Glasilo - december 2012

DECEMBER 2012/ŠTEVILKA 10/LETO XXX

Glasilo župnije

s Salezijanskim

Mladinskim Centrom

Ljubljana Rakovnik

KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!

Cesarje in kralje smo pregnali. Živimo v svobodi, demokraciji… Po je to res!?

Zadnje volitve so pokazale, da nam vladajo drugačni kralji: strici iz ozadja… Po popisu prebivalstva smo kristjani v večini… Zanimivo pa je, da smo na vseh volitvah izvolili predsednika z leve. In v nedeljo bomo lahko odločali samo med bolj ali manj levim. Vlada nam potro-šniški svet z reklamami. Te usmerjajo naše odločitve. Svet mode kroji način našega življenja. Vladajo nam idoli: rok – pop zvezdniki… Mla-dina jim plačuje desetino na njihovih množičnih koncertih… Pa špor-tni zvezdniki… Vsi ti živijo v krasnih vilah, neprimerno bolj razkošno življenje kot so živeli kralji v gradovih…

Moderni človek je odstranil Boga kot kralja. Zasužnjili so ga drugi kralji: razum, napredek, kariera, uspeh, denar, veliki jaz, mamila, uži-tek…

december 2012, številka 10VARUJ NAS MATI 2

UVODNIK

Evangelist Janez nam predstavi Jezusa kot kralja pred Pilatom, ki ga obsodi na smrt na križu. Gre za soočenje dveh kraljestev. Pilat je pred-stavnik rimskega cesarja, ki ima: oblast, vojsko, urejeno zakonodajo, denarno moč… Jezusova moč pa je resnica: »Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico.«/Jn 18,33b-37/

1. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo resnice. Nasproti mu stoji kraljestvo laži. Danes je moderno govoriti o več resnicah. Za mno-ge je resnica to, kar poročajo mediji ali kar jim prija. Namesto re-snice o Jezusovem odrešenju so danes bolj moderne polresnice o samoodrešenju z vzhoda. Z raznimi telesnimi aktivnostmi bomo prišli do notranjega miru… Ni potrebno spreobrnjenje, ampak obesek okrog vratu, pa bo sreča tu… Vse to so prvine kraljestva laži.

2. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo življenja. Nasproti se po-stavlja kraljestvo smrti. Že prejšnji papež bl. Janez Pavel II. je opo-zarjal na kulturo smrti, ki je zavladala zahodnemu svetu. Samo, da jem in pijem, imam dobro plačo ali pokojnino. Drugo ni pomemb-no. Življenje ni cenjeno. Mati lahko odloča o življenju otroka pred rojstvo… Po splavih, samomorih, prometnih nesrečah, najnižji ro-dnosti smo v vrhu Evrope… Jezus pa pravi: »Jaz sem življenje!«

3. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo svetosti. Kaj je danes ljudem še sveto. Celo »umetniki« se iz vsega norčujejo… Bolj, ko je kaj grdo, nesramno… večja umetnina je. Svetost je predmet posmeha. Vendar svetost naj bi bila cilj našega življenja.

4. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo milosti. Danes pa je po-membna moč in oblast. Jaz sem na prvem mestu. Ne potrebujem Boga. Sam si lahko pomagam. Jezus pa pravi: »Brez mene ne mo-rete ničesar storiti«. Po zakramentih nam prinaša odrešenje. »Ne bojte se odpreti vrata Kristusu«, nam vzklika papež.

5. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo pravičnosti. Soočeni smo z brezpravnostjo na vsakem koraku. Splošno je nespoštovanje meril, pravil in vrednot. Kaj me brigajo drugi. V tej miselnosti liberaliz-ma je vse dovoljeno.


KORAKI

Merilo življenja pa naj bi bila poštenost. Vse krivice bodo enkrat poravnane. Vsak bo osebno odgovarjal za svoja dejanja.

6. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo miru. Danes pa vlada nemir, nasilje, vojne… Svet je poln trpljenja in solza. Greh nam prinaša nemir. Strah vlada svetu. To razodevajo tudi zadnje demonstracije.

Jezus pa nam pravi: »Ne bojte se. Svoj mir vam dam, ki vam ga svet ne more dati.« Jezus nam prinaša popolno svobodo pri spovedi in moč pri obhajilu.

7. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo ljubezni. Nasproti pa se posta-vlja kraljestvo užitka in zabave. Ljubezen je zamenjala spolnost. In ta mora biti zaščitena. Če se moram pred nekom zaščititi, pomeni, da me ogroža in se ga bojim. S tem je uničeno zaupanje in nežnost. Ostaja samo še gola telesnost, ki pa je živalskost. Človek ni več oseba, ki jo lju-bim. Je objekt, predmet za potešitev mojega poželenja, moje sebičnosti.

Jezus pa pravi: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« Šel je na križ. Daroval je življenje za nas. V to daritev se vključujemo pri vsaki maši. V obhajilu postaja hrana za nas.

Kristus kralj naj prežene nemir, krivico, laž, suženjstvo, kulturo smrti… Njegovo kraljestvo resnice, življenja, svetosti, milosti, pravič-nost, miru in ljubezni naj zavlada v naših družinah v bližajočih se prazničnih dneh

vaš župnik Franc


KORAKI

PRAZNIK KRISTUSA KRALJA 2012

»Moje kraljestvo ni od tega sveta.Kdor je iz resnice, posluša moj glas!«

I. del

Napis nad glavo križanega Kristusa: I.N.R.I.! Jezus Nazarečan, ju-dovski kralj. Tako se je z napisom Poncij Pilat ponorčeval iz Ju-

dov, kakšnega kralja da imajo.Res vse govori, da Kristus ni kralj od tega sveta; kralji tega sve-

ta, pomeni oblastniki, kajti ti: nimajo trnove krone, v rokah ne držijo trsta, niso ogrnjeni v sramotilno vojaško cunjo, nimajo opljuvanega obraza, njihovo telo ni razmrcvarjeno od bičanja, niso brez vojaške obrambe …

Pilat pa Judom s posmehom: »Glejte, vaš kralj!« In Judje si zadrgnejo zanko: »Nimamo kralja, razen cesarja!« Nimajo težav priznati rimskega okupatorja za vladarja, odrečejo pa se svojemu verskemu voditelju, ki ne ustreza njihovim predstavam; niso bili zvesti veri. Taka je pač politi-ka, prav ta jih je leta 70 za dva tisoč let pokopala kot narod in kot državo.

