih vin. Nabor je bil pester: od cvičkov, žametovk, rde-čih zvrsti, modrih frankinj in modre-ga pinota do belih zvrsti, laškega in renskega rizlinga, chardonnayja, be-lega pinota, sau-

vignona, kernerja in dveh slajših rumenih muškatov. Jože Simončič je bil s prinesenimi vzorci v celoti zadovoljen, mnogi med njimi se bodo spomladi na društvenem in po-tem na regijskem ocenjevanju lahko potegovali za visoke ocene, če kletarska zavzetost v tem času ne bo popustila. Treba bo torej redno pokušati vzorce, kar nasploh ni težko opravilo, in nadzorovati vsebnost prostega žvepla ter pri-merno ukrepati (dožveplati), v kolikor bi se prosto žveplo pri belih vinih spustilo pod mejo 25 mg/l in pri rdečih vi-nih pod 20 mg/l. Na pokušinji je bil tu in tam tudi kak pro-blematičen vzorec, saj je namen take delavnice predvsem ugotavljanje morebitnih napak in bolezni v vinih ter sve-tovanje, kako jih odpraviti. Nekaj komaj opaznih bekserjev (prisotnost vodikovega žvepleca) bodo odpravili že zračni pretoki, ob tem pa si kaže zapomniti opozorilo, da je od-pravljanje bekserja na pamet z bakrovim sulfatom nepri-merno, saj lahko kaj hitro presežemo dovoljeno vsebnost zelo škodljivega bakra v vinu. Še slabše, če bakrov sulfat dodajamo kar tako oziroma preventivno, ne da bi se sploh prepričali o prisotnosti bekserja. Bilo je tudi nekaj rahlo oksidiranih vin, ki potrebujejo samo ustrezno žveplanje in potem stalno kontrolo, z odpravo ocetnega in mlečnega cika (po en vzorec) pa je več sitnosti. Ob komaj opaznem ciku ponavadi zadošča rezanje s sorodnim in neproblema-tičnim vinom, če je seveda na voljo v zadostni količini, težje primerke pa je najbolje odnesti v bližnji pooblaščeni labo-ratorij, kjer bodo tudi svetovali, kako ukrepati. Društvena dejavnost pa se s tem v decembru ni končala, saj bo v nedeljo, 27. decembra, na god sv. Janeza Evan-gelista v Hmeljčiču ob 11. uri tradicionalni blagoslov vin. Stranski oltar cerkve v Hmeljčiču je namreč posvečen temu zavetniku vinogradnikov. Po blagoslovu bo v gasilskem domu potekala pokušinja mladih vin.

Jože Rozman


TD Mirna Peč delavno

Odprtje pešpoti TemenicaTuristično društvo Mirna Peč je 5. oktobra odprlo tri kilometre dolgo peš pot od Mirne Peči do Zijala. s slovesnostjo so zaokrožili vrsto posegov, ki so jih z name-nom ureditve poti opravili člani društva.

7. srečanje na Frati

Vse bolj množično srečanje Predsednik Turistične zveze do-lenjske in bele krajina jože barbo ter predsednik Turističnega dru-štva suha krajina vlado kostevc sta pred leti prišla na zamisel, ki sta jo prvič udejanila leta 2003. Takrat je namreč na Frati, stični točki Mirne Peči in žužemberka, prvič potekalo srečanje obeh omenjenih občin. Prireditev je z leti prerasla v množičen dogo-dek, pri pripravi katerega moči vsako leto združi več turističnih društev.

Prvega srečanja pred sedmimi leti so se tako udeležili Žužemberčani in Mirnopečani, štiri leta kasneje so na Frati pozdravili še Stražane. Le-tošnje 7. tradicionalno srečanje na Ajdovški planoti, ki je potekalo 3. oktobra, je na seznam organizator-jev in udeležencev uvrstilo še dve turistični društvi. Pri Domu Frata se je zbralo okoli 100 članov turistič-nih društev, pohodnikov in kole-sarjev iz že omenjenih občin, prvič pa so se jim pridružili tudi Topličani in Trebanjci. Zbrani, ki so na Frato prišli iz različnih pohodnih smeri, so prisluhnili kulturnemu progra-mu in se udeležili zabavnih iger. Srečanje na Frati je bilo tudi tokrat večnamensko – prireditelji namreč vsakoletno s srečanjem počastijo svetovni dan turizma in teden mo-bilnosti. T.s.

društveno satje

Tako so lani postavili lesen mostiček čez Temenico v Zijalu, letos uredili pot, prihodnje leto bo na vrsto prišlo nada-ljevanje proti meji z novomeško občino. Pešpot Temenica je namreč obsežen projekt, ki po zamisli predsednika Tu-ristične zveze Dolenjske in Bele krajina jožeta barbe v skupnem cilju poleg Mirne Peči povezuje še Trebnje in Novo mesto. Pohodniki, ki so se podali po poti ob Temenici, so si lahko ogledali igrane pri-zore, v katerih so učenke osnovne šole in nekatere mirnopeške žene prale tako, kot so nekdaj to počele naše babice. Na cilju pešpoti v Zijalu so se pohodniki še okrepčali. Naj še dodamo, da je ob pri-ložnosti uradnega odprtja pešpoti izšla zloženka, ki opisuje vse, kar se da videti na tej poti.

Foto: Živa Zakšek


Kostanjev piknikKonec oktobra so predstavniki Društva vinogradnikov Mirna Peč in Turističnega društva Mirna Peč svoje člane povabili na kostanjev piknik. Le-ta je potekal v Globodolu pri lovski koči. Zbrani so pekli kostanj in degustirali vina mirnopeških vinogra-dnikov. Društvi sta poskrbeli še za malico in prijetno druženje ob rujni kapljici se je odvijalo pozno v noč. a.h.

Staro leto je naokoli.Ste ga dobro izkoristili ali zapravili?

Če je bilo lepo, ga v novem letuponovite, če je bilo težko, popravite njegove napake

in preživite novo leto vzdravju, sreči in veselju!

Člani pgd Hmeljčič želimo lepe, uspešne, zdrave praznike in vse tako v naslednjem letu!

društveno satje

Tradicionalne vrhpeške jaslicePričakovanje prazničnih dni je med vrhpečani že nekaj de-cembrov zapored povezano s prav posebnim opravilom. že v prvih dneh najbolj norega meseca leta se mlado in staro organizirano loti skupnega projekta – postavitve vaških ja-slic na prostem in celostne okrasitve vasi.

Tako so tudi letos v osrčju vasi postavili, v vaških delavnicah izde-lane, svetopisemske figure in pripadajoče objekte – med njimi je najti tudi maketo bližnje cerkve sv. Ane. Letošnja novost so ma-kete stavb, ki popeljejo v čas in kraj rojstva božjega deteta. Da je praznični vtis popoln, so vzdolž vasi nanizali svetlobna telesa različnih oblik. Tako boste že z regionalne ceste, ki pelje iz Treb-njega v Mirno Peč in obratno, lahko zasledili božičke, ki se tlačijo v dimnike hiš, čredo ovac, polža velikana … Pa kaj bi naštevali, o vsem se lahko na lastne oči prepričate do sredine januarja.

T.S., Foto: Janez Sluga


društveno satje

Mesec požarne varnosti

Zagorelo gospodarsko poslopjeNekaj pred tretjo popoldne se je sprožil alarm in zadonele so sirene po gasilskih domovih na območju občine Mirna Peč. Tako se je v mesecu požarne varnosti, 24. ok-tobra, začela požarna vaja.