Govorica preroških besed Danijela in Razodetja (berili) pa je dru-gačna, videnja segajo onstran tega. Vidijo nekoga, ki je nad vsem, ne s politično, gospodarsko, vojaško, policijsko močjo, pač pa z duhovno in moralno močjo, ker je tisti, od katerega, po katerem in za katerega je vse, kajti on je Alfa in Omega, vse, prvi in poslednji, ki je bil, je in bo. Kadarkoli nas kristjane zamika »kraljevati« na svetu z merili zemeljskih veljakov (politikov), smo nezvesti vesoljnemu Kralju, zato potem vedno doživimo polom. Kristus nima vojske, nima raket … Z vsem tem so skozi zgodovino šli nad njegove kristjane – bolj ali manj zveste njegove pričevalce –, misleč, da zadajajo udarce Kristusu. Pa ga niso dosegli in ga tudi ne bodo. Politika in orožje imata za kaj takega premajhno moč.

Kristus je vladar vsega, v njegovi roki je vse. To je vsa sreča, vse zagotovilo, vsa prihodnost. Če tega ne bi bilo, bi bila edina smiselna resničnost objestnost trinogov, takih, ki so mu sodili in vedno znova nataknili napis o njegovi krivdi: I.N.R.I.


KORAKI

On pa je znamenje odrešenja in upanja: to je zmaga pravice in lju-bezni; to je zmaga pravičnosti in dobrote; to je končni cilj, v luči kate-rega dobiva smisel vse, tudi naše življenje, trpljenje in smrt.

To, kar izpovedujemo v veri: Verujem v Jezusa Kristusa, po kate-rem je vse ustvarjeno, ki je trpel, bil križan, umrl, bil v grob položen, pa vstal od mrtvih, ki sedi na Očetovi desnici, ki bo prišel sodit žive in mrtve.

To je resnica o Kristusu Kralju. Sam nam je zatrdil: »Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas! Spoznali boste resnico, in resnica vas bo osvobodila.«

Prav zanimivo, da je Pilat še vprašal Kristusa: »Kaj je resnica?«, poslušati odgovora pa več ni imel ne časa in ne moči, ker bi, če bi po-slušal resnico, moral Jezusa osvoboditi, »saj na njem ni našel nobene krivde«, pa ga je kljub temu obsodil na smrt s križanjem. Kako naj suženj politike in oblastnih intrig posluša resnico in ji služi?! Kako!?

»Moje kraljestvo ni od tega sveta!« Je pa nad tem svetom. On ni samo stvarnik sveta, pač pa tudi njegov odrešenik, in seveda tudi so-dnik. Sodil bo glede na to, ali smo služili resnici ali krivici. I.N.R.I. – sramotno spričevalo za vse, ki ne poslušajo resnice; I.N.R.I. – odre-šilno znamenje za vse, ki služijo resnici, saj je On Resnica. Služiti tej Resnici, pomeni kraljevati!

II. del»Sodni« proces Kristusu ni končan; ima mnoga nadaljevanja tudi

skozi zgodovino. Tako kot Judje pred Pilatom – Rimljanom, okupa-torjem, smo ga tudi kristjani pred njegovimi nasprotniki ogrnili v sra-motilni plašč in mu v roke potisnili trst. Tudi mi smo se na volitvah šli politiko, kje bomo več iztržili, namesto, da bi bili zvesti veri in svojim načelom, ter gledali na poštenost, neoporečnost, vrednote.

Kristjani kot kristjani smo izdali sami sebe, saj smo volili pred-stavnika tistih, ki so nas kot vernike dolgo zatirali in nas še tepejo. In gre za predstavniško vlogo, ne izvršilno oblast. Kako naj predstavlja vse državljane, in večina smo kristjani, tisti, ki je bil in je proti tej večini?


KORAKI

Vendar smo ta absurden položaj ustvarili sami! Sedaj bomo mora-li voliti samo med tem, ali bomo poljubili palico, ki nas je tepla, ali bomo poljubili roko, ki nas je tepla. Nobene druge možnosti nimamo, nobene.

Tako smo storili enako kot Judje, ki so dali prednost rimskemu ce-sarju – okupatorju: »Nimamo kralja, razen cesarja!«, zavrgli pa tiste-ga, ki je poosebljal njihove vrednote. Politična logika se nam ni izšla. Pustili smo namreč vero in se šli politiko. Tako smo končno sami sebe ogrnili v sramotilni plašč in sami sebi v roke dali nalomljeni trst.

Napis o naši krivdi se glasi I. N. R. I., tako smo si ga sami izpisali: Jezus Nazarečan Resnično Izdani. Ostane nam samo nemoč množic, ki so opazovale dogajanje na Kalvariji: »In vse množice, ki so se zbra-le, da bi gledale, in so videle, kar se je zgodilo, so se nazaj grede tolkle po prsih« (Lk 23,48). In lahko samo pohlevno čakamo na nove čase; tokrat so nam zadoščale »cesarjeve« igre, četudi »kruha« ne bo …

Tone Ciglar

BOŽIČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik,

ki je Kristus, Gospod (Lk 2,10-11).So časi, ko slabe novice kar dežujejo. Naši časi so že taki. Verje-

tno tudi časi pred 2012 leti v današnji Sveti deželi niso bili veliko bolj veseli. Kajti Sveto pismo nam pravi, da so vsi ljudje živeli v veli-kem pričakovanju(prim. Lk 3,15), kar pomeni, da so imeli občutek, da tako ne more iti več naprej oziroma navzdol in da se mora nekaj zgoditi.

Res se je nekaj zgodilo. V prvi sveti noči se je rodil otrok, ki ni bil navaden novorojenček, ampak Božji Sin, ki je prišel živet z nami naše življenje, revščino, preizkušnje in trpljenje, na koncu tudi smrt.


KORAKI

S tem, ko je prišel z nami živet naše bedno življenje, nam želi spo-ročiti, da zaradi preizkušenj, ki se zgrnejo na nas, ni treba obupati nad seboj in drugimi, ker tudi on ni obupal nad nami. Prišel je med nas, da bi nam dal vedeti, da je tudi življenje v težavah in preizkušnjah smisel-no in vredno, da ga živimo. Prišel nam je vlit novega poguma, volje do življenja in zvestobe v dobrem. Prišel nam je pokazat, s kakšnim zau-panjem v Boga naj sprejemamo preizkušnje, s kakšno stanovitnostjo naj vzdržimo v težavah, s kakšno ljubeznijo naj odpuščamo vsem, za katere mislim, da so krivi za našo nesrečo. Če se bomo dali tako poučiti betlehemskemu otroku, nam bo podelil tisti notranji mir, ki so ga vsem ljudem, ki so Bogu po volji, v sveti noči obljubljali angeli.