Požar je bil simuliran na go-spodarskem poslopju pri Dre-nikovih v Jablanu. Alarmirana so bila vsa štiri prostovoljna gasilska društva na območju Mirne Peči, letos

prvič pa tudi Gasilsko reševalni center iz Novega mesta. Po pičlih osmih minutah od alarma, so na kraj požara že prišli do-mači gasilci iz PGD Jablan, takoj za njimi pa so se zbrali še ostali prostovoljni in po-klicni gasilci. Goreče poslopje, v katerem je bilo seno, živina, traktor in ostalo kmečko orodje, so številni gasilci uspešno pogasili v 20-ih minutah. Vajo, ki v mesecu požarne varnosti vsako leto poteka v enem izmed gasilskih društev, pripravlja občinsko po-veljstvo (OGP), ki mu predseduje Martin krevs. Na vaji je z opremo, vozili in orod-jem sodelovalo 44 občinskih prostovoljnih gasilcev in ekipa štirih poklicnih gasilcev iz Novega mesta. Na koncu je sledila analiza vaje. Ugotovili so, da so se društva odzvala hitro in da so gasilci na mesto požara prišli

opremljeni ter dobro organizi-

rani. Sodelovanje med prostovolj-

nimi in poklicnim gasilci je bilo presene-

tljivo usklajeno, česar smo

lahko zelo veseli, poudarja poveljnik OGP Martin Krevs.

Po septembrskem podpisu pogodbe o medsebojnem sodelovanju z GRC-jem, se je na občinski ravni v novembru posodobil tudi sistem alarmiranja v primeru interven-cije. Tako je Mirna Peč, poleg mestne ob-čine Novo mesto, prva občina s sklenjeno pogodbo o tovrstnem sodelovanju. S tem je zagotovljena boljša požarna varnost na območju občine, saj so sedaj poleg doma-čih gasilcev v primeru intervencije sočasno aktivirani tudi poklicni gasilci. Profesio-nalna ekipa Gasilsko reševalnega centra poleg svoje strokovnosti razpolaga tudi s specialno opremo, ki si jo prostovoljni gasilci ne morejo privoščiti. Glede na to,

Po podpisani pogodbi in izvedeni vaji so se gasilci kmalu za tem pre-izkusili v resničnem požaru. Konec novembra je v zgodnjem popoldne-vu zagorelo gospodarsko poslopje na Orkljevcu, kamor so bila aktivi-rana vsa društva in poklicni gasilci. Požar so lokalizirali v 20-ih minu-tah, gašenje pa zaključili po dobri uri od prihoda. Na intervenciji je so-delovalo 49 prostovoljnih gasilcev, trije gasilci z Gasilsko reševalnega centra in sovaščani.

da so hiše v občini pretežno nadstropne, brez avtolestev posredovanje in učinko-vito gašenje skoraj ni mogoče. Poleg tega imajo prostovoljna gasilska društva v do-poldanskem času, ko so ljudje v službah, precej daljši odzivni čas, zato je še toliko bolj pomembno sodelovanje z ekipo, ki je stalno v pripravljenosti in v nekaj minutah na razpolago na mestu intervencije. Po-godba prinaša tudi dodatna izobraževanja

in usposabljanja prostovoljnih gasilcev, polnjenje dihalne tehnike ter gasilnikov za potrebe tukajšnjih prostovoljnih gasilskih enot.

Besedilo in foto: Luka Piko


»Oktober je mesec požarne varnosti in gasilci želimo takrat seznaniti mlajšo generacijo z našim delom.«Ukvarjati se s prostovoljstvom pomeni podariti svoje znanje, veščine in svoj čas drugim, brez da bi pričakovali karkoli v zameno. je darilo hvaležnosti posameznika, ki ga ta opravi za skupno dobro. v naši občini je gasilstvo kot oblika prosto-voljstva še posebej razširjeno. v OŠ Mirna Peč smo o gasilstvu želeli izvedeti kaj več, zato sta učenki dopisniškega krožka med oktobrskim prikazom gašenja in gasilske opreme, ki se je odvijalo 13. oktobra na šolskem igrišču, o tem delu povpra-šali Martina krevsa, predsednika PGd Mirna Peč.