Vsem, posebej še tistim, ki ste v najrazličnejših preizkušnjah zaradi bolezni, izgube zaposlitve, negotovosti glede jutrišnjega dne, človeške-ga nerazumevanja in v strahu pred prihodnostjo, vsem, ki ste daleč od svojih najbližjih in osamljeni, želimo Božje bližine in tolažbe in v tem duhu tudi voščimo blagoslovljene in tolažbe polne božične praznike, v novem Gospodovem letu 2013 pa Božjega varstva in opore.

Vaši škofj e

1. ADVENTNA NEDELJA

DRUŽINSKO BOGOSLUŽJE

Zberemo se pri adventnem vencu, ki ga namestimo na prostor, kjer bodo pozneje postavljene jaslice. Prižgemo prvo svečko.

Bogoslužje začnemo z znamenjem križa, nato preberemo molitev. Med posameznimi besedili lahko pojemo ali poslušamo adventne pesmi.

ADVENTI VENEC Pomen adventnega venca razloži prošnja, s katero se ob njegovi

blagoslovitvi obračamo k Bogu: »Kakor bomo vsako nedeljo prižigali novo svečo, tako nam daj rasti v ljubezni do Kristusa.«


KORAKI

Po kratki tišini eden od članov družine prebere: Dobri Bog, v adventnem času pričakujemo prihod tvojega Sina. Pri-

čakujemo ga vsak trenutek, ko bo potrkal na vrata našega srca, da bi jih odprli za tvojo ljubezen. In pričakujemo njegov prihod on koncu sveta, ko bi vse napolnil s svojim odrešenjem. Pričakujemo tistega, ki prihaja in vendar vemo, da je že pri nas. Prosimo, da Jezus pride k nam in tako končno dospemo do sebe. Pogosto namreč nismo s seboj, ampak nekje povsem drugje. Naj ta advent postane za nas blagoslovljen čas – čas, ko dospemo do sebe in do Boga. Naj se naše srce na široko odpre, da bo tvoj Sin lahko zares vstopil.

Prebere oče ali mati: Berilo iz prvega pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 3,12

4,2) Vas pa naj Gospod obogatí in napolni z ljubeznijo drug do drugega

in do vseh, prav kakor jo čutimo mi do vas, da bi tako utŕdil vaša srca, ki naj bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen. Sicer pa vas, bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da še bolj napredu-jete v tem, kar ste prejeli od nas, namreč to, kako vam je treba živeti, da boste ugajali Bogu; sicer pa tako že živíte. Saj veste, kakšna navodila smo vam dali po Gospodu Jezusu.

Vsa družina skupaj zmoli molitev: Angel Gospodov je oznanil Mariji in spočela je od Svetega Duha.

Zdrava Marija... Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji bese-di. Zdrava Marija... In Beseda je meso postala in med nami prebivala. Zdrava Marija...

Letošnji adventni čas obhajamo v letu vere. Brez Kristusa je vera stvar preteklosti, evangelij mrtva črka, Cer-

kev okostenela organizacija, službe v Cerkvi le gospodovanje, misijoni propaganda, maša dolžnost brez vsebine, krščanstvo le moraliziranje. S Kristusom pa postane evangelij moč življenja, Cerkev velika družina, službe v Cerkvi služenje, misijoni so binkošti, maša postane spomin in predokus nebes, krščanstvo doživetje svobode.


KORAKI / UTRIP

Voditelj molitve: Kristjani vsak dan molimo očenaš. Vendar se po-gosto zgodi, da to delamo povsem rutinsko. Ne zavedamo se, kaj sploh molimo. Vendar ne smemo pozabiti, da je ta molitev številne kristjane utrdila v njihovi veri in so po njej stopili v duh Jezusa Kristusa, ki nas je naučil moliti s temi besedami: Očenaš...

Zmolimo desetko rožnega venca: Ki si ga devica od Svetega Duha spočela!

Vsak izmed družinskih članov pove prošnjo s svojimi besedami, drugi odgovarjajo: prosimo te, usliši nas!

Voditelj molitve moli naslednjo molitev: Božič prihaja. V adventnih večerih na svečkah žarijo plameni. Pri-

jetno vznemirjeni pričakujemo najbolj prisrčno praznovanje v letu. Toda ne pozabimo: za bleščečimi okraski in pisanimi lučkami je naj-večji dar... Otrok v jaslih, čudež Boga, ki je za nas postal človek. Jezus živi tudi danes. V vsakem človeku, ki ga sprejme, še naprej živi tako, da mu daje Duha ljubezni. To je pravi božični dar. Ali ga bomo sprejeli?

Slava Očetu in Sinu…

ZAPISNIK SEJE ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA

V izobraževalnem delu je g. župnik povzel predavanje o letu vere in novi evangelizaciji v Cerkvi na Slovenskem, ki ga je imel dekan na

dekanijskem srečanju ŽPS.Boga lahko spoznamo po krasni naravi, Svetem pismu, sočloveku.Pomembna je človekova vest, ki mora biti prav zgrajena. Današnji

človek pa ravna po občutkih, po doživljanjih in je v tem problem. Da-nes človek hrepeni po duhovnosti, a jo doživlja brez globin. Največja vrednost Svetega pisma je, da nas vodi do Stvarnika.

V hipotezi Darwinove evolucijske teorije je polno lukenj. Ideologija to jemlje kot znanstveno resnico in jo usmerja proti veri. Najhujši pre-skoki so v razvoju človeka.

Zavedati se moramo, da je vsak izmed nas nekaj enkratnega. Vsak


UTRIP

otrok je nekaj enkratnega, tudi če so isti starši. Vsak otrok bo šel svoje življenje. Vsak človek je enkratno bitje.

Bog kliče vsakega človeka in se ne ozira na njegove sposobnosti. Ži-vljenje oblikuje vero. Vera je milost in naša stvar je sprejetje te milosti.

Vera v Sloveniji je močna, ampak zelo zaspana (Pedro Opeka). Če nam nič ne manjka, zakaj bi sploh rabili Boga. Slovenskega človeka oblikuje-jo mediji. Slovenski katoličan je »izbirni vernik«. Veliko da na zunanjost, manjka pa poglobljenosti. Pri slovenskem katoličanu je problem molitev.

Našo vero ovira brezdušnost. Veliko obupa izhaja iz problema v od-nosih. Strah nas je, da vera jemlje veselje do življenja. Goreča vera je živa vera, a kako priti do nje?

Danes premalo učimo otroke, da bi se soočili s preizkušnjami in jih tako ne usposabljamo za vero. Jezus je sprejel križ, da bi nam pokazal, kako je treba sprejeti križ.

Goreča vera je vera Božjega otroka. Z zaupanjem v starše se učimo poglobljenega odnosa do Boga. Bog v srcu in Bog pred očmi.

Za našo vero obstaja več ovir. Veliko je malikovanja. Mislimo si, če ni Boga, ni omejitev. Naša odločitev je ali v sebi hranimo dobro ali slabo, ljubezen ali zlo. Izgubili smo čut za greh.

Spreminjanje sveta se začne pri meni, torej moramo začeti pri sebi. Svoje mišljenje naravnam na Božje. Pomembno je duhovno spremlja-nje. In tako lahko pridemo do goreče osebne vere.

V letošnjem letu bomo postavili temelje za pastoralni načrt: moli-tev, liturgija, nedeljska maša, zakrament spovedi (temelj duhovne ra-sti), optimizem (da iščemo dobro), graditi občestva (da se vsak človek nekje čuti sprejet). Brez truda pa ne bomo nič dosegli.

Temeljno zadržanje naj bi bilo sočutje do današnjega ranjenega člo-veka. Pomembno je, da nismo sami, da vključujemo v občestvo in smo misijonsko goreči.

Temeljne smernice:od množičnega krščanstva k občestvu in osebni veriod izbirnega vernika k celovitemuod poučevanja k dialoškemu pristopu


UTRIP

Anita je predstavila ključne poudarke izobraževanja za pripravo pa-storalnega načrta.

Danes naj bi si vzeli čas za sebe, da bomo dovolj odprti. Pomembno je v kakšnem ŽPS-ju smo in koliko smo pri tem pripravljeni sodelo-vati. Vsaka župnija bo sestavljala svoj načrt, ki bo vseboval tisto, kar potrebuje.

Šli naj bi v korak s časom. Za oblikovanje pastoralnega načrta naj bi izbrali primerno velike korake. Pomembno je, da delamo na osebni veri in imamo bogato molitev. Pomembni so trije dejavniki: ljudje, ak-tivnosti in cilji.

Zastavili naj bi tak načrt, ki ga bomo lahko v okviru možnosti iz-vedli.

Barbara Flajnik

ZBOR SMG

V petek in soboto, 8. in 9. novembra, smo se na Bledu, pri sestrah HMP zbrali predstavniki skupin in organizacij, ki delujejo v don

Boskovem duhu. Naslov letošnjega Zbora salezijanskega mladinskega gibanja je bil Ta veseli evangelij ali biti z mladimi. Petkov večer smo izkoristili tako, da smo med igro spoznavali drug drugega ter salezi-jansko mladinsko gibanje v Sloveniji, don Boska in sv. Marijo Domi-niko. Večer pa smo zaključili z molitvijo pred Najsvetejšim. V sobo-to so govorili o osebnem spremljanju in zaključili smo, da je osebno spremljanje zelo pomembno in ga je potrebno izvajati. Po sprehodu ob jezeru, smo govorili še o prihodu don Boskovih relikvij v Slovenijo in o dogodkih, ki jih bomo pripravili v zvezi s tem. Zbor pa smo zaključili s sveto mašo.


UTRIP

ROMANJE ZAKONSKE SKUPINE ISKRICE

K MARIJI POMAGAJ

Megleno nedeljsko jutro nas je zvabilo iz postelje in nas pospre-milo na Ljubljansko železniško postajo, kjer je že čakal vlak, ki

nas je odpeljal proti Otočam – izhodiščni točki našega skupnega ro-manja k Mariji Pomagaj na Brezje. Kljub zgodnji jutranji uri je bilo na vlaku čutiti prijetno pričakovanje. Na železniški postaji v Otočah je bilo potrebno najprej pridobiti orientacijo. Ozrli smo se naokrog in jo ugledali – njo, ki nas je v soju jutranje zarje vabila, da ji sledimo. Marijino znamenje, ki se nahaja tik ob železniški postaji, je postalo naš kažipot. Z nami je poromala vse do njenega svetišča na Brezjah. Doživetje nedeljske maše na Brezjah je v vsakem pustilo svojevrsten pečat. Medtem, ko smo se odrasli po maši izročili Marijinemu varstvu, so naši najmlajši Mariji zaupali svojo malo »skrivnost«. Poleg prejetih milosti pri maši, smo bili po prihodu iz cerkve, deležni prav posebne milosti – Božjega blagoslova v obliki nekaj drobnih dežnih kapljic. Pri skupnem kosilu smo si nabrali novih moči, ki smo jih potrebovali za zaključek naše romarske poti. Pot do železniške postaje v Globokem je v prijetni družbi hitro minila. Na železniški postaji nas je čakalo prije-tno presenečenje: na romanju se nam je pridružil še zadnji romar, ki je k Mariji poromal kar s kolesom, saj so ga službene obveznosti zjutraj zadržale v Ljubljani. Lepo je bilo čutiti, da nam naše skupno druženje vsem veliko pomeni, da smo se za to pripravljeni žrtvovati, vsak na svoj način. Pisk prihajajočega vlaka v daljavi je naznanjal, da se prije-tno romanje zakonske skupine Iskrice bliža koncu. Vsak izmed nas je imel za seboj osebno romanje k Mariji… vsako je bilo čisto posebno… vsekakor pa je bila vsem skupna zaključna misel, da k Mariji na Brezje zagotovo še poromamo… skupaj s tistimi, ki so tokrat romali z nami v naših srcih. Marija Pomagaj, prosi za nas!

Anita in Tomaž Kušar


UTRIP

MISIJONSKA TOMBOLA

Naša župnija rada pomaga ubogim, zato smo kot vsako leto mi-nistranti organizirali misijonsko tombolo. Srečke je prodajalo

10 ministrantov, med katerimi je bil Gašper Kmetič najuspešnejši pri prodaji, saj je prodal 300 srečk. Skupaj smo zbrali 2.260,00€. Ta je namenjen za bivšega kaplana g. Danila Lisjaka, ki je misijonar v Atede, Uganda. Z denarjem bo gradil center za mladino.

V LJUBLJANI NAJBOLJŠI HRVATI, KOCJAN PRVI STRELEC

V Ljubljani je potekal prvi mednarodni turnir v košarki, ki je združil mlade iz salezijanskih ustanov Žepče iz Bosne, Zagreb iz Hrvaške

in Bialstok iz Poljske. Po sistemu igre vsak z vsakim je do zmage prišla ekipa iz Zagreba, naši košarkarji so tekmovanje zaključili na 3. mestu.

mesto Don Bosco Zagrebmesto Bialstokmesto SMC Rakovnikmesto ŽepčeGledano v celoti je bil turnir odlično organiziran. Poleg šestih za-

nimivih tekem so si tuje ekipe ogledale tudi znamenitosti Ljubljane, za kar je poskrbela ekipa SMC Rakovnik. V soboto zvečer je bila odigrana tudi eksibicijska tekma med trenerji in igralci. Na tej tekmi ni manjka-lo atraktivnih potez, tako na eni kakor na drugi strani.