katere prostovoljne dejav-nosti in intervencije izvaja-te v prostovoljnih gasilskih društvih na našem obmo-čju?Na našem območju gasimo razne požare, tako v naravi kot tudi gospodarska in stano-vanjska poslopja, pomagamo pri elementarnih nesrečah, kot so poplave. Črpamo tudi vodo iz zalitih prostorov, na območjih, kjer še nimajo vo-dovoda, čistimo vodnjake in ljudi oskrbujemo s čisto vodo.

ali te oblike prostovoljnega dela zahtevajo od vas, gasil-

cev, prav posebno znanje? kje to znanje pridobivate?Gasilci se moramo izobraževa-ti, saj se tehnika in tehnologija gašenja zelo hitro spreminja-ta. Imamo veliko izobraže-vanj, ki jih organizira občina Novo mesto, pa tudi občina Mirna Peč, osnovno znanje pa seveda pridobivamo sami. Ker se oprema in tehnika vseskozi dopolnjujeta, nam izobraže-vanje vzame veliko časa.

koliko časa v naši občini že obstaja gasilstvo? V naši občini bo najstarejše gasilsko društvo leta 2012 pra-

znovala 110 letnico, najmlajše pa tudi deluje že 30 let.

kdo poveljuje oz. nadzoruje delo gasilcev?Praktično delo gasilcev nadzo-ruje župan, saj je občina dol-žna financirati izobraževanja in nakup opreme.

ali morda veste koliko čla-nov imajo društva v Mirni Peči in ali jih imajo po va-šem mnenju dovolj?V vseh društvih je 160 gasil-cev. V Mirni Peči je 23 opera-tivnih članov, v ostalih dru-štvih v Mirni Peči pa imajo po 16 operativnih članov. V vseh društvih pa je članov preko 500.

ali v svoje vrste sprejemate nove člane? kakšni so pogo-ji in na koga se moramo obr-niti, če želimo postati člani PGd v Mirni Peči?Nove člane sprejemamo od-prtih rok. Veseli smo vsakega novega člana, saj je dobro, da že v mladosti pridobijo nekaj izkušenj tudi na tem podro-čju. Kot pravijo – svet stoji na mladih.

Z vami se vsako leto srečuje-mo v mesecu oktobru. Zakaj ravno takrat?Oktober je mesec požarne varnosti in želimo seznani-ti mlajšo generacijo z našim delom. Če v roku enega leta ni bilo požarov, ponazorimo požar, da obnovimo svoje znanje.

v katerih mesecih leta pa sicer lahko naštejete največ

iz šolskega panja

intervencij zaradi požarov in intervencij, prometnih nesreč?Prometnih nesreč ne pokri-vamo, sicer pa imamo največ dela pozimi, ko pregledujemo dimnike in ljudi opozarjamo na morebitne napake. Poleti pa največkrat posredujemo zaradi udara strele. Pregledu-jemo tudi hidrantno omrežje.

Nam morda lahko naštejete nekaj največjih interven-cij in katere so vam najbolj ostale v spominu?Nobena nesreča nam ni ostala v lepem spominu. Najbolj se mi je spomin vtisnil požar v Mirni Peči, ko sta gorela hiša in gospodarsko poslopje, kate-rega vzrok ni bil znan. Sklepali smo, da je prišlo do samovži-ga. Gašenje je bilo zelo zah-tevno, saj smo morali reševati živali in krmo. Poleg tega pa bi požar lahko zajel tudi hišo. Zanima naju tudi kakšna vo-zila in kakšno opremo imate na voljo za reševanje?Za to imamo zelo dobro po-skrbljeno. Imamo visokotlač-ne črpalke, cisterne za vodo, ročne črpalke, različna vozila ter 16 dihalnih aparatov, ki so pri reševanju zelo pomembni.

kaj pa storite v primeru, da vaša oprema ni zadostna?Glede operativnih članov smo dobro opremljeni. Podpisali pa smo tudi pogodbo z Gasil-sko reševalnim centrom Novo mesto, ki ima opremo za vse vrste reševanja.