Glede na to, da hrvaška ekipa nastopa v hrvaški 2. mladinski ligi in trenira štirikrat na teden ter vsak teden igra tekme, poljska ekipa na-stopa v prvi mladinski poljski ligi in ob petih treningih na teden vsak teden odigra dve tekmi, ekipa Žepč pa je tudi sestavljena iz igralcev, kateri vsi po vrsti igrajo v klubih in trenirajo po štirikrat na teden, je končno tretje mesto rakovniške ekipe, ki trenira le dvakrat na teden in enkrat na mesec igra interno ligo ter nima v svojih vrstah klubskih igralcev z izjemo Matica Zagerja, to res izjemen uspeh.


UTRIP

Vzpodbuda za naprejRakovničani se bodo tudi v prihodnje trudili, da bodo dobro delali

na treningih ter še izboljšali svoje uspehe. Še enkrat pa se je pokazalo, da so igralci ekipe SMC Rakovnik prava klapa tako na igrišču kakor tudi zunaj njega.

Najboljši skakalec rakovniške ekipe in tudi eden najboljših skakal-cev turnirja je bil Klemen Ciglar, ki je ob tem povprečno dosegal po 11 točk na tekmo. Matic Intihar je bil zagotovo daleč najboljši orga-nizator igre na tem turnirju. Poleg odličnega razigravanja svojih soi-gralcev ter fenomenalne igre v obrambi je v povprečju dosegel po 18 točk na tekmo in bil s tem drugi strelec Rakovničanov. Kapetan ekipe SMC Rakovnik, Žan Kocjan pa je bil prvi strelec turnirja s povprečno 19,7 točke na tekmo. Tudi vsi ostali rakovniški igralci pa so prispevali pomemben delež tako v napadu kakor tudi v obrambi. Povprečje do-seženih točk ostalih igralcev pa je bilo sledeče: Matic Zupan 3.3, Tilen Nared 7, Matic Zager 3.7, Matej Kranjc 5.3 in Blaž Čož 4.

Brez partnerjev ne greNa tem mestu bi se radi zahvalili še vsem družinam, ki so v teh

dneh gostile tuje košarkarje, vsem donatorjem, ki so omogočili ta tur-nir (ZVIJEZDA d.d., MAMI d.o.o., Dekor Senčila d.o.o., Avtoprevo-zništvu Dolinšek, KOVIT projekti d.o.o., Brankotu Sladiču, Stanetu Baluhu) ter vsem ostalim animatorjem in prostovoljcem brez katerih tega turnirja ne bi bilo.


UTRIP

ANIMATORSKI IZLET

Med jesenskimi počitnicami, od 28. do 31. oktobra, smo anima-torji odšli na animatorski izlet v Medžugorje in ostala mesta po

Bosni in Hrvaškem.Naš izlet se je začel z mašo na Rakovniku, kjer smo dobili blagoslov,

nato pa smo se odpeljali proti Plitvičkim jezerom. Čakal nas je sneg in mraz, Plitvička jezera pa so bila vseeno prekrasna. Prvo noč smo prespali v župnijski dvorani pod cerkvijo v Plitvicah. Najprej smo imeli večerjo (hrenovke in čevapčiče), nato je sledilo veselo družabno druže-nje, noč pa je bila zaradi mraza precej kratka. V ponedeljek smo prišli v Medžugorje, kjer smo si najprej ogledali Podbrdo, kjer se je Marija pri-kazovala šestim pastirčkom, nato smo si pogledali še cerkev in okolico. V torek smo najprej imeli križev pot na Križevcu in sv. mašo v Majčjem selu. Popoldan smo preživeli v Dubrovniku, kjer smo si pogledali staro mestno jedro. V sredo je sledil ogled Mostarja in Sarajeva, zanimiv pa je bil tudi postanek v Jablanici, kjer smo si ogledali muzej bitke na Ne-retvi. Po Sarajevu in čevapčičih je sledila pot domov.

Nedvomno je bil to zelo zanimiv izlet, ki nam bo ostal v spominu na tak in drugačen način. Veliko smo se družili, smejali, igrali tarok, peli, molili, ogledovali znamenitosti in nova mesta, skratka bilo je pestro in zabavno.


MINISTRANTSKI KVIZ

Na nedeljsko popoldne Kristusa Kralja so se zbrani ministranti naše dekanije na srečanju na Rakovniku. V kapeli salezijanskega

zavoda so oblikovali uvodno molitev. Svoje znanje so preizkusili pri kvizu v župnijski dvorani: o 150. obletnici smrti bl. Antona Martina Slomška; o bl. Drinskih mučenkah ter zakramentu sv. birme. Anej Skubic je krasno preko računalnika preverjal znanje. Župnije Notra-nje Gorice, Lj. Rudnik in Lj. Rakovnik so pokazale zelo veliko znanja. Za točko je slavila domača župnija. Pri malici smo se telesno okrepili. Nato pa je pri nogometu z veliko sreče/zlati gol/ spet slavila domača župnija. Vsi so se razveselili lepih nagrad. Pri nogometu smo razdelili nagrade v obratnem vrstnem redu. Zadnji so dobili najboljšo nagrado/žogo/, da se bodo lahko naučili bolje igrati nogomet.

Zahvala še posebej Gregorju Ključevšku, ki je prevzel delo z mini-stranti s kaplanom Juretom. Na srečanje vabijo nove člane ob sobotah ob 16.00 uri v Salezijanski mladinski center.

UTRIP


LETNI KONCERT

Mešani pevski zbor je na nedeljo Kristusa Kralja pripravil zelo lep letni koncert v naši cerkvi Marije Pomočnice. Pevke in pevci

so zelo kvalitetno izvedli nekaj narodnih in cerkvenih pesmi pod vod-stvom Žiga Godca ter spremljavi Melite Maček.

Poživitev koncerta je bil mladinski zbor, ki se jim je pridružil. Vsa zahvala Maji Kavčič, ki vodi zbor. S svojo zavzetostjo je privabila mlade in jih krasno povezuje.

Zahvala vsem, ki žrtvujete svoj prosti čas za vaje. Bog vam povrni, da s svojimi talenti, darovi bogatite naša nedeljska in praznična bo-goslužja. Nove člane vabi k vajam mešani pevski zbor ob četrtkih ob 20.00 uri, mladinski zbor pa ob sobotah ob 19.00 uri.