Patricija Barbo in Jasmina Ilar


Dobrodelni bazar v OŠ Mirna Pečv OŠ Mirna Peč so 3. decembra ponovno pripravili do-brodelni prednovoletni bazar, na katerem so prodajali ročno izdelane izdelke, ki so jih učenci z učitelji men-torji izdelovali na celodnevnih ustvarjalnih delavnicah. V okviru 17-ih različnih ustvarjalnih delavnic, ki so na šoli potekale 25. novembra, pod mentorstvom vseh učiteljev šole, je nastalo preko 600 unikatnih izdelkov. Učenci in njihovi mentorji so se letos še posebej potrudili in bili za svoje delo tudi ustrezno nagrajeni. To dokazujejo skoraj vsi na bazarju prodani izdelki in tudi pohvale posameznih obiskovalcev, ki so izrazili željo, naj jih učenci s to prireditvi-jo razveseljujemo tudi v prihodnje. Z zbranim izkupičkom bi sicer vsi srčno radi kaj pripomogli k temu, da bi v Mirni Peči kaj prej stala nova šola. Vendar bi za to žal potrebova-li na tisoče podobno uspešnih bazarjev, zato bodo denar od prodanih izdelkov namenili za kak šolski pripomoček na razredni in predmetni stopnji, ki bo popestril pouk ali olajšal učenje. Tudi zato, da bodo lažje pričakali začetek gradnje nove šole …

T. Kupljenik

Šola v naravi12. oktober je bil zame prav poseben dan, kajti ta dan smo se končno odpeljali v Fieso, v težko pričakovano šolo v naravi.

Prvošolčki pripravili posebno praznično presenečenjeNajmlajši, a zato nič manj delavni in kar so še posebej do-kazali, nadarjeni, pogumni in samozavestni mirnopeški osnovnošolci so zaigrali pravljico o sovici jokici.

V petek, 18. decembra, so prvošolčki v goste povabili vse sku-pine iz vrtca ter vse razrede nižje stopnje na prav posebno pra-znično predstavo. Čisto sami so pod budnimi očesi mentoric Staše Hočevar Zajc in Irene Kozlevčar zaigrali pravljico o sovici

Jokici. Čisto vsak učenec je imel v igrici svojo vlogo, vsi pa so jih zaigrali tako prepričljivo in samozavestno, da je bilo vsem gledalcem na koncu kar žal, da je tako hitro minila. Vsekakor upamo, da se bodo v prihodnjem letu opogumili tudi ostali ra-zredi in podobno povabilo prvošolcem tudi vrnili.

T. Kupljenik

iz šolskega panja

Zjutraj smo se pred šolo po-slovili od staršev in veselo odkorakali v avtobus. Prija-zen šofer nas je odpeljal v Fieso. Ko smo prispeli, smo vzeli svoj kovček in odhiteli v

dom Breženka. Tam nas je že čakal Rado, oskrbnik doma, ki nam je razkazal sobe in ostale

prostore v domu. Kmalu nato smo odšli v svoje sobe, se v njih udobno namestili in se malo pogovorili s prijatelji, potem pa smo že imeli kosi-lo. Zvečer smo odšli na ogled bližnjega mesta Piran, iz ka-terega smo se vrnili že v trdi temi in to tako zelo utrujeni, da smo kar popadali v po-stelje. Naslednji dan smo še enkrat obiskali to lepo mesto, popoldan pa smo raziskovali

morske in obmorske rastline. V šoli v naravi smo se lahko

tudi sami v manjših skupinah malo potepali in medtem re-ševali razne naloge, ki so nam jih zadali naši učitelji v domu. V četrtek smo se preizkusili v kanuizmu, kar je bilo še pose-

bej zabavno. V petek smo se na izletu z ladjico odpeljali do Sečoveljskih solin. Tam smo si ogledali tudi solinarski muzej. Kmalu smo se morali vrniti v dom Breženka, da smo še pravočasno spakirali kovčke in odšli domov. V tem tednu sem se naučil veliko novih stvari. Ostal mi bo v lepem spominu, ker je bilo vse v njem odlično.

Simon Kumer, 5. a


cepetavčkove novice

Vrtec Cepetavček prejel decembrsko dariloKo se na vasi in ulice zaleže jesenska megla, je čas za knji-ge. Toliko jih je, da je škoda, da ne bi prišle do pridnih bralčkov. To je vedel Radio 1, ki je mirnopeške Cepetavč-ke izbral v akciji »S KNJIGAMI OBDARIMO SLOVENSKE VRTCE« in našim malčkom podaril 100 knjig.

Marija Mikec

Medeni zajtrk v vrtcu Cepetavček Prišla je jesen in z njo november, ki ga na čebelarski zve-zi slovenije posvetijo otrokom ter medu. v jesenske dni bi jim radi prinesli malo medenih barv in sladkobnega okusa, zato so že tretje leto zapored 20. novembra pripravili do-brodelno–izobraževalno akcijo »en dan za zajtrk med slo-venskih čebelarjev«.

Vrtičkarjem Cepetavčkom in Ježkom Družinskega varstva Go-renc veliko vzpodbudo pri organizaciji akcije daje uspešno so-delovanje z mirnopeškim čebelarjem Rafkom Cerovškom. Prav on je že tretje leto najbolj zaslužen, da je bila akcija uspešno izvedena. Da so si otroci lahko izdelali pogrinjke za medeni zaj-trk, jim je podaril čebelji vosek, iz katerega so si vlili čebelice in satnice, iz katerih si je vsak malček izdelal svojo svečko. Na medeni petek pa jih je čebelar obiskal in vsakemu izmed 98-ih otrok podaril kozarček medu. Roj čebelic, rožice marjetic in mali čebelar iz skupine Srnic so mu zaplesali čebelji let, vsi Cepetalč-ki pa zapeli: »Od cveta do cveta čebelica leta …«, potem so se čebelarju zahvalili in rekli veselo: »Naslednje leto pa pridi spet!«Odrasli ne bi smeli pozabljati uporabljati med in druge čebelje pridelke za krepitev ter ohranjanje zdravja, za preprečevanje bolezni, zdravljenje in okrevanje, tako nas kot naših otrok.

Marija Mikec

POsTaLi sO sPET MLadiCepetavčki so imeli 13. novembra na obisku dedke in babice. Po kratkem kulturnem programu, v katerem so najpogumnejši samozavestno stopili v prve vrste, malo manj pogumni so se pomaknili v ozadje, tretji zaskrbljeno iskali pogled ali naročje

vzgojiteljic in pomočnic, so skupaj odšli v igralnice. Mali Cepe-tavčki so jih postregli s sokom in pecivom. Tudi na preprosta darilca niso pozabili. Ta bodo dedke in babice spominjala na prisrčne trenutke, ki so jih preživeli skupaj v vrtcu.

Anica Krese

vEvEriCE v NOvEM MEsTUSkupina Veverice se je z vlakom odpeljala v novomeško knji-žnico na pravljico. Obiskali so tudi knjigarno, kjer so si kupili

slikanico Medo je bolan ter zemljevid Živali sveta, na kapiteljski cerkvi so videli sončno uro in se z vlakom zopet vrnili nazaj v Mirno Peč.

Anica Krese

Na ObiskUNajstarejši Cepetavčki so se potepali po novomeški kmetijski šoli. Vodila sta jih Mitja Saje in Matej Gabriel.

Če so misli vodilo naših dejanj, naj bodo prijazne.Če so besede krmar prijateljstva, naj bodo zveneče.Če je bližina zagotovilo sreče, naj je bo čimveč.Prijazne praznike in vse lepo v letu 2010. Srečno!

uredniški odbor

DobroDelni bazar

Documents

Glasilo MP št. 35