UTRIP


KARITAS

PRIČAKOVANJE

Bliža se zaključek cerkvenega leta in advent - pričakovanje Gospo-dovega prihoda. Bogoslužje nas predvsem v tem času opozarja:

ob koncu človeške zgodovine bo veljalo le to, kar je bilo storjeno z lju-beznijo in v zvestobi Bogu. Smo otroci zaveze, skušamo živeti v prija-teljstvu z Bogom. Advent je pričakovanje, hrepenenje po Bogu. Tudi v vsakem od nas naj bi bilo vsaj nekaj tega hrepenenja!

Kaj naj bo prineslo novo leto? Čeprav je v svetu veliko zla, trpljenja, nereda, se zavedajmo, da je Bog dovolj velik, da bo vse obrnil v dobro.

Brala sem besede nemškega škofa: ''Kristjan bo obstal, če bo imel korenine v Bogu, ali pa ga ne bo. Pobožni človek jutrišnjega dne bo mistik, ali pa ga ne bo več!''

Povprečen, sezonski vernik, ki nima globine, ne bo zdržal v nere-du, kjer nobena moralna norma ne velja več: ''normalno'' je ubijanje nerojenih, preprečevanje rojstev otrok, življenje brez obvez, zlorabe, podkupovanja, goljufi je itd..

Kristjani moramo biti priče obrambi življenja od spočetja do narav-nega konca, borci za vrednote. Mi smo živa Cerkev.

Ne smemo obsojati ljudi, ki tavajo brez Boga. Molimo zanje, da bi našli pot k Bogu.

Imejmo luč v svojem srcu in v očeh vsak dan znova. Sprejmimo Luč iz Betlehema in jo delimo z drugimi. Preprosto ži-

vimo in posnemajmo Marijo, ki je pričakovala rojstvo svojega Otroka: ko ga je nosila pod srcem, mu je zagotovo večkrat povedala, da ga ima rada. Povejmo svojim bližnjim, da jih imamo radi.

Molitev matere v pričakovanju otrokovega rojstva:Gospod, zahvaljujem se Ti za novo življenje, ki ga nosim v sebi. Nav-

zoče je in pripomore, da vidim vse stvari na drugačen način. Napolnjuje me z veseljem in mi pomaga, da še z večjim občudovanjem gledam Tvojo stvariteljsko moč, ki se tudi po meni nadaljuje. Srečna sem, da sem žen-ska in mati. Varuj, prosim te, to novo bitje, ki ga Ti že poznaš. Jaz si ga le bežno predstavljam in sanjam poteze njegovega obraza, barvo njegovih


KARITAS

las in oči. Pusti me, da sanjam in pomagaj mi, da bi se na rojstvo lepo pripravila in da bi otroka že od sedaj spremljala pri njegovem razvoju. Daj, da ne bi težave nosečnosti in strah pred porodom motili mojega veselega pričakovanja in da bi se popolnoma prepustila tvoji previdnosti. Naj mi Marija, tvoja nežna in pogumna Mati, stoji ob strani v tem času pričakovanja in me naredi sposobno sprejeti otroka, naj bo deček ali de-klica, z enako ljubeznijo, kot je Ona sprejela Tebe. Amen.

(italijanska molitev)

ZAHVALA

HVALA !!! Zahvaljujem se vsem, ki ste darovali v letošnji dobro-delni akciji Klic dobrote-Veselje v sožitju: (zbrali smo 2232 EUR

in nekaj vrečk hrane, sladkarij, kozmetike). Zahvaljujem se vsem, ki darujete tudi med letom za potrebe ljudi v stiski. Zahvaljujem se tudi vsem, ki svoj prosti čas darujete za dežurstva, pomoč, obiske na domu in v domovih za starejše.

Posebna ZAHVALA vsem, ki izdelujete čudovite adventne venčke – za vse priprave kot je: nabiranje, sekanje zelenja, izdelovanje obročev za venčke, nabava svečk, različnih okraskov in za veliko dobro volje ter darovanega časa ter spretnih rok, ki so ustvarile že prave umetnine. Darovana sredstva od prodaje so delno namenjena župnijski Karitas, ostali del župniji.

Vsaka prižgana svečka na adventnem venčku naj vam ob molitvi zasije v srcu in približa Jezusu.

Vsem veliko Božjega blagoslova in miru v prihajajočem letu!

Za Župnijsko Karitas Rakovnik: Judita Petelin

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, LjubljanaDežurstvo v decembru 13.12.2012 od 17h do 19h.TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar!!


VABILO ZA STAREJŠE, BOLNIKE, INVALIDE :

Sobota, 8. decembra 2012, je prva sobota v adventu in praznik Brez-madežno spočetje Device Marije.

V soboto, 8.decembra 2012,ob 10 30h, bo v naši cerkvi, cerkvi Marije Pomočnice praznična sveta maša, med sv.mašo bo prilo-žnost za zakrament bolniškega maziljenja, pred in med sv.mašo bo priložnost za spoved.

Malo razmišljanja in vabilo k sveti maši na ta lepi praznik: Prav prisrčno Vas pozdravljam in Vam želim vse lepo. Sama se vsa-

ko leto za praznik Vseh svetih vprašam, ali bom drugo leto na ta dan molila rožni venec v klopi, ali bom svetila kot lučka v krogu pokojnih pred oltarjem.

Hvala Bogu, preživeli smo spet eno leto in spet je pred nami advent, začetek novega cerkvenega leta in priprava na božič. Za nekatere od Vas je bilo preteklo leto zelo težko, borili ste se z boleznijo, bolečinami, različnimi izgubami. Za druge pa je bilo leto lepih doživetij, poročili so se otroci, rodili so se vnuki, spet za druge je bilo leto povprečno brez večjih pretresov in težav. Kakršnokoli je bilo, se moramo Bogu in Ma-riji zahvaliti, preživeli smo ga.

Kljub naporni poletni vročini, kljub neprestanim slabim novicam o gospodarski krizi, brezposelnosti, revščini, novicam o naravnih ne-srečah, o čemer so nam kar naprej poročali po TV, radiu in časopisih, živimo v miru in večinoma zadovoljivo.

Vas navdaja občutek, da ste osamljeni, da Vas mladi premalo upo-števajo, nimajo časa za Vas, ne sprejemajo dobronamerno Vaših nasve-tov. Morda so mladi res premalo pozorni do Vas in Vam ne znajo in ne pokažejo, da Vas imajo radi, ker so preveč vpeti v primež preživetja in borbo za vsak dan, ali pa živijo predobro in jim ni mar za Vaše vsakda-nje težave, ker se njim ne zdijo nepomembne.

Naj se vsak pri sebi vpraša, kaj pa jaz lahko naredim, da bo ta svet bolj prijazen, bolj tak kot si ga želim in ne tako tuj in brezoseben. Mar-sikdo bo rekel, kaj pa jaz star in bolehen lahko storim.

KARITAS


Lahko sem bolj prijazen do drugih, lahko bolj pozorno poslušam sogovornika in prisluhnem njegovim težavam, lahko se zanimam za težave mladih in jim dam moralno podporo v njihovih prizadevanjih. Lahko molim za ljudi, ki so se znašli še v večjih težavah. Lahko se ve-selim svojih otrok in vnukov, svojih sorodnikov in sosedov, domačih živali, rožic. Lahko pa sem zagrenjen, čemeren in jezen na ves svet, ker mi ni nihče hvaležen za to, kar sem v mladosti storil. Izbira je naša.

Cerkev in svet smo ljudje in od nas je odvisno kakšne odnose bomo gradili, da bomo čimbolj spoštljivo preživeli svojo starost. Če bomo prijazni in solidarni do drugih in si bomo med seboj pomagali bodisi materialno ali duhovno, nam tudi kriza ne bo mogla toliko do živega.

Naj bo sveta maša na praznik Marije Brezmadežne v soboto, 8. decembra 2012 ob 10.30, v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku priprava na božič, da bomo Bogu in Mariji bolj hvaležni za vse pre-jete darove in da se bomo kljub bolezni in težavam znali veseliti vsa-kega dne, ki ga doživimo in se jima priporočiti v nadaljnje varstvo.

Pri maši bo možnost za sv. spoved, med mašo pa bo tudi bolniško maziljenje. Če ste hudo bolni ali pred kakšno težjo operacijo, se lah-ko obrnete na gospoda Franca Drobniča, tel. 427 30 28, pa Vas bo obiskal na domu ali v bolnici in Vam podelil potrebne zakramente. Pri sveti maši bomo molili tudi za vse tiste, ki zaradi bolezni ne boste mogli priti v cerkev. Vedite, da niste sami, redno molimo za vse bolne in trpeče tako duhovniki, sestre Hčere Marije Pomočnice in tudi mo-litvena skupina.

Veselimo se srečanja z Vami pri sveti maši!

Za Župnijsko Karitas Rakovnik: Marinka Gaberšek

KARITAS


MARIJA ROMARICA

potuje v adventu po naši župniji. V romarski sobi se lahko prijavite družine, ki jo boste sprejele in skupaj z njo molile. Datum je dan,

ko jo vzamete. Naslednji dan jo prinesete k večerni maši.K skupni molitvi lahko povabite sorodnike, prijatelje, sosede. Ob

Marijinem kipu prižgete adventni venček. Oblikujete preprosto mo-litev. Skupaj zapojete ljudsko cerkveno pesem. Zmolite lahko desetko, ali cel rožni venec, preberete odlomek Svetega pisma, dodate prošnje, zahvale ter zaključite s kakšno pesmijo.

BOŽIČNA SPOVED

Od 17. do 24. decembra 2012 vsak dan v cerkvi med mašami, ter: dopoldne od 9.00 do 12.00 urpopoldne od 15.00 do 19.00 ure.

POBOŽNOST PETIH PRVIH SOBOT NA RAKOVNIKU - 2013

-v pripravi na obisk relikvij sv. Janeza Boska v Sloveniji-v pripravi na 70-letnico posvetitve slovenskega naroda Mariji-

nemu brezmadežnemu srcu (glavna spravna slovesnost je bila zadnjo soboto v maju na Rakovniku l. 1943, ki jo je vodil takratni ljubljanski škof Gregorij Rožman)

V pripravi na obisk relikvij sv. Janeza Boska (1.-17. maj 2013) pod ge-slom: »Svetnik med nami!« in v pripravi na 70-letnico posvetitve sloven-skega naroda Marijinemu brezmadežnemu srcu, bi s pobožnostjo petih prvih sobot od januarja do maja 2013 radi poživili našo ljubezen do evha-ristije (češčenje Najsvetejšega zakramenta in sv. maša z obhajilom) in do ljubezen do Marije (molitev rožnega venca in litanije Matere Božje).

NAPOVEDNIK


Kdaj: januar – maj 2013: 5. januar, 2. februar, 2. marec, 6. april in 4. maj.

Program: 9.15 molitev rožnega venca pred Najsvetejšim zakramentom10.00 maša z nagovorom in litanijami Matere Božje. (2. februarja se program zaradi praznika začne ob 9.45, maša pa ob 10.30)

Voditelj/tema: 5. januar: Janez Potočnik; zgodovinski vidik; veseli del RVrožni venec 2. februar: Peter Pučnik; družina-življenje; veseli del RV 2. marec: Marjan Lamovšek; sprava-mir; žalostni del RV 6. april: Marko Košnik; Rak '43-posvetitev; častitljivi del RV 4. maj: Tone Ciglar; Bosko in Marija; svetli del RV

Pobožnost petih sobot - pobuda prikazovanj v Fatimi

Pobožnost petih prvih sobot je priporočala nebeška Mati Marija pastirč-kov v Fatimi: Sestra Lucija je 1.11.1927 takole pisala svoji birmanski botri gospe Mariji Filomeni de Miranda: »Ne vem, če že poznaš zadostilno pobo-žnost petih prvih sobot k Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Ker je nova, bi ti rada svetovala, da jo prakticiraš, ker je zanjo prosila naša draga Nebe-ška Mati in Jezus je razodel željo, da bi jo prakticirali. Poleg tega se mi zdi, draga botra, da bi bilo dobro, ne le, da jo spoznaš in nakloniš Jezusu tolažbo s tem da jo prakticiraš, ampak, da to pobožnost tudi širiš in spodbudiš k njenemu prakticiranju še mnoge druge ljudi. Ta pobožnost pa je v tem, da pet mesecev na prvo soboto prejmeš sveto obhajilo, zmoliš rožni venec in delaš 15 minut družbo Marijinemu Brezmadežnemu Srcu s premišljeva-njem skrivnosti rožnega venca in greš k spovedi. K spovedi greš lahko nekaj dni prej in če si pri tej spovedi pozabila vključiti namen zadoščevanja, lah-ko to storiš pri naslednji spovedi, pomembno je, da na prvo soboto oseba prejme sveto obhajilo v stanju milosti z namenom zadoščevanja za žalitve presvete Device Marije, ki žalostijo njeno Brezmadežno Srce.«

NAPOVEDNIK


Molitev za pripravo na posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu

Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, vama se hočemo osebno posvetiti in izročiti. Pomagajta nam, da bomo v času priprave bolje doumeli vajino izredno ljubezen do nas in bomo to ljubezen vračali s poglobljeno molitvijo in bolj krščanskim življenjem. Radi bomo molili rožni venec in častili Najsvetejše. Trudili se bomo za večjo zvestobo evangeliju ter Božjim in cerkvenim zapovedim, zlasti zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega. Bolj dejavno bomo sodelovali pri mašni daritvi ter pri obhajanju prvih petkov in prvih sobot. Polni zaupanja se zatekamo v zavetje vajinih ljubečih Src. Varujta nas v vseh nevarnostih in nas po končanem zemeljskem romanju srečno pripeljita v večno domovino. Amen.

Svetnik med nami ! Obisk relikvij sv. Janeza Boska v Sloveniji

1.-17. maj 2013 v Ljubljani oz. dekaniji VIČ-RAKOVNIK3.-4. maj (1. petek-1. sobota): IG, peš romanje na Kurešček, KUREŠČEK8. maj (sreda): ljubljanska stolnica (dopoldne), frančiškani (zvečer – študenti)10. maj (petek): LJ. KODELJEVO – cel dan(zvečer-nuncij, ob 20.00 za mladino LJ.nadškofi je (animatorji OR)11. maj (sobota): RAKOVNIK: čarno jezero za OŠ, otroški pevski zbori

NAPOVEDNIK


12. maj (nedelja): 15.00 – RAKOVNIK, osr. romarski shod ob obisku relikvij (nadškof

Stres)18.30 – večerna maša, večernice, bedenje13. maj (ponedeljek): 15.00 - RAKOVNIK – popoldne vabljene veroučne skupine k mo-

litvi ob relikvijah18.30 - večerna maša13.-14. maj (pon. zvečer – torek): ŽELIMLJE: gimnazija, župnija …

KOLEDAR:

DECEMBER

02.12.,ned: 01. adventna nedelja. Predstavitev letošnjih birmancev.03.12.,pon: Katehetski odbor05.12.,sre: Sv. Miklavž bo v cerkvi obiskal pridne otroke ob 16.00

uri. 06.12.,čet: Sv. Nikolaj – Miklavž. Novi fi lm o sv. Mariji Dominiki

Mazzarello v gradu ob 19.30 uri.07.12.,pet: Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiska-

li bomo bolne in ostarele na domu. Prve večernice pred praznikom Brezmadežne.

08.12.,sob: Brezmadežno spočetje Device Marije, slovesni praznik. Maše bodo po nedeljskem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30; 18.30 uri. Ob pol enajstih bo priložnost za spoved ter maziljenje za bolne in ostarele. Družinsko glasbeno po-poldne v SMC.

09.12.,ned: 02. adventna nedelja. V stolnici sklep praznovanja 550-letnice škofi je ob 16.00 uri.

NAPOVEDNIK / KOLEDAR


10.12.,pon: Župnijska Karitas ob 19.00 uri; župnijski pastoralni svet ob 20.00 uri.

11.12.,tor: Srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9.00 uri.12.12.,sre: Zakonska skupina Mavrica.13.12.,čet: Dobrodelni koncert osnovne šole Oskar Kovačič ob 19.30

uri v župnijski cerkvi. Večer duhovno-ritmične glasbe v gradu VIS Koseze.

14.12.,pet: Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri. Vikend za animatorje.

16.12.,ned: 03. adventna nedelja. Adventno-božični koncert glasbe-ne šole. Začetek božične devetdnevnice.

17.12.,pon: Spoved veroukarjev.18.12.,tor: Duhovna šola za animatorje ob 19.00 uri. Zakonska sku-

pina Iskrice. 19.12.,sre: Zakonska skupina Zvonci.20.12.,čet: Duhovna obnova za mešani pevski zbor.21.12.,pet: Duhovna priprava na praznike za mladino ob 19.30 uri.23.12.,ned: 04. adventna nedelja.24.12.,pon: SVETI VEČER: Božičnica za otroke ob 18.00 uri. POL-

NOČNICA25.12.,tor: BOŽIČ: JEZUSOVO ROJSTVO. Maše po nedeljskem

sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri.26.12.,sre: Sv. Štefan, prvi mučenec. Maše po nedeljskem spore-

du: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Obisk kolednikov po družinah.

27.12.,čet: Sv. Janez, evangelist28.12.,pet: Nedolžni otroci. 30.12.,ned: Nedelja svete družine. Pobožnost zadnje nedelje v mes-

ecu ob 15.00 uri.31.12.,pon: Sv. Silvester, zaključek civilnega leta.

KOLEDAR


Glasilo izdaja Župnija RakovnikUredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Prelom Vito Lojk

JANUAR

01.01.,tor: NOVO LETO; Marija, Božja Mati. Maše po nedeljskem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri.

04.01.,pet: Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali bomo bolne in ostarele na domu.

05.01.,sob: Prva sobota. Pri maši ob desetih bo začetek praznovanja prvih petih sobot v pripravi na 70-letnico posvetitve slo-venskega naroda Srcu Marijinemu.

06.01.,ned: GOSPODOVO RAZGLAŠENJE; sv. Trije kralji

V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVA ČLANA

Marjeta Košir; Karolina Grošelj

V VEČNOST SO SE PRESELILI

Justina Koren/r. 1933/; Štefan Vilar/r. 1929/;

Pavel Strajnar/r. 2012/; Vladimir Florjančič/r. 1929/

KOLEDAR

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik

Rakovniška 6, 1108 Ljubljana

tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28

www.donbosko.si/rakovnik

[email protected]

[email protected]

»Dveh reči ne odlagaj na jutri: pobolj-šanja in dobrega dejanja«

bl. Anton Martin Slomšek

BOŽIČ – JEZUSOVO ROJSTVO bomo začeli praznovati na SVETI

VEČER z božičnico za otroke ob 18.00 uri. Starejši pustite sprednji del cerkve ta večer otrokom. Praznovanje se bo

nadaljevalo s polnočnico ter slovesni-mi mašami na božič.

DEVET DNEVNICA v pripravi na praznik Jezusovega rojstva bo

vsak večer ob 18.00 uri/razen v nedeljo ob 18.30/. Otroci bodo dobili vsakič

delček sestavljanke. Skupaj bomo prepevali in molili.

Vabljeni

KOLEDNIKI bodo letos obiskali vaše družine v

sredo, na praznik sv. Štefa-na od 10.00 do 18.00 ure. Prinesli vam bodo božični blagoslov, voščili vam bodo praznike. Lahko boste dali prostovoljne prispevke za

naše misijonarje.

Documents

Glasilo - december 2012